295. številka.                     Ljubljana, v ponedeljek 28. decembra.              XVIII. leto, 1885.
Istmja vsak dan »e«er, isimai nedelie in pra/aika i«r veljti po poSti piojeman i* *, v o v.ri j sko-oger >;ke de*olo z<i  <™e !ito 1"» gid., xa pol leta 8 gld.,   za četrt lotu 4 t?l(L, U JadeD meeec 1 gld. 40 far. — Za Ljubljnuo »rez pojttjunja nu i!.'.>ra za v».j loto 13 <^ld. sa čutrt, luta 3 gld. JO k;-., aa ;*>dori uiefloo 1 tfld. 10 kr. Za p.^iljanjo ua tioiu računa 80 po
10 kr. z% umnice,'po    i.) br.  ta čet.rt leta. -•■ Za tu.jc dcZelo toliko vri, koKtii    p-jutn;nu LtiaS
Za osu aniia plafiuje »e od Setiristopno petu vrsto po 6 kr,. 6a ee ozcamlo jo«'t*nk'rKt »:nk*, po 5 kr., f«   le dv^ar., U\ po  i kr., r';e no tr.kmt ali vj£krat tiska.
Dopisi naj bc isvolć frankovati.      Rokopiei »e nv vrafajo.    Urod nifttv.i in upravniStvo ,}*s v liudulfa KirbiSa hifti, „Gledali ika stolba".
Upravmf.tva na; ac bla^ovolo1) požiljati narofeninc, reklanuGijo, otnanila, t, j. »ae auimn»»sr»tivt>o »tvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meaeca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja   za Lju bljanske  naročnike  brez  pošiljanja na dom:
Za vse loto........13 gld. — kr.
„   pol leta........6    „    50   „
„   četrt lota........3    „    30   „
„   jeden mesec.......I    ,,     10   ,,
Za pošiljimje   na  dom se računa 10 kr. na mesec,
30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„   pol leta........8    ,,    —   „
„   četrt leta........4    ,,    —   ,,
„   jeden mesec.......I    .,   40   ,,
Uptavništvo „Slov. Nareda*'.
Premirje na Balkanu.
Ni težko uganiti, da bode hrabra bolgarska vojska s težkim srcem ostavila Brbsko zemljo. Pravična osvetoželjnoBt je v Bolgarih netila nagon, „bratske»aB Bovražnika že bolj ponižati in naravna je bila tuđi želja, z nadaljnini prodiranjem v srbsko svojino do- : biti si zastavo za najugodneje mirovne pogoje ter za gladki bođoti razvoj bolgarsko-rumelijskega vpra-šorija. Konstelacija jim je bila v to jako prikladna ter vabilna in radi verjamemo, da bi začetkom tega meseca knez Aleksander bil gospodar glavnoga srbskega tabora v Niši, da mu ni bila pota zasto-pila teroristićna beseda Avstrije. Na podlagi tega amo mislili, da bodo evropska diplomacija, ker je že Bolgarom usilila premirje, dala premirju take osnove, da bo ne bodo bolgarski stvari prilegale samo po tem, kar so zmage bolgarske v istini dosegle, marveft tuđi po tem, kar bi bile dosegle, ako bi se ne bite proprečile. Todi mejnarodua vojaška komisija je bolgarskega zmagovalca le toliko uvažila, da morajo najprvo poraženi Srbi ostaviti zasedene bolgarske kraje, a sele potem Bolgari Pirotski okraj. Če tuđi izjavlja vojaška komisija, da je ugi-bajoč za premirje pogoje „ozir jemala na bolgarske zmage", vender pripušcine, ki so se v nnjinanjiU meri odmertle Bolgarom, nikakor ne ustrezajo ti-stemu, kar bi pravica v tem slučaj i storila. Bolgarska kardela bodo le obotavljajoS se ođšla iz za-jete sovražnikove dežele in proti knezu Aleksandru vzdignila se bodo očitanja, da ni znal ukoristiti zmagoslavnih pritrudov, z drago bolgarsko krvjo dob-Ijenih. Da pa se je navzlic temu bolgarski knez zadovoljil z odmerjenim, s tem je znova dokazal VBemu svetu, da mu prva skrb ni njegova vojaška čast, nego opravičeno teženje bolgarskega naroda, teženje, ki je srečno došlo pod nrilejše nebo, katero pa bi se takoj znova oblačilo, če bi se knez Aleksander upiral nekamo zjedinjeni „Evropi". In ta premislek realnega položaja bode sigurno pomirljivo uplival tuđi na bolgaisko javno ranenje, da bode s tem zadovoljno, kar se tačas in v sedanjih mejnaroduih razmerab sploh doseči da za bolgarski napredek.
Pravemu napredku bolgarskega naroda na se-veru in na jugu Balkana viri bo danes ta dan ka-kor so bili pred tremi meseci v tem, da se potrdi združenje Bolgarije z Vzhodno Rumelijo. Da je knez Aleksander to spoznal, najbolje dokazuje  zmernost,
s katero je on dosedaj ravnal v vseh vprašanjih, ki se neso naravnost dotikala združene Bolgarsko. Ruzprave zastran konečnoga miru s Srbijo zatega-delj tuđi neniajo toliko važnosti, kakor bi jo sicer imele v drugačnili razmenth. Srbski kralj, ali kako bi imenovali Milana, ne moie zabraniti združenja, — čeju kdo poprej to mislil, se je premislil, odkar je dokazano, kako šibka kolona ima srbska vojska. Kaj bi moglo posebnega biti v tem, ako Srbija pri-pozna združenje, ali pa, če ga ne pripozna? Uprav smešno bi bilo, ako bi ministerstvo Garažaninovo stavilo za mir pogoje, ki bi se ndnašali na bodoče razmerje moj Vztočno Rumelijo in bolgarsko kneževino. Tako menda mislijo tuđi velemoči, ker so odsvetovale mej pogoje premirja vzeti določila glede na rešitev bolgarsko-rumelijskcga vprašanja, čei»rav bi se bilo v diugaćnib okolnostih razumelo samo po sebi, da se je pri premirji postavil tuđi temelj rešitvi tistega vprašanja, katero je pravo za pravo bilo vojno prouzročilo.
Bolgarsko-srbsko premirje se tedaj ne bode koj porabilo za sporazuinljenje mej zmagovalcem in poraženim, nego dopolnilo ae bode z diplomatskim sem-ter-tja velemočij, kateri pa se bode osobito vrtei okolu „fait accompli" z 18- septembra. Na tej stopnji je stvar stala že pred tremi tedni, ker takoj po zajetji Pirota bi se bilo lahko premirje sklemlo, nko bi veliko-državna diplomacija, ki se je tuđi v tej stvari usodifa sodclovati, ne bila tako ža-lovito okorna, in po težavno dognanom premirji bi j lahko našel se tuđi sklep miru, ako bi se velemoči j odločile storiti sedaj to, kar bi bile storiti imele žc koncem septembra : priznati namreć unijo. V tem oziru ne pomeni nič dobrega, da se je premirju določila čezmerna doba do 1. marca priliod-njega leta. Zelo razširjena je nemalo osnovana mi-sel, zimo, ki ie osobito na Balkanu preneugođiui za vojaške operacije, prebiti z dogovorim in razpra-vami take baze in vrednosti, kakor jo jo imela zadnja konferencija v Carigradu. Čas, kadar se na Balkanu sneg jame trgati in tajati, je že od nek-daj jako pomenljiv in prihodnje pomladi morebiti čakata Rusija in Avstrija, đa postaviti tabore vsaka svoje oblasti na balkanskeiu poluotoku. To se vidi dognana stvar zlasti tištim, kateri so prepričani, da se je na shodu Kromerižkem glede na orijentalsko politiko nekaj gotovega, morebit^ kakor tr d gospa Novikov v „Prtll Mal Gazette", kar pa se jej opo-reka iz Rusije, ćelo razdelba Balkana dogovorila mej avstrijskim in ruskim carjem; v spomin se tuđi kličejo oficijozni glasovi, kateri so le zavoljo tega obsojali Plovdivski preobrat, ker je došel Rusiji prezgodaj.
