Uhaja vsaki ldčelrek t ib 3. uu popone Rokopisi se ne vra-Jaju. Nefrankovana pisma se nc sprejemajo Cena listu znaša za celo leto 4 krone, ta pol leta a kroni. Za man premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K l'M). Za Nemčijo je cena listo 5 K, za druge dežele izven Avsinje 6 kron. Rokopise sprejema ► Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-urini štev. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravniStvov Gorici, Semcniika ul št. Iti. Posamezne Številke se prodajajo v tuliikarnali v Gosposka ul. ‘J, v ulici Silvio Pellico. v ul. Potite Ntiovo ‘J, v Kapucinski ulici I v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Oinliicei, v Šolski ului. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po H v Oplaši in poslanice sc računajo po peti* vrstah in sicer: če se tiska enkrat H v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XXI. letnik. V (jorici, ‘JO. februvarja 191 H. 8. številka. Nov napredek goriških Slovencev. „Podpirajte najprej domače katoliške ustanove in zavode 1" Nj. Prevzv. knezonadškol dr. Frančišek U. Sedej v letošnjem pastirskem pismu. (ioriški Slovenci so si položili trden temelj za nov napredek. Ta temelj je »Slovensko sirotišče«. Gradimo sicer počasi, a tem bolj trdno in gotovo. V zadnji seji je odbor »Slovenskega sirotišča« sklenil, da se zavod otvori s prihodnjo jesenjo. Ker je v načrtu »Slovenskega sirotišča« tudi ljudska šola, ki je pri soškem mostu v (iorici zelo potrebna, sklenil je odbor, da poveri vodstvo zavoda častitim šolskim sestram v Mariboru, ki so slovenska kongregacija in imajo na razpolago tudi učiteljsko osobje. Razume se, da bo vsled pičlih denarnih sredstev začetek zelo skromen in brez domače ljudske šole. Zavod bo imel, ako nam Bog Ja potrebnega blagoslova, v prihodnjosti velik delokrog. Ker razpolaga društvo z dvema hišama, bodo častite .šolske sestre (»tvorile v prvi hiši s I o v e n s k i d e k I !-š k i zavod za dijakinje, ki obiskujejo goriške šole. Ta zavod, ki bo sprejemal ukaželjna dekleta z dežele, nam je potreben. Dekleta bodo tu v varstvu častitih šolskih sester. Častite šolske sestre delujejo v Tomaju, na goriški kmetijski šoli, v »Marijaniščti« v Ljubljani, Mer je poleg sirotišča še dijaški kon-vikt in drugod. Prosimo vse č. duhovnike in druge prijatelje naše lepe misli, naj nam v vseli ozirih pomagajo, da oživotvorinto to veliko ustanovo, ki bo nova trdnjav i slovenskega naroda na (ioriškem! Davek na davek in Albanija črez vse! Naša ljuba Avstrija goji nežno ljubezen za Albanijo. Po vsej sili bi radi imeli avstrijski Nemci in Mažari protektorat nad katoliškimi Albanci. To pa nikakor ne iz kakega sovraštva do Slovanov, ampak iz same prečiste ljubezni do katoliške stvari. Iz same ljubezni do katoliške stvari ustanavlja tam Avstrija z avstrijskim denarjem in s krvavimi avstrijskimi davki italijanske šole. ker upa, da se bodo Albanci tako bolj tesno oklenili katoliške stvari. Vse italijansko časopisje plosk i tej avstrijski politiki. S tem lovi Avstrija kar tri muhe: Albanijo. Italijo i;i pa katoliško stvar! Šalo na stran! Ta brezmiselna avstrijska politika bi ne bila še tako žalostna, ko bi nas ne stala toliko denarja. Pavki so v Avstriji že do sedaj tako visoki. da gledamo se strahom v bodočnost. Ljudstvo ne more več teh davkov plačevati. Vse je strašno zadolženo. Naša avstrijska vlada nima sploh več nobene druge misli, nobenega drugega vprašanja, ko nove davke. '/. ene strani se zahtevajo neprestano visoke plače in penzije, z druge strani pa novi davki. Preti par leti so »veleizdajalci« na Hrvaškem provzročili mobilizacijo proti Srbiji. To nas je stalo okolu .ion milijonov kron. Sedaj je s|iet mobilizacija radi »katoliške« Albanije. Vojaške odredbe stanejo do sedaj več ko 300 milijonov kron. Vsaki mesec moramo od- | šteti za to mobilizacijo okolu 14 miliio-! nov kron. Naše blagajne pa so danes popolnoma prazne in treba bo novih 500 milijonov kron, ako hočemo vzdržati .katoliško stvar v Albaniji. Tako vladajo pri nas Berchtoldi! Nemci in Mažari nočjjo zdrave avstrijske politike, ker nočejo Slovanom pri-; voščiti koščeka kruha. Po neumni pro-i tislovanski politiki je država sedaj v i velikih zaplietljajih. Avstrijska politika je zavožena in pričakuje velikega moža, ki hi jo z močno roko izvlekel iz mlakuže in ji vdihnil velikih idej. ki bi jo oživile in pomladile. Izneverili smo se idejam sv. vere, idejam pravičnosti in krščanske ljubezni, zato pa je izginilo izmed avstrijskih narodov sv. navdušenje in nam je ostalo le vprašanje o davkih. Stoletnica rojstva slav- n* ga škofa Jurija Dobrile. (Palje.) Monumentalno delo škofa .Ilirija Pobrile je ustanovitev deškega semenišča za Istro. Pobrila je za Veliko noč I. IS7S položil 80 tisoč kron za semenišče v Pazinu. Pot duhovit mož. je bil pre-' verjen. da bo njegov zapuščeni narod ‘ povsem propadel, ako ne dobi dobrin j hrvatskih oziroma slovenskih duhovni- • kov, ki bi ga učili krščanski živeti \ strahu Božjem in ki bi ga osvobodili, da bi ne bil več suženj nekaterim narodnim izdajicatn. Ko ie položil omenjeni dar na alta., svoje domovine, vzdihnil je in rekel: Tihotapčevo maščevanje. (Dalje.) Ko psi zalajajo po cel’ vas na glas, na glas naznanjajo, da gre moj Ij ibt v vas. Ione potrka na nizko okence. Marjuta. Marjuta. zakaj še ne poči-vaš? Odpri, vtrujen sem.« Vstopil je. Na ognjišču je sedela še mati in spuščala debele jagode po starem družinskem moleku. » I one, celi dan setu molila zate. K s' maši nisem mogla iti. pač pa je bila Marjuta. Ne vem, kaj je bilo. vsa objo-tana je prišla od popoldanske službe liožje domov. Nikjer te ni videla. I one, kie si bil? Ali ne veš. kaj da si mi obljubil. da ne boš šel popoldan tja v ko-stanjevško vas?« »No. vendar si prišel. Tone! Zakaj te ni bilo v cerkvi? Zakaj si šel tja v <'»stilno'J Pojim se zate. srce me boli-, 'vpetala je polglasno črnolasa hčerka '■(love Nance. »Ne boj se zame! Svet je velik, in daleč bova lahko šla. če tu nc bo za naju!« »Ne, Tone. ne odtod! Mati vttirje same žalosti.« "Saj gre tudi ona z nami,« odvrne on nekam odločno. Pri teh besedah končala je starica svojo vsakdanjo molitev iti milo pogledala hčerko in Toneta. »I one. pa če Te vjarnejo? Slišala sem, da mislite veliko volov spraviti črez mejo. Ali se ne spominjaš več, kako se je godilo ono leto Jakopovim m Jeranovim, ko so samo poskušali tak »meštir«. Veš. kako ojstra je postava ladi tihotapstva na oni strani, opominjala je mati. »Marjuta, moja Marjuta. rte morem nazaj, nc smem nazaj, od danes sem glavar celi četi! Odpusti mi! Zate ti s teboj, kamor češ. le k vojakom ne. obljubil sem. prisegel sem.'< Smrtna tihota vladala je po hiši. !e materni vzdihi Culi so sen iz »hanče«. »Kdo te more razumeti nocoj? Ione, tako se mi zdiš spremenjen!« »Pa, Marjuta, spremenjen sem. a rta boljše. Kdo te bo varoval, kdo skrbel za tvojo mater, če grem jaz nosit vojaško suknjo?" Čudno se zaleskečejo deklici oči. glavo zravna pokonci, stopi pred Toneta in spregovori slovesno: Ione. ti moraš k vojakom, begunova nevest jaz ne bom! Ljubezen do Boga, do domovine in cesarja bodi mladeniču, če je tudi tihotapec, nad vse in prvo; vsaka drugačna obljuba in prisega je ničevim, je grešna! Ne moreni, ne smem. Kaj porečejo * tovariši? laz bom za vse to odgovorna, jaz iili prepričam, da nimajo prav. Mesto tebe naj gre ž njimi naš Pepe, tudi on se ne boji vsake nevarnosti, močan le kot malokdo: ti pa pojdi, kamor te kličejo! Ione. bodi mož. ne pa strahopetne/! Kolikokrat se nisi bal ne viharjev, ne gromov, ne pretečih pušk obmejne straže, sedaj se boš pa bal vojaške suknje! Tone. nevesta tihotapčeva je in bo tudi nevesta vrlega vojaka, ki zna braniti nio in njeno sivolaso mater! (Palje prih.) »Sedaj sem zopet siromak! Pa hvala Bogu! Siromak sem se rodil in siromak hočem umreti!« Ustanovil je poseben odbor za nabiranje milodarov. Pa odbor je nabral še SO tisoč kron. Glede mesta, kje da se ima zidati konvikt, so bila mnenja različna. Pobrila in mnogi drugi duhovniki in rodoljubi so smatrali P a z i n, kot srce Istre, za najpripravniše mesto, drugi pa Trst. Naposled je bil izbran Prst iz razloga, ker je Trst doprinesel največ milodarov za konvikt. Po duhovniku M. Pebenja-ku poslal je škofu Pobrili veler. gospod Kalister -40 tisoč kron. Pobrila in najodličnejši duhovniki so bili pa vedno mnenja, da bi bil Pazin za konvikt najprikladnejše mesto. Oporoka Pobrilina od 18. julija letu IN.SII nam svedoči. koliko mu je na srcu ležala hrvatska in slovenska mladež. V njej proglašuje kot dediča vsega svojega imetja »štipcndijalni zaklad za učence., koicniu je prepadalo tudi tistih sn tisoč, ki jih je bil že položil za otvoritev konvitka. ki se pa ni mogel še otvoriti. Tako je Pobrila dal za štipendije v 24 letih svojega škofovanja 17fi tisoč K. Ustanovil je SO štipendijev. Pruštvu sv. Jeronima v Zagrebu je dal dva tisoč K s prošnjo, naj društvo za obresti te svo-te pošilja vsako leto dobre knjige med kmečko ljudstvo pazinskega okraja. Kot vršilce svoje oporoke je določil prijatelja in znanca Mateja Ujčič -Hehljarja. župnika stolne cerkve Andr. Šterka. ki je postal kasneje njegov naslednik na škofijski stolici in svojega kaplana Petra Flego. Pogrebni govor v cerkvi je imel župnik stolne cerkve Andrei Šterk. Pobrila je pokopan na pokopališču sv. Ane v Trstu, čeprav se je bil par let pred smrtjo izrazil, da želi počivati v domači zemlji pri Materi Božji pod Permom blizu Pazina. Posebne okolnosti niso dopustile, da bi sc bila ta želja izpolnila. Politični pregled. Državni zbor. Finančni