yu issn 0040-1978 IZ VSEBINE Začarani krog izgub (stran 3) Zanimivo, pestro in zabavno (stran 7) Jubilejna čebelarska razstava (stran 9) Nekaj pikrih o letovanju v Bngradu (stran 10) Tudi v Stopercah kmečki turizem (stran 11) leto xxxii., št. 31 Ptuj, 16. avgusta 1979 cena 4 dinarje glasilo socialistične zveze delovnega uudstva Slovesnost pred markov^ko lepotico v soboto dopoldne Foto: R NOVA OSNOVNA ŠOLA V MARKOVCIH - NAS PONOS V soboto 11. avgusta je bilo v ptujski občini več prireditev iz oi(vira občinskega praznika — osmega avgusta. Najpomemb- nejše je bilo prav gotovo odprtje nove zgradbe osnovne šole v Vlarkovcih. Ze v zgodnjih jutranjih urah v soboto je Markovci zajelo pra- znično vzdušje, celotno naselje je bilo odeto v praznično obleko. Krajani te krajevne skupnosti in drugi občani z območja ptujske občine so se v velikem številu zbrali k slovesnemu trenutku, ko bodo odprli novo šolsko zgradbo, ki je že dobila ime »markovška lepotica« in to povsem upraviče- no. Obširnejši zapis s slovesnosti v Markovcih objavljamo na tretji strani. Za konec naj samo še zapišemo, da slovesnost v Mar- kovcih »pozdravile« tudi štorklje, kar šest jih je krožilo nad priredi- tvenim prostorom. S tem so štorklje najbrž simbolično nazna- nile. da učencev za novo šolo ne bo zmanjkalo. (Nadaljevanje na 3. strani) MG V spomin na borce Lackove čete Na dan 37. obletnice zadnjega boja borcev prve Slovenskogoriške — Lackove čete, 8. avgusta 1979 — dan praznika občine Ptuj je bila v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju komemorativna seja predsedstev družbenopolitičnih organizacij in skupšči- ne občine Ptuj. O liku heroja Lacka in izročilu borcev prve Slo- venskogoriške Lackove čete je govoril Janko Vogri- nec, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj. Po tem, ko so udeleženci seje z minuto tišine počastili spomin na padle borce, so posebne delegacije, ki jih je imenovala skupščina občine Ptuj prevzele vence in z njimi odšle k spominskim obeležjem NOV na območju občine in jih k tem obeležjem tudi svečano položile. '^legacge z venci pred domom Franca Krambergeija Foto: M. Ozmec NOVE IZKOPANINE OB RIMSKI CESTI Prejšnjo sredo so se jekleni zobje orjaškega stroja za kopanje jarkov, južni) od mestnega poko- pališča. v neposredni bliž^ini ne- kdanje Oeltjenove hiše ob Graje- ni. zarili v kamnito gmoto... Prvič, drugič in delavec, ki opravlja s strojem je postal pozoren. Že na prvi pogled je bilo moč ugotoviti, da gre za ostanke zidu. Ustavili so delo in obvestili pristojne organe. Prihitela je ekipa zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora pod vodstvom arheologa IVANA TUŠK A. sicer Ptujčana in začela z ročnim izkopom ter skrbnim raziskovanjem. Delajo od zore do mraka, delo je prekinil le dež, zato so v petek arheološko najdišče irekrili s polivinilom. v ponede- jek pa so z izkopavanjem nada- ljevali. Čeprav še ni vse odkopano in to le v širini izkopa jarka za kana- lizacijo, je v glavnem že moč ugotoviti, kaj so ti zidovi nekoč pomenili, izkopanih pa je bilo že tudi precej dragocenih predme- tov. O tem nam je Ivan Tušek povedal: »Brez dvoma gre za zidove s katerimi so Rimljani utrdili ces- tišče. Tu čez je vodila cesta iz Emone, čez Poetovio do Savaria, ^ j. sedanjega Szombathelyja na Madžarskem. Ta cesta je tekla približno po trasi sedanje ceste Pragersko—Ptuj, nekako pri Ptujskih toplicah je bil most čez Dravo, od tu med Panoramo in Grajskim hribom do Grajene, kjer je bil most. teren ob Grajeni je bil takrat precej nizek in močvi- ren. zato gaje bilo treba utrditi z zidom na vsaki strani cestišča, ki je bilo široko 7 metrov. Poglejte, tudi med tema dvema zidovoma je oddaljenost 7 metrov. Oba zida opornika sta bila podprta še z dodatnim zidom ali kot pravimo kontraforom. Od tuje cesta vodila čez sedanje mestno pokopali.šče proti Rabeljčji vasi. Poglejtejužno stran zidu ob mestnem pokopa- lišču. prav tam. kjer so bili ti oporniki cestišča, je zid iz teh kamnov, to pomeni, da so gradi- telji zidu ob mestnem pokopali.šču uporabljali tudi rimski kamen, ki je ležal v zemlji.« Nekateri pravijo, da je potok Grajena nekoč tekel bolj proti severu, tik ob Rabelčji vasi. Trdi- tev povezujejostem.dasotam bili odkriti ostanki mostu omenjene rimske ceste. »Ne, Cirajenaje v času, ko so tod gospodarili Rimljani tekla. vsaj tu kjer izkopavamo, približno lam kot sedaj, le nekoliko bolj levo. Most v Rabelčji vasi pa je bil cez potoček, ki je pritekel iz da- našne Babosekove grabe, pozneje je bil po bližnjici speljan v Gra- jeno in hudourniški potoček, kije tekel skozi sedanji Ljudski vrt.« Sicer to ni namen tega razgo- vora. Nas zanima predvsem, kaj vse ste do torka, 14. avgusta tu že odkrili oziroma odkopali? »Na tej vzhodni strani oporne- ga zidu smo odkopali gornji del kam na od žrmelj, v globini pa smo našli več predmetov. Po vsej ver- jetnosti gre za rimski vodnjak, saj smo na dnu našli nekaj lesa. precej lepe rimske keramike, sicer so črepinje, vendar bo iz njih moč sestaviti celoto. Našli smo tudi srebrnik z napisom Gordianus IIL Pius, 238—244 in dva bronasta novca, eden z napisom Constan- tinus 324—337, drugi pa je že tako izlizan, da napisa ni moč razbrati. Nadalje smo našli dve povsem celi oljenki s pečati: Uršuli in Cresces. Po.sebej moram omeniti najdbo čudovite koščene igle s precizno izrezljano žensko figurico. Ta igla je verjetno unikat na našem območju, zato je vredna toliko več. Našli smo še tudi eno manjšo koščeno iglo in več drugih pred- metov, keramike itd. Z deli pa nadaljujemo.« Zato upamo, da bomo v pri- hodnji številki Tednika lahko poročali še o novih zanimivih najdbah. Delavcem zavoda za spomeniško varstvo Maribor pa želimo pri njihovem napornem in strokovno zahtevnem delu mnogo uspehov. FF Lepo ohranjen oporni zid rimskega cestišča, pri kopanju v globino so arheologi prišli do dna rimskega vodnjaka, ki je skrival več dragocenih predmetov poto: R. Zapadna stran opornega zidu je nekoliko slabše ohranjena, vendar še ni v celoti odkopana Foto* R Strc»j. ki opravi dnevno delo za sto paro\ krepkih rok se z izkopom kanali/acijskeya jarka\se bolj približuje zgradbi sredn' ' »ga itra oio: R Delovno in slovesno - odkrili spomenik Edvardu Kardelju 15. AVGUST - PRAZNIK GRANiCARJEV Prt^lt^klih dneh pripadniki c-bmejnih enot sirarn .luucslavijc bj| 15. avgust — dan grani-jarjov Loti:'"nj. pr!r<-dit% = ^ '^n. .n.