H ameriskaWdomovina m AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AttttfiftfRf If Otttp" NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI 11 '" '■ - * --------------------,......._L ■ - ...... r ......- ...................—- ' ............' i ----------- —-------—*---—------------------------------——------■■■" ■■■■■■.....- ^____ . ' __________ "_____ Kako se plačujejo novi do-hodLkidavki državi. ^BffiPB' ''V/i V\ -rN" .'r-V . 1% lp ■ ;.?".'• -a Ker 'je stopil sedaj v veljavo nov zakon glede dohodninskega davka, je potrebno, da rojakom podamo pojasnilo kdo mora plačati davek in kako se plačuje. Na to vprašanje je naj-^ bolje odgovoril komisar Internal Revenue v Washing-tonu, D.C. katerega dolž-* nost je kolektati vladne takse po vsej deželi. Odgovoril je našemu listu sledeče: "Vsakdo, ki prebiva v Zjedinjenih državah najsi-bo državljan ali tujec je pod vržen gotovim določilom glede dohodninskega davka, (Income Tax), ako je bij njegovo dohodek tekom leta 1918, da ga je bilo treba prijaviti vladi. Ali z drugimi besedami: vsak samec ali samka, toraj neoženjeni in neomoženi, ki imajo čistega dohodka $1G00 ali čez, in vsaka oseba poročena in ki ima čistega dohodka $2000 ali več vštev ši kar mož ali žena ali otroci zaslužijo (ali pa več) morajo priti na dan in spisati izjavo o vseh svojih raznih dogodkih. Ta izjava mora biti spisana na tiskovinah, ki se jih lahko dobi od Collectors of ^Internal Revenue ali njih namestnikov, kateri so nasta njeni v primernih mestih v vseh državah. Oseba, katere čisti dohodek ni presegal svote $5000, naj napravi svo jo izjavo na formularju 1040 A, in naj se ravna po pojas- lih na tiskovini. Izročiti je treba vse izjave (reports) tikajoče se dohodka za leto 1918, kolektor-ju of Internal Revenue, ali njegovim namestnikom tekom časa do sobote 15. marca 1919. To je zadnji dan, ki ga postava dovoljuje za izpolnitev teh dolžnosti. Takse, dolžne na podlagi dohodka v letu 1918, je treba plačati, ko se izroči izjavo o dohodku. Naj se toraj tej izjavi priloži ček ali money order, plačljiv na ime kolektorja. • Vsaka oseba ali tvrdka, ki plačuje plače, stanarino obresti, itd. v znesku $1000 ka-terisibodi osebi tekom leta 1918 mora spisati o tem posebno poročilo na urad Com missioner of Internal Revenue, Washington, D. C. in povedati pri tem naslov in ime ter koliko je izplačala vsakemu uslužbencu, hišnemu gospodarju ali * drugi osebi ako to presega znesek $1000. Vse tiskovine za razne izjave se lahko dobi v uradu Collector of Internal Revenue. V Clevelandu se nahaja ta urad na glavni pošti. Naše ljudi pa nasvetuje-mo, da se tozadevno obrneio na August Haffner, 6106 St. Clair ave. ali na Frank Russ 6104 St. Clair ave, ki bode-ta trgovcem in delavcem, katerih se tiče, dala vsa na-' tančna pojasnila in naredila potrebno. I Ameriška pisateljica opisuje orgije boljševikov v Sibiriji Zamenita ameriška pisa- i teljica, Peggy Hull, ki je l šla v Rusijo, da poroča o on- 1 dotnih razmerah, seje sedaj 1 k preselila iz notranjosti Si- < ^ birije v Vladivostok, odko- ž ■uler poroča ameriškemu Ča- č Amisju: P Vlada boljševikov prese- ] Ka vse zločine v zgodovini,! ■kar smo jih kdaj čitali. Prev Pteklega oktobra sem videla < V vlak, ki je odšel iz Samare v(i r Sibirijo. Boljševiki so stla-< čili v ta vlak 2100 ujetnikov 1 jI po 60 v en voz, v katerem je I »sicer prostora le za 40. Zakur i i jeni ali posnaženi ti vozovi i r niso bili. Ta vlakvje bil na- i menjen za Sibirijo, in ko 1 je prišel ,do male postaje pri 1 Harbinu, se je dognalo, da i je spotoma umrlo 775 oseb. i Nekateri so bili spotoma u* I streljeni od boljševikov, ko i so hoteli dobiti požirek vode ali kos kruha. Tifus, kolera, plučnica in influenca je strahovito razsajala med ostalimi. Nekega fanta, 17 : let starega so našli delavci Ameriškega Rdečega Križa nagega ležati v železniš- < kem vozu. Bilo je 5 stopinj j pod ničlo mraza. Pol njegovega obraza je bilo požrtega od kuge. Nihče izmed ujetnikov ni dobil dovoljenja zapustiti voz skozi Štiri ted-dne, odkar je trajala vožnja. r mu, ^da je Ameriški ' Rdeči Hnž v Harbinu, ki je dobil ra pa so zastopniki boljševi- \ kov ponovno prišli in odpe- ; Ijali 800 oseb, ki so še os- 1 tale pri žiYljenju. Vseh 800 1 oseb na vlaku je imelo huj- i šo ali manjšo bolezen. Nih- I £e ni vedel, kam jih peljejo. ' Pozneje pa je Ameriški 1 Rdeči Križ zvedel za sledeče ! podrobnosti: Nekega škofa 1 so živega zakopali, njego- ] vim duhovnoih so zabili < debele žreblje v hrbet. Pozneje jedobil Ameriški Rde- i či Križ poročila o nekem če.š- 1 kem častniku, kateremu so boljševiki pri živem telesu iz rezali v njegovi koži častniške epavlete. Na golem telesu so z nožen\ zaznamovali prostor, kjer bi morali biti gumbi, poleg tega je truplo tega junaškega Čeha nosilo še druge oskrumbe ki so pregrozne, da bi jih i mogli opisati. Nihče ne ve, i koliko Časa je živel pri tem trpinčenju. Boljševiki ob transibirs-ki železnici bičajo mnogo svojih žrtev toliko časa, dokler ne popadajo mrtve na tla. Nikdar ni bila nobena carjeva vlada v Rusiji tako grozna, tako pošastna, kot je vlada boljševikov. Lljudst vo trepeta v strašni tiraniji, ljudje si niti misliti ne drznejo drugače kot boljševiki pridigajo. Kdorkoli piše, govori ali sočustvuje drugače kot boljševiki, je neizogibno posvečen smrti. Pri tem se negleda, kdo si: pisatelj, učenjak, uradnik, kmet, po* tepuh, socijalist, delavec, rokodelec. Tekom svoje vlade so dali boljševiki poklati do 60.000 delavcev. iliTTiiT,:'[ifiriiritiliir Direktni stik Slovenske Narodne Zveze z jugoslovansko vlado v stari domovini Na brzojavni poziv, tekom treh dni se je zbralo v Clevelandu kakih 50 zastopnikov slovenskega naroda Sirom Amerike k izvanredni konvenciji