odsek, ki bode ta teden nadaljeval svoja posvetovanja o itovili davkih, tvorečih mali finančni program, bode -< koncem tega tedna skoro gotovo dovršil svoje delo, tako da bode zanio-gla obdržavati poslanska zbornica že prihodnji teden svoje plenarne seje ter se bav iti z rešitvijo raznih davčnih predlogov. Poljaki so sicer zahtevali, naj se skliče že prihodnji teden gališki deželni zbor, ki bi se imel baviti z volilno reformo, a temu so se protivile razne parlamentarne stranke, posebno p t krščanski socialci. ki so Poljakom svojem glasilu Reichspost ( zagrozil;, da jih puste na cedilu ter da si poi*č,>io Nemci drugih zaveznikov, ako bi Poljaki trdovratno ostali pri svoji zahtev*. sic-vensko ljudstvo nfl vemjdohVoesdrt Kakor pravi omenjeni list. se je posrečilo premagati v finančnem odseku razne težkoče v zadevi novih davščin in Jc torej skrajni čas, da se vse te zadev j konečno rešijo, da bi se z odlašanjem rešitve istih ne pojavile nove težkoče, ki hi konečno rešitev kdo ve kako dolgo zavlekle. Poljaki so ta migljaj razumeli in tako pride, kakor rečeno, do ple-narnilt sej. Avstrija ne demobilizira. Skupni ministerski svet. katerega so se udeležili tudi avstrijski in ogrski ministerski predsednik ter avstrijski in ogrski finančni minister, je zboroval v nedeljo S ur in sc posvetovanja še niso zaključila. Najprej je grof Berchtold poročal o zunanjem položaju ter se je konstatira- lo. da zunanji položaj ne dovoljuje zmanjšanja obstoječih vojaških priprav, čeprav obstoja upanje, da sc pereča v-prašanja rešiio mirno. Vojaške odredbe stanejo do zdaj več kot 300 milijonov kron in zahteva«) zdaj okoli 14 milijonov na mesec. Vojni minister je pri tej priliki opozarjal. da so potrebne nove odredbe in stroški, toda zahteve vojnega ministra so sc vsled ugovora avstrijskega in ogi-skega finančnega ministra odložile. Naj večji del posvetovanj pa je bn odmenjen debati o novi ureditvi trgovinskih odnošajev med Avstrijo in balkanskimi državami. 101) milijonov K za vojaške potrebščine. Minole dni so se vršile na Duna.ni skupne ministerske konference, na katerih se je v glavnem razpravljalo o Potrebščinah zaradi odpošiljanja našega vojaštva na meje. Baje znašajo te potrebščine sedaj že 400 milijonov K. Nekateri pa pravijo, da ta svota ni nikakoi pretirana, marveč da so stroški še večji. Revolucija v Mehiki. Y Mehiki imajo sedaj revolucijo. Že več dni teče kri. Dne 12. in 13. so se bili pri mestu Meksiko boji. v katerih je bilo .350 oseb ubitih 1500 pa ranjenih. Revolucija se vrši tudi po deželi. Ustaši ropajo, plenijo, zažigajo ter podirajo prometna sredstva. Avstrija in Rusija se pogajati. (ilasotn vesti iz informiranih krogov se Avstrija iu Rusija pogajati in zdi se, da se je v glavnem že dosegel kompromis. Po tem kompromisu pripade Skader Albaniji, Črnagora pa dobi Pe . Avstrija je baje že pripravljena konee-dirati kot severno mejo tok Histrice do izliva reke v Drin in črto, ki gre preko Šare planine. Tozadevna pogajanja med Avstrijo in Rusijo se nadaljujejo in sc splošno sodi. da se končajo ugodno. S tem bi bile največje težkoče odpravljene in tudi nevarnost, ki grozi radi bui-garsko-rumunskega konflikta, postaja \ tej luči manjša. Vojna na Balkanu. V (ialipolisu. Turki so bili na galipolskem polotoku poraženi že v dveh velikih bitkah, v katerih so imeli ogromne izgube. Umaknili so se proti Bulairu, kjer sc pričenjajo utrjevati. Od zadnje bitke niso izvršili nikakega navala več. Pri Cataldži. Z. bolgarske strani sc poroča, da se vrše zadnje dni pri Cataldži le manjše praske med predstražami. Bolgari so se na nekaterih točkah pomaknili nekoliko nazaj. Tehnični vojaški krogi zagotavljajo. da se je to zgodilo zato. da bi Bolgari izvabili Turke iz njihovih utrjenih pozicij pri Cataldži. Potem bi Bolgari nudili Turkom priliko, na pr istem polju biti se v odločilni bitki. Pri Odrinil. Dne 12. t. m. popoludne so Turki pri Odrinu zopet poskusili izvršiti izpad, iu sicer na jugovzhodno stran. Turška pehota se je približala bolgarskim pozicijam že na sto korakov. Tu so pa Bolgari s silnim navalom z bajonetom zagnali Turke nazaj, ki so se morali zop;t postitviti v varstvo trdnjav. Iz Carigrada pa se uradno poroča, da se od bolgarske strani nadaljuje bombardiranje Odrina. a brez posebnih vspehov. Bolgari da so dobili nova oja-čenja. Prišle so sveže srbske čete. ki so se postavile ua zapadni fronti. Pri Skadru. Boj za Brdaujol je bil najkrvavcisi boj okolo Skadra. Ob 8. uri zjutraj ie začela črnogorska artilerija streljati. (»poldne je dal kralj povelje za naskok. Pi ve čete so prerezale zaprečne žice, turški topovi so jih kar kosili in preko njih trupel so tovariši drli naprej. Po sedmih urah težkega boja so zavzeli Črnogorci vse pozicije razen glavne na vrhu. Po noči so pa 'Turki z višine doli navalili Črnogorce. Začetkom se je tretja brigada skoro obrnila v beg. A general Petrovič jo je z navdušenimi besedami zopet spravil naprej. Nastal ie boj mož z možem. Črnogorci so vstra-jali in ob zori so bili Turki poraženi Črnogorci so pri tem izgubili 3500 mo/. Te izgube so napravile po vsej Crnigo-ri žalosten utis. Brezvspešna turška prizadevanja za mir. Iz Carigrada se z merodajne strani poroča, da so se poskusi turškega poslanika v Londonu Tevfik paše, pripraviti angleškega državnega tajnika ^ir Orey-a do tega. da bi dal inieijativo k novim mirovnim pogajanjem ponesrečili. Iz Berlina pa sc poroča, da so na merodajnem mestu izjavili, da se je Turčija opetovano obrnila na ve'csile, da bi one zopet pričele posredovati za mir. Velesile so odgovorile Turčiji, da bi prevzele to nalogo le. ako bi bile od Turčije pooblaščene, ponuditi balkanski zvezi celo mesto Odrin. Kaj je z Fnver bejem? Te dni se čujejo najrazličnejše vesti o finver beju. to je o onem generalu, ki je ubil prejšnjega vojnega ministri Nazim pašo. Km er bej je namreč hote! izkrcati pri Šarkjcju 25.000 mož ter priti Bolgarom v hrbet. Stvar se mu je pa ponesrečila in govori sc. da so ga zaradi tega ubili. Druga vest pravi, da st> ga ubili, ker so hoteli maščevati smrt Nazim paše. Še druga vest pravi, da sc nahaja v nekem haremu. Zopet drugi pa javljajo, da sc nahaja v Carigradu. Njegova ekspedicija pa plava po Marniai-sketn morju in se ne more nikjer izkrcati, ker Bolgari dobro stražijo na obali in Turkom povsod zastavljajo pot nu kopno. Deželni glavar, Alojzij dr. vitez Pajer-Monriva umrl. Velik duh se je v pond. razvezal svojih šibkih telesnih spon in je za vselej končal svojo posvetno nalogo. I > r. A-I o j z. i j vitez P a j e r - M o n r i v a. deželni glavar goriško-gradiški. komen-dator Leopoldovega in Franc-Josipovc-na reda. vitez železne krone III. vrste, velik oficir reda italijanske krone, častni občan červinjanski, gradežki in dolenjski. predsednik odvetniške zbornice in c. kr. kmetijskega društva v Gorici, jt po kratki, hudi bolezni, obdan od dragih svojcev zatisnil svoje trudne oči k večnemu počitku. Mož je tako dolgo in tako mogočno \ pliviil na usodo naše dežele in je zapustil tako globoko zaorane sledove svojega dolgoletnega, zares neumornega delovanja, da si je v prebivalcih obeli narodnosti iu vseh ljudskih vrstah zagotovil trajen spomin. Dr. P a j c r se je rodil dne (t. junija 1JS29 v (iorici, kjer so imeli njegovi sta-riši trgovino v lastni hiši na takratnem Travniku. Očetu in materi je tekla zibelka v planinskih deželah; oče je bil rodom Korošec, mati jc bila Tolminka; a sin sc je že v mladih letih navzel italijanskega duha, ki sc je pa v njem še ie prav razvil in razvnel, ko je stopil v javno življenje. Na gimnaziji, kjer sta mu bila sošolca baron W i n k I e r in pokoj. mons. Andrej Marušič. Je še govoril slovenski, kot pravnik je bil celo sodni tolmač za slovenski jezik, a pozneje je opustil vsako vajo v tem ic-ziku. pozabil pa ga ni nikdar. Znano je celo. da jc še kot deželni glavar tako spretno in zvesto tolmačil govore slovenskih poslancev, da ga je vse občudovalo. Po končanih vseučiliščnih študijah je stopil kot koncipijent v pisarno pokojnega odvetnika dr. Ris mo n do. najvnetejšega takratnega Italijana v Gorici: tam se je prav pripravil in izvež-bal za svojo politično karijero. I akrat so se odvetniška mesta še razpisavala. ker jc bil določen »numerus claususu odvetnikov. Svoje prvo tako mesto je dobil dr. P a j e r med Slovenci v Kanalu. kjer je posloval par let do svoje premestitve v Gorico. Leta 1861., torej koj v začetku ustavne dobe je bil prvikrat izvoljen za deželnega poslanca in od tistega časa naprej je bil nepretrgoma član deželnega zbora in odbora do svoje smrti. Leta 1869. ga je deželni zbor izvolil za državnega poslanca iu leta 1870 je bil povzdignjen na mesto deželnega podglavarja. Leta 1875. je bil odlikovan s plemstvom in dne 28. mar-ča 1877 je bil prvikrat imenovan za deželnega glavarja, katero mesto je zasedal do 16. julija 1883. — Leta 1899. ie postal zopet deželni glavar in je ostal do smrti. Leta 1911 je naš deželni za-stop obhajal redko slavnost: petdesetletnico Pajcrjevega deželnega poslanstva in odborništva. ■ V zadnji dobi je popolnoma prcuravual in mnogostransko razširil deželno upravo. Vodilna misei mu je bila v vsem: Ohraniti suprema-cijo italijanstvu in kazati navzgori in nazunaj italijanski značaj dežele. Sicer pa je bil skrben in neumorno delaven za blagor dežele. Mož je bil o svojem času spreten govornik in odličen konce-pist: odlikoval sc jc po svoji bistroutn-. nosti mimo vseh drugih goriških odvetnikov. Posebno pa ga je dičila trdna, ue-vpogljiva volja in nepopustljiva ustraj-nost, ko je šlo za dosezanje gotovih ci ljev in namenov. Pajer-ja so goriški Italijani na videz oboževali, a prav v srcu mu niso bili naklonjeni, marveč je imel prav mnogo skritih nasprotnikov posebno med svojimi sovrstniki. I i bi g.