^- saj :'bm'.-jne eni>te JI.A praznu : 35-letn cc '"^44 ' — • o ' p'-'/njjcji> graniOarji v .nemir V' 15. ! • ki' N-c- i ki^m: - i .v;)bod:tvc .Ui • vrh"vr^ poveljnik NOV in POJ tovariš Tito izdala odlok o ustanovitvi korpusa narodne obrambe Jugohlavijc i KNOJ). V času vojne in po osvobcxlitvi Ml enote imele pomembno vlogi.. likvidirale no blizu 27.000 in /uijele okrog 90.000 domačih in tujih M.vražnikov. Fnote KNOJA je bil>; potrebnr. pozneje roorgani:-',irali, da se prilagodile novim razmeram: v lot j 1953 'so so preimcno^^ alc obmejn; enote. \ čeraj. 15. a^-gusta pa je bila - ■ ; -dnja slovesnost ob dnevu obmej- nih enot in Mcer n. Poči pr- ?rom.:ji med It.,lij.-.. Av-,tnjo in Jugv- i ■■ ijii. Ob tej pril.-; ti - I., poimonov.T po Fd\urd.: K rd'iju — Krištof:;-n - ' - -.p;-menik. 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 16. avgust 1979 - TEDMIK Večja povezanost v trgovini bistriške občine Se do nedavnega sta bili na območju občine Slovenska Bistrica kar dve temeljni organizaciji združenega dela katerih dejavnost je bila povsem enaka, to je preskrba občanov s prehrambenimi in drugimi artikli. Prva, TOZD Planika je delovala v Slovenski Bistrici, medtem ko je v Poljčanah delovala TOZD Preskrba Grosist Poljčane. Obe TOZD sta delovali v okviru oskrbnega centra Maribor SOZD TIMA. Tako bistriška kot tudi poljčanska TOZD sta se pri svojem delovanju srečevali s težavami, ki so se izražale predvsem na področju uspešnejše oskrbe občanov s prehrambenimi in drugimi artikli, še posebno zato, ker na območju celotne bistriške občine trgovska mreža, predvsem pa prodajni prostori ne zagotavljajo tako široke izbire artiklov kot bi si to občani želeli. Sedaj morajo za mnoge, nemalokrat tudi manj pomembne artikle še vedno odhajati v Maribor pa tudi druge manjše kraje izven občine. Nemalokrat se občani odločajo za nakupe tudi v Ptuju in Slovenskih Konjicah, kar je prav gotovo vzbujalo nezadovoljstvo nad organiziranostjo trgovskega omrežja v domači občini. Prav to pa je že vrsto let vodilne družbenopolitične organizacije in tudi druge odgovorne za hitrejši razvoj trgovskega omrežja in oskrbe na območju občine Slovenska Bistrica pripeljalo do spoznanja, da je potrebno trgovsko mrežo bolje organizirati v sami občini, s tem pa dati občanom in potrošnikom možnosti večjega vplivanja na razvoj in dejavnosti v trgovini. Pri občinskem sindikalnem svetu so se reševanje te problematike še poseb- no skrbno lotili, saj so že pred dvema letoma dali pobudo in kasneje tudi sprožili akcijo, da bi se obstoječi TOZD Planika Slovenska Bistrica in Pre- skrba—Grosist Poljčane združili v enotno TOZD. Njihova prizadevanja, tako OSS Slovenska Bistrica kot tudi samih trgovskih organizacij so na osnovi spoznanj o možnostih hitrejšega razvoja in oskrbe trgovske mreže pred tednom izvedli referendum. Njegov rezultat pa je jasno potrdil tako spoznanja družbenopolitičnih organizacij, delav- cev v trgovini kot tudi potrošnikov, da samo tesneje povezani lahko dosežejo boljše delovne rezultate na področju razvoja trgovskega omrežja in tudi pestrosti ponudbe. Referendum je pokazal, da je bilo kar 91,7 od- stotkov delavcev, zaposlenih v TOZD Planika in TOZD Preskrba—Gro- sist, prodaja na veliko in prodaja na drobno, za ustanovitev nove, enotne delovne organizacije v občini. Z referendumom pa niso odrezali vseh stikov z ostalo trgovsko mrežo, saj se dobro zavedajo, da bodo samo povezani lahko tudi v prihodnje beležili še hitrejši razvoj, zato so sklenili, da bo nova delovna organizacija ostala v okviru SOZD TIMA Maribor. Nova oblika organiziranosti trgovskega omrežja na območju bistriške občine pa daje tudi širše možnosti neposrednega sodelovanja z bistriško kmetijsko zadru- go kot močnemu proizvajalcu prehrambenih artiklov. Besedilo in slika: Viktor Horvat Market v Slovenski Bistrici je največji trgovski objekt v občini, kateri pa že dolgo ne uspeva zagotoviti vseh potreb potrošnikov. O delu mladih v TGA Kidričevo Sredi Dravskega polja se dviga visoki dimnik, okrog njega pa objekti, ki spadajo h aluminijas- temu gigantu iz Kidričevega. V tovarni glinice in aluminija »Boris Kidričo v Kidričevem je zaposle- nih prek dva tisoč delavcev iz bližnje in daljne okolice, nekateri pa so tudi iz sosednjih republik. V vseh temeljnih organizacijah pa je zaposlenih tudi nad 350 mladih ljudi, ki delajo na različnih de- lovnih mestih. Veliko mladih je zaposlenih v elektrolizi, kjer so pogoji za delo izredno težavni. Medlem ko je v zimskih mesecih še dokaj vzdrž- no. pa v poletnih mesecih vročina, prah in težavni pogoji za delo naredijo .svoje. Večina mladih že po nekaj letih dela v elektrolizi oboli na dihalih. Zato v TGA Kidričevo predstavlja velik pro- blem zaposlovanja v elektrolizah, delavcev jim primanjkuje, mladi pa se le težko odločijo za težavno delo. kljub temu, daje nezaposle- nost na tem področju precejšnja. O delu, akcijah in življenju mladih ljudi smo se pogovarjali s predsednico mladine v tovarni Marijo Muzek. Kakšna je organizranost mladih v TGA Kidričevo? »Dobro četrtino zaposlenih predstavlja mladina oz. mladi ljudje. Ti se vključujejo v mla- dinsko organizacijo po posamez- nih temeljnih organizacijah. Predsedniki in po dva člana iz posamezne TOZD pa sestavljajo koordinacijski svet na ravni TGA Kidričevo.