Slovenske Narod ne Zveze. Na konvenciji vidimo stare bojevnike slovenskega naroda napram av-tokraciji in za jugoslovansko svobodo. Možje, ki so od prvega dneva svetovne vojne do danes vztrajali na svojem stališču. V petek je dospel tudi stotnik John Jager iz Minneapolisa, ki se je šele pred kratkim vrnil iz Balkana, kamor je bil poslan po naročilu ameriške vlade, i Konvencija ima pred se- I boj izvanredno važno delo < v prid slovenskega naroda, i in naša dolžnost je, da se ne- 1 koliko obširnejše pomenimo o tem. Slovenska Narodna Zveza bo pričela delova-ti z . novo živahnostjo na vseh poljih, kjer bo treba našemu narodu pomagati. , Sledeči predlogi in resolucije so bile predložene konvenciji in sprejete: 1. Slovenska Narodna Zve za mora začeti z aktivno proti italijansko propagando. Dokazano je, da vlečejo Italijani največjo korist radi jugoslovanske nesloge. Resnica je, da se naše časopisje prepira ^medsebojno, javnost pa presoja in premišljuje, komu bi vrjela, a medtem roparski Italijani lepo zasedajo provinco za provinco lepih jugoslovanskih dežel. Ustanovi se poseben odsek ki bo uspešno in krepko izpodbijal italijanske težnje med ameriško publiko. 2. Amerikanizacija Slovenska Narodna Zveza uvidi potrebo, da se je treba tesneje in bolj zaupno približati ameriški vladi. Kolikor nam je ameriška vlada že koristila v teh časih, se mi prav nič ne zavedamo, ker gotove struje, posebno pa S. R.Z. dosledno skušajo očrniti ameriške razmere med na šimi naseljenci in državljani. Naše ljudstvo je treba po navodilih ameriške vlade iimerikanizirati, da bolj samostojno misli in odločuje, in da nepripuščajo nepoklicanim "bosom", kakor so Kristan in drugi, da jih odvračajo od pravih ameriških idealov. Amerikanizacija je temeljna podlaga Slovenske Narodne Zveze. 3. Zastopstvo Slovenske Narodne Zveze pri jugoslovanski vladi v Zagrebu, ozi-| roma v Ljubljani. Ta predlog se bo skušal čimprej izpeljati. Mi moramo priti v do-tiko z našim narodom , v stari domovini, in sicer uradno. Stotisoče našega naroda v Ameriki je, ki željno pričakuje resničnih podatkov o stanju v domovini. Slovenska Narodna Zveza bo v bodoče v direktni zvezi z vlado, ki jo imajo sedaj Slovenci v domovini, in bo s tem pomagala našim ameriškim rojakom v vsehozirih, kajti sedanja jugoslovanska vlada je v najboljšem prijateljskem stiku z ameriško vlado, in tako se bodejo dajala lahko vsa verodostojna pojasnila našemu narodu glede odhoda v staro domovino in glede /razmer, ki vladajo tam. 4. Pomoč našim rojakom * PERMIT, Published and iitributid under permit 19 authorized by the Act^f October 6th, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. , » | By order of the president, A. S. Bifrleson, Postmaster General najbolj ogromnih dolžnostij ki 'jih imajo ameriški Sloven ci. SRZ. si je v tem oziru nakopalo skrajno slabo ime v stari domovini, tisti, ki so nam na razpolaga iz stare domovine, silovitb obsojajo taktiko Kristana in na ko lenih prosijo za pomoč v hrani in obleki. Ffevno delav sko ljudstvo nima absolutno ničesar. Hranijo jse z napol gnjilo repo, kroiipirjem, in velika razkošnost je fižol, da bi pa kdo mast ^li kaj enakega imel tega $e pomnijo že zadnja tri leta.; Zato mora Amerika pomagati i živežem, in pomagala bo, če Slovenska Narodna Zveza orga nizira splošpp prispevanje za živež našim rojakom. 5. Deputacija v staro domovino. Ko se predsednik Wilson toliko zanima za naše razmere, za našo bodočnost in svobodo, kako se ne bomo mi, ki smo prišli iz onih krajev, katere ropa danes Italijan? Potrebno je poslati iz Amerike deputaci-jo v staro domovino, da smo ameriški Slovenci v najožjem stiku z vlado v stari domovini, da sepomaga našim ljudem, ki hočejo v staro domovino, da se vredijo vse potrebne razmere, ki vežejo Ameriko z Jugoslavijo ter Še mnogo drugih stvari, ki so v korist našega narod*. Podrobnosti konvencije priobčimo prihodnjič. Zasnovali so se veliki načrti za korist naroda. V očigled, da je SRZ. dosedaj storilo ogromno škodo jugoslovanski stvari, v očigled da prepir med narodom silno koris ti italijanski propagandi, v očigled, da nam je naklonjena vlada, in da je treba narodu povedati resnico, vse to zahteva obilnega dela. Mi moramo narod pripeljati z resnico in javnostjo na ! pravi pot, s pomočjo amerh kanizacije, s pomočjo vlade v stari domovini, da popra vimo škodo, ki jo je narodu povzročilo SRZ v Ameriki, ker ga je postavilo v luč boljševikov. Zato so jasni dokazi pri rokah. Deljmo roko v roki z narodom, od katerega prihaja vrhovna oblast, ne pa skrivaj, zahrbtno kot zadnje čase delajo politiko v Chicagi, v največjo škodo vsega naroda v A-meriki in stari domovin*. — Jugoslav Relief, društ vo, ki zbira prispevke za hrano umirajočim v stari domovini, se ni razSlo, kot sc hudobno in nalašč zmišljenc poroča v "Enakopravnosti' ampak deluje z največjo sile naprej. Niti Italijani se nc bi mogli izmisliti bolj ško dljive novice kot jo je priobčil omenjeni list. Narod v I starem kraju umira lakote tukaj pa najeti škodljivci naroda pravijo, da ni treba več \ pobirati. Neki newyorSki f laški dnevnik je priobčil novico, da za Jugoslovane ni \ treba nabirati, ker jim dajo J vso hrano — Italijani! V : resnici pa Italijani ne dajo ! ničesar našemu narodu. Le ! kar se potom Amerike tja po šlje, pride na svoje mesto. Italijanski roparji imajo to- j raj dobre agente v onih ljudeh, ki pravijo, da ni treba 1 v staro domovino ničesar po- ; šiljati. Italijani pravijo: Naj ] crkne naš narod v stari do- 5 movini od lakote, ker neče 1 priznati italijanskega kralja I za gospodarja! Ali bodete ! vi, rojaki poslušali te Italijane? 