< bili najrajše popihnili z deželnega prestola. a on je šel samosvestno in mogočno mimo njih in je vladal. Pajer si je skupil uevenljive zasluge za gori-ške Italijane. Kaj je bil za nas Slovence, o tem morda o drugi priliki. Za danes mu voščimo iz dna srca večni mir in pokoj! * Deželnemu odboru je dospelo od raznih strani vse polno brzojavk in pisem. izrazajočih sožalje zaradi smr*i deželnega glavarja. Med brzojavkami se nahajajo tudi one ministerskega predsednika grofa Stiirgkha. tržaškega namestnika princa Hohcnlohc, namest-ništvenega podpredsednika grofa Attemsa. nekaterih deželnih glavarjev, raznih občinskih zastopov itd. itd. Goriški mestni svet je sklenil v nalašč \ ta namen sklicani seji. da se udeleži in corporc pogreba kakor tudi da se ga udeležijo vsi mestni zavodi z mestno godbo vred. Pozval je trgovce, imajočc trgovine na ulicah, po katerih se je ini-tvaški sprevod pomikal, da zaprejo svoje trgovine za ta čas. * Pogreb pokojnega deželnega glavarja dr. Pajerja, ki se je vršil danes ob in1/., tiri predpoludne, jc bil velečasten. kakoršnega Gorica še ni videla. Prod hišo na Franc Jožefovem Tckališču, kjer je pokojnik umrl, so se že mnogo pied določeno uro jele zbirati velike množice ljudstva. Prvi je šel križ, na straneh sta korakala dva deželna služabnika. potem so korakali učenci mestnih šolskih zavodov, gluhonemi, sirote v mestnih zavodih, učenci dež. kmci. šole. učenci »Šol. Doma«, c. kr. pripravnice. slov. moškega učiteljišča, realke in gimnazije. Potem je svirajoč žalostinke sledila mestna godba, nato mestni og-njegasci, nakar sta sledila dva voza vencev. Za vozovoma z venci so sledili usmiljeni bratje, nakar je sledila čč. duhovščina. Pogrebni sprevod je vodi! stolni prošt mons. dr. F a i d u t i ob asistenci 4 stolnih -kanonikov in več preč. duhovnikov. Za duhovščino je sledil mrtvaški voz. v katerega so bili upreženi 4 črni konji. Mrtvaški voz je bil obložen z venci, na straneh pa so viseli deželni grbi. Pokojnikovo truplo so spremljali ob straneh: zastopnik deželnega odbora, zastopnik dež. poslancev, odvetnikov. županov itd. Za krsto je nesel deželni sluga redove pokojnikove, nakar sta korakala sinova pokojnikova. Potem so sledili ožji sorodniki. Za sorodniki je šel primorski cesarski namestnik princ H o h c n I o h e. na njegovi desni goriški brigadir pl. Scotti, na njegovi levi pa deželni podglavar dr. Gr e g o r-čič. Koj za njima so korakali deželni odborniki in deželni poslanci, nakar )<• sledil zbor častnikov goriške posadke iu zastopniki orožništva. Za temi so sledili deželni uradniki z načelniki posameznih oddelkov, potem pa jc sledila dolga vrsta županov in podžupanov i slovenske in z italijanske strani dežele, nakar so sledili: zastopniki c. kr. okr glavarstva, sodnije, državnega pravni-štva. odvetniške in trgovske zbornice, mestnega magistrata, državne in južne železnice, okr. šol. sveta itd. itd. V stolnici je prisostvoval cerkvenim obredom tudi naš prevzvišeni knezo-nadškof. Uhod v stolnico je bil v čriit« odet. Ob straneh ulic, po katerih se je vil mrtvaški sprevod je stalo na tisoče ljudstva. - Trgovine, mimo katerih je šel mrtvaški sprevod, so bile zaprte. Plinove svetilke, ki so bile žalno odete so gorele in več črnih zastav je vihralo raz mnogih hiš. Truplo pokojnikovo so položili v družinsko grobnico ua goriškem pokopališču. Pogreb se je vršil na deželne stroške. Cesarska pisarna je doposlala deželnemu odboru v Gorici brzojavno sožalje, ki sc v prevodu tako-le glasi: Čislanemu deželnemu odboru v Gorici. Dunaj. Schonbrunu 102 86 20 9 30 Inn. Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo je z največjim sožaljem sprejelo vest o smrti tako zaslužnega deželnega glavarja Dr. Alojzija viteza Pajer di Monriva, in zagotavlja čislani deželni odbor odkrito, da deli njegovo srčno bol vsled take velike izgube. Izrazujoč priznan je za zagotovila zvestobe, podana tudi ob tej žalost ni priliki, sc Njegovo Veličanstvo zahvaljuje iz vsega srca za ta novi doka/ lojalnosti in udanosti do Njegove vzvišene osebe. Po naročilu Njegovega Veličanstva cesarja in kralja General grof Pa ar. 60SP0D0V PAN. OZNANILO. 24. feb. Matiju, ap. )63), Edilbcrt, kr. ((•10); 25. feb. Valburga, opatinja (780), Ceza-rij (369); 26. feb. Marjeta kortoaska (1297). Alek- sander. patr. (326), Porfirij. šk., Sredpostna sreda; 27. feb. Leander, nadšk. (596), Baldo-mir, šk. (660); 28. feb. Koman, op. (460), Osvald, nadšk. (992), Rajmund, sp.. Spomin peterih ran N. (i. .1. K.; 1. mar. Albin, šk. (549), Snitbert, šk (713), Evdocija, mite. (114); 2. mar. IV. nedelja v postu, sredpostna. Simplicij, pap. (483), Jovin in Bazi-lej, muc. (259); evangelij: Jezus nasiti 5000 mož. To nedeljo bo izpostavljeno Najsvetejše v javno čaščenje v Biljah, na Idriji pri Bači in v Št. Petru pri (loriei. Fosihmal bodemo prinašali tudi naznanila, kje ho Najsvetejše izpostavljeno. Bosedaj ni bilo mogoče, ker ni bilo še konečno določeno. Upamo, da bo marsikedo šel tudi v sosednjo duhovniio počastit javno svojega Odrešenika. Post je v tem tednu vsak dan. razim nedelje. Enkrat na dan (o poldne) se sme vživati tudi mesne jedi vsak dan, razim petka, v nedeljo tudi večkrat. Tudi v nedeljo pa se ne sme jesti pri istem obedu mesa in rib ob enem. Opozarjamo pa še enkrat, da se sme za z a b e-I o rabiti katerikoli dan toraj tudi v petkih in v kvaternih dnevih ne samo maslo, ampak sploh v saka živalska m a s t in sicer se smejo vziti tudi ocvirki, ki so po razpustu masti morebiti še ostali v zabeli. To omenjamo zopet vsled dnšlega vprašanja in upam-, da bo enkrat tega dvoma konec. Ponavljamo. da dela že bolje oni, ki sc tega polajšanja ne poslužuje in v postu ne vživa mesa, ali. če vsaj one dni, ko n dovoljeno niti enkrat na dan vživati mesnih jedi, rabi za zabelo le olje in maslo, ako bi pa hotel za zabelo rabiti živalsko mast, bi ne imel greha, opravi naj še predpisane molitve, ali naj da kako obilnejšo miloščino, pa bo dobro. Cerkvena zapoved veleva spovedati se svojih grehov vsaj enkrat v letu in prejeti Sv. Rešnje Telo o velikonočnem času. Ta velikonočni čas bi bil od Cvetne nedelje do Bele nedelje, če se strogo vzame. V naši škofiji je ta Čas zdaljšan in traja od Tihe nedelje do Vnebohoda, kjer je pa v navadi, da začenja »velikonočna spoved« že prej, se sme to navado obdržati. V nekaterih krajih začne toraj ta »velikonočni čaš« že s prihodnjo sred-postno nedeljo. Želeti je. da bi vsi kato-ličanje že pred \ elikonočjo postrgali stari kvas, da bi mogli potem praznovati Velikonočne praznike s čisto vestjo. Kako se bo potem res veselo glasil »A-leluja!« Cas milosfi. »Olejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan zveličarja.« II. Kor. 6, 2. Bral sem nekoč o angleških mornarjih, ki so se peljali na jadrnici v Južno Ameriko. Jadrnico pač poznaš; ladja na jadra je. ki jo veter goni. v nasprotju s parobrodom. ki ga goni para oziroma ogenj. Med potjo pa, ko so bili zunaj na \ isokem morju in niso videli nikjer ničesar suhega, jih zadene ena najhujših nesreč, ki jadrnice zadeti more: nastane tišina ali brezvetrije. Ban mineva za dnevom, a v zraku se ne gane nobena sapica, niti najnežnejši veterni sunek se ne upre v mrtva jadra, da bi jih oživil. razpel in ladjo pognal naprej po širni morski cesti. Brvi nesreči sledi kmalu druga: na ladji zmanjka vode! In to je za mornarje istotako strašno, če ne štrašitejše, kakor če izbruhne na ladji požar. Misliš si lahko, kako grozovito mora biti to: Okoli in okoli neskončna množina vode, slane, zato nepitne morske vode, a mornarji trpijo žejo. da s? jih loteva blaznost. Tako so tudi na ti jadrnici popili že zadnjo kapljico vode. Na jamboru so razvili zastavo, kakorš-no razvijejo v najlmjši sili in potrebi: morda jo zagledajo iz daljave mornarji kake druge ladje in pridejo na pomoč. Tako so stali nesrečneži na istem mestu v morju in z grozo čakali, kaj da pride: rešitev ali strašna smrt. In glej. tedaj se res približa od daleč parnik. Mornarji na jadrnici kričijo, mu naltajo. ga kličejo na pomoč, na pomoč kliče znamenje na jamboru. Ra rob rod se res približa. »Dajte nam vode, vode!« kričijo monrarji na jadrnici. »Mi umiramo od žeje.« Tedaj zaslišijo sem od paro-broda: »Vi pač ne veste, kje ste! Saj ste vendar v izlivu Amaconske reke. Samo zajmite in pijte!« Amaeoiiska reka ima namreč izmed vseh rek na zemlji največ vode. In ta neizmerna množica vode potisne ob izlivu morje nekako nazaj ali preplavi morsko plan, tako da je navidezno morje kakih trideset ur naokoli v resnici le sladka voda. Tako so plavali ti mornarji sredi pitne vode a tega niso vedeli ter bi skoro od žeje umrli. In zdaj pomisli, prijatelj moj, ali se ne godi tudi marsikateri duši tako: okoli in okoli nje se pretaka morje milosti, ona pa je žejna iu obupava in od žejo umira. Od žeje po svojem Bogu, ki živi v njem in ga vendar nima! Od žeje po srčnem miru, ki nam ga je Gospod Jezus tako goreče želel kot največjo zemeljsko dobroto: »Mir vam zapustim, svoj mir vam dain, ne kakor ga daie svet, ga jaz vam dam« (Jan 14.) n glej, nima ga! One žeje pooni rajski sreči. ki ga je uživala nekdaj, ko je bila še nedolžna in čista, a je zdaj nima več, a zdaj ne spozna več! Žeja je v duši, nemir in tema obupa je v srcu. ker je v srcu preb! Prijatelj moj, ali je morda tudi s tvojo dušo tako, tudi s tvojim srcemQ Glej, ne obupaj! Povzdigni glavo, odpri srce novemu upanju: čas milosti je zdaj! Da, ravno zdaj, ob velikonočnem času plavamo v morju milosti. Ravno zdaj nam Gospod Bog posebno kliče: »Pridi, zajmi in pij, potolaži si žejo, reši si dušo!