Kadar se premirje približa svojemu koncu, imeli boderao bržkone precej jasno situvacijo. Mi ne verjamemo, da bi bili Avstrija in Rusija nove zemlje lačni, nego mislimo, da bodemo v tem premirji mogli le bolj opazovati, kako si obe državi zagotavljata svoje uplive, zvršujoči vsaka svoje pokroviteljstvo. Povoda in prilike bode jima v to do-volj tako, kadar se bodo pretresali pogoji miru mej Bolgarijo in Srbijo, a še bolj, ko se bode reševalo poglavitno vprašanje tuđi v premirji, združenje bolgarskega naroda.
Akoravno pa bolgarsko-srbsko premirje nema posebnega stvarnegapomeua, mora la vender biti dobro došlo sleharnernu Ćlovekoljubu, vzlasti pa Slovanom, ker storilo je konec vojni, ki se je po najfrivolni-šem potu bila prouzročila mej brati, Slovani. S srbsko-bolgarBko vojno je itak evropska diplomacija zakrivila neizmerno veliko nesreće in bede:   ker je
sedaj dognala premirje, resila se je vsaj očitanja, da so Bolgari in Srbi groze njene krivde trpeli ćelo v tnli zimi.                                           —o.—
Deželni zbor kranjski.
(VIII. sej a dne 18. decembra 188 5.)
(Daljo.)
Poslanec dr. Vošnjak osvetljuje, da cika predlog barona Sch\vcgla le na to, da bi se skle-nila nekiika nozaupnica proti delovanju deželnega odboru. To je prava nainera predloga, druzega niĆ. Ako si? je iuiglašalo, da ni imel deželui odl»or po-datkov za razjiis te naklade, je ta trditev jako na-paćna, kaj ti kranjska dežela je mej vsemi ovstrij-skimi kronovinaini jedina, katera ima pristne podatke, koliko špirita so porabi v Kranjskoj, to pa zaradi tega, ker se je obrnil deželni odbor o priliki knu'tijske enkete na, južno in na državno želoznico, da mu o tem sporočata. L'oročila dnbil ju de/.olni odbor in bila so prva podloga pri ođđaji zakupa. Toi'i'j je gotovo utemeljeno, da deželni odbor ni oddal zakupa đoklade na žgane pijace brez podat-kov. Naglaftalo se jo tuđi od nasprotne struni (nem-ške) di'želncga zbora, da je prejšnja t'nem^ka} ve-čina deželnega zbora že hotela uvesti naklado. Hvala ta je jako cena, a poudarjati trebn, da prejAnja „neniška" večina ni hođila, po pravetn potu, kaj ti . obdačevati je hotela vodno le uvaževanje špirita, kar i bi vlada nikdar na odobrila, n a r o d n a .slov o uska j večina doze Ine ga zbora kranjskoga pa je bi1", katera je nasvetovala, da .se obdari užitek (consum) na žgane pijace,  kar jo vlada odobrila.
Ko je obveljal dotični sklej) v dežclncm /.boru, ni bilo mogoče predložiti gji v potrjenje mi-nisterstvu, ker treba k poročilu o vsakej potrjenej postavi tuđi priložiti stenogratićne zapisnike, kar pa ni bilo mogoče, ker so je udomaćila navada, da se pošiljajo govori poslaucev v.sakemu v presojo in popravljanje. Navstalo pa je vpraSanje, kako naj so odda ta naklada? Ali bi se naj .sklonila pogodba z davkoplačevalci, uli naj bi se pogajali h ponudnikom. Ko bi bil deželni odbor prvikrat obravnaval z do-tičniki, ki plačujejo davek, potem hi bile ponuđbe gotovo tako nizke, da bi se za ta davek niti gotovih 5000 gld. dobilo no bilo, so-ebno, ko bi vpra-šaval deželni odbor prvikrat, brez vseh podatkov. /nano je deže.lnemu odboru in v obče, da je sol-nograška dežela imela pri pobirauji jednakega davka veliko izgubo, ko ga je pobirala v lastni režiji, isto tako bi imela i kranjska dežela, ko hi prevzela pobiranje te naklade v lastni režiji, še večjo izgubo. Upor bil bi še večji ođ strani đotičnikov, ki ta davek plačujejo seveda neposredno, ko ga bi prevzela dežela sama, in treba bi bilo, naj u ti ćelo vrsto urad-nikov, kateri bi vsa ta posla oskrbovali. Treba je bilo sploh podloge dobiti in le pot, kateri je nasto-pil deželni odbor, privel je deželni urad sploh do tega, da more sedaj to naklado sploh z vspehom ruzpisuti. Račun, kateri je v denašnji seji razlagal baron Schwegel je čisto neosnovan, kajti pozabil je naglase vati, koliko se porabi špirita za industrijo, koliko se špirita nakupi, da, se pomeša z vodo. Bila je o tej zadevi že razprava pri okrujnih glavarstvih, a okraj na glavarstva razsodila so, da je plačevati naklado le od špirita, ne pa ođ vode, katera se je v istega pomešala. 30.000 gld. ponuja dosedanji najemnik zopet za to doklado, kakor je isto svoto ponujal poprej, ko je sam seboj ugibal bode li kaj dobička, ali pa ne.
(Konce prih.)
Politični  razgled.
NotranJe rtežele. '
^'"      V Ljubij ani*'28. decembra.
Dt'žclni zbori istiski, dalmatinski, gorički in moravski so se Jft zaključili, kranjski, solnogra.ski, štirski, koroški, tirolski, češki, gorenjeavstrijski in Slezijski snidejo se zopet po Novem letu. Dolenje-avstrijski in gališki suideta se pa še pred Novim letom.
Ker imajo nekateri deželni zbori še mnogo dela in m misliti, da bi mogli končati zborovanje do 22. januvarja, se «lržuvni %l»or nekda ne bode sešel 22. januvarja, ampak še le 2'J. prihod-njega meseca.
Na irskom so bili nekateri Nemci osnovali avstvijsko gospodarsko stranko. Osnova te stranke zgodila se je na željo in s poinočjo vlade. Toda načela te stranke, katera je brojila samo nekoliko uradnikov, neinškemu prebivalstvu mso »gajala. Pri zadnjih drža\nozborskih volitvah bil je voljen v kmetskih obiinah litomišelskega okraja pristaš te stranke lleinricli. l'ovsod drugod so propali njeni kandidatje, v naj več okrajih se pa še ta stranka ni upala postaviti svojih kandidatov, kajti prebivalstvo se je že već mesecev pred volitvami odlučno izreklo proti avstrijskej gospodarske) stranki. Proti Hein-richovi volitvi so pa nekateri volilci ulovili protest, kajti prigodile so se bile nek tere nepostavnosti. Poslanec lleinrich se je bil oglasil pri adresni debati in jako spravljivo govoril. S tem si je pa le še bolj nakopal nevoljo svojih volilcev, kateriin bi bolj ugojal poslanec Knotzovega mišljenja. Poslali so mu zaradi tega nezaupnico. Sedaj bode najbrž odložil mandat in stranka zgubi svojega jedinega zastopn.ka v »Užavnem zboru. To je zopet nov dokaz, <l;t vladna spravijiva politika se ni priljubila Nemcem. Vse laskanje Neireein je zaman. Želeli j bi, da bi vladni krogi jedenkrat spoznali, da se jim je treba opirati na Slovane, ker za prijateljstvo Nenicev se i tak zastouj trudijo.