3 lt V/ « — Zveza Jugoslovanskih J Žen in Deklet je dobila od j The Guaranty Company iz J New Vorka uradno potrdilo da so prejeli $5000.00, kar 1 so nabrali elevelandski rojaki za živež svojim roja- ' kom. Amerikanci se v ime* < nu lačnega jugoslovanskega naroda nam zahvaljujejo za podporo. — Zveza Jugoslovanskih Žen in Deklet ima izvanredno sejo 3. marca v navadnih prostorih radi veselice. — Žensko dr. Collinwood, št. 283 LOTM. priredi na pustno nedeljo v Kunčičevi dvorani plesno veselico h kateri se rojaki uljudno vabijo. , — Dr. sv. Jan. Krstn. je zopet vzelo 10 delnic S. N. Doma. Nadejamo se da tudi druga društva podpišejo primerno število delnic. Za S.N. Dom sta darovala trgovca Bel a j in Močnik $10 katero svoto sta vsak mesec obljubila prispevati. — Mestni zdravstveni urad poroča, da je bilo tekom lanskega leta rojenih v Clevelandu šest "setov" trojčkov, 372 parov dvojčkov in nobenih "četvorčkov", da si so jih imeli leta 1917 v Clevelandu dvajset "setov". Vseh otrok rojenih je bilo , 27.739. — Zastopniki 13 delavskih unij, katerih Člani so delav- , ci pri gradbenih podjetjih, , so prosii delodajalce, da se plače povišajo. Mnogo sto Slovencev spada k tem unijam. Delodajalci so.takoj obljubili, da vzamejo naznanje novo zahtevo in da jo bode-i jo ugodno rešili. ' — Pričakovali smo mrzlo ■ zimo, zato je mesto kupilo 4200 ton premoga, da ga t proda med ubožne ljudi po i znižani ceni. Toda — nihče > ni prišel po premog, kajti ' zima je bila mila, in Še danes ' leži 4000 ton premoga na > mestnem zemljišču. Sedaj l bo ta premog uporabljal og-i njegasni odelek mesta. " | — Kot se poroča iz Pariza * nameravajo na miroyni konferenci odpraviti sedanji koledar i začeti šteti leta s številko 1, odkar je bil nam- - reč sklenjen splošni mir, i tako da bi bilo prihodnje le- - to številka 1, namesto 1920. ? Kot predlagajo francoski u-) čenjaki, naj bi se leto raz- delilo v 13 mesecev, z 28 > dnevi vsak mesec, in 365 in ; 366 dan v prestopnem letu : naj bi bil svetovni praznik. - — Miško je postalo 7n*A f cenejše. Od sobote naprej , bo 13 centov kvort. Mi il . - Remci pripravljeni za novo vojno. Hmdenburg in Ludendorff v BeroHui Geneva, 27. febr. Sem se poroča iz Berlina, da nemška vlada ni pri volji popolnoma se podati mirovnim zahtevam zaveznikov. Nemška mirovna komisija je zapustila mesto Spa, kjer se je dosedaj mudila in. odpotovala v Berolin. General Ludendorff je bil poklican v Berolin kamor je namenjen tudi general Hindenburg. London, 27. febr. Sem se poroča, da se je velika večina nekdanjih častnikov nemške armade zajedno z vHikim številom, nemškega vojaštva zarotila, da pahne sedanjo nemško vlado s krmila in da se v Nemčiji zopet uvedemonarhija. Ogromna kampanja se vrši med častniki in vojaštvom, da znova pri.sežejo zvestobo nekdanjemu kajzerju. Kot senadalje poroča, se bo v Nemčiji začela silovita civilna vojna, umori bodejo na dnevnem redu. Tri stran- ke so v Nemčiji danes, katerih vsaka ima več ali manj privržencev: Stranka jun-kerjev in militaristov, to so privrženci kajzer Viljema, stranka socijalistov, ki je danes na krmilu zajedno z drugimi strankami, in stran ka boljševikov, ki povzroča po celi deželi nemire in u-more. V splošnem se pa v Londonu domneva, da Nem ci povzročajo umetne revolucije, da bi zavezniki imeli čim manj garancije, da dobijo od Nemcev kako odškodnino. London, 27. febr. Boljševiki nameravajo začeti z novo ofenzivo na vseh frontah, kot se poroča danes iz Arhangelska. Dočim želi ves svet danes razorožitve, nameravajo boljševiki začeti z večjim pokoljem, kot pred njimi nemški kajzer. Ameriška uradna komisija preiskuje položaj v Rusiji. Nobenega miru ne bo na svetu brez I Lige narodov, pjavi predsednik Wilson Washington, 27. febr. Predsednik Wilson se je včeraj določno izjavil, da bodoči svetovni mir brez Li-gtf narodov je nemogoč, in vsakdo kdor nasprotuje Ligi narodov nalašč izziva novo vojno in gorje nad človeštvo. Predsednik Wilson je po vabil včeraj na večerjo člane senatnega in poslanskega odbora za zunanje zadeve, katerim je razložil načrt in jim povedal, da če ameriški kongres ne odobri Lige na rodov, da nastane v Evropi strašna revolucija in pokolj, ki bo imel najbolj žalostne posledice. Predsednik Wilson se je izjavil, da ne skriva ničesar, da ima vsakdo polno svobodo razmotrivati vprašanje o Ligi narodov, toda resno je svetoval, da ameriški kongres sprejme I ustavne točke Lige narodov s ker če ne dobi predsednik i od kongresft podpore, se bo ■ obrnil naravnost do ljudst- J i va, ki Je v ogromni večini *>fi i predsednikom. > "V resnici," je dejal pre& | ■ sednik Wilson, "Če, bodejo > zastopniki posebnih intere- - sov prezrli Ligo narodov, te« - daj se imamo nadejati naj- - hujšega. Liga narodov je e- t dino upanje Evrope na bo-1 - Ijše Čase, in kdorkoli podi-i ra to upanje, ie ali kapita- i list ali pa anarhist, ki ne vr- | , jame v nobeno vlado. i Predsednik Wilson je do- j - bil včeraj nad 70.000 brzo-) javov iz vseh krajev Zjedin- t jenih držav, v katerem mu| , ameriški državljani častita- \ \ jo k njegovi borbi za svetov- j j ni mir in za Ligo narodov. ^-i- i'' Vsi ki so prispeli v milijondolarski | sklad SRZ. lahko zahtevajo denar nazaj | — V zadnji številki smo po ročali, da mora imeti vsaka 1 organizacija, ki hoče nabirati prispevke med narodom POSTAVNIM POTOM svoj ) čarter od vlade, ker sicer ) zna vlada ustaviti tako nabi-i ranje. Objednem smo naz-) nanili, da je Jugoslav Relief i Fund dobil od vlade Zje-i dinjenih držav čarter, da s sme nabirati prispevke za i pomoč sirotam v staif domo-j vini. Danes naznanjamo Slaven cem sledeče: Slovensko 'Re-a publičansko Združenje ni- - ma čarterja za nabiranje mi-i ljondolarskega fonda. Zato-s toraj vsi, ki ste prispevali za - miljondolarski fond SRZ , zahtevajte svoj denar nazaj. - SRZ nima čarterja, nima