Sploine vesti SEJA PREDSEDNIKOV SEKCIJ JUU V BEOGRADU. Dne 14. decembra t. 1. zborujejo v Domu JUU v Beogradu predsedniki sckcij s slcdcčim dnevnim redom: 1. Čitanje izjave Izvršnega odbora JUU in predstavnikov opozicijc — brez debate. 2. Izprememba pravil JUU na osnovi predloga ljubljanske skupščine — z debato. 3. Pravilnik za skupščiine — z debato. A. Razgovor o sklicanju bodoče skup- šcine. r T , v . , , 5. Sklepanje o vodstvu Udruzenja do bodoče skupščine in o dnevnem redu te skup- ščine. v ¦. 6. Priprava liste kandidatov za Izvrsni odboi z osebami obojestranskega zaupanja. Upati je, da se bodo zastopniki sporazumeli v vseh točkah, da nastopi v JUU zopet mir in red, ki nam je potreben v interesu prosvetnih šolskih in stanovskih interesov. fastopnik sekcije JUU za dravsko banovmo je predložil tej seji predlog za izpremembo pravil v smislu sklepov odbora za pravila na ljubljanski skupščini v zvezi s komunikejem predsedniškega zbora sekcije za dravsko banovino. Istočasno je predložil tudi projekt skupščinskega poslovnika. Oboje je bilo naročeno, da izdela sekcija za dravsko banovino. Na sejo je odpotoval predsednik sekcijc za dravsko banovino tov. Ivan Dimnik. V OBRAMBO UČITELJSTVA KMETSKO IN GOSPODINJSKO NADAUEVALNIH ŠOL. »Pohod« z dne 9. dec. t. 1. št. 49. prinaša v obrambo kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol sledeči dopis predsednika sekcije JUU za dravsko banovino tov. Ivana Dimnika: Kmetske in gospodinjsko nadaljevalne šole. »Pohod z dne 18. novembra, št. 46. je priobčil dopis o gornji zadevi, ki vsebuje težko obtožbo omenjenega šolstva v njega osnovnih linijah. Ne bom se spuščal v vprašanje, ali naj bo to šolstvo »kmetsko« ali »kmetijsko«. ker je to vp.ašanje že rešeno s §§ 7, 16, 154 in 155 zakona o narodnih šolah in s čl. 19. Uredbe o notranji urcditvi ministrstva prosvete ter pomeni vsako odstopanje od teh določil neizvajanje zakona. O pripravi učiteljstva za to šolstvo tcr izpopolnitvi te priprave za drugo etapo povzdige tega šolstva, bi se dalo govoriti na resen, a ne omalovažujoč način. Vsekakor je pa pedagoško-didaktična izobrazba vsakega delavca na teh šolah osnovnega pomena in se ne more iti preko nje. Iz tega razloga je naročito podrejeno to šolstvo tudi prosvetni upravi. Spričo nad 200 omenjenih šol v naši banovini, ki so bile osnovane z velikimi napori in požrtvovalnostjo, je jako omalovažujoče iziražanje »o nekaj nadaljevalnih šolah v dravski banovini«. Povsem nekvalificirane so pa insinuacije partikularizma in verske nestrpnosti, naravnost nekritiena je pa izjava pisca. da idejna usmerjen-ost tega šolstva ni v soglasju z državno idejo. To kaže na popolno nepoučenost pisca v pogledu pravilnika učnih načrtov in odlokov kr. banskc uprave glede tega šolstva. Omenjeni očitek ne pada samo na referenta kamor je neopravičeno meril anonimni pisec, temveč tako obtožuje tudi kr. bans-ko upravo, pod katere vrhovnim nadzorom je to šolstvo in ki jc izdajala odredbe gledc smeri tega šolstva in tudi na vse učiteljstvo, ki je vodilo in poučevalo na teh šolah. — V tem oziru ni nikakega izmikanja! Dolžnost sckcijc Jugoslovanskega učitcljskega udruženja je bila opozoriti prizadeto učiteljstvo na obdolžitve. Pričakovali smo, da bo pisec popravil svojo zmoto ter se sramoval svojega dejanja. Toda ne! V 48. številki lista tudi niso