« Iz pogovora smo še izvedeli, da imajo tudi aktiv mladih komu- nistov. ki pa se žal premalo vključujejo v probleme, ki bi naj zanimali mlade komuniste. Ugo- tavljajo, da bi lahko bilo več mladih ljudi v članstvu ZK. Večina mladih dela v proiz- vodnji in se tako nekoliko težje vključujejo v delo mladine in pa v drugih organizacijah. Mladi v TCjA Kidričevo so zastopani v \seh organih in imajo razumljivo enako pravico odločanja kot sta- rejši delavci iz tega kolektiva. V tovarni glinice in aluminija v Kidričevem imajo dobro urejeno izobraževanje mladih. Tako se imajo možnost izobraževati mladi na različnih šolah, predvsem pa tistih, ki jih zanimajo in jih tudi delovna organizacija potrebuje. Precejšnje število mladih se izob- ražujejo ob delu; nekateri konču- jejo osnovno šolo, drugi poklicno itd. Skratka v delovni organizaciji naletijo na podporo po nadaljnem izobraževanju. Tako je tudi OO ZSMS v TGA Kidričevo poskušala pripraviti čem večje število mladih delav- cev, ki še nimajo končane osnovne šole. da bi jo ob delu končali, vendar pa ta akcija ni naletela na pravi odziv. Vzrok za to je treba iskati tudi v izredno težkih pogo- jih dela. zato mladi delavec nima dovolj časa in na koncu tudi do- volj moči za nadaljne izobraže- vanje. Na delovnem mestu jih čakajo prah. plin, para in velika vročina, doma pa družina in še delo na na kmetiji ali pa kakšno drugo opravilo. Razumljivoje, da potem ni časa za šolo. Verjetno spada aluminijski ko- lektiv iz Kidričevega med tiste, ki imajo dobro urejeno stanovan- jsko politiko. Saj je potrebno ča- kati na stanovanje »največ« dve leti: za posameznike pa so na voljo samske sobe. Tu imamo v mislih predvsem takšne, ki prodejo iz drugih republik in bolj oddaljenih krajev; veliko paje takšnih, ki so iz bližnje okolice in stanujejo pri starših ali pa celo že v svojih hišah. Pri mladih je tudi velik odziv takrat, ko je potrebna solidarnost, naj si bo to v raznih prostovoljnih akcijah, v delovnih dnevih, ko gre del zaslužka za ogrožena področ- ja. Tako so se mladinci udeležili delovne akcije v Halozah, kjer .so pomagali pri ureditvi ceste, siaj je znano, da je v teh revnih krajih izredno na »tesno« s cestami in seveda z avtobusi. Tako se morajo nekateri voziti po nekaj kilome- trov s kolesom, ali pa celo prepe- Šačiti. Seveda potem tudi delo za strojem ni več tako efektno, pri- sotna je utrujenost. Mladi iz te delovne organizacije so pobirali oblačila in denarne zneske in po- tem obdarili otroke v revnih pre- delih okrog .lanškega vrha. Seve- da teh stvari ni bilo veliko, vendar pa je med mladimi prisoten duh solidarnosti. Mladi iz TGA Kidričevo se redno udeležujejo tudi mladin, skih delovnih akcij v večjem šte- vilu. Delovna organizacija ne ovira, da se mladi ne bi mogij udeležiti mladinskih delovnih akcij. Vendar pa zadnji dve leti v manjšem številu odhajajo mladi na M DA. To pa zato, ker je po, manjkanje delovne sile. Mlacjj bodo letos organizirali srečanje i nekdanjimi brigadirji in so se skupaj z veterani udeležili »MD/\ Slovenske gorice 79«, seveda samo za en dan. Vendar pa so zopet oživeli nekdanji veteranski horuk z mladimi brigadirji. Razumljivo, je, da mladinci sodelujejo tudi z mladinci iz dru- gih delovnih organizacij. Tako gojijo dobre odnose z mladinci iz tovarne lahkih kovin Trbovlje. Ta delovna organizacija je ena izmed TOZD — TGA Kidričevo, Vendar pa nikakor ne morejo navezati stikov z mladinci iz Im- pola iz Slovenske Bistrice. Kidri- čani so organizirali spoznavni večer, ki se ga pa mladinci iz Im- pola niso udeležili. Sedaj načrtu- jejo. da bodo začeli tesneje sode- lovati z mladinci in drugih alu- minijastih kombinatov širom Ju- goslavije. Predsednica mladinske organizacije v TGA Kidričevem je dejala, da je z delovanjem mladincev izredno zadovoljna. Tudi v bodoče bodo še naprej razvijali dobre odnose z mladimi, iz naselja Kidričevo in mladinci in pionirji iz osnovne šole. Razne proslave, športna srečanja mlade v tem industrijskem naselju samo zbližujejo. Prav tako si mladi iz TGA želijo, da bi še naprej.dobro sodelovali z OK ZSMS Ptuj in ostalimi družbeno-političnimi organizacijami. Kajti v slogi je moč> , \ Danilo Klajnšek Marija Muzek ODDELEK ZA INSPEKCUSKE SLU2BE SO PTUJ 0 PRIMERU RUŠENJA PRVE ČRNE GRADNJE V PTUJSKI OBČINI Potrebno je spoštovati zakonska določila 3. avgusta 1979 smo bili priča prvemu primeru rušenja črne gradnje v ptujski občini. Do tega je moralo slej kot prej priti. Nedopust- no je namreč, da bi družbeno dogovorjenemu redu na področju zidave in urejanju prostora. Še dovolili kakšna odstopanja. Ta primer bi naj bil opozorilo in imel vzgojen prizvok. Je pa že tako, da takšni in podobm primeri burijo ljudsko domišljijo in mečejo senco na delo posameznih upravnih služb v občini, ki samo v opravljajo svoie delo v skladu z zakonskimi pooblastili. Oddelek za inšpekcijske službe SO Ptuj je tudi v tem primeru samo spremljal, kako občan izvaja in spoštuje zakon in ker ni, je moral ukrepati. Zapažanja oddelka v zvezi s črnimi grad- njami, se delijo v dve skupini: v prvi so vsi tisti, ki začno gradnjo brez sleherne dokumentacije, imajo pa vložene zahtevke za pridobitev le—te; v drugi so tisti, ki gradijo na ,.zaščitenih" področjih in tudi nimajo namena si pridobiti potrebne dokumentacije, ki bi legalizirala gradnjo. Do praktičnega ukrepa pri primeru črne gradnje v Rabelčji vasi, je preteklo precej časa. Primer pa je zlasti poučen, ker gre za zavestno nespoštovanje zakonskih in drugih določil, ki se nanašajo na gradnjo na urbanistično in zazi-' dalno urejenem prostoru. Brez odmikanja, ni mogoče dobiti lokacijske dokumentacije, če gradnja ne spada v ta prostor. Tako je tudi v sklednjem primeru. Vsi postopki v zvezi z ruše- njem so tekli v skladu z zakonskimi določili. Prizadeta stranka ie tako že v mesecu aprilu dobila ustrezno odločbo, na podlaei zaznamka urbanističnega inšpektorja, da mora ustaviti gradnjo in v roku 30 dni zemljišče na katerem je gradila vzpostaviti v preišnje stanje. To je bilo do 10. maja. Stala je klet pred ploščo. Gradi- telj je tudi trdil, da si bo pridobil lokacijsko dovoljenje in se je na odločbo inšpektorja pri- tožil na republiški sekretariat, ki pa je odločbo zavrnil ter potrdil njeno zantevo. Gradnjo je inšpektor redno nadzoroval. Med drugim je ugotovil, da so 24. julija inve- stitor ni nadaljeval z gradnjo, medtem ko je 1. avgusta z njo nadaljeval do možne plošče nad pritličjem. Naj ob tem še dodamo, da zakon dopušča rušitev gradnje do tretje faze, pri nadaljevanju gradnje nad tretjo fazo pa je potreben poseben postopek pri rušenju. Oddelek za inšpekcijske službe se je odločil za porušenje z najmilejšim ukrepom in sicer za ročno rušenje, ki ni povzročilo nobene škode. Seveda pa se je rušenje izvajalo na stroške inve- stitorja. Rušilo se je vse do kleti, ta bo stala do pravnornočnosti sodbe. Pri oddelku so povedali, da je bil ukrep sprejet z razume- vanjem in tudi zatrdilo, da z gradnjo ne bo nadaljeval; tako je ukrep tudi dosegel svoj namen. Novi zakon o urbanističnemu plani- ranju pa za takšne in podobne primere aoloia tudi