do-i. voljenja od vlade za nabi- - ranje denarja, kakor ga ima - Jugoslav Relief Fund. SRZ 3 je^ nabralo denar pod laž- postavnim potom. • Minke Aie- svojin peti • i ' ^ ■' . -is ^MUh dolarjev nazaj, katere je dal , dotični odbornici SRZ, ko je nabirala za "reveže v starem kraju za hrano in oble^ j§ ko!M Kakor hitro je rojak Oman zahteval denar nazaj je odbornica SRZ ponižno prinesla denar nazaj in prosila lepo, naj se je ne naznani SRZ je pisalo, da Žene v Clevelandu nabirajo prispevke za American Jugoslav Re lief pod pretvezo, da je to | za miljondolarski fond. Kaka ironija 1 Saj je celo naj-1 bolj vnete pristaše SRZ sram % nabirati za miljondolarski g fond in rabijo pretveze, da je to za American Jugoslav Relief Fund. Kdo je toraj Slovenci, zahtevajte vsi - denar nazaj od SRZ kajti | i prvič to Združenje nima I ^ . I- J.I ■ I .............- -—1 -.11 . ......111.—..I .11. P "AMERIŠKA DOMOVINA" , I (AMERICAN HOWB) * Za Ameriko - - - • $3.00 Za Cleveland po posti - $4.00 Za Evropo - - . - - $4.00 Posamezna Številka - - - 3c S Vm pfem«, dopisi in denar na) se poillja na "Ameriška Domovina" 6110 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princelon 18© By JAMES DEREVEC, Publisher LOUIS J. PIRC, Editor * ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY iz Read by 25.090 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. * Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only " Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office ai Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. ^ i^83 NO. 25. Fri. Feb. 28. 1919. J i čedna polemika nasprotnikov; < Nad Blaž Lo'trja se Je spravil« "Protvett," Blaž 51 r je priprost toda zaveden slovanski delavec in ju-lme lista "Prosveta" pa kaže, da ima namen širiti ^eto med Slovenci v Ameriki. Čujmo, kako izvršuje amen. O Blažu Logarju pravi: »icer ne vemo, če je latnjivega falota zalila rdečica sramu, ko je povedal >rostasno laž o Etbln Kristanu, ki je od prvega dne oznanjeval in orga- boj proti Avstriji, ko je stopil na ameriška tla, toda prepričani smo pr , da si je umazani lažnivec domišljal, da ameriški Slovenci ne bodo r.. izvedeli njegovih laži, zato je lagal, da se je kar kadilo. J" k laž dokazuje, s kakšnimi nizkotnimi sredstvi se bojujejo nasprotniki gy nskega republičanakega združenja." ižejo v Ameriki in lažejo v Evropi, kadar pridejo tjc. Poštenim bojev- ^O za svobodno Jugoslavijo kradejo poštenje in čast, če lahko svoje sinrd- fa uščice izstreie nanje, kadar se ne morejo braniti. > tki ljudje niso vredni, da pošten človek pljune prednje." se Tako piše "Prosveta." Kdo pa je ta Blaž Logar in ne ne zločine je zakrivil, da ga "Prosveta" obsipa s ce- mj Škafom "mokrocvetočih cvetk poezije?" Blaž Logar "n ovek, ki je navzlic svojim štirim križem odšel v ju- ie leta 1917, kot prostovoljec v jugoslovansko arma- La t Clevelanda. Vsled svoje pridnosti in hrabrosti je la atkem času postal narednik. Udeležil se je slavnih, Db ravih bojev na Kozjaku, Sokol Planini, pri Nišu, itd. in daj se nahaja v Kamniku, v svojem rojstnem kraju, no Ta Blaž Logar je imel to drznost, da je "Slovenske-, dij Narodu" v Ljubljani dal nekatere podatke o ameri- rji dh razmerah. Rekel je med drugim: "na e takrat so se ameriški Jugoslovani izrekli za popolno narodno in poli- jedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srtfbv ter se postavili na stališče, da \ i ne sme igrati državna oblika bodoče svobodne Jugoslavije nobene se, J mislih je imel ustanovni zbor Lige, chicaški jugo- je§ iski kongres v marcu leta 1915. in pittsburški kon-v novembru leta 1916. Na S.R.Z. se ubogi Blaž Lo- so li sgomnil, ker še ni bilo ustanovljeno, ko je on že zjc tvegat svoje življeje za svobodo Jugslovanov. "Pro- ni ' je sedaj krivo, da Logar ni povedal: "da se je og- k0 a večina ameriških Slovtncev izrazila za federa- yst republiko." Predvsem je Blaž Logar govoril, ko- £)c moremo razumeti iz gornjih citatov o Jugoslova- ce i ne o Slovencih posebej. Zdi se nam pa, da so v mtl lovanski federativni republiki Srbi in Hrvati ravno jn važni in potrebni kakor Slovenci. Po številu jih je celo osemkrat več. Toliko glede čisto pravilne trdi- j0 laž Logarja. Kar se pa tiče "ogromne" večine Slo- 0[3 v, bi mi pripomnili, da bodo dali S.R.Z. najboljši p0; or naši zavedni Slovenci, ki darujejo navzlic vsem 5ja itom in hujskanju za bedne svoje brate v domovi- ^a ospodje okrog S.R.Z. se bodo ustrašili, ko bodejo rjall številke za American Jugoslav Relief z nebo- je eba miljondolarskim fondom. Slovenci bodo pa terl t spoznali Širom Amerike, da nima vselej ta najboj ki najbolj kriči. tel 'veza J. Ž. in D. je lahko ponosna, da ima tako za- j ► in požrtvovalno ljudstvo v taki množini za seboj. IP dih »o časi, ko je moglo 20 pouličnih pobalinov v Collin- h0 v oodu in 25 njih bratcev iz Clevelanda terorizirati narod so z nasilnim razbijanjem shodov, s pretepi in pokolji. Da- ocj ues se jih nihče več ne boji, oni in celo S.R.Z. posvajajo to smešni in žalostni junaki. S.R.Z. propada in cel miljon dolarjev je ne bo rešil zaslužene smrti. Narod v stari domovini je obsoja, amerikanskim Slovencem pa so se za- j(j( cele odpirati oči. ^ Nesrečni Blaž Logar pa je zagrešil še veliko hujše- nn pa. Rekel je, da je E. Kristan delal proti prostovoljske- cju mu gibanju. Strašno, kaj ne? Samo ako misli g. Kristan k0 da smo pozabili na njegov govor dne 9. marca 1915. v k0 Chicagi, da smo pozabili na Milwauško resolucijo in na 7\£ odpor, ki je zvburila pri eksekutivi S.R.Z. v Chicagi, Bc da smo pozabili gonjo glasil S.R.Z. proti temu, da bi šli Kc Slovenci na Balkan borit se za svobodo, da smo pozabi- mt li na shode Slovenca kapitana Fona, ki je nabiral prosto- ne voljce, katere shode so mu razbijali člani S.R.Z. po direktivi listov in eksekutive S.R.Z. da smo pozabili . . .. pa kdo bi našteval — potem se jako moti. Mi nismo pozabili in tudi narod doma mu tega ne bo pozabil in odpustil. Svobodno je njemu in ostalim, člane S. N. Z. poovati s "kraljevaši" in "monarhisti." Danes se je ta i fraza že preživela, in noben kalin se ne vjame več na k0 njo. S.N.