« »Ako je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije!« je klical Gospod Jezus zadnji veliki prazniški dan v templju. Ni tako govoril le svoijrn učencem, ne, klical je z mogočnim glasom, da bi ga slišali vsi, ki so žejni, in bi prišli. Da bi zvenel njegov glas skozi vsa stoletja in vse veke in bi prodrl v srca vseh, ki so žejni, in bi prišli in bi pili. Klical je todi nama, prijatelj moj, da bi prišla in bi pila in ne bi trpela več žeje ob morju milosti, ki tako iz nebes zdaj v tem svetem velikonočnem času. Pridi, prijatelj iu brat moj, in pij. Pridi, sestra moja, in pij iu si okrepčaj, osveži bolno dušo pri zakramentu svete pokore in sv. Rešnjega Telesa. t I o si pač lehko misliš, s kako nagil-co iu s kako radostjo so spustili mornarji one jadrnice, ko so spoznali bridko usodepolno svojo zmoto, vedra v molje. žajeli so vode do vrha iu so pili v dolgih, žejnih požirkih. Iu so bili kakor nanovo oživeli, vsi prerojeni. Kako so bili pač tedaj hvaležni onim mornarjem na parobrodu. ki so jim rekli: »Samu zajmite in pijte!« Zajmi tudi ti in pij! (Dalje prihodnjič.) Novi vek. Itomantlčun i(jrokn/ v petih dejanjih Spisal (Dalje.) M i b a Z i m e c: Včeraj sem bil pri g. župniku zavoljo krstnega pisma moje starejše hčerke, pa mi je skoraj jokaje tožil, kako da je mladina znorela. »Zdaj je naša dežela še katoliška« je dostavil, »a v kratkem zapusti vero svojih očetov iu pojde za zmotami.« Tolažil svni ga, da se to ne bo zgodilo in da ne bomo nikdar kaj takega dovolili. J a n e z V u g a: N o v i v e k je Iu. Miha! (Dvigne čašo vina.) Kdo ga more zadržati? Živio! Miha Z i m e c: Kaj si tudi (i tiste stranke? Kaj je tudi tebi pisal Luter? (Se smeje.) J a n e z V u g a: Radoveden sem pa vendar, kaj je na vsej stvari. Mi živimo tu ko v kotlu in ne vemo nič, kaj se godi po svetu. J o ž c f Gabrijelčič: Nocoj se mi je sanjalo, da je neka žena nametala iz Skaluiec toliko kamenja na Solkan in na Gorico, da je pokrilo vso ravan. Nova stranka mi nič ne ugaja. Boš videl Janez, da iz tega lic bo prida. J a u e z V u g a: Beži, beži, ne veruj sanjam! Gotovo misliš na Uršulo Ferligojevo iu na tisto gospo, ki se sprehaja po Skalniei, ki jo je videla. (S e s m e j e.) J o ž e f G a b r i j el č i č: Bomo videli. Miha Zimic: Govorimo tiho. ker že prihajajo. J o ž e f Ga b r i j e I č i č: Jaz grem domov! (Vstane.) Mi kmetje storimo najbolje, ako dobro obdelujemo svoje polje in varujemo živinico, v druge reči se nam ni treba vtikati. J a n e z V u ga: Ne bodi tako čuden! Ostani na shodu, saj te ne snej >. (Stefan Gomišček. Martin Doljak in drugi vstopijo.) Miha Z i m e c: Jaz grem tudi! (Vstane' J a n e z V u g a: Vi dva sta pa res čudna. (Udari po mizi.) Jaz pravim: Dobro je, da vse vemo. (Jožef Gabrijelčič in Miha Zimec izpijeta vino in odideta.) Ostanita tu, saj pride tudi vaš predsednik Mihelič, ki ga imate za Boga! Drugi prizor. Janez Vuga, Stefan Gomišček, Martin Doljak, mizarji iz Solkana, Andrej Mihelič, predsednik odbora za zidanje cerkve na Skalniei in drugi. Stefan Gomišček (proti ljudstvu, ki je še za odrom): Le naprej! Le naprej! (Ljudstvo prihaja.) Martin Doljak (stopivši k mizi in položivši roko na rame Janeza Vuge): Dobro Janez! Veseli me, da nas hočeš vsaj ti poslušati. Janez Vuga: Zakaj pa ne? Dobro je, da vse slišimo. (Ljudstvo prihaja v vedno večjem številu.) Stefan Gomišček (proti ljudstvu): Le hitro, ker bomo kmalu začeli! Andrejce! Reci ljudstvu, naj stopi notri. Bodi potem na vratih, da nas o-pozoriš, če pride kaka oseba, ki bi nas vtegnila motiti. Andrej Ličar: Bom, bom! (Fantje prihajajo pojoč.) M a r ti n D o I j a k: Ženske naj o-stanejo zadaj. Možje, le bliže stopite. (Fantje pripojejo. Ko stopijo na oder zavriščejo.) Stefan (i o m i š č e k: Živio, fantje! (Klici: Živio, živio!) (Dalje prih.) Iskrice. Marsikedo se moder ti zdi samo za to, ker ne govori. Da grenko zdravilo preveč se ne studi, v zavoju ti lepem lekarnar je nudi. I 'rijatelj e u ti več, ko s i o sovražnikov koristil bo. Sit n o s t nezrelo le sadje dobi, saj ne počaka ti, da dozori zato se pa l< i s c I o vedno drži. Predpravice nobene v cerkvi, da nimajo žene? Glejte ga čuka! ne vidiš na glavi klobuka? I 'roti prepadu hiti in se prav nič ne hoji. in temu vzrok? pač kratkovidne oči! ZA KRATE KČAS. Luka je bil prav dober gospod; eno napako je pa imel če se ga je nckali-ko navlekel, postal je bahač. Ko je bil nekoč Židane volje, je stavil celo, da bo m o rje i z p i I in stava iti bila majhna! Sc ve, da ga je drugi dan glava hud.) bolela, še huje, kakor druge krate, toda, kar je. je. Cnicrno in otožno je hodil o-koli stava ga je skrbela. Imel je pa brihtnega in zvestega hlapca in ta je kmalu opazil, da gospodarja nekaj skrbi ter ni dal miru, dokler ui zvedel, kaj da je. Ko uiti je Luka povedal, kaj ga boli. pravi hlapec: »'To pa ni nič hudega, le pojdite k morju vi iu oni. ki so z vatni stavili iu le ostanite pri svoji trditvi -drugo bom že jaz oskrbel, da bo prav« Gospod uboga, ostane pri svoji sta- vi in šli so k morju vsi, katerim je bila stava na mari hlapec pa tudi gospod, se razume, da s precej težkim srcem. Že se gospod pripravlja, da bi pokleknil iu začel piti, ko se oglasi hlapec: »Kaj ne, moj gospod je stavil, da bo iz-pil celo morje, to je vso vodo, ki je v morju?« »Sc ve. da« odgovore navzoči. »Več vode, kakor je je v morju mu pa vendar ne bo treba izpiti?« »Ne, več pa ne, za v e č se pri stavi ni govorilo.« »Toraj zamašite vse reke, ki se izlivajo v morje, če ne. ne bo pomagalo nič piti, če bo voda vedno sproti v morje na novo prihajala moj gospod je stavil, da bo izpil morje, ne pa še vse reke povrhu!« Ker rek ni bilo mogoče ustaviti, so morali se ve, da celo stavo razveljaviti. Navzoč sicer nisem bil, praviti sem pa slišal, da se je Luka poboljšal in odvadil bahaštva, ker je zapomnil, kako ga je po tej stavi bolela glava, dokler ga ni rešil hlapec. Darovi. Jubilejni darovi za »S I o v e n-s k o S i r o t i š č e:« P. n. gg.: Rebula Ivan 20 vin; Nižin Štefan 40 vin; Matija Kobal 1 K; Josip Vuga 20 vin; Adolf Urbančič mesar 50 vin; L. D. 2 K; Blaž Furlan 2u vin; Amalija Brilj 20 vin; v nabiralniku v gostilni Antona Fon 1 K 50 vin; Katarina Sirk 1 K; Emilija Vuk 3 K. Volilo neke osebe 300 K; g. dvorni svetnik dr. Anton Tušar 20 K. ž a sklad »Slovenskega S i-r o t i š č a: V Vrtojbi: p. n. gg.; Marija Pavlin 1 K, Andrej Pičulin 60 v, Alojzija Kotnic 20 v, Anton Cernic 60 v, A. I urel 40 v, .los. Gorkič 1 K. Štefan Gorkič 20 v, Andrej Kovic 1 K. Ivan Cejan I K. Marija Koglot 1 K. Elizabeta Jarc 2o v, Jos. Lasič 40 v, Peter Zavadlav 40 v, Frančiška Gorkič I K, Anton Gorkič 40 v, Genovefa Faganel 1 K. Matilda Mermolja 60 v. Benedikt Podberšič I K. Marija Jarc I K. Franc Cejan I K, Andrej Lasič 20 v, Franc Mermolja I k. Marija Faganel I K, Ed. Štrekelj vikar, 5 K, Iv. Zorn 2 K, Jakob Maraž 5 K, Jošt Gorkič 2 K, Kristina Soban 40 v, Frančiška Nardin 60 v. Anzelm Humar (t v. Marija Frančeškin I K. Janez Mermolja I K, Ivan Mermolja 5 K. .los. I.titinan (Šl. Andrež) 2 K, Karolina (lorkič 20 v. Marija (lorkič I K, Frančiška Siginunt I K, Jos. Knlot -lil v, Frančiška Mozetič 1 K, Marija Zivic 00 v, Marija Vuga (>(• v. Veronika Koglot lit v, Ana Batistič 40 v. Maks Kerčon I K, Frančiška Pahor 30 v. Janez Pire I K. Jan. Humar I K, Ana Zorin 4(1 v, Mia/. Devetak Jo v, l\. (lorkič I K, Katar. Soban 40 v. Jožefa Faganel 20 v. Ant. Jare oh v, Ant. Nanut 1 K. Jak. (lorkič 1 K. Jos. Koglot 40 v, Mar. Leban 40 v, Jan. Soban 2 K. Jan. Vuk I K. Mar. Vuk NO v. Jan. Devetak 20 v, Jak. Vuk 40 v. Fmil Saunig 2 K. Iv. Gorkič 50 v, Jos. Zavadlov 50 v, Al. Vuk 2 K. Karel Vuk 50 v, Frletič Leop„ 1 K. Jos. Arčon 1 K. Ant. Nanut 1 K. Jos. Fornazarič 50 v, N. N. 40 v. Jos. Gorkič 20 v, N. N. 20 v, Ludinila Faganel 40 v. Mar. Fabjan 40 v. Uršula Faganel 1 K. h Ušaj I K. Karel Gorkič 40 v, Iv. Frletič 20 v. I). Maraž I K. N. N. 40 v, Jak. Koglot 40 v. Ant. Gorkič 1 K. Katar. Faganel I K, Ana Gorkič 60 v, Jožefa Faganel 60 v, Antonija Bagon 20 v, Štefan Gorkič 2 K, Iv. Poii-beršič 30 v. Al. Zavadlav 2 K. Fraik Nardinu 40 v, Al. Faganel 64 v. Jos. Fornazarič 1 K, Matilda Pavlin 60 v. N. N. 40 v. Janez Fornazarič 2 K .Frane Faganel 6 K, Andrej Turel I K. Andrej Batistič 80 v. Bog povrni stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Josipa I.! Z a » A I o j z i j e v i š č e: P. n. gg. Kravos J. I K; Tavčar J., duhovnik pri sv. Trojici 10 K; Sedmak Josip Ljubljana 1 K: S. (i.. Avče 10 k’ mons. Jož. Kragelj, dekan, Tolmin 4 K; dr. Knavs, dekan, Cerkno 10 K; Jurij Peternelj, dekan, Kobarid 20 K; Josip Kaiser 1 K; Ivan Soklič 40 v; Valentin Kres 40 v; Anton Tomazin 40 v; Petei Kaiser 1 K: Terezija Rakušček, Drež-niea 4 K; Cznova Karol, Trst I K: Janez Petcan, Rubije 1 K: Cerv Franc, vikar. Sv. Lucija In K: Možič Cenon. Kiavže 2 K; Ivan Štolfa, vikar 4 K; Štefan Božič, Kiavže 2 K; I. Medveš, kurat 10 K; R. Jož, vod. čipk. t. Vel. Doi 2 K; Sedmak Anton. Sv. Križ pri Trsni 1 K; Josip Koršič, nam. sluga. Trst 5 K: Jožef Pipan, Kobjeglava 1.40 K; Valentin Pipan, župnik 10 K; Jožef Klinkon. Tolmin 1 K; Bajt Andrej, Log I K: Andrej Blažiča, Št. Peter 4 K: Ivan Kanduč, Idrija 1.54 K; Ivan Kos, Ročinj 75 vin.; Luka Loviščik, Ročinj ! K: Matilda Dirc in Marija Bratuš 2 K: Val. Kragelj župnik 10 K; Krištof Tomšič, vikar 5 K; J. Selili, župnik