Turčija se hoče dejansko udeleževati arbslco-itoigiirMBtili mirovnih pogajanj, kakor suvereuna vlasi Bjlgarije. Obrnila se je že do velevlastij, da bi se Bolgaroin, kot zmagovalcein, priznala vojna odškodnina. Bolgarski vladi je pa naznaniln, da bode Mailjid paša vodil mirovna pogajanja, bolgarski delegiranec bi se pa teh pogajanj sinel udeleževati le kot, pomoćnik turškega delegiranca. Na ta način hoće porta varovnti svoje vrhovne pravice. Bolgarski knez najbrž ne bode dovolil v tako po-nižauje Bolgarije in Turčijo opomuil, da se ni spominjala svojih dolžnostij kot vrhovna oblast, ko je bila Bolgarija napadena.
Kotlari so izpraznili Pirot.   Pri tem so pa bile mej srbskimi in bolgarskimi predstražami manjse praske, ki so pa brez pomena.  V soboto se je knez vrnil na čelu 12.000 vojakov vSotijo.  Prebivalstvo ga je kaj prijazno   vsprejelo.    Že   [)red mostom so njemu i/roćile Sofijske gospe prekrasen venec, čast-nike in vojake pa kar obsule s sveticaini in venci.  ; Navdušenost bila je velikanska. Ta vsprejein se da \ primerjati vsprejenni generala Skobeleva pred osmitni leti, ko so Rusi  osvobodili Bolgare.   Mestno starej-šinstvo je vse storilo,   da se mesto za ta vsprejem dostojno okrasi. Dovolilo je bilo v ta nainen 20.000 frankov.  Po hišah so visele bolgarske zastave.    Ko 80 čete korake v mesto je godba igrala „Bolgarieo" in  „Šumi Marica".    Knez je jahal  naprei, za njim ordonančni nistniki, konjica, potom pa hrabri zrna-govalci pri Hlivnici, Caribrodu in Pirotu.   Župan   je pozdravil pri   uhodu knezu.    Izražal   je   sočutje in občudovanje hrabrej vojski ter zagotavljal   udanost knezu.    Pravoslavni metropolit je blagoslovil kneza in vojake.    Knez je odšel v stolno cerkev, kjer ga je čakala duhovščina mej druzimi biskup Plovdivski. V cerkvi pela se je zahvalna pesen. Iz cerkve od-Sel je knez v   svojo   palačo.    Pred konakom so ga čakali diplomati v uniforman in razni dostojanstve-niki.   Zvečer so pogostili vojake   na stroške občine in nekaterih bogatejših meščanov.
Srbi so izpraznili Vidinsko okrožje. General Lješanin prišel je v Zajčar, kjer ga je mestna deputacija pozdravila kot rešitelja srbske vojaške časti. General je bil vidno ginen ter je zaklical: „Živio kralj!" — 7000 vojakov, ki so bili pokli-cani, da se izvežbajo, so v Srbiji že odpustili domov.
V tem, ko še diplonr ti premisijujejo, v kakej obliki bi se priznalo zjedinenje Bolgarov, se je zjedinenje že popolnem dovršilo v administrativnem oziru. "VzhcMliiorumeliJKl&i uradi dobivajo vsa povelja iz Sofije. Sodnije bile so nekaj časa zaprte, 14. t. in. je pa bolgarski pravosodni minister za-ukazal, da imajo zopet začeti poslovati. S tem ukazom je bolgarsko pravosodno ministerstvo potegnilo vzhodnorumelijska sodišča v svoj delokrog. Druga ministerstva so pa poprej bila razširila svoj deio-krog na Vzhoduo Rumelije. Najprej je ministerstvo notranjih zadev začelo odstavljati in nastavljati uradnike v Vzhodni Rumeliji, za njim je naučno ministerstvo prevzelo učitelje pod svojo oblast. Tako se je polagoma Vzhodnu Rumelija v vseh ozirih spojila z Bolgarijo.
Z zjedinenjem Vzbodne   ltumelije  z Bolgarijo se še ne bode nič stalnoga doaeglo na Balkanu. V
Tfakcrioiiijt sp nekda že delajo priprave, da bi srfifa. ^teŠHa bsvobodil.i tuiškeua ižesa Seveda sp sedaj vse vrsi na tihein. V Ftolgariji in Vzhodni Ilumuliji ilelujo posebni odbni, da se prej ko mo-goče ta dežei.i pridruži Bolgariji, ali pa dobi vanj podobno avtonorntjo, kakor jo je dosjedaj imela Vzhnilna HumelijA. Nokmuu Dunajskemu listu se piše iz Plovdiva, da bode morda že bodočo pomlad v Makedoniji buknil ustanek.
Če tuđi je že srbsko-bolgnrska vojna končana, in je upanje, da se knmlu ugodno reži vzhodnoru* melijsko vprašanje, vendar Turćija še vedtio na-daljuje oboroževanie. V poslednjem času dobila je mnogo konj iz Azije, veliko jih je pa tud i nakupila na Ogerskem. Mnogo jju^k v kratkom dobi iz Amerike. Prihodnji meser poslala jej boilo Kruppova to-varna 120 novib topov.
Ritmici listi t?e sedaj zopet bolj bavijo z vpra-šanjem v Danlanelah. „Novoje Vreinja" in „Dnevnik Varšavskij" mislita, da mora Rusija obrarati tej stvari večjo pozornost. Ta dva lista mislit«, da se Rusiji ni treba potegovati, da bi morske užine od-prli ruskim vojnim ladijam, ampak gledati mora, da se zapro tuđi za druge vojne ladij.e. Potem bodo ruska pristanišča ob Crnem inorji varna in Rusija bode obraćah: vao  pozornost Baltijskemu moiju.
Ko je že ilrugod bil nastopil bužični mir na Sveti večer, nadaljevala se je v ti'viisicoNlci zbornici še burna debata o tonkinških zadevah. Ura se je že približala jiolunoči, ko je bilo končano glasovanje. 274 poslancev glasovalo je za vlado, 270 pa proti. Ko je bilo glasovanju konćano, uavstal je velik hrup v zbornici. Sovražniki rejmblike so bili veseli, da ima vladi« tako neznatno većino. Sodaj je gotovo, da ministerstvo no more več ostati na krmilu, kajti s 4 glasi većine so nobona vlada na Frauco-skem ne more vzdržati. Min isto rstvo bode takoj od-stopilo, ko bodo voljen nov predsednik republike. I Danes se je nanireč sešiM kongres v Versaillesu, da ga voli. Najbrž bode zopet voljen Grovy, več glasov pa tuđi dobita Brisson iu Freycinet. Desnica ! se volitve ne hode udeležila, ker je zbornica več I njenih volitev zavrgla in so še noso razpisale nove \ volitve, kakor bi bili desničarji radi. Kakor so čuje | bodo konservativci pred volitvijo uložili protest in potem pa odšli. Ne ve se pa, kdo bode prevzel te-žavno nalogo, da sestavi novo ministerstvo. Urisson neki  nikakor neče tega storiti.
V   ISirini vlada velik nered. Nen Phongyi je i objavil jn-ebivalstvu,   da so Angleži kralja ujeli,   in
si izmislil. da so njega postavili za gencralnega gu-vornerja.   Nabral je nekaj vojakov in sedaj ropa  ž njimi po deželi.  Potrgal je brzojavne zveze.   Angle ška vlada je razpisala  veliko   nagrado   na   njegovo glavo.                                                                       j
Dopisi.                   j
1» Celju 26. dec.   [Izv. dop.]   (BPerlenH.) ' Dozdaj smo imeli  v Celji samo jeden biser, namreč : „die Perle der Priesterschaft1',   kakor je vahtarica našega slovitega g. opata imenovala.    Sedaj  je  pa f vahtarica našla še drug biser, ,,die Perle des bster-reicbischen Ricbterstandes" v osobi g. lleinricherja, okrožne sodnije predsednika.