Ž. ni nikdar bila in ne bo nikoli monarhistična s|c organizacija. Imela je samo nekatere ideje, ki se niso §n jemali z idejami S.R.Z. tako n. pr. ideje o edinstvu na- po roda SHS, o nedeljivosti jugoslovanskega ozemlja, o se samoodločevanju naroda o potrebi koncentracije cele bor pri be proti Avstriji, o potrebi prostovoljcev, itd. Tudi danes je p. pr. misli S. N. Z. da je bolj nujno in potrebno pošilja- ter ti bratom v domovino "srajce in mleko" kakor pa pobirati miljondolarski fond s tajinstvenim namenom. Ta j namen bo pa še bolj tajinstven ko bo miljondolarski fond na nekam tajinstveno tginil, da nihče ne bo vedel kam. Svobodno vam je "gospodje iri sodrugi" napolniti J vse predale svojih časopisov z dehtečimi rožicami nalik 1 i gornjemu citatu (in tega se redno držite), svobodno vam "m |H« poneumnjevati in fanatizirati ubogega delavskega tr- to? | pin* v Ameriki z vašo "literaturo." "But, you can't fool ter all the people all the time." Mi se tolažimo z onim Zu- -n pančičevim verzom: "Naj le psi lajajo, mi jahamo!" »la Slovenci v Ameriki, primerjajte junaka Blaža Logar- 1 jz, ki ni vreden da pošten človek pljune pred njega," rer P ' W J tenlIi 0 ' -K-vr. ' .♦> 'jf ■ ; . • T? Naši čitatelji se spominjajo treznega članka slovenskega lista "Sloveniia," ki izhaja v Milwaukee, ki je sicer glasilo S.R.Z. Slovenija" je dala eksekutivi S.R.Z. osem nujnih in pomembnih vprašanj, kteresiralo bo to-raj naše naročnike tudi, kaj je "Prosveifc, glavni organ ' SRZ odgovorila na vprašanja, stavljena na eksekutlvo SRZ v uljudnem, korektnem in nepristranskem tonu.. Tukaj je odgovor: Kolega v Milwaukee pravi, da si je nataknil prav velika očala, prižgal je svetilko pri "najbelefienr dnevu, iskal je in brskal, pa ni naftel toliko hvali-sani h uspehov. Well, velikih očal mu ni nihče priporočil, ampak sugestirana »o mu bila boljša očala. Da se kolega ni ravnal po nasvetu, govori njegova "Aibra" v šesti izdaji njegovega lista, lcajti nihče mu ni priporočil, da išče kakšne uspehe, ampak svetovali ao mu, da si kupi boljša očala, da bo lahko čital pravilno, kar je tiskanega v čikaškem dnevniku. Kolega se ni ravnal po nasvetu, pa ae je zopet osmešil, ker ao ga velika očala varala, da je čital narobe. * Ali mogoče kolega v Milwaukee nalašč igra alepca, da lahko zavija, laže in obrekuje? če je tako, mu najboljša očala ne bodo pomagala, ampak privzdignil bo avojo nogo ponavadi kužkov, da ponečedi vse, kar doaeže...... Mej dunej, ta je pa imenitna! Pa kako "kroftna!" Zlasti tista o "kužku" je v resnici imenitna. In na kak lin način se zna "Prosveta" izmuzniti, da nič ne pove. Mi in vsi drugi, ki so pričakovali, da eksekutiva SRZ pojasni, čemu je miljondolarski fond, smo ostali z dolgimi nosovi. Ker eksekutiva SRZ na osem vprašanj "Slovenije" ni ničesar odgovorila, naj nam milostno dovoli še deveto vprašanje: "Kako dolgo misli eksekutiva SRZ s takim rovtarskim, škandaloznim in- neokusnim pisanjem širiti kulturo in prosveto »med slovenskim delavstvom? nn •• •• g |»i i nje prijatelji. Moji prijatelji so si radi pripovedovali dogodbice, ki jih je doživel ta ali oni v svojih dijaških letih. Imeli so vsi namišljena imena, s caterimi so se klicali tudi Še sedaj. In s temi imeni jih nočem klicati tudi jaz. To- * maž Ježih, Tobija Fekeleš 'n Bog mu daj sveta nebesa i le počiva v hladni zemlji, < ^azar Bombardon. To je bi- < a lepa trojica, ki ni mogla i obstajati drug brez druzega, in ki je imela nekako vodil- i no in odločilno besedo med i dijaštvom, pa tudi med pisq- t rji v našem mestu. Zakaj To- 1 naž Jezik, Tobija Fekeleš i ivil žlico med prsti, kakor slamnato bilko. Pripoveduje c se, da sta on in Tobija Feke- p eš namlatila nekoč petnajst kmečkih fantov tako, da ni- p so vedeli, ali jih tolče sam z zlodi ali kaj. Tobija Fekeleš c ni bil sicer tako močan, ka- r kor Jezik, a razumel se je p vsekako izborno na tepež. r Dočim je Jezik zadajal udarce, da je koža na dotičnem r mestu pokazala takoj modre in rdeče pege, je Tobija Fekeleš z neizmerno spretnostjo znal vreči človeško telo Db tla, da se je naredila jama r posebno če je telo padlo v ; blato in so v Ameriki mislili r da je potres. Lazar Bombar- s don se ni rad pretepal, a če p je bilo potreba, ni štedil s c tem. f Taki so bili ti trije prija- r telji. c Povedal bi vam lahko na v ducate dogodbic, zakaj stra- t hovali so celo mesto. Nekoč č so učiteljišnicam zapeli pod- i odnico ravno o polnoči in s lo na kostanjih. c Zgodilo pa se je to tako-le: > Policaj tistega dela mesta š kjer je bil zavod, jih je ne- 1 koč užalil in sklenili so, da mu eno zagodejo. Ob zavodu je bil lep drevored divjih i košatih kostanjev in na te 1 kostanje, vsak na enega so t zlezli Tobija Fekeleš, Lazar r Bombardon in Tomaž Jezik, r Ko so se udobno vgnjezdili med vejami so zapeli v kras- i nem trospevu: (j Nocoj pa, oh nocoj, \ ko mesec svetil bo . .. t bo tod okrog, oh joj, "polipov" vse črno. Komaj so t dpeli to kitico že je primahal od gornjega konca policaj — zakaj vsaka r slovenska pesem ga je stra- c šno rasrdila — in korakal po celem drevoredu, skrbno se oziraje po pevcih. Ko je prišel na dolenji konec, pa t ie rekel Bombardon, ki je bil c tenorist: t "Ena, dve, tri . . . jc In zaorila je ona, mičnole- s v unisonu: "Naš maček je ljubco imev Miau, miau, miau . . Povem vam, da je bil ta 'miau" tako pretresljivo o-ožen, da so se odprla neka-!? 