pri sv. Ktmigundi 2 K: Andrej Prinčič, Kozana I K: Ani. Pisk, vikar 6 K. (Dalje prih.) Pismo iz Bolgarije. Križarij na Balkanu. V bolgarskem listu »Reč« predaje neki opazovalec sedajne vojne svoje vtiske s sledečimi živahnimi izrazi: »Častniki, posavljeni na čelo bolgarske armade, ne vedo, komu bi pravzaprav pripisovali vspehe svojih pod-vzetij. Ta armada, obstoječa iz mož, v čejili prsih gori samozatajevanje, bila je popolnoma v rokah generalov, kakor neko orodje iz mesa, in generali so se nje posluževali, kakor mehanik rabi svoje jeklene 'instrumente. Tri mesece je že minulo, odkar se je začela ta flojtia. Bili so se grozni krvavi boji. a pri vsem tem se do danes ni objavil nobeden spisek ranjenih in u-bitih. Ljudstvo po mestih in deželi hodi z veliko pobožnostjo in navdušenostjo v cerkve, ne da bi vedelo, če so oče. brat ali mož (soprog) padli na bojišču. Na njihovih licih žari sijaj onega znamenitega stoicizma, ki se tako slavim opeva od pesnikov. To je narod, ki ima svoj vzvišen cilj. A ta cilj je pobitje azijutskega polu-meseca in povzdiganje ua njegovem mestu križa pravice in humanosti. Resnično, ona mala četa Makedoncev, katere sem jaz videl korakati po sofijskih ulicah, zbravši se tukaj makedonskih pokrajin, je veliko več podobna kristjanom križarskih vojsk, ka-kar pa nam današnjim kristjanom. Kakor ta pisatelj, imel sem tudi jaz priliko, opazovati pogumno po sofijskih ulicah stopajoče bolgarske vojake in vrle čete Makedoncev. Moja skromna hišica je prav blizu poslopja, kjer ima ministrski svet v sedanjih časih dan za dnevom, večer za večerom do pozne noči svoje seje. Okna mojega soseda so včasih zvečer do polnoči razsveljena. Od tam se daje direktiva vsemu, kar se godi v sedanjih časih na Balkanu. Vsikdar. kogrem mimo tega neznatnega poslopja, ozrem se na okna prvega nadstropja. kjer sc vrše posvetovanja ministrov o bojnih in svetovnih dogodkih. Nekega večera, ko se vračam iz pošte, je cela ulica Gurko, ki vodi mimo ministrskega sveta do carskih vrtov na koncu mesta proti izhodu, prc-nolnjena z odhajajočimi makedonskimi četami, ki korakajo še prav tiho, obuti s kožnimi opanki in oblečeni v narodnem kroju, v lepem redu po naši ulici. I lolgi redovi makedonskih četnikov segajo skoraj od enega kraja mesta do drugega. Vendar korakajo tako tiho, da tisti, ki ni slučajno na cesti, i/. svoje sohe ne more ničesar slišati. Dolgi, tihi redovi krepkih četnikov, pro-stovljcev, stopajočih kakor v procesiji, z resnimi obrazi, delajo v luninem svitu posebno romantičen utis na opazovalca. Pred njimi stopa, na desni strani vojvoda, duhovnik s križem v roki. Tako sem si nekdaj že kot dijak predstavljal križarje srednjega veka. A nocoj, ko gledani te čete, kateri prizor sem v nekem slovenskem dnevniku natančneje opisal, dobil sem živo predstavo novodobnih križarjev XX. veda. Njih cilj je istotak<,> sve, z. ozirom na vse današnje okoliščine še vzvišenejši kot sredujevekoven. Zato sem jih po redu pozdravljal saj sem videl med njimi dosta znanih obrazov in tudi nekaj svojih bivših dijakov, kateri so mi namignili za slovo z rokami, ter jim želel srečen vspcli z besedami: »Zdravejte junači!« Prof. Anton Bezenšek. Oče sinu. Priobčil profesor Anton Bezcnček. Tako pismo je pisal oče, bolgarski kmet. svojemu simi-vojaku tia bojišče, »Mili moj sin! I )rago mi je. da setu vzgojil sina. kateri se vojuje proti petvekovnemu tiranu. A težko mi je pri srcu, ker ne morem biti tudi jaz tani, da pošljem vsaj enega poganca na oni svet. Mi vsi domači prosimo Boga noč in dan, da te ohrani zdravega, da ti da moč in junaštvo, premagati sovražnika, a potem vsi da se vrnete domu zdravi in čili. okrašeni z redovi za hrabrost! Naprej, moj sin, Bog je z vami! Prepodite tirana tako daleč, da se nikdar nc vrne. in potem pa pridite domov, da Vas objameuo, poljubimo iu z junaškimi venci okinčamo. Doma smo vsi živi in zdravi. 1'ur-šico smo obrali in oluščili, zdaj pa sejemo. Za domače delo se nič ne brigaj. Piši nam, kateri fantje iz naše vasi so pri tebi. Vas Sinje brdo pri Vratci. Tvoj oče Ivan.« Domača in razne vesli. Premilostui škof tržaški I). Andrej Karlin se je v torek in sredo mudil v (ioriei, kjer je bil navzoč pri izpitih v bogoslovniei. Vlsokorodiienm gospodu baronu VViuklerju, ki je miiiolc dni še precej nevarno obolel, se je zdravje, hvala Bogu, toliko zboljšalo, da je začel že vstajati. Pritožbe proti c. kr. sodnijam. Dobili smo pritožbe iz raznih sodnih okrajev, kjer se ljudje pritožujejo, da delo sodnikom nč gre izpod rok. Leta in leta se vlečejo po sodnijah stvari, ki bi sc lahko hitro rešile. Nekateri sodniki so tudi zelo malo sposobni. Tako imamo večne rckurze, s katerimi se uničujejo nezrele razsodbe neveščih sodnikov. Priporočamo to stvar merodajnim čini-teljem v premislek. Slovenskemu ljudstvu pa polagoma na srce, naj se nikar ne pravda in tožari, ker s tem le množimo število takih sodnikov, ki jih moramo zato še drago plačevati. Pamet! Imenovanja iu premeščenja v sodni službi. Okrajni sodnik dr. Ščitom. Dolenc je premeščen iz Podgrada v Sežano; okrajni sodnik Albert Koinavcc iz Trsta v Gorico, sodnik pri višjem deželnem sodišču v Trstu dr. Anton Jan-clii k deželnemu sodišču v Trstu; sodnik dr. Matija Lavrenčič je imenovan za okrajnega sodnika in premeščen iz Komna v Podgrad; sodnik dr. Ivan Milič je imenovan za okrajnega sodnika in premeščen iz Pule v Buzet; sodnik Kajetan de Prati pri deželnem sodišču v Trstu je imenovan za okraju, sodnika. Letošnji glavni vojaški nabori st bodo vršili po tem-le redu: v Sežani dne 1. in 3. marca; v Komnu 4. in .V marca; v Gorici (za mesto) 6. in 7. marca; v Gorici (za okolico) 8., 10., 12., 13. in 14. marca; v Kanalu 15. in 17. marca; v Ajdovščini 18. in 26. marca; v Cerknem 15. aprila; v Tornimi 16. in 17. aprila; v Bovcu 18. aprila; v Kobaridu 19. aprila; v Gradišču 21. in 22. aprila; v Tržiču 21. in 22. aprila; v Korminu 23., 24. iu 25. aprila; in v Čcr-vinjami 26. in 28. aprila. Za vojaštvo na mejah se je nabralo kakor poroča uradno vojaški list »Milr-tarische Rundschau« skupno 1,082.167 K. Ob tej priliki sc vojno ministerstvo zahvaljuje vsem plemenitim darovalcem, kakor tudi listom, ki so to patrijo-tično akcijo podpirali. Svoje časno bo ministerstvo položilo podroben račun n uporabi teh prispevkov. Družba sv. Mohorja. Pravijo, da bo družba sv. Mohorja izgubila letos vse liberalne učitelje zaradi »Preslepljenih in otetili«. Tako agitirajo nekateri, ki spisa ' Preslepljeni in oteti« niti ne razumejo. Želeti pa bi bilo, da vsi zavedni udje pregledajo imenik in kjer ni učitelj naročen, da se takemu izognej >. Groši katoliških starišev so takim izo-braževatcljem (???) pač dobri, ne pa katoliško prepričanje. Letošnje leto bo napravilo iz »Koledarja« merilo duševno omejenega liberalnega učiteljstva. Pa še nekaj je, kar straši liberalce! »V tem znamenju boš zmagal«! Križeva zmaga je liberalcem frajmavtarjem ki drugači prisegajo, da bodo odgojevall versko nravno, znamenje sovraštva, to je oni sovražijo križ iu Križanega! »Koledar" bo statističen izkaz vsega učiteljstva — liberalnega in krščansko mislečega. Ako boste v »Koledarju« pogrešali učiteljevo ime, tedaj že veste, kakšen učitelj je oziroma kakšen ni, ako čitate njegovo ime v imeniku. Dobro bi bilo, ako objavijo vsi dobri listi to mnenje, da se ne ho mogel noben član učiteljstva izgovarjati! Dva liberalna prvaka na begu. V »Slovencu« čitamo: Znano je, da je pred tedni pobegnil iz Podbrda na Goriškem ondotni liberalni voditelj Štraus, ki je o-škodoval razne stranke za nad 100.000 K. Bil je trgovec, gostilničar, glava on-dotne liberalne stranke. Za »Narod« polno snovi! Te dni so pa razširjeni; vesti, da se je ta mož ob avstrijsko-ru-inunski meji srečal s pobeglim bivšim liberalnim županom na Laverei Lenčkom, kateremu so vsled ponarejenih menic postala tla na Kranjskem prevroča. (lovori se. da so ju na meji prijeli, Štrausa so aretirali. Lenče pa da je pri aretaciji potegnil revolver iu se ustrelil. Koliko je o tem dogodku na meji resnice. še ni možno kontrolirati. Oabrščekov mandat v trgih diši nekaterim gospodom, kakor kažejo vsa znamenja. »Narodno« delo in naša naivnost naj bi jim pri tem pomagala. Pomiloščenje kaznjencev. Cesar je pomilostil 85 kaznjencev. Od teh jih pride 6 na možko kaznilnico v Kopru in dva na ono v Gradišči. Moč nemške vojske bo znašala po novi reformi v mirovnem času 659.000 mož. Od leta 1917 pa se to število poviša na 770.000 mož. Velike vaje leta 1913. Nasproti poročilom, da letos velikih vaj ne bo, se poroča iz vojaških krogov, da se tudi letos vrše končne velike vaje, katerih se pri pehoti in pri lovcih udeleži tudi 35 rezervnikov pri vsaki stotniji. Katere čete in kje sc vadi, se določi pozneje. Poveljnik vojne mornarice admiral groi Montecucoli vzel slovo od vojne mornarice. Iz Pulja sc poroča, da se je v nedeljo poslovil poveljnik vojne mornarice grof Montccuccoli od podrejenega vojnega brodovja. V Fazani se je zbralo brodovje ter spremljalo dosedanjega poveljnika nekaj časa proti Trstu, kamor ga jc peljala jahta »Lacro-ma«. Iz Trsta sc je grof Montccuccoli odpeljal na Dunaj in sc najbrže ne vrne več na svoje mesto. Montccuccoli le preustrojitelj naše vojne mornarice, ki sc je pod njegovo roko za mnogo povzdignila. 22 bencinskih rezervoarjev pogorelo. V Oderfurtu je izbruhnil požar, ki je v kratkem vničil 22 bencinskih rezervoarjev. Vsak rezervoar je obsegal 370 lil benzina. Najstarejši človek v Avstriji je naj-brže Iv. Navratil v Nemškem Brodu na Češkem. Navratil ima 114 let in je razmeroma precej čvrst na duhu in na telesu. Sneg v Rimu. V Rimu in okolici Je minole dni snežilo. Ondot niso žc več let videli snega. Namesto kave — brinjeve jagode. 