V   zadnjem   času   začeli   so   naši   nasprotniki Heinricherju silno kaditi.    Lepo je,  ce so nasprotniki Heinricberju hvaležni, Če ga hvalijo, saj je za nje res mnogo storil,   ter  bil vedno njihov odločen pristaš in pokrovitelj. AH naj bi to vsaj storili pametno,    če pa  se  to  tako   počenja,   kakor  je   to vahtarica v št.  100 od 13. dec. t. 1.  v članku „der Gerichtsbof   in   Cilli  und  sein Praesident" storila, je že preveČ.    Caesar je rekel,   da  si dva augurja ne smeta v lice pogledati,   ker  bi se inače morala zakrohotati. Tako  se tukaj pri sodniji,   ko je vahtarica   prinesla   ta članek,   dva   sodnijska uradnika ništa smela pogledati,   ker sta se   drugafce morala na glas zasmijati.
V gotovih krogih, ki o tem lahko znajo, trdi se, da je ta članek pisal dr. Glantschnigg, če je res, naj se mu torej Heinricher za to zahvali.
Pisan je ta panegyrikus na Heinricherja tako neumno, da se slednji v očeh onih, ki razmere poznaj o, silno smešnega dela.    Hvala  se  bere kakor najbolj zlobna in bridka ironija,   da  se   clovek res mora čuditi, kako si kdo Heinricherjeve stranke upa kaj takega pisati,  kajti pisatelj moral je znati,   da naravno.4 izziva odgovor in pojasnenje, posebno, ker pri tem napada narodno stranko.   Dozdeva se nam skoro,   kakor da  je pisatelj v resnici hotel izzvati pojasnenja,   ter   na   ta   način provocirati kritiko o Heinricherji.    Mi   smo  ravno  zaradi tega hoteli to hvalisanje popolnem prezreti.   Ker so pa sedaj začeli „neniški" okrajni zastopi ta članek prepisa vati, ter ga kot zaupnico   za Heinricherja   mej  svet po-šiljati, kakor je to okrajni zastop marenberaki storil (glej  „Vahterco" od 20. dec. 1885 št. 102), pre-maga nas sočutje in usmiljouje do teh nevednežev, ter jim hoćemo svetovati,  naj  ne  sinešijo  sebe in
Heinricherja; naj ne gredo vahtaiičinenui čl tnkarjii na led, ki, ne vem zakaj, hoče tega „ironizovart*. Pravi, da je Heinrieher mož, „der mir surrnera erh abenen Berute lebt Und sich vom p4 61 i t \ s c h e n Leben fern halt . . . Als Jurist iat'unser Kreis-gericlitspraesident eine Perle des bsterreichischen llirhterstaniles und trotz seiner vorgertickten ^ahre, mit dem Zeitgeiste riistig fortschroitenil. Ala Vor-sitzender bei Strafverhandlungen ist or stets aus-gezeichni't infonnirt . . . Hiebei muss hemorkt wer-den, das> der Herr Hofrath die complicrtest6n und sch\viprigston Fillle seiner Leitung vorbehillt^' Wir vervveisen in dieser Richtung auf don im Zuge be-rindlichen Schvvurgerichtsprocess L*ančič uud Con-sorteu . . . wenn man bedenkt, dass er bcreits be-deutend in don Jabren vorgcriickt ist, so muss man, Iiher seine geistige Spannkraft geradezu staunen." Dalje se govori „von der riesigon Arboitskralt und ungewolinlichen, ja geradezu jugendlichen Geistes-frisehe des Praesidenten".
Komur so razmere znane, ve koliko je na tej „jugendlieher   Geistesfrische" ;   omenjam   le,   da ta „Geistesfrische" pri Celjskih sodnijskih urailnikih ni na posebnem glasu, ker morajo skoro   vsi za Heinricherja delati. Ravno proces Pančića in drugov, ki bi iinel dokazati, kako mladeniško duševno prožnoat še ima stari gospod, je dokazal,  da  so Heinricher-jevi čaši že minoli.   Proces je bil obširen, trajal je več dnij; Heinricher je bil res informovan,  ali koliko truda je k temu treba bilo!    Dotični   referent (preiskovalni   sodnik)   delal   in   trudil   se   je   ve6 nego   teden  dnij   zvečer od U. do 1.  ure v noć   ž  njim  skupaj,   da  informuje gosp. predsednika.    Oe je torej   pri   procesu   bil   ini'ormovan, ima mnogo zahvale dotični referent-instruktor.    Ali ' ne. bi bilo bolje, da se za take veče procese odloči mlada   moč,   ki   se   sam   lahko   informuje in to v i krajšem   času.    Kajti   Če ima g. predaednik ćele ; tedue ka ženske akte pri sebi,   da  tako   rekoč sedi : na njih, lo gotovo ni v interesu justice. Zagovornikom   akti   neso   lahko   in   dovolj   pristopni; ne ■ morejo se torej tako dobro poučiti,  to rodi pa ne-s varnost, tla premalo korenito pou.:ou zagovornik ne | more dobio zagovarjati in da je vsled tega kdo ne-| dolžno obsojen.
Pri tem pa ima g. Heinrichiu1 še -slab spomin za imena; lahko si je misliti, kaka nevarnost potem navstane, da se porotniki motijo, ker predsednik pri resumeji imena zatoženih in prić križema meče in zamenjuje, kakor se to g. Heinricherju pogoatem pripeti.
Toliko resnici na ljubo.
1%   Zagreba 23. decembra. [Izviren dopis.] Sabor je zaključen.    Do  29. januvarja   morojo po-slanci počivati in nabirati   novih   močij   za  bodočo borbo.   Poslanci obeh   opozicij,   da se pripravijo za novo borbo proti vladajočemu sistemu, poslanci ve-čine, da si malo počijejo vrat,  kateri jih je že za-čel   boleti   od   pre ^ečkratnega   kimanja   za   vladna osnove. Naravno je, da bode večina tuđi v bodočem zasedanji   vsprejela vse   vladne predloge,   naj bodo še tako   pogubni za narod   —   vlada hoče,   da ^so vsprejmejo, pa se morajo vsprejeti.   Da je to tako, dokazuje razgovor,   kateii sem   imel   z jednim   po-slancem večine.  Ta poslanec je tuđi župan jediiega mesta. To mesto je jednoglasno sklenilo poslati saboru peticijo,  da ne vsprejme vladne   osnove glede velikih župauov in nadžupanov za mestne občine, ia je to peticijo saboru tuđi   doposllo.  Vsak človek bi si mislit, da bode poslanec ob jednem mestni župan tega mesta glasoval proti vladnemu   predlogu.    Ali „jokvala", rekel bi graničar; on ni tega storil, nego je proti volji svojih volilcev glasoval za osnovo.  Ko sem ga vprašal, zakaj je to storil, in zakaj ni vsaj kluba prosil dovoljenja,  da sploh ne glasuje, odgo-voril mi je, da je vlada to zahtevala, in da je tako moral glasovati.  Drugač bi se vladi zameril, kakor Sram, kateri ni hotel glasovati, pa ga zato ni6 kaj radi  v vladnih   krogih ne gledajo.    Jaz  ne morem pomagati, rekel mi je, rad bi šel v opozicijo, ali će grem v opozicijo, potem   bo  se  vlada  osvetila mojemu mestu. Zato moram, ako nečem svojega upliva zgub'ti, glasovati za vlado in potrditi, kar ona hoče. Na moje vprašanje, zakaj se  potem ne odreče   žu-panstvu svojega mesta, da prestopi potem v opozicijo, ko vidi, da ima ta pravico nasvojej strani, ni mi nič odgovoril.