'era okna v zavodu in sko- 1< 'i okna so pokukale kodre n glavice z ganutjem na licih, n Policaj pa je prisopihal in d •enčal: p "Verfluchte Bande!' (pro- d dot drhal) n \ >ovonj ie namreč npniSko i m ker je mestece veljalo, kot starodavna lastnina Nemcev, dasi ljudsko štetje leta 190C ni naštelo več Nemcev, kakor 105 duš z ženami in otroci vred. Policaj je stopil tik pod okna in dejal: 'Entschuldigen Freauleins wir werden diese Katžen schon vertreiben!" — (Oprostite gospodične mi bodemo te mačke že pregnali.) Fekele|, pa je sezul škornje z gobnicami — nosil je namreč rad škornje, ker je trebalo zato manj blaga ^a hlače — nastavil je na usta !n zaklical: "Dazu sind sie viel zu iumm!" —(Zato ste veliko )reneumni.) Policaj se je zasukal na 3eti kakor mlin na vetru in ^dirjal h gornjemu koncu irevoreda. Zdelo se mu je lamreč, da je prišel glas, >rihajoČ iz Fekeleševega ško •nja. Trije prijatelji na kosta-ijih pa so zapeli: "Luna sije kladvo bije trudne pozne ure že . Policaj je tekal po drevo-edu in se potil. A teh vragih pevcev ni bilo videti in ii bilo. In to ga je spravilo v strahovito jezo. Zažvižgal je )iščalko s takim gnjevom, la so stanovalci poskakali iz Dostelj in pritekli k oknu, nisleč, da je skočil na kolodvoru vlak s tira in zavozil / njihov drevored, dasi je 3il kolodvor oddaljen dober ietrt ure. Naenkrat so se od-ivale druge piščali in od vseh itrani so prihajali policaji, ia jih je bil drevored poln. žopet je Fekeleš nastavil »korenj na usta in votlo zabičal: "Dober večer gospodje!" Zamrgolelo je, kakor na nravijišču, če dregneš s pa-ico vanj. Tekali so sem in rja, gor in dol, gledali celo na debla, a nikogar ni bilo najti. Bombardon pa se je oprez-io ozrl po drevoredu in ko ie videl, da so se policaji razvrstili na obeh konceh, da 3i tako prodirali proti sre-iini, je dejal: "Stvar postaja nevarna!" Jezik pa je rekel: "Zavriskajmo, potem pa nolčimo, zakaj lahko se zgo-ii, da bi nas vseeno dobili." In res se je slišalo: 1 "Ena, dve, tri . 1 ." Na "tri" so zavriskali vsi rije naenkrat, da se je zbu-iilo vse, kar je stanovalo v istem delu. Odpirala so se )kna in razjarjeni glasovi >o se slišali: "Ruhe ..." (mir.) "Kdo je, ki ne da miru!" "Ruhe!" "Bande!" M In ko bi videli policaje. Ui so kakor v veliki Napo-eonovi voiski kirasirju s ioteienjenimi sabljami, ur lih korakov, proti sredini Irevoreda. Ko so trčili sku- i >aj, so prižgali luč, da pogle-lajo, Če so koga ujeli, a čudo "kopar ni bilo. Tedaj se jih ------------------—-- s- se za vpitje zbujenih stano- J- valcev, ki so klicali policijo Z. so pobegnili vsak na svoj pro o- stor, drgetaje do fanega ju-in tra po vsem telesu. ro Taki so bili ti trije prijatelj lji, zvesti drug drugepu, kakor en mož. « i® Ne bom vam več pripo- * vedoval in vas dolgočasil,s J[ takimi malenkostnimi dogod-e, ki, ki jih je brezštevila, pač " pa naj vam še povem dogo-ca dek, slavni čin, ki je bil kro-le ha vseh del prijateljev To-i? maža Jesiha, Tobija Fekele-„ Ša in Lazarja Bombardona. In to je bilo. „ p Kake pol ure hoda iz me-sta je stala na holmcu napol razpadla viničarija, katero so pa pred leti podrli do tal. „ Po mestu in okolici so si pripovedovali ljudje, da v ti-sti viničariji straši, da se pri-kazujejo vsakovrstni duhovi n kakor starec s sivo brado in belim plaščem, trije črni ljudje z ognjenimi očmi in skri-vl-jenimi nogami in več dru zih prikazni. Ponoči se.ni upal nikdo v njeno obližje in t bolj bojazljivi so se jo ogiba-r li celo po dnevu. Pravili so, j da se vidi večkrat ponoči v hiši luč, dasi že nekaj let nik do ne stanuje v njej iji da je včasih stokalo tako, da se je j slišalo po eno uro daleč. Čuvaj vinogradov je vedel pra-, viti, da je slišal vselej, ko se J približal tej hiši, in to je opažal posebno v jeseni, ko je j zorelo grozdje, kako je rož-Ijalo, šumljalo in cmokalo. Trije prijatelji so vedeli za , te govorice. Vedeli so tudi, [ da hodijo dijaki, ki se ne bo-| je ne vraga ne hudiča, kajli i strahov, v to podrtijo, da t nemoteno pijo in kvartajo, J vendar se jih je pri teh go- 0 ( voricah polaščevalo nekaj J kakor strah. r In nekoč je Bombardon J l vprašal: "Kaj praviš k temu Jezik?' Jezik je zmignil z ramami in se zagledal v holmec. Fekeleš pa je pokadil cigareto in dejal: "Moje mnenje je, da pogledamo to stvar. Strahov ni, zakaj to nam je znano vsem da ne eksistirajo. Da bi pa študentje še dalje plašili naše dobro ljudstvo, temu mo-' farno pa narediti knec." Jezik in Bombardon sta | ga pogledala, nakar je rekel . Jezik: "Če misliš, da bi bilo to ; prav, p & pogledimo!" Fekeleš pa je dejal: ' "Moje mnenje je, ker smo I trije, smo poklicani, da delamo za narod. In če mu od-; piramo oči, da spregleda, da strahov sploh ni, je storjenega mnogo in postavijo nam 1 iz hvaležnosti celo spomenik." Konec prihodnjič. -o-- DVA ZASTRUPLJENA. i San Francisco, 25. febr. Tu so oblasti odkril^ načrt i zarotnikov, zastrupiti hrano i na parnikih, ki prevažajo vojake v Avstralijo. Dva zdravnika sta bila včeraj na par-i niku Moana zastrupljena, ko sta pila soda vodo. Parnik Moana prevaža angleške vojake v Avstralijo, in oblasti so prijele pet oseb, katere sumijo, da so zastrupile vodo in hrano na parniku. NEMŠKA AVSTRIJA IN NEMČIJA. Basle, Švica, 25. febr. Na Dunaju šo se včeraj vršile ogromne demonstracije, da se nemška Avstrija priklopi novi nemški državi. Nemški Avstrijci so prepričani, da je njih bodočnost temna, če se ne pridružijo Nemčiji. Ali je vojna končana? Vi se srn"1 ' Harry Lauderjevo pesem-"Hurrah, vojna je minula, hurrah, zmaga je dobljena." Toda mi imamo vojsko, kij ne bo nikdar končana — naš večni boj s strupom, ki se poraja v naših prebavlja-ljnin organih, in ki se mo-rs odstraniti