primerno kazen z razponom. j^g Razprave o pol etnih rezu tatih - še s abosti v osnovnih ore.anizaciiah sin- dilcata ptujske občine so pravo- časno zaključili z razpravami o rezultatih polletnega gospodarje- nja. Čeprav so bile temeljito zas- novane. pa so se ponovno sukale zgolj okrog finančnih podatkov, le malo pa so analizirale pogcye po- slovanja. Detajlnih podatkov polletnih gospodarskih rezultatov cicer še ni, vendar skopi pregledi kažejo, da,se izguhfi zmanjšujejo^ v razpravah o pol- letnih rezultatih so bile premalo prisotne tuai analize o uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj in drugih ukrepov, ki so bili .sprejeti ob ^ciji zaKljučni račun. O tem bo moral svoje reči tudi svet za ekonomska vprašanja in gospodarjenje pri občinskem svetu ŽS Ptuj, ki se bo sestal v petek, 17. avgusta. V posebni točki pa bo obravnaval še predloge ukrepov za izboljšanje likvidnosti. Kljub temu, da so izgube manjše, so pa še zmeraj občutne, zlasti lam. kjerse prenašajo iz leta v leto. Sindikati še za ta mesec na- črtujejo več aktivnosti. V krat- kem se bo sestal tudi občinski odbor sindikata delavcev zdrav- stva. ki bo obravnaval osnutek zakona o zdravstvenem varstvu in samoupravni sporazum o delitvi dela med zdravstvenimi delovni- mi organizacijami v SR Sloveniji. Na prihodnji seji predsedstva občinskega sveta ZS pa bo tekla razprava o programu dela za drugo polletje; zatem pa T)o pro- gram potrdil občinski svet. MG ZAČARANI KROG IZGUB Mora biti pa res začaran ta krog, ker je bila izguba v TOZD Petovia »skrita« že leta 1974, 75, danes pa pišemo leto 1979 ! Leto je minilo, ko so 1976. leta izgubo »odkrili«, analizirali stanje. Kak- šni so bili rezultati teh analiz? Tehnologija je zastareia, delovni prostori so neprimerni, ni po- slovne in proizvodne dokumen- tacije ali pa je neustrezna, kad- rovska nezasedenost ali ne- ustrezna zasedenost, poslovni odnosi so nerazčiščeni... Zopet je poteklo leto naokrog, ko so se v januarju 1977 lotili sa- nacijskih ukrepov, dokončno sprejeli sanacijski program v maju; v jeseni (oktobra) pa pričeli z rekonstrukcijo in investicijskimi vlaganji. Tudi roke so takrat po- stavlili: rekonstrukcija bo konča- na in redna proizvodnja se bo pričela julija 1978, sanacija pa bo zaključena 31. decembra 1978. Tako ie minilo še eno leto. Ce so V TOZD v teh štirih letih bili boj s časom je bil čas popoln zmagovalec. Znal si je pri- dobiti tudi veliko zaveznikov. To so bili vsi dejavniki, ki so botrovali temu, da investicija ni bila kon- čana do pogodbenega roka, daje bila kadrovska struktura še vedno neustrezna, da se ni spremenil ne sistem nabave surovin, še manj pa sistem prodaje, da so v kolektivu nesoglasja, da so sklepi samo- upravnih organov nasprotujoči... Medtem je kvaliteta proizvo- dov TOZD Petovia padla na ne- zavidljivo raven, pri potrošnikih pa se je skrhalo zaupanje. Proiz- vodi na trgu niso bili iskani, zato tudi proizvodnja ni tekla s polno paro in je padla pod mejo renta- bilnosti. TOZD Petovia je vse bolj tonila v izgubah. V aprilu octos je pričel delovali začasni . : družbenega var- stva. da bi dokončno ustavil javno propadanje TOZD Petovia. Dobri trije meseci so minili od tedaj in kakšno je stanje v TOZD Petovia danes? O tem sem se po- govarjala s predsednikom začas- nega organa družbenega varstva .Antonom Janežičem. Povedal je, da dela začasnega organa potekajo po programu, ki .so ga sprejeli. Podatki polletnega periodičnega obračuna pa kljub temu kažejo, daje TOZD Petovia posloval z izgubo sedemstoosem- deset tisoč dinarjav. Izguba je bila večja, vendar so jo pokrili z rezervnimi sredstvi. Te izgube kajpak ne gre pripisovati slabemu delu začasnega organa, ker je stvari, ki so jih nekaj let zapored rušili nemogoče zgradili takore- koč čez noč.. V TOZD so se odločili, da se bodo ukvaljali vpredvsem s pre- delavo povrtnin, alkoholne in brezalkoholne pijače, sirupi pa bodo samo stranski proizvodi, da bodo ljudi zaposlili tudi v »mrtvi sezoni« ko povrtnin ni. Pravkar so kapacitete slabo izkoriščene, le 20 odstotka, pa so vseeno povečali prodajo v j ulij u za 23 odstotkov, če JO primerjamo s prodajo istega meseca lani. Povrtnine kupujejo v drugih republikah, predvsem v Srbiji, ker ima K K Ptuj v Beog- radu svojo TOZD Merkur. Stroški p o seveda večji, kol bi bili. če bi surovine kupovali doma. Vendar v na.šem za edju vseh su- rovin še ne pridelujejo. Težko je tudi prodajati proiz- vode Pelovie na trgu, po eni strani zato, ker je v tej branži močna konkurenca velikih, na trgu že uveljavljenih delovnih organiza- cij, po drugi strani pa zalo, ker je Petovia izgubila zaupanje kupcev zaradi slabe kvalitete svojih pro- izvodov. Prav izboljšanjukvahtete je začasni organ posvetil veliko pozornost. Tudi tehnologi morajo prispevati velik delež pri sanira- nju proizvodnje, kerje na trg treba dati nove proizvode, pripravljene po okusu potrošnikov. Investicijska izgradnja v TOZD Petovia tudi do drugega določe- nega roka ni bila končana (31. julija 1979). Tudi ta problem je člen v začaranem krogu. O tem kakšna bo nova tehnologija to^. Janežič ni veliko govoril. Ome"' je le, da bo zahtevala predvsem sezonsko delovno silo. Trenutno je v TOZD zaposK^' mh 170 delavcev. Prevladuj^ ženska delovna sila, prizadevaj si. da bi bilo stalno zaposleni^ delavcev čim manj, ker pozim zanje ni dela. . Samo solidarnostno prelivanj, sredstev med TOZD v KmeUJj skem kombinatu že vrsto omogoča TOZD Petovia, da P^^' izvodnja kljub izgubam Lepo in prav je, da si TOZD seboj pomagajo, če kateri od nj' zabrede v izgube, vendar solila nost ne more trajati v nedoglc" potem še sploh solidarnost? Vesna Kraj''^" Anton Janežič Posnetek: M. Ozmec Proizvodni obrat Petovie. Posnetek: M. Ozinei TEDNIK - Ig- avg"«* DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Ivan Šumandl predaja ključe nove šole. Foto: R Le malokatera razstava je ob odprtju imela toliko obiskovalcev kot razstava »Markovci z okolico včeraj in danes« Foto: R S skupnimi močmi do modernega hrama učenosti Na govorniškem odru pred novo šolo v Markovcih seje v so- boto zvrstilo več govornikov, prav vsi pa so poudarjali pomen no- vozgrajenega šolskega prostora. Najprej je govoril Konrad Janže- kovič, predsednik sveta KS Mar- kovci in še posebej