1/ Maribora se poroča, da jc obiskoval tani različne stranke nekdo, ki sc je izdajal za agenta neke tržaške veletrgovine s kavo. Nabral je več naročil. Naročniki pa so dobili po povzetju mesto kave brinjeve jagode. V Ljubljani je 321 društev, ki štejejo 144.667 članov. Slovenskih društev je 271, nemških pa 50. Nov bosanski škof. Iz Rima. Te dni je bilo v cerkvi Sv. Antona posvečenje banjaloškega škofa Josipa Gariča. — Posvečenje je izvršil kardinal Falconio iz reda manjših bratov. K asistenci so prišli provin. p. Mijačevič, msg. Pavič in frančiškan p. Selak. Novi škof bo nato sprejet na Dunaju v avdijenci; nazaj grede v Bosno se bo ustavil tudi v Ljubljani. Strašna nesreča na tržaškem državnem Kolodvoru. Včeraj zvečer je uslužbenec državne železnice Andre] K o c h sestavljal neki vlak. Pri tem ga je zgrabila lokomotiva ter ga tako razmesarila. da je kmalu potem, ko je bil prcnešen v bolnišnico, umrl. V listu »Katholische Missionen« v 5. zvezku I. 1912 čitamo, da se v Afriki še sedaj dobe ljudje, ki žro človeško meso. Ko premaga divjak .svojega nasprotnika, ga ubije, razreže, povžije meso in posrka kri, da se nam njim popolnoma maščuje. Ponesrečeni vojaški zrakoplovcc. V Fischamendu je z zrakoplovom ponesrečil nadporočnik Nittncr, ki je ostal takoj mrtev. Nadporočnik Nittncr je bil nekaj časa pri tuk. zrakoplovnctn oddelku. Ko so ustanovili v Sarajevom nov zrakoplov ni oddelek je bil tja premeščen in te dni je imel prevzeti v Fl-sebamendn nov zrakoplov za ta oddelek. Pri poskusni vožnji pa je ponesrečil. To je že četrta žrtev vojaškega zrakoplovstva v Avstriji. Nove avstrijske znamke. V kratkem dobimo v Avstriji nove poštne znamke, s katerimi namerava poštna uprava prihraniti Itl.dOtl K. Dosedanje znamke so bile namreč natisnjene na svetlem papirju. nove se pa natisnejo na navadnem. Spremeni se deloma tudi barva posameznih znamk. Dosedanja SOvinar-ska znamka se popolnoma opusti, namesto nje se pa uvede nova znamka po 72 vinarjev, ki je potrebna za zavojni promet. Vojni stroški balkanske vojske. - Vsled vojske na Balkanu imajo že več mesecev pod orožjem Bolgari 300.000, Srbi 200.000, Črnogorci 40.000, Grki 60 tisoč. Turki pa okoli 500.000 mož. Vojni stroški znašajo mesečno na Bolgarskem 4,500.000 funtov šterlingov (en funt šterlingov je 24 kron), v Srbiji 3,000.000 funtov šterlingov, v Črnigort 600.000 funtov, v Turčiji 7,500.000 funtov. V štirih mesecih vojske znaša to že 1584 milijonov kron. Vštete pa niso vsote, kolikor stanc vojska na morju Grke in Turke kakor tudi ne škoda, ki jo trpita trgovina in obrt. Bogat berač. V Maku na Ogrskem je umrl berač, ki je zapustil hranilno knjižico s 70.000 K. katere dobe beračevi dediči, ki so zelo revni. Nova križarka. Dne 15. t. m. so spustili v morje na Reki novo križarko z imenom »Novara«, ki je bila napravljena še iz kredita, dovoljenega v I. 1910. Nova ladja obsega 3500 ton in ima 25.000 konjskih moči. Nova križarka je bila izdelana v domači ladjedelnici im Reki. Botrca nove ladijc je bila grofica Montecuccoli, ki je s tresočim glasom pozdravila novo bojno moč in jo na n-kaz Njega Veličanstva cesarja krstila z imenom »Novara«. Ta ladija spada k takozvanim malim križarkam, ki imajo v vojski nalogo ogleduhov in morajo zato biti posebno urne. Naša mornarica ima sedaj tri novejše take ladje: »Saida«, »Helgoland« in »Novaro«; izmed starejših je dobra še »Admiral Spaun«. Znoreli podpolkovnik strelja na vojaško stražo, Vpokojeni podpolkovnik ogrskih domobrancev Seh\varz je hotel iti v Vel. Varadinu črez most, ki je od vojaštva zastražen. Vojak, ki je stal na straži, ga je ustavil ter zahteval spo-znavalnc znake. Podpolkovnik pa se je vjezil in v svoji jezi potegnil revolve, ter petkrat ustrelil proti straži. Vojak ni vporabil orožja, marveč telefonično obvestil svo.ie predpostavljcnike o tem, kar se je zgodilo. Podpolkovnika so na to ulovili in spravili v sanatorij. Grdo nesramnost si je dovolil dunajski nemčurski list »Volksblatt«, ker očita, da Slovani niso dali niti vinarja za obmejno vojaštvo. Pribijemo le, da Piše graška »Tagcspost«, da je bilo v Zagrebu nabranih okoli 50.000 kron. Nemški jeziki so res dolgi, da dosežejo tudi blatne kaluže. Čredne bratce so našli puljski sleparji v večnem Rimu. Tam so zidali veliko justično palačo in te dni je policija aietirala kar tri inženerje, ki so imeli tam opravila, četrti ptiček je pa odnesel Pete na varno. Listi poročajo o velikih sleparijah, ki so jih izvršili omenjeni gospodje pri stavbi justične palače, kjer se je sleparilo kar na debelo. Oznanilo. C. kr. fin. ministerstvo je z odlokom z dne 13. februarja 1913 št. 10933 preložilo rok za predloženje na- povedij za priltodarino in osebno dolio-darino za I. 1913 na čas od I. do 31. marca 1913. Davkoplačevalci se z ozirom na oznanilo z dne 27. decembra 1912 št. V 17-7 o tem obveščajo. Avtouiobilna zveza med Celjem tu Ljubljano. Iz Celja se poroča, da se sestavlja konsoreij, ki namerava vpeljati na državni cesti med Celjem in Ljubljano avtomobilno zvezo. Vožnja bi sc vršila dvakrat na dan. Knjiga Sv. Ura ali Obiskovanje Najsv. Sakraineuta in Marije, prečis'e Device za vse dni v mesecu je na prodaj pri upravi »Prim. Lista« in v prodajalni »Katol. tiskovnega društva«. Cena 40 v. Slovenski sadjar. Tako je ime novemu listu, ki je začel izhajati v Ljubljani v »Katoliški tiskarni«. Cena 3 K mi leto. Priporočamo. Smrtna kosa. Na Dunaju je v torek umrl bivši podpredsednik ogrske mag-uatske zbornice grof Aelksander Sec-zcny. Hotel je maščevati Schuluneierja. Iz Monakovega se je podal na I Hinaj mizarski delavce Franc Frcibergcr z namenom da maščuje umor posl. Scltiih-mcierja. Freiberger je namreč hotel it-moriti brata morilca, posl. Kunschaka. To je izvedela dunajska policija ter Freibergcrja aretirala. Pri izpraševanju pa je Freiberger odkrito priznal vzrok svojega potovanja. Našli so pri ujem revolver in pilo. Freiberger je bil že 26krat predkaztiovan in se izdaja za s v o b o d o m i s e I e a. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinad se nastane s svojo družino v Miramaru, kjer bo ostal več časa. Obletnica napada na cesarja Franca Jožefa I. V torek je poteklo 60 let, odkar je Mažar Libeny, krojaški pomočnik, zavratno napadel cesarja z nožem in ga ranil na tilniku. Kakor vsak dan je šel cesar tudi tega dne krog poldne na sprehod; spremljal ga je polkovnikgrot 0’Donncl. Na Bastiji pri Koroških vratih se je cesar nagnil preko mestnega zidu. ker se je odspodaj oglasilo bobnanje. Grof je stal poleg njega. Tisti hip skoči k cesarju neki človek, ki je preje sedel na bližnji klopi, ter z odprtim nožem zamahne proti cesarjevi glavi. Nož pa je k sreči zadel na ovratnik in šele. potem zdrknil na tilnik, tako da rana ni bila opasna, čeprav je bil zamahljaj silen. Medtem je polkovnik že zgrabil napadalca in ga spravil na tla, kjer se je med njima začela obupna borba. K sreči je prihitel na pomoč Dunajčan Ftten-reicli, nakar se je posrečilo napadalca ukrotiti. Napadalec si je ob meču, ki ga je O’ Donnel izdrl, vse roke porezal. Cesar pa je velel grofu: »0’Donel, vtaknite meč v nožnico!« Žele na to je O’ Donnel opazil, da je cesar ranjen. Ker je bila medtem prišla že tudi vojaška straža in prijela napadalca, je grof prosil cesarja, da ga sme spremiti, nakar je cesar prijel grofa pod roko in šel ž njim proti palači nadvojvode Albrehta, ki je stala v bližini. Mcdpotoma je cesar tekel: »Sedaj mi je tako, kakor mojim ubogim vojakom v Milanu.« V' palači se je cesar za hip onesvestil, a resnejših posledic ni bilo. V spomin na srečno rešitev cesarja ob tem napadu se je na Dunaju zgradila Votivna cerkev. Novi dunajski nadškof. Listi poročajo, da postane dunajski nadškof nal-brže litomerški škof dr. Gross. Največja veleposestva v Galiciji. Največ zemlje v Galiciji ima Nemec baron Lieberg. namreč 66.746 hektarjev. Z a njim pride poljski grof Roman Po-tock.v v Lancutu .Ta ima 56.000 hektarjev. Nadvojvoda Karel Stefan iz Živca ima 44.000 hektarov. Potem so: Vil. Smid \ Brodili s 34.500 in baron Popper s 33.400 hektarji. V krščanskih rokah je 2,073.900 hektarjev gališke zemlje, v židovskih pa 301.300 hektarjev. Mestne novice. Občni zbor »Slov. kat. del. dr. bo v nedeljo dne 23. t. m .ob 3 in pol pop. v gostilni g. Gorjanca na K »ruju. Na tem občnem zboru se poda letni račun. Nastopili bodo razni govorniki in predlagale se bodo razne resolucije. Pridite vsi! ODBOR. m Oskrunjevanje nedelj. S c. kr. državne postaje vozarijo v Gorici oh nedeljah vozove obložene slilodi v podgorsko papirnico. Kaj pravi na to c. kr. avstrijska vlada? Vsaki dan sveže ribe sc prodajajo na ribjem trgu. Izgoriške okolice. Požar v Št. Ferjanu. V noči na nedeljo je popolnoma pogorela v Št. Fei -jami hiša Steker-ja. Našli so med razvalinami ostanke človeškega trupla. Baje je zgorel delavec, ki je spal v liiši. Govori se, da je nekdo zažgal hišo iz maščevanja. Preiskava je dognala, da je zgoreli delavec neki 31 letni Mihael Blažič iz Ajbe. Drugi delavci so bili lahko ranjeni, le neki Fratnik iz Idrije je zadobil težke poškodbe ter se nahaja v goriški bolnišnici. Dognalo se je, da sta hišo zažgala Anton Treven iz Lanišef?) in Alojzij Skrt iz Kala, Trevena je orožnt-štvo aretiralo, medtem ko je Skrt pobegnil. Škode je za 13.000 K. Hiša pa je bila zavarovana le za tnalo svoto. g Sestanek odbornikov »Zveze slov. kolonov« bo v nedeljo po blagoslovu v Šmartnem. Saditev krompirja v goriški okolici se je začela dne 10. t. m. Krompir je najdražja in najzamudneja setev. Saditev traja navadno 6 tednov. Krompirja sc nasadi v goriški okolici okoli 80.000 kgl. ali (SO vagonov. Pridela se ga približno lOkrat toliko. Seveda za eno njivo se porabi okrog 500 klg, ki stane 50 K. Gnoj stane 120 K, delo 50 K, obresti 50 K. Forej stane kmeta ena njiva krompirja okroglo 300 kron. Pomislimo torej, kako je mogel ubogi goriški poljedelec izhajati, ko je prodajal krompir po 3 K kvintah In vendar je krompir glavni pridelek. |\! tam omenjeni zadevi nisem bil vdele-žen. Storim to, da ne bodo slabo sodili dobrotniki, ki so darovali za cerkvico sv. (iendre. ki spada pod zapotoški vika rijat, 1. Pobirala sta milodare dva moža. ki pa nikakor nista naprednjaka, kakor pravi omenjeni dopis, ampak sta dva kristjana., ki doma in očitno opravljata svoje krščanske dolžnosti. 