čimoret Tri- • « r1* , n^ripvn amp ribico ffri^nkn Giovanni Pietti." —Po vseh j >: lekarnah. Cena $1.10. — I s Revmatizem, nevralgija, < I- lumbago, boleče mišice in 1 č druge enake bolečine, zahte- i >- vajo takojšno odpomoč. Tri J Išče se dobro in čedno so- ( bo pri dobri družini. Plačam dobro za čedno sobo. naj se oglasi na 6307 St. | BIVŠI ZDRAVSTVENI KOMISAR PRAVI NUXATED IRON •I ja bi se moral rabiti v vsaki bolnišnici in bi moral biti predpisan od vsakega zdravnika. Pripisuje svoje lastno veliko fizično delavnost dan^s, ko kaj pravi bivši ie ,nba 60 ,e* *taic v zdravstveni komisar: veliki meri njegovi "Kot zdravstveni komisar mesta Chicago AtALn: ^L! Nn«-« sem imel večkrat priliko priporočati razne "»cum i»pi HUXa-mcdeclne, mineralne vode, itd. Toda nikdar '|ron nisem tekom svojega poslovanja priporočal WM* kako posebno zdravilo, toda pri Nuxated ^^^^^^^^^^^^^^^ Iron Čutim,da moram na vsak način narediti izjemo. Jaz sam sem* jemal Nuxated Iron, in skusil sem, da daje zdravje in moč človeškemu sistemu, in v splošno korist ljud-skega zdravja, čutim v sebi dolžnost, da naznanim posledice rabe Nuxated Iron. Jaz sem Že zdavnej prekoračil moje šestdeseto rad bi vam povedal, da sem prepri-Čan, da je moje zdravje ip mbč mnogo od-visna od osebne rabe Nuxated Iron, in če bo moje odobrilo napotilo brezkrvne, ner- ! | vozne, popolnoma zmučene žene in može, da začnejo jemati Nuxated Iron in čudovite uspehe tega zdravila, tedaj se bom čutil ^^^^^^^^^^^ jako hvaležnega, da sem naredil izjemo v . mojem dolgem življenju, ko sem priporočil ^^^^ to zdravilo. Iz moje lastne skuSnje z Nu- xated Iron, čutim da je tako dragoceno . zdravstveni komi- zdravilo, da bi s« moralo rabiti v vsaki sar je dal leta svojega živ-bolnišnici in bi moralo biti predpisano od ,, ijenj«, da se je boril za vsakega zdravnika v deželi. ,Jud8ko ^^ y gvojem . >j A/ in drugih mestih. O« je JWW] f\Jt/MP upeljal anti-toxin prod dif- /jf v V* w teriji v Chicego, on je sfis- til mleko za odjemalce in bivši zdravstven^ komisar^ ^ Jc tem ohrani, iivljenJe __tisočim otrokom. On Je upeljal posLavo proti plju- OPOMBA: Nuxated Iron, katerega je rabil vanju, .katero ho kopirali bivši zdravstveni komisar Kerr s tako čudovi- n„ .» . - .i • • „ Qt>,lS tim uspehom, ni kako skrivno zdravilo, ampak po ce" ,de,žeU je/ Bp'oS- dobro poznano vsem lekarnarjem. Ni kakor ne- nem delal za 'Judsko zdrav organsko železo, ampak se prav lahko asimilira, je. On Je pozitivno prepri- nikakor ne poškoduje zobe, jih ne naredi črne, j(an, da raba Nuxated Iron niti ne vznemiri želodca. Izdelovalci garanti- k„ n^nnmA t ODBOR. fc > v V najem se odda sobo za \ enega ali dva fanta brez n hrane. Pozvejte na 1 5520 n Carry ave. (26) n psjl M kakor kašelj v drugem času izgine 1 ti ■ hitro, ako se takoj pravilno zdravi- Hjj u 1 te. Nikdar vam ne bo žal zaupati M u H v zdravilo. Id je bilo od leta 1 §81 1 L ■ priznano kot prijetno zdravilo proti ■ g kaliju. Njegovo ime je |j » I SeWs I; Babam for Longs 5 s< (Severov Balzam za Pljuča). Dobi 1 d se v vseh lekarnah. Kupite ga lah- I ko kadar g« rabite. Dobro je pa da | ga imate steklenico vedno v hili. h Zavarovanje je proti kailju, pre* H/' j hladu, hripavosti in bolečine v grlu. ■ SI Poskusite ga danes. Cena 26 in 60 H v centov. B ^ I n ALI ČAKATE? g Čakal bom, dokler me ne ta bo bolelo, ta izraz se dosti- -krat rabi, kar se tiče zob. ] Ali vi čakate, dokler pogori vaša hiša, predno jo pusti- nj te zavarovati? Kadar zboli ti vaš otrok, ali čakate, da u- vi m rje, predno pokličete zdrav 8. nika? Ali čakate januarsko k< mrzlo vreme, predno kupite m zimsko suknjo? Ne čakajte T< tolio časa, doler vask boli, se Dr. F. L. Kennedy, zobq- lil zdravnik, 5402 Superior ave G vogal 55r ceste. Uradne ure od 9-12, in od ro 1-5. Govorimo slovensko. (X-1-24) sa ' Posebno naznanilo. Jaz sem zdravnik že zad- ce njih 33 let in vam hočem po- se magati v vaSi bolezni, jaz kc /dravim vse kronične bolez- m ni, ki se dajo ozdraviti. Jaz nc sem špecijalist te vrste bolez- gc ni. Influenca je pustila svoje dc /.namenje v tisočih ljudeh, ki ža ^o več ali manj trpeli od nje. gc \li ste vi eden izmed njih. en Jaz ne računam ničesar za 5 nasvet. Govorimo v vašem je- šv £iku v našem uradu. Pridite ofc med 9. uro zjutraj in 7. uro kc zvečer, ob nedeljah in praz- šii nikih od 9. zjutraj do opold- po ne. Naš urad: ni 2209 Ontario St. ge Cleveland, O. od Dr. Cowdrick. kc PRIPOROČILO. ko Spodaj podpisani priporo- ^ 5am Slovencem moj restav-rant, kjer dobite ob vsakem ° 5asu okusna sveža jedila po zmernih cenah. Točna in po- n? Stena postrežba vsakomur, jI11 Priporočam se vsem Sloveti- r :em za obilen obisk in bom na skrbel, da bodete vedno naj- po boljše postreženi. , .Anton Kaušek, jr. 3110 St. Clair ave. (25) k,J --:-2-1 SU čudovita razprodaja oti Se vrši sedaj na 6108 St. od ^lair ave. Blago na jarde, ievlje in moška oprava. Posebnosti: Deški Čevlji, do vn 14 vredni po $2.48, deški če- ste flji do $3 vredni po $1.98, — iekličji čevlji do $3 vred- r li po $1.98, dekličji čevlji sl° io $4.50 vredni po $1.98. pe Moške Union suits $2.50 rredni po $1.39. Moško spo- Pn inje perilo $1.50 vredno po ^ I9c. Moške rokovice, 25c. ] vredne po 13c. Pridite in se /a irepričajte. od 6108 St Clair ave. Vr :jer je bila nekdaj Želetova St Naznanilo cenj. občinstvu. t Kakor je mnogovrstne za-l bave i veselic, tako si je tu- - di dr. Primož Trubar, št. ,126 i SNPJ. izmislilo prirediti - eno lepo in veselo predpust- - no veselico. i Veselica se vrši v prosto-> rih S. N. Doma v soboto, 1. j marca, in to je zadnja pred-i pustna sobota, ko je zadnji - čas tega kratkočasnega pred . pusta, in objednem tudi zad-: njič, ko imamo na razpola-i go priljubljeno nam rujno - kapljico ohioskega. V bodoče • ne vemo, kako bo. Zatoraj i vsi v soboto v S. N. Dom, ker tam nam ne bo manjkalo zabave in ^razvedrila, ker za vse bo dobro preskrbljeno. 