Kako vlada ne drži zakonov, vidi se tuđi iz tega, kako so vse bolje službe napolnjene s Ma-djari, posebno pri (inanciji in pri gozdarskih uradili. Mi imamo gozdarsko žolo v Križevcih.  Ali oni, koji
so svoje nauke zvršili   na   tein učnem   zavodu,   ne morejo dobiti državne službe,   ker za to treba,   da se je položil i/pit   na   Madjarskem,   seveda   v   ma-  i djarskem jeziku. Ker je pa takih malo, nameščavajo se Madjari, kateri ne znajo ni besede   ali   pa   vsaj   i vrlo malo hrvatski. Tako se dogaja,   da uradujejo ti  ! uradi, akoravno je uradni jezik po    nagodbi    hrvatski, v nemškem ali pa madjarskem jeziku; imel sem • priliko videti. kako ti uradi svoja poročila pošiljajo 1 vladi v nemškom jeziku, in vlada jira na to v nem-  i škem jeziku odgovarja. Saboru, kakor tuđi vsacemn  | poznane so te okolnosti, pa se vsako leto obeča, da bosta   regnikolarni deputaciji   nagodbo   sanirali,   ali sanirana še zdaj ni. To v ostalem  kažejo tuđi nemi grbi na zajednićkib uradili.                                        j
Kakor čujemo,   preiskuje naša mestna policija j vrlo   marljivo   demonstracijo,   katero   je   Zagrebško j občinstvo dae 18. decembra t. 1. banu priredilo. Po-   ! zvano je že nekoliko oseb radi tega  na   magistrat. Mej ostalim kontiskovali   so povodom demonstracije tuđi 22 klobnkov, zdaj pa čakajo, da se njihovi last-  ! niki oglase.  Vrlo je dvojbeno, da se bode kdo pri-javil.
Te dni bode obravnava proti urednikoma „Po-zora" in „Slobodec, ker sta vesti razglasila, s ka-terimi vlada ni bila zadovoljna.
V Kostajnici bila je dne 5. decembra t. 1. vo-litev v mestni zastop. Ker se je volitev proti pri-čakovanju vlade dobro za opozicijo izvršila, uničila je vlada to volitev radi „inkorektnega postopanja radikalacah", pa je odredila novo volitev, katera se bode dne 29. decembra t. 1. vršila. Kakor se „Agr. Ztg." grozi, bode vlada tuđi uničila novo volitev, če Kostajničani na novo vladi protivne zastopnike izbero.
Razmere so pri nas res žalostne. Kdor ne drži z vlado, tega proganjajo na vse mogoče načine ; kdor pa je za vlado, posebno pa, će še razume ,,kortešovati'", ta živi kakor v nebesih. Mastne službe, avancement, podpore, vse kar hoče, more dobiti. Ako je obtožen radi kakega zločinstva, ali radi kaj druzega, to mu nit ne škodi, on ostane v Bvojej službi. Ako je vladi dolžan, on ne treba plaćati niti glavnice, niti obrestij, vlada ga caka, do-kler hoče, samo da za njo glasuje in dela. Tem načinom je mogoče, da vlada danes taka korumpcija tu pri nas. Narod izgubil je zaupanje v oblasti, financija izterjava nemilo zaostali davek, dostikrat po dva- ali trikrat, in narod vedno bolj propada. , Pa pri vsem tem ima Ijudij, kateri podpirajo da-našnjo vlado in njeno upravo! Da hrvatski narod ; ni tako žilav, moral bi pri takih okolnostib že i davno propasti. Ali narod, kateri je toliko pretrpel, pa še živi, ne more propasti. Prišel bode tuđi njemu dan svobode, dan boljše bodočnosti, da bodo mogel svobodno s svojim gospodariti. V to ime Bog po-mozi!                                                          Alfa.
I« lHrota v Srbiji 11. decembra. (Iz prijateljskega pisma.) Nadejam se, da si prejel moj list, kojega sem Ti pisal, ko sem prispel v Pirot. V njem sem Ti bil opisal slavno zajetje tega mesta od naše hrabre vojske, kakor tuđi postopanje avstrij-skega agenta, koji je lično zajavil knezu Aleksandru, da, ako bi se naša vojska samo za kilometer dalje pomaknila, imeli bodemo opraviti z avstrijsko vojsko. Naravno, avstrijski diplomatje se mučijo, da de-mentajejo te agentove besede, osobito, ko so ob-čutili neprijetni severni veter, ali ti lokavi izgovori nemajo nikakeršne osnove, ker smo mi vsi in vnanji dopisniki to čuli. Videti hoćemo, kako bode Av-strija za to svoje postopanje pred kongresom od-govarjala. Da se nam ni dogodila takšna ne-are ča, bi Te že davno pozdravil iz Niša. S srb-Bko vojsko boriti se, to Ti je čista šala. Srbi so se le tam junaško borili, ali bolje rečeno, le tam junaški napredovali, kamor ni bila še prispela naša vojska, a ko se je ona pojavila, bežali so, kakor „popaljeni zajci". Pravo je rekel nek Anglež, koji je gledal boj pod Slivnico in Dragomanom, kjer so Brbski bratje (!) skusili prvi poraz, da je Srbija po vsem osramotila vojniško čast. Interesantno Ti je to, ker največi častniki, koji so komandovali našo vojsko pri Slivnici, bili so samo kapetani, za to je tuđi ta vojna dobila ime „vojna kapetana". Srbi so iz početka bili preglušili ves svet, da so om najlagljfj došli na bolgarsko zemljo, da neso nikjer našli odpora, da so se naši na grauici raz-begali itd. Lahko je bilo tedaj tako govoriti, dokler je bila naša glavna sila na potu iz Rutnelije v Bol-garijo in ko so oui prestopili našo granico ™ jedno noč preje,  nego je  bila oficijalno
objavljena vojna. Na takšen nepošten način mogli so lahko prispeti do Slivnice; pa zakaj tedaj neso napredovali, kadar so se pojavili naši „sokolovi"?
No, o tem drugi pot kaj več. Za sedaj sem jako umoren, ker deset dnij tukaj bil sem v jedno-: mer na levem krilu naše pozicije okolu. 500 metrov pred srbskimi postajanii, kjer sem nekoliko rekogno-skoval, a nekoliko fskal najugodneje komunikacije, ako bi v slučaji nastopila naša vojska. Včeraj je pričel naletavati silen sneg, prestalo je tuđi moje delo . . .
Domaće stvari.