2. Mastne dnine« za pobiranje so jima Vrtačajii vpričo mene pripoznalt, nobeden ni konečno ugovarjal proti temu oni dan, ko sem jim po dobroti delal obračun. 3. »Cerkvica je bila in ostane zapuščena,« pravi dopis. Res je bila za- puščena: vrata vlomljena, streha razdrta, zvonik se je majal, zvonovi so bili na tleh obešeni na kole, tlak razkopan: Maševati se v tej razvalini ni smelo dve leti. Sedaj pa cerkev ni zapuščena, v njej se zopet mašuje, ker Vrtačani so in popolnoma prenovili: sprednja stena je skoraj cela nova, zvonik nov, tlak nov. obmetana je z nova od zunaj in znotraj in streha je bila vsa preložena. Kar je še potreba, so vsi gospodarji obljubili, d i bodo z robotami še popravili. Za večinoma revne Vrtačane 9 jih je ie to gotovo veliko, posebno pri zadnjih dveh tnko slabih letinah in ko so robote morali delati ob najhujšem času. ko iili je nujno delo čakalo doma! 4. »Penar so si razdelili nekateri med seboj« pravi dopis. Od nabrane miloščine so dobili v s i vsak svoj del in sicer v tistem razmerju, kakor so K stroškom prispevali. Nekateri so si svoj del ohranili. V tem pa ne vidim nobene krivice. Miloščina se je pobirala za že d o v r š e n o delo. da sc vasjanom olajšajo stroški, ki so jih imeli v denarju, kar je bilo robot, in teh je bilo veliko, se niso vračunale. Nekateri Vrtačani so morali na posodo vzeti, da so svoj del stroškov v denarju poravnali. Jaz sem bil tudi za to, da naj se tudi vsa nabrana miloščina porabi za nadaljno o-lepšanje cerkve. Ce pa nekateri tega nočejo, jih sicer nočem hvaliti, toda krivice se jih tudi ne sme obdolžiti. Tisti pa. ki so tudi sedaj od miloščine svoj del dali za cerkev, naj bodo prepričam, da so nekaj boljšega storili. Z a po to k. 17. febr. 1013. .1 os. F o n. vikar. l Roče IS. febr. 1 ‘>13. (Izjava.) Ker me je Rudolf Klemenčič i/ Pečin na jako nelep način obdolžil, da sem ja/, spisal dopis iz Roč za »Prim. List«, v katerem se očita pečanskim fantom, da so jako korajžni za rabit »poleno in nož« (že mora biti res. da je tako. ker so tudi meni obljubili, da jih radi onega dopisa prav gotovo dobim po glavi), izjavljam, da nisem dotičnega dopisa niti spisal, uiti da nisem ž njim v nikaki zvezi. Andrej Carli, organist. Uredništvo potrjuje, da g. Carli i’I \ nobeni zvezi z gorcomenjencm dopisom. Iz cerkljanskega okraja. Smrt goriškega rojaka v nemških rudnikih. V rudniku Vondern blizu liamborna se je 2. t. m. ponesrečil 4-ncc. Ali kakor kažejo znaki, je še-le začetek občinskih nadlog. Pred osmimi leti je tukaj župano-val g. Josip Orilane. Za dobo njegovega županovanja ui bilo prepira, pa tudi nc razpusta starešinstva,, in je izročil svojemu nasledniku precej lepo svoto prihranjenih novcev. Potem sta bila še dva župana, pod katerima je prišla občina v take dolgove, da sc jih-bode težko kedaj rešila. Omeniti moram še to, da je bilo dvakrat zaporedoma obč. starešinstvo razpuščeno. Pne 4. iti 5. julija 1912. jc bila tukaj volitev starešinstva.. Volili ste dve stranki. Ena je prodrla v 111. iu II. razr., druga pa v 1. razr. Obe stranki ste si izvolili vzorne starešine, ki bi sporazumno lahko dobro vladali našo občino. Lahko bi tudi prišli do tega,, kam je \ gorej navedenih letih izginilo toliko tisočakov obč. denara. Pne 11. t. m. se je imelo voliti novo županstvo. Ta dan so se zbrali starešini obeh strank, da bi volili županstvo. \';i eni strani jc kandidat Jožef Orilane s l.> starešini. Na drugi strani pa Ivan t'n uden (»Nini županov«) z 9 starešini. Kn. jc kandidat Ivan Gruden opazil, da z in glasovi ne prodere, je nagovoril svoji,-starašinc, da se niso vdeležili volitve. ZAHVALA. Prečastiti duhovščini, predsedstvom c. kr. vladni h oblasti, zastopstvom sestrskih dežel, vojaškim in eivilhirn oblastim, samoupravnim za-stopom, skupščinam, društvom in zavodom, vsemu prebivalstvu in javnemu ti ku se DEŽELNI ODBOR iskreno zahvaljuje za tolike očttne izraze sočustvovanja povodom izgube, ki je zadela našo deželo vsled smrti čestit- ljivega deželnega glavarja Ti splošni izrazi sožalja so bili prostovoljen dokaz visokega spoštovanja, ki ga je užival ugledni pokojnik, in globoke hvaležnosti, ki jo ohrani dežela Njegovemu večnemu spominu. GORICA, 20. februarja 1913. Visoko rod ni nos. E. Lasič. c. kr. okrajni glavar. sc je močno prizadeval, da hi starešinstvo sporazumel. Pa tud njegova gladka beseda ni dobila zaže Ijencga vspeba. Še dvakrat se bode gledalo, da si izvoli županstvo, pa narbrže da ne bo de šlo, ker je seme za razpust starešin st \ a že vsejano. Starešini! to ne gre, ker občina nas je izvolila za redno in pošteno oskrbo vanje njenih opravil. Ne pa da se ji dela že v prvem dnevu preglavice in nove stroške. Slednjič bi želel, da bi nobena ob čina na Goriškem ne posnemala naše republikanske občine zgoniške. Kaj sc bode zgodilo pri drugem sklicanju bodem tudi naznanil. Eden izmed starešin močnejše stranke. s S Krasa. Ker je zdaj vgoden čas za gnojitev vinogradov in spomladanskim rastlinam z umetnim gnojem, spregovorim na tem mestu nekaj besedi tem. Lanske izkušnje so dokazale lepe vspehe povsod, kjer se je rabila Totna-seva žlindra, ki je drobno zmleta in vsebuje SOL' apna, katero je ravno za našo zemljo neobltodno potrebno. V vinogradih je bilo veliko lepega grozdja, na polju veliko lepega žita in sočivja itd. itd. Lepe uspehe z umetnim gnojem je pripoznala minolo leto tudi preglcdovalna komisija. 7. umetnim gnojem ne samo da po-nmožujemo svoje pridelke, ampak jllt tudi na redilnih snoveh zboljšujemo. osobito analiza sena je dokazala minolo leto, da je imelo seno iz gnojenih trav nikov 9%, iz negnojenih pa le 6%. Kdor bo torej gnojil svoje travnike umetnim gnojem, mu ne bode treba toliko kupovati otrobov in drugih inočnln krmil. Kdor gnoji svoje vinograde z umetnim gnojem, naj ga raztrosi po površini vinograda in pri kopanju vinograda mo ra zgornjo plast zemlje obrniti ttizdal It košeninam. Le na ta način je vspclt go tov in dober. s Povir. Š c m e n a p e p e I n i c o. V neki vasi pri Povirju se dogajajo celo sedaj v postu razne nespodobnosti. Kakšen vzgled dajejo očetje svojim o-trokom s tem. da se šemijol? Ti »modri« možje v tej vasi so popolnoma izkazali svojo surovost letos na pepelnico. Pijančevanje jim tudi ta dan ni greh; seveda pravijo, ker njihov Bog je trebuh: »Na pepelnico pijančiti pomeni pusta pokopati.« Ali prvaki teh pustnih norcev so si izmislili poseben, zelo pregrešen pogreb pusta. Našli so na neki njivi slamnatega moža. »Ta naj bo umrli pust, da ga pokopljemo,« so vpili. Nek vročekrvni bahač se napravi za zdravnika, da kon-štatira njegovo smrt. Nesli so »mrtveg a pusta« v Povir. Pred njimi je šel mož brez brk, ki je hotel predstavljati duhovnika ter izgovarjal čudne, ne vem kakšne besede. Zadej je šla četa pijancev. Nekateri izmed teh so se na videz jokali in z robci brisali oči, češ: »ml žalujemo po pokojnem pustu«. Ves sprevod se je pomikal proti gostilni. Kaj so potem počenjali, ne vem, ker me radovednost ne žene zvedeti o takem vnebovpijočem grehu. Vkljub svarjenju gosp. župnika seti brezbožneži norčujejo iz cerkvenih obredov, kar je v veliko pohujšanje domači mladini. Omenjenemu sramotnemu činu je večjidel krivo čezmerno uživanje opojne pijače. Najnesrečnejša bodočnost sledi družinam. katerih glavni ud podleže strasti pijančevanja. Veseli me, da je to sprc-\ idel pri nas že marsikateri mladenič. Ogiblje se radi tega gostiln, plesišč ter drugih pohujšljivih zbirališč. P o v i r c. s Umrl je v Zil jah, občina Povir veleposestnik Andrej Kocjan v 87. letu svoje dobe. Pokojnik je bil svoj čas po-virski župan skozi več dob. Bil je tudi od cesarja odlikovan z zaslužnim križcem. N. p. v m.! Drobtinice. Promet mestni železnici na Dunaju bodo vzdrževali z električnim obratom. 