navajal, da so se krajani v gradnjo šole v polni meri vključili in da bilo tudi vna- prej z veliko zavzetostjo reševali takšne in podobne »obleme. Zakaj je bila potreba po novi šoli in kako so se priprave na gradnjo odvijale, pa je v obširnem poročilu zajel predstavnik šole »Bratov Štrafe- la« Alojz Solina. Slovesen trenu- tek za vse, pa so bile besede Elice Dolenčeve, sestre bratov Štrafela,. po katerih nosi ime šola, kije de- lovni skupnosti šole izročila spo- minsko darilo ter ji zaželela veliko delovnih uspehov. Slavnostni govornik ob sveča- nem odprtju-je bil Stanko Lepej, predsednik skupščine izobraže- valne skupnosti občine Ptuj. Med drugim je povedal, da smo v ptujski občini v zadnjem času posodobili precej šolskega pros- tora, vendar še vedno nismo storili vsega. Vrsta nerešenih problemov pa nam narekuje, da bo potrebno tudi v bodoče iskati soudeležbo najširšega kroga delovnih ljudi občanov. Markovška »lepotica« je prva osnovna šola v ptujski občini, kije bila zgrajena iz sred- stev samoprispevka vseh občanov in delovnih ljudi ptujske občine Stanko Lepej je še posebej po- udaril, da novi .sodobni hram učenosti ne prinaša sam po sebi niče,sar, potrebno mu je dati vse- bino. takšno, ki bo opravičila odločitev občanov 21. novembra 1976. V novi šoli je 24 oddelkov s kabinetnim poukom, telovadni- ca. kuhinja in drugi spremljajoči prostori: skupaj čezštiri ti.soč tristo kvadratnih metrov. Ivan Šumandl je v imenu izobraževalne skupnosti, gradbe- nega odbora in pbčanov izročil šolo uporabnikom učencem in delavcem šole. Ključe šoje sta prevzela učenca, ki sta po končani prireditvi popeljala vse ude- ležence na ogled šole. Markovčani so se za to prilož- nost izredno potrudili, saj so v prostorih nove šole skupaj s štu- dijsko knjižnico in domačimi društvi pripravili zanimivo razs- tavo: »Markovci z okolico včeraj in danes«, ki je resnična podoba tega predela in vsebuje zgodovino šole, čas NOB, pomembne do- godke v kraju, druge aktivnosti, po katerih je ta kraj še posebej znan. V posebni razstavi pa so se s skupnimi močmi do modernega hrama učenosti predstavili tudi učenci in skozi izdelke prikazali svojo ustvarjalnost v prostem času in v okviru interesnih dejavnosti. Mladi so slovesen trenutek odprtja nove šole združili še z drugimi aktivnostmi. S prireditve pa .so poslali tudi pozdravno pis- mo tovarišu Titu. v katerem so obljubili, da bo zvesto sledili nje- govi ideji in njegovemu delu. MG Stanko Lepej je govoril tudi o vlogi šole danes. Foto: R Kolektivno vodstvo v ZSMS Kljub počitniškemu obdobju po- tekajo med mladimi v osnovnih or- Sanizacijah ZSMS na območju bi- striške občine javne razprave o bo- dočem, kolektivnem vodstvu v OK ZSMS. Pri OK ZSMS se na kolektivno vodstvo pripravljajo že dalj časa so v ta namen večino naJog že prenesli na posebne komisije in od- ^re, temu primerno pa so se tudi kadrovsko oblikovali. Pričakujejo, ^ bodo javne razprave zaključene ^začetku septembra. Za tem pa na- "tujejo na posebni konferenci, ob ' "PoStevanju vseh pripomb iz javne razprave, novo organizirano obliko •kolektivnega vodstva OK ZSMS tudi sprejeti. Viktor Horvat POPRAVEK ^ zadnji, 30 številki Tednika je na tej strani kar dvakrat po- "^8ajal tiskarski Škrat. ^ sestavku „0 obveščanju in Pj"opagandi na mladinskih delovnih ^'jah", bi se nad naslov moral glasiti POGOVOR Z JO- ^trOM POGLAJNOM, tiskarski ^•krat pa nam je podtaknil ,,Pogo- z Albinom Tomšetom", ki je " objavljen na 11. strani. ^ napisu pod fotografijo bi Oralo biti pravilno napisano: j: rane Šetinc med brigadirji tretje letošnje MDA Slovenske Motif obisku na trasi v kot ^ „Juršincih" bilo napak zapisano. Optimistične napovedi za drugo polletje Na podlagi predloženih polletnih periodičnih obračunov organizacij združenega dela ptujske občine, je služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ptuj že izdelala kratko analizo gospodarjenja v enakem obdobju. V analizi so poglavja o doseženem celotnem prihodku, akumula- tivnosti, ekonomičnosti, izgubah in gibanju osebnih dohodkov. Na splošno povedano so finančni kazalci uspešnosti ugodni in kažejo, da se delitvena razmerja gibljejo v skladu z občinsko resolucijo, razen pri rasti zaposlenosti, ki se je v povprečju gibala 5-odstotno ^namesto dogovorjenih 3,5 odstotkov. Na podlagi teh, če se bodo takšna gibanja nadaljevala, bodo rezultati v drugem polletju boljši kot v preteklem letu. Kljub vsemu bo gospodarstvo v naslednjih mesecih moralo poskrbeti, da se bodo zaloge gibale v normalnih okvirih, da bodo spoštovana delitvena razmerja in da se znižajo terjatve na višino terjatev iz leta 1978. Pomembno pa je, da se izboljša tudi likvidnost. Od skupno ustvarjenih sredstev za razširjeno reproduk- cijo v prvem polletju letos, je ostalo dejansko razpložljivih sredstev za 45 odstotkov, kar je neprimerno več kot v preteklem letu. Celotni prihodek gospodarstva se je v prvem polletju povečal za 28 odstotkov, porabljena sredstva za enak odstotek; od doseženega dohodka je bilo za skupne potrebe izločenih 19 odstotkov , za splošne potrebe 2 odstotka in za ostale namene 19 odstotkov. Tako je organizacijam združenega dela ostalo za 1,5 odstotka več sredstev kot preteklo leto. Cisti dohodek je večji za 29 odstotkov kot v preteklem letu; od tega je bilo za osebne dohodke porabljenih 69 odstotkov sredstev, za skupno porabo 11 odstotkov, za razširitev materialne proizvodnje 17 odstotkov in za rezervni sklad 3 odstotke. Izgubo so v prvem polletju letos izkazale tri orga- nizacije; skupna izguba znaša 3 milijone 440 tisoč dinarjev. V preteklem letu je bila skupna izguba 5 organizacij 15 milijonov 337 tisoč dinarjev. Primerjava obeh podatkov kaže, da se izgube manjšajo, so pa zlasti pereče, ker se ponavljajo pri istih organizacijah. Industrijska proizvodnja je v tem obdobju narasla za 24,4 odstotka, življenjski stroški za 23,4 odstotka, cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih za 13,2 odstotka, cene na drobno za 22,4 odstotka in zaposlovanje za 5 odstotkov. Delež akumulacije v celotnem prihodku se je dvignil v letošnjem prvem polletju od 15,2 v lanskem letu na 19,7 odstotkov. To pa je tudi več kot je znašal ta delež po zaključnih računih 1978. Planiran celotni prihodek se je povečal za 2,9 odstotkov, čisti