Poljanska je že zdaj preobremenjena
V Dogovorih z dne 19. aprila 1983 sem na zadnji strani v članku »Dom Anice Černejeve bodo porušili« med drugim prebrala tudi tole: »Naslednje leto bo na vrsti tudi širitev Poljanske ceste, ki naj bi bila po no-vem ¦ dvosmerna, kar bo znatna pridobitev za poveza-vo tega predela občine s sa-mim središčem.«
Zelo sem bila presenečena nad takšnim sporočilom, saj živim ob Poljanski cesti in mi ni vseeno, kako bomo ži-veli v prihodnje. Mojeprese-nečenje je bilo toliko večje, ker je že ob sedanji eno-smerni Poljanski cesti hrup, zelo močan, gneča pa tekš-na, da je zlepa ni v nobenem delu Ljubljane. Tudi če bi nekoliko razširili Poljansko cesto na enem koncu, še to nikakor ne bi bila podlaga za to, da bi postala dvosmerna; končno, za javna vozila je že tako in tako dvosmerna.
Če naj bi se Poljanska raz-širila, potem naj bi se samo zato, da biimeli večprostora pešci. Sedaj je zanje absolut-no preozka. O tem je pisalo glasilo krajevne konference SZDL Poljane »Poljanec« v
aprilski številki letos. Glasi-lo ugotavlja, da se vsak dan med 13. in 14. uro zvrsti po Poljanski cesti na poti všole in iz šol več tisoč dijakov. Gneča pa ni samo od 13. do 14. ure, temveč tudi zjutraj, zvečer in praktično vedno.
Tisti, ki načrtujejo dvo-smerni promet po Poljanski, bi morali javno povedati, če so razmišljali o povečanem hrupu in o tem, koliko bi bi-lo prizadetih ljudi, ki so skoncentrirani v velikih blo-kih prav ob Poljanski. Ali kdo upošteva koncentracijo šolske mladine na tej cesti? Ali sploh kdo razmišlja o pešcih ? Ali ni nikomur pad-io v glavo, da vzporedna Streliška, ki je neprimerno širša in ki ima veliko manjšo »obremenitev« s stanovalci, prometno ni toliko izkori-ščena? Ali ne bi mogla ena smer prometa potekati po Streliški? Ali lahko nekdo kar načrtuje, ne da bi vpra-šali prizadete?
Od krajevne konference SZDL pričakujem (oziroma zahtevam), da skliče zbor krajanov in da se Ijudje jav-no odločajo o sdtemativi. Tu-di     občinska     konferenca
SZDL Center bi morala spregovoriti o tem vpraša-nju. Preprosto pričakujem, da bo vsakdo storil svoje in da bo prišlo do javne kon-frontacije mnenj. Zdi se mi namreč nedopustno, da v obstoječih možnostih ne iščemo rešitev, ki bi brerhe-na, kot so hrup, onesnaževa-nje, koncentracija prebival-stva, bolj enakomemo raz-porejala na vse. Odločanje o tako pomembnih zadevah resnično nemore ostajati le v rokah tistih, ki lepo rišejo linije na zemljevide, ne da bi upoštevali ljudi, ki živijo ob njihovih linijah.
Maca Jogan