Duti od as^oroj. Duh je, ki človeka oživlja. Duh js pajplemenitejši del človeškega bistva. Duh je, ki človeka razlikujs od živali ter ga visoko dviga nad žival. Duh. doloCuje vrednost človekovo. Kakšnega duha je človek, takšna je vrednost človekova. Od duha človekovega je odvispo, kakšen je človek: dober ali slab, plemenit ali hudoben, izobražen ali laeomikan. Duh je tista naravna luč, ki Jo je Btvarnik prižgal t človeku, ko ga <je ustvaril. Ta naravna Iu5 je samaposebi preslaba, da bi mogla posvetiti v Vse globine božje resnice in v vse tajnosti človeške usode. Zato jo mora tisposobiti luč vere: sam božji duh mora našemu duhu priti na pomoč ter ga razsvetliti. In Bog nam tega duha daje v izobilju. Duh božji je napolnil zerneljski krog: tako vzklika Cerkev na binkoštni praznik. Sprejemamo li tega duha v sebe? — Solnce sveti na nebesnem svodu enako svetlo in toplo za vse. In vendar je v rnnogoterl sobici temno In hladno, ker ne morejo njegovi svetli žarki skozi premala in umazana okna. V čistl vodi bistrega potoka se solnčnl žarki lesketaio do dna, v močvirnati mlakuži pa komaj razsvetlijo zgornjo vodno pla8t. Tako je tudi s človekom. Solnce vere je vzšlo vsem, vendar pa ne more vsem presvetliti srca do dna, _e duh božji z Žarkom resnice in milostl ne odstrani vseh ovir ter 3 tem stori naše srce preBojno. Dokler je cvet zaprt, zanj praveaprav ni ne solnca ne dneva. Ko pa se cvetličnj popek. odpre, se za njega uveIjavl dah in solnce, kojega žarki so razliti po vsej naravi. Tako mora tudi ftlovek odpreti duha in srce osvetljujoftim fcarkom duha od zgoraj. Včasih stoji resnica jasna ln svetla pred našo dušo, kakor da bi jo vldeli * telesnimi očmi. Luč božjega duha, duha resnice, ki nas uči popolne resnice (Jan. 16, 13), je to storila, ko nam ]e razsvetlila dušo. Ta resnica nam stopi takrat pred dušo, ko je najbolj potrebujemo, da ne zabredemo v pregreho. To je milost božjega duha, ki nas spotninja vsega, kar nam je Zveličar povedal (Jan. 14, 26). Spominja pa nas takrat, ko je najbolj potrebno, ko nas Bkiišnjava, strast in svet skušajo poteg niti na svojo stran. Duh od zgoraj nas tudi spominja stanja, ki S8 v njem nahaia naša duša. Pri mnogoterlh bolniklh, osobito pri jetičnih se more opažati, da ne vedo, v kakšnem nevarnem stanju _o. Nič ni nevamega, tako rekajo v samoprevari, samo nekaj prehlajenja je bilo, kojega posledice bodo kmalu nehale; pa ima smrt že svojo koso nabrušeno za nje in bo kmalu zamahnila po njih. Dobri kristjani smo, tako poudarjajo tudi tisti, ki so v vrstah nasprotnikov vere in Cerkva ter prebirajo njihove časopise. Za dobr© kristjane se imajo, pa ne dado Bogu, kar Je božjega, ter ovirajo delovanje Cerkve pri vsakem _ijenem koraku v javnosti. Ti ljudje 3e ns dajo od božjega duha spomniti vsega, kar je Gospod povedal, zlasti tega ne, kar Je predvsem in edino potrebno. Luč božjega duha ni samo osvetljujoča, marveč tudi ogrevajoča in oživljajoča: »luč src« jo imenuje Cerkev. Kako je potrebna ta »luC src« posameznim, osobito pa družinaml Ta Iu5 ožarja delo in skrbi očeta. Kakor molimo vsi k nebeškemu Očetu: »Daj nam danes naš vsakdanjl kruh,« tako prosijo otroci očeta: »Daj nam, prosimo, kruha!« Težko je delo, vellk je trud in mnogotera sraga znoja steč» očetu po licu ter kane na zemljo, predno oskrbi otrokom vse potrebno za življenje. Duh Ijubezni pa ga krepi ter mu lajša delo in trpljenje. Prepotreben je ta duh materam. Poklic mator« je težaven in poln odgovornosti. Obllkovati mora mlado dušo, ko je prišla 12 rok Stvarnikovih. Od materinega oblikovanja j« t glavnem odvisno, kakšen bo človek ˇ celem živ- ljenju. Mati mora biti braniteljica vtre ln propovednica njenih načel ob domačem ognjiSCu. Da more vršitl svoj« velevažno ln težavno nalogo, potrebuji raz8vetljujoCe in okrepljajoče luCI od zgoraj. Prva družinska mati — Eva — ije poslušala duba, toda ne onega, ki prihaja z višav, marveč onega, ki lazl po zemlji v obliki pekienske ka.e. Slede5 temu duhu, Je sebe in ves CloveSkl rod pahnila v greh in nesrečo. Marija — druga mati človeškega rodu — ja poslušala glas angela, božjega odposlanca, ter je po vplivu svetega Duha postala mati Zveličarja vsega človaštva. Blagor družini, koje raati je ž»na prosvetljene vere in požrtvovalnt ljubezni! Mladinl je tudi treba, in sicer v obilni meri, duha od zgoraj. Dete ima v sebi dobre, pa tudi slaba kali. Postatl more sli.no angelu, pa tudi hudobcu. Prvo mu omogoči sam sveti Duh v zakramentu duhovnega prerojenja. Ko otrok dorašča, rastejo z njim tudi nevarnosti, ki vstajajo iz lastne narave, še bolj pa iz obdajajočega ga sveta. —* Zoper te nevarnosti ga okrep]ja milost svete birme, ki ga utrjuje v veri, da J8 more stanovitno spoznavati ter po njej živeti. Božji duh siplje svoje darove t Izobilju nad mladino. Na mladini ia, da te darove sprejema in z njimi sode« luje. K temu pa jo nagiba dosledno i* vedena krščanska vzgoja. Samo taka vzgoja se vrši v duhu od zgoraj, vsaka druga vzgoja pa se temu duhu protiv. ter zastavlja pot njegovemu delovanj\i In zato je mladini škodljiva. P.adi tega pa mora biti naše geslo, ki ga moramo povsod branitl in kojega izvršltev moramo vselej in povsod zahtevati: Našl mladini krščanska vzgoja!