7. delom sc prične v prihodnjih dneh. To preuredim bodo financirale nekatere velike dunajske banke. Tudi francoski denar se bo vporabil v to svrlio. Za avstrijsko zrakoplovstvo so nabrali v Vratislavi se nahajajoči Avstrijci 28.1.10 K. katere so odposlali že tozadevnemu odseku. Ogledala po ulicah iu posebno na križiščih so vpeljali v nekaterih krajih na Angleškem radi avtomobilov, katerim je sedaj omogočeno, da vidijo pa-sante, ki ravno gredo na križišče ulic in se tako odstrani lahko marsikaka nesreča. Baje sc je ta uvedba v nekaterih mestih obnesla prav dobro in šoferji su z njo zadovoljni. Zanimiva stava. Iz industrijskih krogov poročajo listi, da je stavil neki fabrikant, da bo v enem dnevu dal ovce ostriči in že isti dan nosil obleko iz njih volne. In res, zjutraj ob 5h so bile tri ovce ostrižene, potem je šla volna v prejo in tkanje in zvečer ob 9h je tovarnar imel na sebi že celo obleko. Ta stava pač kaže. kako je dandanes razvita po tovarnah industrija in stvari, ki so se zdele nekdaj čisto nemogoče. so postale že popolnoma vsakdanje. Ponesrečen raziskovalec južnega tečaja. Iz ()maru-ja v Novi Zelandiji sc poroča, da je raziskovalec južnega tečaja Scott z vso ekspedicijo vred smrtno ponesrečil. Velika revolta se je bila vzdignila na dvoru cesarja Menclika v Abesiniji. Prišlo je do spopada med vojaštvom in cesar Menclik je prebil celo noč s cesarico v kleti, da se je ubranil napadalcem. Važna državnoupravna izpreinemba v Egiptu. Iz Kahirc se poroča, da se bo po sklepnem miru na Balkanu proglasil Egipt za neodvisno državo. Klcdive postane kralj, nad Egiptom pa prevzame Angleška protektorat. Gospodarsko. Cena kavi je padla, kakor poročajo trgovski listi, prav znatno. Računi sc namreč na jako ugodno letošnjo in prihodnjo letino, ki kaže kar najboljše u-spelic. Jermeni se podražijo za Id odstotkov, tako so sklenili vsi avstrijski j e r -ntenarji, ker so se podražile tudi kože. Dohodki vžitega davka za I. 1911. Skupni dohodki so znašali v naši državi v omenjeni panogi 445.71 iniljonov kron. I'() odbitju nekaterih stroškvo ostane državi čistega 423.99 miljonov kron. ozirom na I. 1911), je v letu 1911 prinesel vžitninski davek več .Ih miljonov K. Na Primorskem je znašal ta davek v omenjenem letu 5.66 iniljonov kron. največ pa na Češkem t. j. 151 miljonov kron, Ogromna svota pride na žganje in sieer 112 miljonov kron. Na pivo pride fomaj 13 iniljonov kron. Na meso pride tega davka 18 miljonov, največ pa na sladkor t. j. 172 miljonov kron. Toda žganje in pivo skupaj požreta pa vendar celih 200 miljonov kron. Statistiko obrtnih zadrug v južnih deželah naše monarhije je ravnokar iz-trgovinsko ministerstvo. Podatki segajo do 22. okt. 1912 iu vse izpremembe pravil do one dobe so natančno ome- njene. Kranjska dežela ima 78 takih zadrug, I krajevno in eno strokovno zvezo. Na Primorskem je bh zadrug in ena krajevna zveza. V Dalmaciji je 9 zadrug. Leta 1895 je izšla zadnja Statistika iz omenjenih krajev. Takrat je bilo na Kranjskem 36 zadrug, pri pas pa le 7. V celi Dalmaciji pa nobene. V statističnih podatkih je povsod tudi število članov vsake zadruge in druge potrebne notice z imenikom, knjiga stane 3 krone in se dobi v »državni tiskarni« na Dunaju, ako bi se kdo za to globlje zanimal. Književnost. Vojska na Balkanu. Deveti sešitek. ki je ravnokar izšel nam živahno in zelo temeljito pa vendar na kratko popisuje konec bitke pri Lozengradu in začetek bitke pri Ljule - Burgasu katera je kakor upamo za vselej zapečatila usodo evropske Turčije. Tu imamo pred seboj vso zgodovino teli važnih bojev sestavljeno pregledo in v prijetni zvezi. V časopisih smo brali svoj čas vsevprek prava in napačna poročila, razna domnevanja in ugibanja brez pravih direktiv iu brez točnih informacij; nikdar si niso bili povsem gotovi, če je poročilo verodostojno ali ne. Zato bomo zgodovino Balkanske vojne čitali še s toliko večjim zanimanjem. Mnoge krasne slike ter zanesljivi iu temeljiti sestavki pisateljev so zagotovili temu lepemu delu trajno pripovedno vrednost. Eden prihodnjih sešitkov prinese osem umetniških prilog, na katerih bodejo na najfinejšem papirju podane slike najvažnejših prizorov vseh bojišč. ■H v« c. J -VlJ A -\j Najboljši' iu najmodernejše sukno aa moške iu volneno aa zenske obleke ran-pošilja najceneje 'jjufroslov, raapošiljaltta K. STERM K CKI r- Celju š/. 304. Vzoici in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. loterijske Številke. Dunaj .... (>7, 4, 54, 87, 48. Clradec . . . . 71, 30, 47, 57, 55. M »CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCROVATIA zadruga z omEJeno ZAVCZO v GORICI igl EBEE5± obrestuje hranilne vloge po 5 %. Daje članom posojila na vknjižbo po 6°j0, na menice po 7°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. TVRDKA 0. ZAJEC' trgovina z železjem v Gorici v hiši,,Goriške ljudske posojilnice" (prej krojaška zadruga). Priporoča bopato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe žico na ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava.' Postreiba točna, domača in cene konkurenčne. Prosim« *ahtevati listke blagajne radi kontrole. ■ Poetr L roie. | Prave C e b e 1 n o - voščene sveče in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč. MED za p i (a 11 j e čebel in za z ti ra vilo priporoča udani J. Kopač, svečar v Gorici. coooooocoooocoooooooo s Trgovina železnina 8 PINTER & LENARD L Gori ca — Raštelj št. 7 — Gorica ooooocooooooooocooo ooooooooooooooooooooo priporoča svojo veliko in bogato zalogo za spomlad 0 pocinjene žico za trte, trDjeve žice, razne mreže za ograje itd., nosilce (traverze), cement, spsalbe (pum-pe) kovanje za hiše in druge stvari te stroke. ^ Zagotavljamo točno domačo postrežbo In nizko cer\o. V OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Denarja ni draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malini trudom gotovo do 15 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko 10 vinarjev in svoj natančen naslov na : Josip Batič, IHa (Kranjsko.) [JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter Ikanin, preje in nitij, PotrebJčine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. HlSna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga zn kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. ■oeooooo' Prva tdoveuNkn trgovina z. Jedilnim blagom Anton Kuštrin, v ao^iei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. J Pošilja se po železnici in pošti. 0©0©000' Alojzij Gril, m zarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico iti zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorih. _ plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. ' / (tkxmxxxxxxxxxxxxxxxxxmxxx)ct Lekarna Gristofoletti v Gorici na Travniku. Trsklno (Itokflfttfo jetrno olj e. Ponrbno uredstvo proti pranim bo* lor.nlnt in Rplolni trlrnnl HUhonti. (cvrti* ntoklenlrn tevn olj* n* rJAvnomene barv* po K 110, bole barv, K 2. Trnklno ftrler.nato Jetrno olje. Rabu toga olja je sosebno pri-porogljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trnkimi jetrno olje Ne železnim Jodecem. S tem oljem a. oidr.vijo a kratkem Zann a gotovostjo vie koatoe bolalni, kletni otroki, rolke, malokrvnost itd. =========== Cena ene steklenice je 1 krono 40 vin»rjev. Opornim. Olje, katerega naročam direktno Iz NortPirLk* prelile ne redno v mojem kem. lahoratorjn prodno ae napolnijo Nteklenlre. /ato aantorem Jamčiti trojim 61. odjemalcem glede člatote In atalne •poNobnoatl ca tdratijenje. Crlntofolettijeva pijača iz kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju • trekinim oljen. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. bčxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx □ D O Prva Goriška psebpa (specijalna) tmmna plalfenega in licniliažasteaa blaga H. WALLAND Gorica - Gosposka ulica št. 17 v hiši Orzana - Gorica (prej Via Stretta 4 ) Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniška zaloga platnenega in bombažastega blaga. Prodaja na debelo lil drobno po stalnih tovarniških cenah in sicer v veliki i/.beri sifona, bele in rujave šeše, (korania) platna za telesno perile in rjuhe ! — Gradi in žimo za žimnice štramace oklep. Različne koverie, plahte in kovtre! Vsakovrstni platneni in bombažašti robci, namizni prti, tovaliči. brisalke itd. itd. ZAJAMCEKO iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz Škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke, namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnosti! Znano najboljSe hlap! Stroso solidna postrežba! Popolnoma nova zaloga! Za obilni obisk se priporoča s spoštovanjem H. WALLAND, Gorica, G-cspska ulica št- 17 v hiši Orzana prej Via Stretta 4. □ □ V*-'' OTR05M nonn 3 ODLIKOVANA PjfiKARNA MKXI Gorica, vit Formlca •a priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejžega. Pecivo jo najboljSe. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposet u S spoštovanjem E. Jakin Svoji k svojim! Svoji k svojim! MIHHEi TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. Trgovina z usnjem v Kapucinski ulici št. 2 („Pri Lizi '.) Podpisani priporočam sl. občinstvu v meslu m na deželi svojo trgovino z usnjeni, imam usnje in najboljših tovoren. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bil ježim JOSIP MARUŠIČ. trgovec. Oglas. Podpisani naznanjam da sem sprejel zastopstvo za ljudsko zavarovanje zavarovalne ake. družbe ’l‘rva Češita sp/. del. družba* za zavarovanje na življenje v Ljubljani. Vrhovno za-stopostvo v Trstu. Prodajam tudi srbske in turske srečke. Lovrenclj Križman, Ka/.lje prt Sežani. Očala vsake vrste različnih kakovosti natanjčno po^ zdravniških predpisih, dalnoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino, žganje. Vse po zmernih cenah priporoča JAKOB ŠULIGOJ, urar c. kr. državnih železnic v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici. I Kolumbovo jajce za pokrivanje streli! Potom lenijalne iznajdbe, ki se jo Patentirani strešniki „Ancora“. napravi na linvednih gladkih strešnikih (Flachziegel) se so,leze perfektno zvezo rele strehe S patentiranimi „Ancora‘‘, strešniki pokrite strehe nudijo večjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estetičen ulis I Cene jako primerne I Prporoč ji'o za nove strehe ali pa za zamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino! /a m f^ajboljša priporočila I 1/kljuČno zastopstvo za go* /“A GorlCO* riški, tolminski in vipavski V/» ZjCIJCAz Gosposka ul 7. okraj ter za Kras: 1 ^UruN 1U/.