—   (Naredbe zoper kolero.)  Ker se je nevarna ta bolezen prikazala že v Trstu,   ukrenile so se v Ljubljani   nemudoma   vse previdnostne naredbe.    Župan Grasselii  sklical je vćeraj  popo-ludne posebno   komisijo,   obstoječo   iz magistratnih uradnikov   in   mestnih   odbornikov    v   magistratno dvorano. Ta komisija razdelila je vse mesto v 5 od-delkov, katere bodo iuulzorovali v to določeni urad-   i niki, ubožni očetje in odborniki. Priredila se je po- i leg biralnice   bolnišnica za   30 bolnikov.    Dalje se je sklenilo,   da   se   imajo vai   \/. Trsta   prihajajoči  ■ potniki   na TržaŠki   cesti in   na   južnem kolodvoru ; preiskavati in desinficirjiti. V ta nameu bodo pri pri- j hodu vsacega vlaka jeden mestnih zdravnikov navzoč. * Ko bi   nastopilo  južno   vreints,   bodo   se   čistila in i in desinticirala vsa stranišca in sploh ravnalo točno  j po predpisih,   da   se   zabrani  nevarna   bolezen.  — ■ Menimo, da je   nevarnost   sedaj   manjša.    V Trstu j umrle so vsega vkupe samo 4 osobe. Delavec Dolenc j zbolel   je v nedeljo, umri v torek; Hajduk zbolel v , torek, umri v sredo; Ličen iz Itihenburga  zbolel v četrtek, umri v petek; Katarina Kočevar, Dolenčeva ljubica, zbolela v četrtek, umrla v soboto   Prvi trije debili so na parniku, ki je iz Bonetk   priplul,   Ko- 1 čevar pa je bolezen od Dolenca nalegla.  Ker so vsa j dotična   stanovanja,   vse  lriše   in  ulice,  kakor tuđi ! njih prebivalce desinficirali,   smemo   upati,   da   bo- ; demo    obvarovani   prrul   kolero. — Vest,   da  je j kolera že v Postojini, ni istinita.                     |
—  (Kraj carska   podružnica   „Narod- | ne ga Doma"   v   Ljubljani.)   Omenjali smo že marljivi trud za pospeševanje naše   ideje  mej   učiteljskim in trgovskini stanom ;   z   veseljem smo za-beležili,  da si tuđi sloveusko ženstvo   v   tem  oziru marljivo prizadeva našej ideji koristiti.   Isto tako se ; opaža tuđi pri druzih stanoviti   primeroma   živahno  ■ zanimanje   na  korist   zgradbi   „Narodnega Doma". Le mej jednim stanom  pogrešamo   še  istega   zanimanja,   to je naša prečastita  duhovšeina.   ltes,   da je tuđi tu začetek že storjen, ker tuđi mej gg. du-hovniki   imamo   že   dvajset   poverjenikov,   v   kojih oskrbi je 25 knjižic.    Želeti bi pa bilo,   da bi bilo zanimanje tu večje,     želeti   tembolj,   ker   smo   za trdno prepričani,   da je treba prečastiti   duhovšeini vsled njenega velikega upliva v viSjih in nižjih kro-gih in mej Slovenstvom   sploh   le   niulega   prizade-vanja in truda,   da   bi  dosegla  velikanske   vspehe. Saj je vender treba pomisliti, da ima biti „Narodni Dom" ne le središte narodnim Ljubljanskim in de-loma sploh slovenskim društvom, ampak splob sha-jališče Slovenstva.    Lastnica mu  ima   postati   naša „Slovenska Matiea"  in njegovi čisti dohodki so posvećeni zelo blagemu   konečnemu   namenu,   namreč pospeševanju literature   in  vede,   podpori   znanstva in umetnije slovenske. — Razposlanih je sedaj 470 knjižic, razpečanih 31. Ražen že omenjenih 29 dobili Bmo nairreč v  zadnjem  času   kot   30.   in   31. knjižici pod št. 34 (poverjenica gdc.  A. D.)  iz Tr-bovelj in pod št. 311 (poverjenik g. A. L.) iz Ra-keka.   Najtoplejšo jima zahvalo.   (Denar in oglasila pošiljati je  blagajniku g. dr. Jos. Staretu,   blagajniku „Narodnoga Doma" v Ljubljani.)
—  (Deželno   priklado   na ž ga nje)   po 3 gld. za  hektoliter  oddal je   danes deželni odbor pri ofertni obravnavi za leto 188G g. Antonu Stare tu   v   Mengiši,  ki je  ponudil   za   vse  okraje na Kranjskom 55.005 gld. zakupnine,  torej za 30.000 gld. več, kakor za leto 1865.
—  (Božičnica)  požarne  brambe  Ljubljanske v steklenem salonu  kazinskem bila je prav živahna in mnogobrojno  obiskana.    Svojim   pohodom počastila sta jo  tuđi  Župan Grasselli in deželne sorinijepređsednik Kočevar.   Došla je tuđi deputacija požarne  brambe v Preserji  in PodpeČjo,   katero je načelnik Doberlet  srčno   pozdravil.    Bogato obdarovani bili so najprej ognjegascev otroci, potem
pa je tuđi vsaki ud požarne brambe dobil primerno darilo.    Za bolnišno blagajnico ostal je lep znesek.
—  („Agr a mer Tagblatt*) je naslov no-vemu dnevniku, ki bode z novim letom  I881J izh'a-jal v Zagrebu kot organ  „osrednje opozicije". Program   označen   mu   je   že   v   praviliTi   imenovane stranke, katera se je — kakor snio ob svojem času poročali — konstituirala tekom zadnjega zasedanja hrvatskega sabora.   Novi list bode tedaj pobijal za Hrvatsko tolikanj pogibeljno politiko {.edaiuVga bana in njegovih vladnih kimovcev, katerim — kakor to poslednji dogodki dokaj jasno in drastično osvetlju-jejo — najviši in zadnji smoter je ta:  Hrvatsko po madjarskem   receptu   gmotno   in   politično   uničiti.
—   Na čelu tega podjetja stoje gospodje,   po vsem nezavisni  in samostalni,   kojih   slavni pradedi so v hrvatskoj  zgodovini čestokrat igrali velečastne uloge. Slavna   imena   gospodov   lastnikov,   njih   značaj in osobne lastnosti so   nam že dovolj porok,   da bode list dobro in le v onem duhu uredovan, koji jedini
—  će prošine   vse   hrvatske   patrijote — more še odvrniti sicer   gotovo   pogibelj.    Pri sklepu:   list v nemškem jeziku izdavati merodajen bil je baje fak-tum, da se po neinško uradovanem  vladiiem  orgauu „Agr. Ztg."  o Hrvatski   in   njenih razmerah ne baš istinita poročila poši jajo v svet, katom su tem lagljo verjaiuejo, ko vnanji  in osobito nierodajni krogi ne čitajo i hrvatsko utadovanih patrijotičnih listov, tor na tak način  presodke   ustvarjajo,   koji   so Hrvatski nič inaiij nego prijazni.                          U. R.
—  (Šolsko.) Minister nauka prepovoduje s posebno naredbo,   da   bi   se v bodoče  od Sol skega leta  18HG/87 rabil';  pisauke s povprećnimi (dijago-nalnimi) i-rtaini-   —  (!. kr. tinančno niinisterstvo je na vprašunje, kako je glođe na kolkov pri izpiskih iz niatic, kateri se izdajajo za solo,   ali za domovnice, poselske ter delavsk« bukvice, izreklo,   da st» vsi ti izpiski   iz   župnih   niatic,   osobito   Uistni ali rojstni listi,   katere zahtevajo i>rivatne osobe,   ozi-roma roditelji   za solo   goduih   otrok   zastran sole, podvržeui tarifnomu   odstuvku 73 pristojhinske postave, ako imajo ti   izpiski v sobi potrdilo župnega uradu aii inatičinega spisovatelja.    Tem osobain se imenovani  izpiski tedaj   ne stnojo uročevati,   ne da bi se ravnalo   po kolkovnih   prnpisih.    Po dožolnih Šolskih jjostavah ima krajni šolski svet popisati začetkom šolskega leta vae v solo   spadajoče   otroke
} svojega okraja ter skrbeti za to, da so šola, pra-| vilno obiskuje. Ta svet tedaj ima izključivo dolž-I nost, da poišće dotične izpiske v župnom uradu, a | za roditelje otrok ali njihove zastopnike take obe-zanosti ni.