dohodek za 5,8 odstotkov, akumulacija za 37,5 odstotkov, medtem ko je masa za osebne dohodke za tri odstotke pod planirano. Povprečni osebni dohodek na delavca je znašal v tem obdobju 5939 dinarjev,in je za 16 odstotkov višji kot v enakem obdobju preteklega leta. Produktivnost dela, izračunana na podlagi ustvarjenega dohodka na delavca se je povečala za 27. odstotkov, izboljšala pa se je tudi akumulativna in reproduktivna sposobnost gospodarstva. Akumula- tivna sposobnost se je povečala za 0,2 odstotka, reproduktivna l posebnost pa za 0,4 odstotka. Kljub vsemu pa se je zmanjšala ekonomičnost, predvsem zaradi tega, ker vložena sredstva niso dosegla priča- kovanj. Sama ekonomičnost se je zmanjšala v 37 0ZD ali pri 43 odstotkih vseh temeljnih orga- nizacij v ptujski občiniiL V prvem polletju letos so bile zabeležene tudi različne rasti osebnih dohodkov v posameznih panogah: v industriji se je osebni dohodek povečal za 14 odstotkov in je znašal 5875 dinarjev, v ikmetijstvu 19 odstotkov (6261), v gozdarstvu 12 odstotkov (6772), v vodnem gospodarstvu za 37 odstotkov (5919^ v gradbeništvu 10 odstotkov (5468), v prometu in zvezah 15 odstotkov (6583), v trgovini 26 odstotkov (5819), v gostinstvu 44 odstotkov (5612), v obrti in storitvah 9 odstotkov (6077), v stanovanjsko- komunalnih dejavnostih 7 odstotkov (5577) in v finančno-tehničnih službah 15 odstotkov (7981^ MG OB PRAZNIKU OBČINE PTUJ Odprti novi prostori TOZD Elektrokovinar Na sam praznik občine Ptuj, v sredo 8. avgusta dopoldne so ob Rogozniški cesti delovni ljudje IMP — TOZD Elektrokovinar Ptuj skupaj z vsemi občani slavili veliko delovno zmago. Na osred- nji svečanosti tega dne .so odprli nove proizvodne prostore, ki se razprostirajo na površini 1900 kvadratnih metrov. Tega po- membnega dogodka pa so bili veseli tudi številni gostje, pred- stavniki SOZl) IMP Ljubljana,, delovne organizacije Projekt montaža industrija Maribor, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in SO Ptuj, poslovni partnerji in sodelavci. Vse je najprej pozdravil Janez Mezna- rič, direktor TOZD Elektrokovi- nar Ptuj, za tem pa je zgodovino razvoja te TOZD in vpliv novih prostorov na nadaljnji razvoj orisal Marjaa Berlič, vodja inve- sticije v izgradnji. Po njegovih besedah so bili dosedanji prostori tako utesnjeni, daje že padala kvaliteta dela. Po sklepu kolektiva so pristopili k programiranju in k projektiranju novih obratov, v katerih naj bi bila celotna proizvodnja in mon- taža z vsemi stranskimi pomožni- mi prostori. V prvi fazi so zgradi- li le proizvodne prostore, ki jih je projektiral Projekta inženering iz Ptuja, dela pa je izvajalo G P Gradnje Ptuj. Celotna investicija je veljala 32 milijona din. Velja povdariti, daje gradnja potekala po načrtu in da niso prekoračili planirane finančne vrednosti. V srednjeročnem obdobju pla- nirajo nadaljno investicijsko iz- gradnjo ob Rogozniški cesti v Ptuju. Velika želja zaposlenih je namreč, da bi združili vse loka- cijsko razdrobljene obrate na enem mestu, kar bi bistveno pripomoglo k zboljšanju organi- zacije dela, hkrati pa bi zmanjša- lo stroške poslovanja, V srednje- ročnem programu je med drugim tudi zapisano, da bodo od seda- njih 320 zaposlenih, do leta 1985 to število povečali na okoli 500 zaposlenih. Povdarek bo predv- sem na delovni sili v proizvodnji in elektro obratu. Planirajo da bo od sedanjih 170 milijonov din do leta 1985 porasel skupni priho- dek na okoli 400 milijonov din. Tudi samoupravna organizira- nost se bo glede na nadaljnji razvoj sproti prilagajala dejan- skim potrebam, vendar so v naslednjem srednjeročnem ob- dobju /e predvideli nastanek dveh TOZD. kijih bud.> sestavili iz .edanjega proizvcnlnoga in štirih m-d, večjih kovinskih konstrukcij in hidr'. '"orjcv. M. Ozmec Marjan Berlič, vodja investicije v izgradnji govori zbranim na slo- vesnosti. (foto: M. Ozmec) Pred novim proizvodnim obratom se je razen delavcev te TOZD zbrala množica gostov, predstavnikov delovne organizacije in SOZD IMP. (foto: M. Ozmec). številni udeleženci slovesnosti so si ob koncu z zanimanjem ogledali notranjost novih proizvodnih prostorov, (foto: M. Ozmec) 4 - DELEGACUE OBRAVNAVAJO 16. avgurt 1979 - TElMflH Tudi izvršni svet o rušenju črne gradnje Izvršni svet SO Ptuj je na seji v preteklem tednu poleg obravnave več odlokov ter informacij, posebej tprtieljito razpravljal o rušenju črne gradnje. Ugotovil je, da je bil [k)stopek urbanističnega inšpektorja usklajen z zakonitimi predpisi ter je kot tak družbeno spremenljiv. Nikakor pa ga ni bilo mogoče spremeniti, zlasti še ob ugotovitvi, da je investitor ne glede na vsa opozorila nadaljeval z gradnjo objekta brez slehernih zakonitih osnov. Zato je izvršni svet priporočil oddelku za gospodarstvo in urbanizem pri SO Ptuj, da mora zlasti pri izdaji nega- tivnih odločb izredno odgovorno utemeljiti vzroke za izdajo le-teh ob doslednem upoštevanju vseh strokovnih in materialnih predpisov. izvršni svet je ob tem razpravljal še o problematiki izdaje gradbenih dovoljenj. V zvezi s tem je sprejel več zaključkov, ki bi naj prispevali k temu, da v prihodnje več ne bi prihajalo do takšnih problemov in da se skrajša postopek za izdajo gradbenih dovoljenj ter prepreči nespošto- vanje predpisov pri gradnji. KOSTI VENDAR NISO MESO! Vsem nam je znano, da meso danes ni poceni, da si ga zato mnogi, zlasti v tistih družinah, kjer dobiva dohodek samo en član družine res ne morejo prepogosto kupiti, da je zato bolj poredko na mizi. Zadnjo .soboto meje pot vodila skozi Podlehnik. Spomnim .se, da ima tam zasebni mesar svojo mesarijo. Vstopil sem in kupil pol kilog- rama mesa (bočnik). Vprašal sem prej za ceno in mesar mi je dejal, da velja kilogram 65 dinarjev. Želel sem imeti tudi juho, zato naročim še kost in jo dobim. Mesar pa mi je potem kost, ki je tehtala 20 dkg priračunal kar k ceni mesa in ceno še lepo zaokrožil skupaj na 50 dinarjev. Takoj sem ugovarjal, da je to nepravilno, saj mi kosti ne more računati enako kot meso. Mesar pa se izgovarja: »Saj ste rekli da vam naj dam vse skupaj.