1 Vse se mora veselit, staro in : mlado. Mogoče je tudi, da nas poseti kakšna v pepel-ničnih oblačilih. Za kruleče želodce bodo pa skrbele naše izvrstne kuharice, za suha grla pa naši pridni natakarji, kar bo res veselje. Pa tudi za najbolj vesele pare ne bo manjkalo zabave. Pa ' tudi licitacije ne smem pozabiti, to bo nekaj krasnega. Ura iz samega kraškega mra morja, t & bo dajala korajžo, ] da bo veselja Licitiralo se bo i pa tudi za kako mlado kokoš ali piško, saj itak ne mara ] nihče stare kokodajske, po- , sebno ta čas ne, ko se dosti mladih dobi. Mogoče je tudi, da nam bo kak ki-ki-ri-ki vo- 1 ščil za polnoč že dobro jutro. . Joraj vabljeni so vsi Jugo I sfovam in Jugoslovanke, vsi vgjiboto v S. N. Dom, da ga bomo razširili in f vzdignili. Z bratskim pozdravom in na svidenje, vabi Dr. Primož Trubar št 126 SNPJ. — John Gabrenja, : tajnik. (25) Pozor, fantje in dekleta! Spodaj podpisani nazna- £ njam, da sem pričel poučeva- ( ti najnovejše plese. Pouk se vrši vsak torek in petek od 8. ure do 10:30 zvečer v Bir-kovi dvorani. Poučuje se vse Č moderne angleške plese. -Toraj kogar veseli ples in bi se rad navadil, ima sedaj pri-iko. 12 učnih večerov za $5. Gospodične so proste. Za obilen obisk se priporoča dobro znani rojak John škufca, učitelj plesa,_;_(20) NAZNANJAM cenjenim odjemalcem, da sem dobil veliko zalogo vsa-covrstnih vzorcev za spo-mladne obleke in bluze, najnovejše mode in veliko zalogo blaga na jarde. To blago dobite sedaj po precej znižanih cenah, Jako dobro blago se dobi po 25c. jard. Za eno obleko rabite približno 5 iardov blaga. Vse dete se k šivalnem stroju in si naredite obleko po vašem okusu, kakor sami želite. Če pa nimate šivalnega stroja, se pa priporočite Mr. Rudolf Perda-nu, ki prodaja izvrstne Singer šivalne stroje na lahka odplačila, in vam jih bo takoj pripeljal na dom kolikor hočete. In Mr. Perdan je še toliko dober človek, da vas nauči šivati na stroj, tako, da lahko v kratkem postanete izurjena šivilja. Pri nas dobite vzore za predpasnike, za otročje oblekce. Prav lahko se naučite, da naredite doma vse gvantne potrebščine v kratkem času V zalogi imam tudi vsakovrstne obleke, bluze, ki-klje in veliko izbero zimskih sukenj za žene in dekleta in otroke. Se priporočam vsem odjemalcem ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair, ave. vnekdanjih Kauškovih pro štorih. (Wed .27) Naprodaj je dobro idoča slovenska mesnica, na le pem prostoru. Proda se pod ugodnimi pogoji. Vprašajte pri Mat. Križman, 961 Addison Rd. (25) Naprodaj je novo pohištvo ta 4 sobe. Proda se radi odhoda v staro domovinp. Vprašajte na 1420 E. 52nd St. (26). —--- ■ — Pokažite svojemu bolne- - mu prijatelju oglas dr. Cow- - dricka.' ? II II 1 | II | | fDr. S. Hollander j ;r zobozdravnik ji; i i: 1355E.554St.vog.St.Clair i: ' i ■ > <, '' 1 _ :: Vstop na 55. cesti Djid lekarno :: Ure od 9. zjutraj «' <| —mmmm—rnmmmmm——*** "1 . I do 8. zvečer. ! I I ;; Zaprto ob sredatf pop. ;; r j tudi v nedeljo zjutraj. \ \ Sprejemamo Liberty bonde in '' i o w. s. s. t* piačiio. :; t >®® <,& . Eel ' 1- Sx "V Frank Budič, <1165 E. 58 Št. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v dvorani S. N. D. SLOV. ŽENSKO PODP. DR. CARNIOLA, št, 493 L.O.T.M. Predsednica Frances Bab nik, 1188 E. 45t St. tajnica ! Julija Brezovar, 1173 E.60 ] St. druga tajftica Frances ; Hočevar, 6322 Carl ave. ! blagajnica Frances Oblak, i 1235 E. 60th St. s Seje se vršijo vsak tret- 1 ji torek v mesecu ob 7:30 v ] S.N. Domu, soba št.' 3. < * ■ —— i > ■ ■ i ■ ■ Slovensko Dramatično društ i vo VITEZI SVOBODE, K. of L. Predsednik Frank Kos- . niča Marv Petrovčič nomo- < i. žna tajnica Ana Petrovčič, i i blagajnik Rudolf Orel, po- J i. licaj Frank Podlipec. j - ■ | . SLOV. PODP. DR. DO- < 3 SLUŽENCEV. Predsednik Anton Ogrinc, i ) 1062 Addison Rd. podpred- < i sednik Fr. Verant, tajnik G. j ) Kranjčič, 1074 E. 66th St. s zapisnikar Mihael Luknar, . 5801 Prosser ave. blagajnik , Miha Setnikar, 6305 Glass e ave. Računski odborniki: i • Frank Kuhar, Louis Virant J ' Frank Zakrajšek. Zdravnik ^ dr. F. J. Kern. i ' Društvo zboruje vsako če- S trto nedeljo v mesecu v S. c N. Domu, dopoldne. ——4--i • DR. SLOŽNE SESTRE, f Mary Kolman, 1401 E. 53rd St. zapisnikarca Josephine Milavec, 1366 E. 41th St. blagajničarka Fannie Vesel, 4030 St. Clair ave. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v John Grdinovi dvorani ob 2. uri po- DR. LOŠKA DOLINA?" Predsednik Louis Srpan, 6315 Glass ave. podpredsednik M. Truden, 1152 E. 61. St. prvi tajnik John Kraše-vec, 1152 E. 61th St. blagajnik John špeh, 1040 E. 61th St. pomožni tajnik John Žni daršič, 1233 E. 60th St. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani S. N. Doma. J._' . 1 SELITEV? š Cenjenemu občinstvu naznanjam, da se bom preselil, 6. marca, iz 1063 Addison Road, Clevelad, Ohio, na 1060 L 170th ST. C01L1KW00D-CLIVEU»ID, OHIO Cenjenemu občinstvu se priporočam za obila naročila. Točna postrežba, kot vam je že znano. - Izdelujem vsakovrstne načrte za nove stavbe ali popravila. Obrnite se na staro tvrdko, ki vam je bila vedno zaupljiva. MATT SATKOVIC, slovenski stavbenik, (prej Satkovič brata) 1060 E. 176th ST. N. E. 0. S. Telephone. Cleveland, Ohio. Za gorkoto JJJJ Za kuhanje Ne čakajte Bii^P Mi imamo kupite peč ^^Sjj^B veliko zalo- . dvigajo nB^mH prodajamo STARIH CENAH. Tu se vam nudi prilika, da dobite zanes-vo peč po nizki ceni. Pridite takoj, ne odlašajte! ^» Star furniture Co. 5824 ST. CLAIR-AV. Liberty bonde ali t>ojno-hranilne znamKe sprejemamo 'Vplačilo Kot :-: goto*) denar. :-: < . < v ^ - j