-— (Poziv.) „Slovanska Čibitnica" v Trstu poziva vse častite gospode društvenike na glavni zbor, ki bode v nedeljo 17. januvarja ls.siJ. ob 5l/2 popoludne. — Dnevni red: 1. Govor predsed-nikov. 2. Izvestje tajnikovo o društvenem delovanji minolega leta. 3. Izvestje blagajnikovo. 4. Izvestje pregledovalnega odseka društvenih racunov. 5. Po-sauiični predlogi ter interpelacije. U. Volitev odbora po novih pravilih. 7. Volitev treh pregledovalcev društvenih  računov za bodočo leto.            Odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Celje 28. decembra. Pravila Celjske pod-đru/nice sv. Cirila in Metoda niinisterstvo potrdilo.
Dunaj 2b'. decembra. Generalni proku-rator dr. Julij Glaser daniš zveČer za vnetjem pluč umri. (Porojen 1(J. marca 18,'J1 bil je Glaser že 13. oktobra 1849, to roj jedva 19 let star doktorjem filozofije promoviran. Pozneje postal je profesor kazenskega prava, 1867 dekan juridiške fakultete, 1808 pokiical ga je Ilasner v naučno ministerstvo, 1. 18 71 pa je ustopil kot pravosodni minister v ministerstvo Auerspergovo. Ko je slednje odstopilo, bil je 19. avgusta 187 9 generalnim prokuratorjem imenovan. Uredn.)
Ounaj 28. decembra. Cesar izrazil po državnem sovetniku Braunu obitelji CJlaserjevi najglobeje sočutje. Dalje izrekli so svoje so-žaljenje člani cesarske obitelji, obestranski mir nistri, načelniki upravnih oblastev, diplomati itd. Pogreb danes popoludne.
Sofija 27. decembra. V dnevnem povelji konstutuje knez, da je sovražnik deželo ostavit ter priznava hrabrost in samozatajevanje bol-garskih vojakov, ki so pokazali, da se v njih žilah pretaka kri pradedov, zavojevateljev Carigrada.
•         ■■_ . ;\   '          -■    ■ ■ - >   '* Tf.nti ivstm ŠT^TJ. ^.. .. ^ffl^ "^flS"4i ^~*fc\
l-j______________         *__________________________i,,   .,         ■____________________________________       IIM.IM     .i  ■'■
'gaća aua ggtg:n.Tf4ixs.mg-n:g.B.:3.g*< jj-vr/t^«- &,tifw"2-m**R'&-Ti
Vabilo na naročbo.
Ko smo pred petinu leti s pokojnim Jurčicem osnovali „Ljubljanski Zvon1*, hoteli smo ž njim omi-kanemu obeinstvu slovenskemu, sred nj em u sti'iiu našemu, podati v roke lepo knjigo, tla bi ž njo um vedril in srce blažil ter so vnemal za sveto domovinsko stvar. Knjti bili smo preverjeni, in zla-sti nepozabljivi Jurčie je vedno in većino poiularjal, da slovenski književniki vse premalo skrbimo za tako berilo, ki bi ugajalo krasnenm spolu, odrastli mladini, rmlbinam našim in splob vsem tištim omika-nim Slovencem, ki iščejo v knjigi poleg pouka zlasti prijetne zabave in  plemenitega veselja.
Za nežno mladino našo skrbi lepi „Vrtec"; preprostenm narodu podaj a krepke hrane družba sv. Mohorja; strokovnjaku in učenjaku slovenskeum prijajo — poleg drugih — knjige Matice naše; a dolžnost in prava naloga leposlovnih listov naših bodi, srednjemu stanu našemu, našemu učitelju, u radniku in trgovcu, našemu tržanu in meščanu in njih rodbinam oskrbeti toliko prijetnega domaćega be-rila, da ne bodo morali sezati po tujem. V/budite mu z domačimi pestnimi in baladami, z domačimi povestimi in ukovitimi spisi veselje do knjige slovenske, in pridobili ste njega in rodbino njegovo za domovinsko stvar!
Po teh načelih srao skušali doslej uredovati „Ljubljanski Zvon". Smo li dosegli svoj namen, o tem ne grc sodba nam. Vsaj resno smo se trudili o tem! Po teh načelih bodemo uredovali list svoj tuđi odslej.
Tuđi odslej bodemo skrbeli najprej za lepo-slovno, zabavno in ukovito berilo: za pesmi, balade in romance; za povesti, novele in za znanstveno-poučne razprave raznovrstne vsebine.
Na prvem mestu bodemo bralcem svojim pri-našalt povest
„Prvi »nogf",
katero nam je spisal znani književnik slovenski, g. profesor Jos. Stare v Zagrebu. G. pisatelj v ti povesti, zajeti iz resnienega življenja, spremlja slovenskega mladenića na veliko solo ter nam živo opisuje vse dogodke njegove v velikem svetovnem mestu, katero s svojimi velikimi napravami in s svojim živahnim socijalnim življenjem silno vpliva na duševni razvoj našega mlađega Slovenca ter napo-slcd določi usodo njegovo.
G. Janko Kersnik, ki nam je doslej tako vestno in zanimivo slikat slovensko gospodo po trgih naših, spisal nam je za prihodnji tečaj kriminalno novelo
„Teatameut".
Zlasti pa opozarjamo bralce svoje, da mislimo odslej iz literarne ostaline Jurčičeve, posebno iz njegovega romana
..SIoviMiski svetee in učitelj**
priobčiti najlepše celotne prizore, v katerih nam ne-dosežni pripovedovalec slovenski v divno krepkem jeziku in s svetim domovinskim ognjem opisuje naj-imenitnejše dogodke po slovenskih pokrajinah v drugi polovici IX. stoletja za delovanja Metodovega in kra-ljevanja Saiuovega.
Preverjeni, da raziskavanje (lomače zgodovine in opisovanje imenitnih in zaslužnih mož slovenskih posebno povzdiga narodni ponos ter v dovzetnih srcih vzbuja ljubezen do domovine, utrjuje značaj in voljo do krepkega delovanja, nadaljevali bodemo tuđi letos l'azpredel
„Slavni  ttloveufi"
ter v njem opisali več slovenskih umetnikov in knji-ževnikov ali drugače za domovino nažo zaslužnih mož. A tomu razpredelu bodemo dodali novo rubriko pod naslovom :
„Iz <loma«*e zgodovine",
v kateri bode g. prof. Ivan Vrhovec priobčeval raznovrstne nove, zgodovinsko-znamenite crtice, ki jih je nabral po raznih arhivih  ljubljanskih.
Vrhu tega bode „Slovenski glasnik" vestno na-znanjal vse nove knjige slovenske ter točno poročal o delovanji  književnih   in   kulturnih   zavodov naSih.
Konečno omenjanio, da imamo že listu pripravljene ali za gotovo obljubljene raznovrstne spise, ki so jih spisali prizuani književniki slovenski, tako n. pr. gg.: Gorazd, dr. F. J. Celestin, Jos. Cimperman, Andrej Fekonja, Anton Funte k, dr. Fr. Kos, Josip Kržišnik, Alfonz Piree, Simon Rutar, Svoj mir, dr. K. Štre-kelj, Janez Trdina, dr. Josip Vošnjak, Fr. Wiesthaler in še mnogi drugi pisatelji naši.
Oziraje se na tukaj razviti program „Ljubljan-skega Zvona", nadejemo se, da nam zvesti ostanejo dozdanji in da nam prispo na poraoč tuđi novi na-ročuiki, ter želimo, da bi se, kakor doslej veako leto, tuđi v bodočem tečaj i v našem listu oglasili novi pisatelji, da nam bode toliko lože zvrševati nalogo svojo. Intaje: vsestranskirazvojlepe in znanstveno-ukovite književnosti slo-venBke.
