PISMO IZ NEMCIJE Uiltelj ln nasl IzseUencl Zadnja leta se je začelo tudi slovensko učiteljstvo malo bolj zanimati za naše izseUence. Pobudo za to so dala izseljenska društva, oblastva in učitelji sami, saj so prav iz njihovih vrst odšli nekateri v tujino med naš živelj, da delujejo med njim in mu ohranjajo slovenski jezik. Danes delujemo od Slovencev med izscljenci trije, in to tov. Jankovič v Franciji, tov. Stoviček v Belgiji in jaz v Nemčiji. Ne zadovoljuje pa to bore zanimanje našega učiteljstva za naše rojake v tujini. Vbodoče bo treba posvečati več pozornosti temu problemu. Učitelj stoji danes preveč pasivno ob tej prevažni narodni zadevi. Zdi se mi, da je v sedanji dobi učitelj le vesten izvrševalec nalog, ki mu jih nalaga zakon, a ne več tisto, kar bi moral biti, da bi iz lastne iniciative pregledal teren in sam uvidel, kaj je njegova naloga, njegova dolžnost. Priznam, dd je danes težko učitelju zanimati se za vse mogoče probleme, ob vedni skrbi za svoj gmotni položaj, toda zanirrtanje za del našega naroda v tujini jc ena njegovih bistvenih dolžnosti. V Nemčiji so učitelja osvobodili moreče skrbi za vsakdanji kruh, a zato so ga vpregli v narodni voz, da se ves posveča vzgoji mladine in lahko mirno premišljuje in se zanima za narodove potrebc ter deluje, kjer je potreba. za svoj narod. Ni čuda zato, da njemu poverjena mladina prav dobro ve za svoje »Auslandsdeutsche«. Četudi prav malo vedo o Jugoslaviji, da ne govorim o Slovencih, vendar vedo prav dobro za nemški otok »Gottschee« in za Nemce v Banatu. Da, še celo več vedo in so o vsem bolje poučeni nego mi sami, dasi so ti Nemci naši državljani. Mi pa se veliko premalo bFigamo za svoje lastne državljane, za svojc brate v tujini. Zanimanje za izseljcnce in vzbuditev zanimanja in ljubezni zanje pri mladini, mora spadati med delo vsakega učitelja v šoli, saj so izseljenci del našega naroda, ki ga je sila razmer od doma pognala v tujino. Toda kako naj vzbudi učitelj zanimanje in ljubezen zanje pri mladini, ko samemu oboje manjka. Zato ni čuda, da mladina po večini prav malo vc o izseljencih in morda celo le enkrat v letu nekaj čuje od svojega učitelja o njih. Učiteljstvo se mora zanimati za to, koliko naših izseljencev živi v Ameriki, v Nemčiji, v Franciji, v Belgiji in drugod po svetu! Učitelj mora vedeti, koliko izpitih oči zrc v svojo domovino, kakor v obljubljeno dcželo, kakšne so njihove kulturne prilike v tujini in kako težka je njihova borba za vsakdanji kruh! Vse to mi je prišlo na misel, ko sem prejel dvoje pisem iz domovine (iz Št. Vida nad Ljubljano in Vuzenice), v katerih nam mladina iz domovine pošilja pozdrave in se zanima za nas. Torej dve beli vrani sta in morda še par desetin med učiteljstvom. Saj ne mislim sedaj oporainjati druge, da bi od vseh strani prejemal slične pozdrave, na katere bi moral odgovarjati. To bi bilo preveč zamudno delo, zato ni časa, čeprav sta ti dve poročili moje izseijenčke zelo razveselili. Saj nam še na drug način lahko koristitc. Primanjkuje nam knjig in še marsikaj, najbolj pa denarja. Vem, da nam je tudi Sola prav malo povedala o izseljencih in smo sami prišli iz njc nepoučeni. Literature o izseljencih je prav malo. Najbolje je, da sami zbirate podatke, saj imamo izseljenski list »Rafael«, a v januarju izide »Izseljenski koledar«, pa tudi v dnevnem časopisju dobite dovolj gradiva o življenju našega življa ¦ v tujini. Ob slehernem prcdmetu v šoli lahko navežete pogovor o izscljencih. Pomagajte nam v tujini s propagando doma, da bo končno skrb za izseljencc vscnarodova zadeva. Slovenski učitelj mora biti prvi na delu, saj je to njegova sveta dolžnost. ŠHbar Tone, izselj. učitelj. (Gladbeck i. Westfalen, Landstrasse 40, Deutschland)