« Naposled je mesar kost le obračunal in tako sem namesto 17.50 dinarjev za 20 dkg kosti odštel le 2 dinarja oziroma skupaj z mesom 34.50 dinarja. Mesarja zato ne obsojam. Nimam pravice, vendar pa menim, a ne bi škodovalo, če bi kdaj in nepričakovano to mesarijo le obiskal kakšen tržni inšpektor, pa četudi je sobota, kajti v kolikor mi je znano, mesar prodaja samo ob sobotah. Morda potem ne bo več prišlo do takšnih »pomot«, da bi mesar tudi kosti prodajal po enaki ceni kot prodaja meso. Sicer sem tudi prepričan, da Haložani res nimajo denarja na pretek, da bi lahko kosti drago plačevali, ko pa vemo, daje tudi za kosti točno določena cena! F. H. »Nezaželjene" pripombe in predlogi Te dni je v prostorih Kreditne banke Maribor, poslovne enote Slovenska Bistrica razgrnjen zazidalni načrt za posamezna območja občinskega središča Slovenska Bistrica, predvsem pa naseljenih območij Tirgot 11. za bencinsko črpalko in za sedanjim letnim kopališčem. Ker ŽIVI prav na teh območjih precejšnje število občanov mesta Slovenska Bistrica, ki bi prav gotovo k razgrnitvi zazidalnega načrta svojega življenskega okolja pridali lastna mišljenaja in predloge, pa tega ne morejo, saj ob razgrnitvi načrta ni knjige v katero bi lahko občani vpisali svoje predloge. Tako jim ne preostane drugega kot da živijo v irepričanju, da so njihovi predlogi nezaželjeni in da bodo o tem v cakšnem okolju bodo živeli, odločali drugi. Ob tem pa ostaja odprto vprašanje kje je samoupravnost občanov pri oblikovanju njihovega življenskega okolja V. Horvat Učinicovitejše od ograje z nadaljevanjem gradnje družbenih stanovanj na območju Ra- belčja vas se tudi vse b^olj povečuje promet med stanovanjskimi bloki Volkmerjevega naselja in Ziherlove ploščadi. Pri tem ne mislimo le na promet z motornimi vozili, temveč predvsem na povečanje števila peš- cev. Zgodi se, da se ljudem na delo ali po kakih drugih opravkih zelo mudi. Da bi pridobili kakšen korak, jo včasih posamezniki mahnejo kar po bližnjici čez zelenico. Skraja so to posamezniki, potem se navadijo še drugi in čez zelenico nastane nova pot. Ljubitelji urejenega okolja se jezijo, občani kritizirajo tako uniče- vanje zelenic na zborih in sestankih, zahtevajo ukrepe, toda. kadar se mudi.joječesto tudi tak »kritika mahnil po bližnjici čezzelenico. Večkrat so komunalci take poti prekopali, posejali travo, zasadili rože in celo potegnili žico. Toda čez nočje ovira izginila, sveže prekopano zemljo so čevlji številnih pešcev steptali in spet je bila bližnjica po starem... Pred ledni pa so se entuziasli na pcnlročju varstva in okolja domislili in na zelenicah obZiherKivi plo?'";:di. ■■ .. lake >samorasne< poti p('>tavili lične, duhovito in -n. - • j/ . In gl^j Cud'). nihCc lega napisa ni odstranil, niti po,škod.'val. 5. v..č. vsak je opozorilo tudi upi^šti^v M m že-■ ■ ■'•• ' - . ' ': ^ . n; ' \ kakor vredno posnemanja. Opozorilni napis je dovolj zgovoren Foto: M. Ozmec PRIPRAVE NA AKCIJO „NlC NAS NE SME PRESENETITI" V TGA ..BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO Akcija je le nadaljevanje nalog s podro^ ljudske obrambe in dndbene samozaščite v tej veliki delovni organizaciji ptujske občine so se na akciio temeljito orioravili in io vključili v program rednega dela. Tudi pri sin- dikalni konferenci TGA so dali izredni ptv udarek podružbijanju splošne ljudske obram- be in družbene samozaščite. Ivan Mazera, predsednik konference je povedal, da so se pri njih ognili kampanjskemu pristopu in naloge s tega področja razdelili skozi vse leto. Sindi- kalna organizacija je tudi že doslej temu vprašanju posvečala precejšnjo aktivnost. Zaradi akcije »Nič nas ne sme presenetili« pa so naloge pri podružbijanju spološne ljudske obrambe in družbene samozaščite le .še bolj konkretizirali. V okviru priprav na akcijo .so organizirali izobraževanje pripadnikov na- rodne zaščite. Izpopolnili so obrambni načrt in druge akte s tega področja, ki vsebujejo ele- ment zavarovanja delovne organizacije, no- tranjega varstva m dela služb v zvezi s tem. V okviru sindikalne konference pa so se tudi dogovorili za izvedbo določenih aktivnostih v temeljnih organizacijah. Kot poudarja Ivan Mazera je vsa aktivnost v okviru priprav na akcijo potekala z vso pt)dporo ostalih družbe- no-poliličnih organizacij, samoupravnih drugih struktur v delovni organizaciji. Akcijo so široko zastavili in je ne pojmumejo kot nekaj novega, temveč kot nadaljevanje prizadevam na tem področju, ki se naj dokažejo v konkretn, vaji. Vsebma posameznih nalojgjih je opomnila na določene aktivnosti, ki jih je potrebno opraviti do konca septembra. Mr, TEDNIKOV INTERVJU S FERDOM VEINGERLOM Nova prometna ureditev zahteva zavestno disciplino vseh udeležencev v prometu Pred kratkim smo v Tedniku objavili nekatere spremembe prometne ureditve mesta Ptuja. Veliko zanimanje občanov za nov pro- metni režim, ki bo veljal od 1. septembra 1979 dalje, nas je vzpodbudilo k razgovoru s Ferdom Veingerlom, članom IS SO Ptuj, ki je med drugim v izvršnem svetu odgovoren za področje prometa. Uvodoma je poudaril: ,,Pri sprejemanju ukrepov in ureditvi prometnega režima, ki vstopi v veljavo omenjen^a dne, je izvršni svet upošteval zahteve 9 mestnih krajevnih skupnosti in pa dejstvo, da je potrebno v ožjem središču m^ta stalno povečati prometne površine za pešce ter predvsem njihovo varnost. Pri tem pa je tudi upošteval, da je potrebno glede na ugo- tovljene promatae tokove omejevati promet osebnih vozil, še posebej v ožjem mestnem jedru, če želimo vsaj deloma urediti oziroma normalizirati zdajšnje stanje. Ob vrsti predlogov je IS SO Ptuj sprejel načrt prometnega režima za ožie središče Ptuja, kot^ je bilo objavljeno v Tedniku, 9. avgusta letos. Z vzpostavitvijo enosmernega prometa iz smeri Trga svobode, po Krempljevi ulici. Trgu MDB in Miklošičevi ulici ter zapore tza ves promet) po Lackovi Zelenikovi in Voanikovi ulici, pričakujemo, da bomo ix)stopoma, seveda ob zavestnem, spoštovanju cestno-prometnih predpisov, vzpostavili varnejši ter vsekakor prometnim tokovom ugodnejši promet v samem mestu. Analiza začasno vzpostavljenega enosmernega prometa od Trga svobode do Titovega trga nam je skupaj s pridobljenimi mnenji krajevnih skupnosti to nedvomno doka- zala.''' Ob vsaki odločitvi, ki neposredno vpliva na interes občanov in organizacij združenega dela, je že običajno, da pride do številnih in različnih ravnanj. Kaj pričakujete? ,,Menim, da ravnanj na odločitev izvršnega sveta