bili priobčeni številni dopisi učiteljstva teh šol, pač pa ponovni in skoro še bolj nekvalificiran izpad anonimnega pisca. V dopisu je sicer nasipanega nekoiiko peska v oči učiteljstvu, kar pa ne ovira, da bi se nc videli dobro. Očitki so ponovno iznešeni! Samo eno vprašanje na anon.im!nega pisca: Kje so bili pisec in vsi njcgovi pripadniki tedaj, ko se jc orala trda ledina za to šolstvo? Kdo sc upira tudi eventualni izpopolnitvi, načrta? Kje in kdaj je anonimni pisec iznesel še kake konkretne predloge v tem pogledu? Z anonimnim izpadanjem po časopisju ne bomo rešili nc strokov:nih in ne nacionalnih problemov! Najmanj osnove pa ima tendenca naperjena proti referentu, bodisi v stvarnem ali nacionalnem pogledu, ker manjka piscu temeljna osnova za objektivno izrekanjc sodbe v tem vprašanju, preko katere ne smemo iti in jo moramo upoštevati tudi kot temeljno bazo nacionalizma, t. j. — poštenost. ZA POŠTENOST PRI DOPISOVANJU V JAVNE LISTE. »Pohod« z dne 3. dec. t. 1. št. 43. prinaša v obrambo poštenosti pri dopisovanju v javne liste in, v obrambo javne moralc pri kritiki in v javnem življenju sploh, osobito pri nacionalnih zahtevah, sledeči dopis: Zdrav nacionalizem naj temelji na zdravi etiki — poštenosti! V »Pohodu« z dne 25. nov. t. 1. je bila objavljena notica »Himna metli«. v kateri se navaja, da je bil namcščen neki učiteljski abiturient »prepričan punktaš« in ne ravno »sijajen di.jak«. Zadeva diši po javni anonimni denuncijaciji. Vprašanje opravičenosti ali neopravičenosti prizadetega abiturienta do službe puščam v stran in naj se podeli služba bolj upravičenim, ako so podani razlogi za to. Nikakor pa ne moremo pri tem primeru mimo izbire sredstev za njegovo odstranitev. Zdrav nacionalizem mora bazirati na poštenosti, zato tudi »nacionalnih« zahtev, katerim so podlaga nepoštena sredstva, ne moremo odobravati. Pisec se najbrže niti zavedal ni, kaj se pravi žigosati mladega, neizgrajenega človeka — opravičeno ali neopravičeno — s »punktašem«, da mu tako dejanje uniči lahko eksistenco za vse življenje! In to vse radi — kruhoborstva! Nehajmo vendar že enkrat s »punktaši«, ko bi lahko navedel nešteto primerov, kako se ta »šlager« v neštetih primerih tudi zlorablja. Poštenost mora biti predvsem podlaga pri objavah, ki se sklicujejo na nacionalne ozire in ki naj grade, ne pa — ubijajo! V Ljubljani, 1. decembra 1933. Ivan Dimnik, predsednik sekcije JUU za drav. banovino. —Božične počitnice. Prosvetni minister je odredil, da bodo trajale božične počitnice na vseh srednjih in osnovnih šolah od 23. decem- hra do vštctcga.9.. januarja 1934. • -., — Narodna odbrana v Ljubljani proslavlja rojstni dan Nj. Vel. kralja in 251ctnico ustanovitve N. O. v Beogradu. V počaščenje rojstnega dne bo 16. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Kazine slavnostna akademija z res lepim vzporedom. Vabimo učiteljstvo Ljubljane in okolice, da se te proslave udeleže v čim večjem številu. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Zvez-ni knjigarni v Šelenburgovi ulici 7. — Triletnica banovanja g. bana dr. Marušica. Te dni so potekla tri leta od dne, ko je zasedel dr. Marušič bansko mesto. Ob tcj priliki posveča »Kmetski list« g. banu uvodnik, v katerem omenja vsa prizadevanja, delo in uspehe bana g. dr. Marušiča. Gospod ban, ki je tudi šoli in učiteljstvu naklonjen, je in z vso vnemo podpira prizadevanje stanovske organizacije. — Sokolska vzgoja jugoslovanske šole in učiteljstvo. V nedeljo 17. decembra na rojstni dan Nj. Vel. kralja bo oddajala radio postaja Beograd predavanje našega tovariša Dušana Bogunoviča: »Sokolska vzgoja jugoslovanske šole in učiteljstvo«. Začetck prcdavanja točno ob 15. uri 15 min. Zaradi aktualne teme opozarjamo učiteljstvo na to predavanje. — Podporni sklad Učiteljske samopomo- či. V poslednjem času je prejela uprava US več prošenj, ki z njimi prosijo zadružni člani podpore. Ker provzročajo s tcm upravi nepotrebno delo in stroške, opožarjamo cenjene zadružnike, da mora načelstvo po sklepu zadnjega občnega zbora najprej sestaviti pravilnik in ga predložiti prihodnjemu občnemu zboru v odobritev. Po tem pravilniku bo moglo in smelo dajati načelstvo US podnore šele po preteku 12 mesecev, ko je oblast potrdila spremcmbo zadružnih pravil. To bo 1. julija 1934. Dobtčj je vsaka vloga za podporo brezpredmetna. Zadružniki US, upoštevajtc to! — Brezposelni učiteljski abiturienti so sc tudi v Zagrebu začeli združcvati. Kakor pri nas, tako je tiifli v savskj^banovinjnrecŁJšnje Štgyilo brezp<iselnih--aBsQlyeiTfoy Ticiteljišč. Da bi ostali v zvezi z učiteljstvom, jim jc zagrebško učiteljsko društvo »Jedinstvo« priredilo tečaj, nakar je bil kot v Ljubljani osnovan odsek brezposelnega učiteljstya. Naloga tega odseka je skrbeti za to7da se~Frezpo_elrii učiteljski naraščaj ne odtuji poklicu, za katerega se je pripravljal. V ta namen je urejena tudi v Zagrebu posebna čitalnica, kjer bodo ime!i na razpolaao strokovno čtivo in kjer bodo prišli tudi v stikc ¦/. zagrebškim učiteljstvom. — Žekzniške legitimacije za civilne in vojaške upokojence, invalide in njih rodbine. Vsi upokojenci in njih rodbine, katerim so bile izstavljene legitimacije leta 1929. in jim bo torej potekla petletna doba ob koncu tega leta, se pozivajo, da jih predlože do 31. decembra 1933. finančni direkciji, odseku za računovodstvo-pokojninski referat — v Ljubljani. — Za izstavitcv novih legitimacij naj se prošnjam priloži slika, znesek Din 10'— in zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice. — Legitimacije samo za podaljšanje za 1. 1934. pa naj se predlože čimpreje, najkasneje pa do 20. januarja 1934. — Boč. — Upravni odbor SPD Boč je razposlal h koncu novembra mnogim p. n. učiteljskim zborom okrožnice tcr v njih obrazložil svoje težnje. Statistika od postanka razglednega stolpa dalje jasno priča, da se je uveljavil Boč radi svoje divote in lahke dostopnosti kot najbolj priljubljena točka zlasti za šolske izlete in ekskurzije (v 3 letih 126 šol). Če torcj vpoštevamo, da sta se podruž- nici v Poljčanah in Rogaški Slatini ob oracjnji bočkc SPD pozicijc zadolžili kljub svoji minimalni finančni možnosti za 70.000 Din in jima je še v uaodnih letih 1930. in 1931. uspelo amortizirati dolg na 27.000 Din, tedaj je pač umljivo, da sta odbora opravila v občo korist relativno ogromno d-elo. Nadaljnje uspehe pa je tok časa docela onemogočil. SPD Boč danes vzlic jekleni borbi sam ni več v stanju kljubovati ncljubim posledicam, zato prosimo vcleccnjene tovariše in tovarišice, prispevajte z malcnkostjo potom poslane položnice k ohranitvi postojanke, k prcmostitvi v boljše čase! Vsfm dosedanjim dorovalcem najlepša hvala! O. Kovačič, tajnik.