Cena „Ljubljanskomu Zvonu" je za vse leto po 4 gld. fiO kr., za pol leta [o 2 gld 30 kr., za četrt leta po  1 gld.  15 kr.
V lij ubij ari i meseca decembra  1885.
Ui'fffn tttti'o,
AtHtrijMku Hp4'<>i|HlUvta. Tridiaetletiiu izku\stv:i so dokazalu, it:t sti je „Mullnv S uidli tz-pr;i3ek~ pri vsafctT.SniMii slabom pr^bav ljenji in zajirtji knt jedinu uspu-šon lek i/.kii/.il. (Vi-a Skatltiri /. navodom 1 gld. Va:ik d:m razpošiiju po puJtutin povzrtji A. Moli, leknrn;ir in f. kr. dvi>rni zalo/.n k t a Ihiunjt, Tiifliliiubea 9. V Itkarnnh |>o doži'li z;ilittvaj si1 izrt'f'iio Mull-ov prepar.-it z njegovo varstseno zuaiuko in pddpisoiu.                                  5 (11—J))
21. dotviiilira
Pri »"ToMizt Polak iz Trstu. — "VVitig iz Gradca. — Schwarz z Duuaja. — Schatz ia CVlovca. — Schneider izUnidc:!.
Pri NhII^Is Goasarovio iz Bosno. — H(iHwrth z Dunsija. — Otsc'hmaier i    Kranja. — Knina iz K.m'-evja.
MeieoTolo^'u-uo poroćilo.
-~>   ■            J    i    v  uim.       ^               '                                 mm. 1____________|______________|______________i                 _____________________
g   7. Kjutraj j 744-78 mm. j — 5 8" C j brezv.     obi. "°     iJ. pop.'   745 5Umai.   — 0«°t;   brezv.     obi.     OOOram. -*   9. ivefier 745 24inm.   — 40° U   brezv.   d. jaa.
SŠ  ;7. K,jutraj 744 86mm.   — 3 8'C   brezv. i mogla "*   i 2. pop.    743O6iniii.   — .5 4 i    al. s/.h. mogla   OOOmm. ^   9. zvečer 740 94 mm,   — 4JJ"(J i brezv. ] tnegla
§   7. zjutraj 73707 umi.   — 7'6° C I brezv.  mejsfla *   i  2. pop.'   736 61 mm.   — 6 2" (J i brezv.   megla  0-00 mm. g td. zvečerj 740 71 mm.   —10 6U U j brozv. j megla ,               ■
I                                              Ili)
Srednja  t.emporatur«  — 3-5°,   — 4'0° in   — 81°,  za 0 9°, 1-2* inB-3° pod nornjaloui.
dne 28. decembra t. 1.
(Izvirno telogratično  porofiilo.)
Kapima renta..........      82  gld.  lr>       ki
Srebrna renta..........       83     „     45         ,.
ZlAta renta...........     UD     „     25        „
5°/0 uiarcna renta.........    100     „     15        B
Akcije narodne banke.......    870     „     —        „
Kreditne akcijo     ....         ....    297     „     75         „
London   ....                    .    .         ,    .     125     „95        „
Srebro.........,    .         .     —    „—       „
Napol.                          ......        9    „    98       „
C  kr cekioi     .                              ....            5      „      97
Nemi^ko marke           ,         ......         61       B      90
4°/0 državne srećke iz 1.   18.^4    250 gld        127      ,       75           ,
Držaivne nrefike iz 1    1864             100 g!d       170      „      —           B
Uprska zlata renta 4°,a      ....          ,      100      n      —           ,
„      papirna rente 5"/„         .          ...         Hl       „      CO           ,
5e/0 štajerske zemljišč   odvez   oblig  .          104    r,     —        „
Dunava rejr   srećke ftu/„                 100 gld.     117     B     2 >        .,
Zemlj. obč avutr 4'/t°/o stitt-ti zusr,   Jisf.i   .     12/>     B     90        „
Prior, oblig   Elizabeti'io zapad želtiznico     115     „     hO         r
Prior, oblig   Ferdiaandove bov. želozuice    '.'0."-*    „    50       ,
Kreditne srećke     .    ,         .    .    100 gld.     !■<>    n    ._        t
Rudulfovc srećke.....       10    r        1      ^    —       ,
Akcije anglo-Hi'str. banke            120    n       lO.i    m     ■■■        n
Tran»mway-društ   velj. 170 gld a. v. .    .     li«G     B     50        ,
V   „NARODNI   TISKARNI"   v   LJUBLJANI
stii izSli  knjigi:
1%   St  V.
Roman.   Spiaal  Turgenjev, pus'ovenil  M. Malovrh. —  Ml. S», 32 pol.    Cena 70 kr., po poSti  80 kr.
IBiiIftr^vttki.
Povest.     Spisal   A. S.  Punktu,   poalovenil   J.   P.         Ml. 8°v
122 straihj. Cetia 25 kr., po pošti 30 kr.
Št. 21.G06.                                                    (759-1)
Ilazglas.
Ker se je te dni prikazala v Trstu kolera in že tuđi zahtevala nekaj žrtev, opuzarja se p. n. ob-činatvo nujno, vsakega prišleca iz Trsta, katerega vzame v zasebno stanovanje, nemudoma naznaniti policijskemu oddelku mestnega magistrata, da se more v interesu občinstva ukreniti, kar je potrebno proti koleri in nje razširjanju.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 25. dan decembra  1885.
Cvet zoper trganje
po <lr. Ufali ču A ISO kr.,
zoper  protin  ter ri»vmatizcm,  tr^nnje po ml ili, bulečiae v krizi ter živcih, oteklino,
I otrple živce ii: \itPi itd. V svojem učinku I jt!    nepn-scgljiv   in   hitro    ter   radikalno _ zdravi,   kar   dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov.
Prodaja                       (C46—9)
ip^'zraveu rotovža v Ljubljani.
RsizpošilJH   ae   vsak   dan   po   poSti.
\         NAJBOLJŠI
L Kp\R ZA CIGARetp
LE HOUBLON
!               Francosk fabrikat
!CAWLE-jev &. HENRV-jev v PARIZU.
)         Pred ponarejanjem se svari!
j               Ta papir priporočajo
(   dr. J. J. INtlil, dr. E. Liuhvi^. »lr. E. Lipinnann,
I             iirolcsorji kemiju «ui Diiimirtkcin vsuiu:ilii«či,
|   in su«r zaradi s\«jti i/inslm*  kv;ilili>l«,  na svim« čisinsti I   in kor nm noso priiljun«  iiiknkc /.tlr;uj;i  škmlljive m\.
a       '■•   -,imii i; UK   •(.:" i-.r,i;      17, rus rji:r:ii!U':\ ,; ,'ARIS
Tisočkrat izkiLseno (lomače sredstvo
|4 PAIN-EXPELLER M
(fSifl        2 ^orjitin, maskom"        tfi££5t£
bi ne smelo manjkati v nobeni hiši.
Cena 50 vinarjev.
„NARODNA TISKARNA"
priporofia po nizkej ceni
vizitnice
v elegantnej obliki.
Jako koristna in primerna
božična in novoletna darila
dobe se pri
FRAH DiTTIR-JI
v Ljubljani, vis-a-vis železnemu  mostu, na Starem trgu štev. I,
v podobi
■sjr jako elegantnih ~W
sivalnik  stroiev,
F. lertheimovih blagajnic
i. t. d. i. t. d.
po lovariiiskili cenali.
,^K^vi/re^<^^>=^2yi^^~^                     (743—3)
kmetijskih strojev.
Izdate!i in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina iu tiak „ Narodne Tiskarne".