SO Ptuj praktično ne more priti, saj gre za izvedbo ukrepa, ki ima zasnovo v že dogo- vorjeni in sprejeti vsebini odloka o ureditvi cestnega prometa v Ptuju. Vsebina tega odloka pa ureja tudi vrsto vprašanj, ki bodo v zvezi z bodočo ureditvijo prometa prisotna med občani in organizacijami združenega dela, kot na primer: omejitev prometa, dovoz in odvoz blaga, odvoz smeti in podobno". Mnogi občani sodijo, da je potrebno hitreje ustvariti možnosti za parkiranje vseh vrst vozil, predvsem izven ožj^a središča mesta. Kaj menite, kdaj lahko pričakujemo uresničitev programa parkirišč, zasnovanega z nedavno sprejetim urbanističnim načrtom mesta Ptuja? ,,Glede tega bi najprej povedal svoje osebno mnenje. Parkirišča so in niso problem. Zadostiti neposrednemu interesu občanov današnje dobe, ki želi imeti parkirišče pred blokom ali hišo pred trgovino, ob tovarni in podobno, je izredno težko; mesto Ptui poleg tega ne vzdrži tega navala, še posebej, če upoštevamo njegove kulturnozgodovinske vrednosti. V dokaz mojim mislim, so stanja na parkiriščih ob torkih in četrtkih, ko je na naSih sicer skromnih parkirnih površinah najti mnogo praznega prostora. Torej probleme je mogoče drugače reševati. Sicer so javna parkirišča komunalni objekti skupne rabe in je dogovarjanje o realizaciji ureditve potrebmh parkirišč potrebno izpeliati v okviru samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj. Usmeritev je v tej skupnosti programsko načrtovana. Za posamezna parkiriSča je v izdelavi potrebna dokumentacija, pravkar pa potekajo razgovori o možnostih ureditve sicer začasnega parkirišča Se v letošniem letu. Besedo o tem bodo brez dvoma imeli uporabniki in izvajalci v skupščini samoupravne komimalne skupnosti občme Ptuj. Glede na že prej omenjene lastne ugotovitve in sedanje razmere pa sodim, da je v tej skupnosti potrebno proučiti tudi možnost uvedbe mestnega avto- busnega prometa v regulacijskem območju mesta Ptuja". Mno^i ugotavljajo, da prav nepravilno parkiranje vozil v mnogočem zavira normalno izvajani e prometa. Kako mislite, da bomo v bo- doče odpravili te vrzeli? „Resnično je, da predstavlja nespoštovanje cestno-prometnih predpisov številnih voznikov največjo oviro v izvajanju normalnega promet^ s tem pa tudi prometnega režima v mestu. Z uvedbo službe komunalnega nadzora bomo tudi to vprašanje rešili. Komimalni nadzornik bo namreč na območju mesta Ptuja nadziral upoštevanje cestnoprometnih predpisov in prav v teh dneh ga je že zaslediti pri delu. Prve dni sprejemajo kršitelji predpisov le opozorila, kamlu pa bo šlo zares in za vsak prekršek bo potrebno seči v žep. Pri tem je potrebno še povedati, da komunalni nadzornik ni paznik, temveč odgovorna oseba za izvajanje prometa po načrtu prometne ureditve v Ptuju. Njegovo delo je zelo obsežno in tudi odgovorno. Obseg dela pa mu lahko zmajšamo, če bodo vsi udele- ženci v prometu spoštovali cestno-prometne predpise m tako tudi prispevali k urejenosti prometa v Ptuia in samega okolja," je zaključil Ferdo Veingerl. 75 LET ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SPODNJE STAJERSKO Osrednja proslava v Narodnem domu v okviru prireditev ob le- tošnjem prazniku občine Ptuj je v .soboto 11. avgusta v dvorani Narodnega doma v Ptuju pote- kala osrednja slovesnost ob 75 letnici prvega slovenskega me- dobčin.ske2a čebelarskega društ- va za spodnje Štajersko v Ptuju, ki je bilo ustanovljeno prav v tej dvorani. Jubilejno prireditev je uspešno pripravila današnja Zve- za čebe arskih društev občine Ptuj. ki v svoj krog vključuje pet samostojnih čebelarskih društev. Razen številnih čebelarjev iz Ptuja in okolice so bili na sloves- nosti tudi predstavniki čebelar- skih društev iz Krškega. Varaždi- na, Celja in medobčinske zveze čebelarskih društev iz Maribora ter republiške čebelarske zveze. Zbrane je pozdravil Almz Toplak, predsednik občinske zveze čebelarskih društev Ptuj, ki je za tem orisal zgodovinsko pot te zveze od ustanovitve na do danes. Med drugim je dejal, daje v ptujski zvezi v zadnjem času članstvo čebelarjev močno upad- lo. skoraj zd polovico. Vzrok temu jc ostarelost ljubiteljev krilatih farmacevtov, med mladi- mi pa žal ni preveč zanimanja za to delo. Kljub temu se lahko pohvalimo, da imamo v ptujski občini 10 velikih čebelarjev, ki tesno .sodelujejo z ljubljanskim Medeksom. hkrati pa veliko pomenijo tudi v sadjarstvu in poljedelstvu. Zbrane čebelarje je pozdravil ■ tudi dr. Janko Jurancič. sin Ivana Jurančiča. enega od ustanovite- ljev in staroste slovenskega čebe- larstva. Povdaril je. da je v času pred drugo svetovno v(^no imelo tudi čebelarsko društvo sv(^ pomen, saj so v njem govorih slovenski jezik in ohranjali tradi- cije naroda. Jože Hribar, predstavnik repu- bliške čebelarske zveze in me- dobčinske zveze čebelarskih dru- štev Maribor je ptujskim čebelar- jem ob njihovem visokem jubile- ju čestital ter jim ob koncu v imenu mariborske zveze podelil tudi prizname. Več 1 kot 30 posameznikom, ki so se v zadnjem času v čebelar- stvu še posebej izkazali, pa tudi tistim, ki so že dolgoletni člani ptujske občinske zveze čebelar- skih društev so za tem podelili republiška čebelarska odlikova- nja — red Antona Janše druge in tretje stopnje ter priznanja občin- ske zveze, ob visokem jubileju. Svečanost je popestril moški pevski zbor društva upokojencev IZ Ptuja pod vodstvom Maksa Vaupotiča. za tem pa so si vsi udeleženci ogledali se razstavo o čebelarstvu v paviljonu Dušana K vedra. Popoldne .so se udeležili še slovesnosti v opekarni Zabj^ak, kjer je čebelarsko društvo Ptuj razvilo svoj prapor. M. Ozmec Čebelarje je pozdravil tudi dr. Janko Jurančič, (foto: M. Oz- mec) O zgodovini zveze čebelarskih društev občine Ptuj je zbranim čebela""' jem govoril Alojz Toplak, (foto: M. Ozmec) ^ ■ • Z ] u "'jri. J p -i ■■' čebeLi^ccr i. ^ cil jubilejno priznanje Jože Hribar, 'foto: \i. Ozmec) Naj/a 'uzntj": v..' ',trji s« republiška čcbeŠarsKa ooukoviii^j^ Red Antona Janše druge in tretje stopnje, (foto: M. Ozmec) SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 SLADKORNA TOVARNA V 0RM02U MORA STECl DO ROKA 2e letos bodo predelali blizu 12.000 vagonov pese Vse kaže, da so problemi okrog gradnje nove sladkorne tovarne v Qrniožu le zaplavali v mirne vode. Vsaj tako je bilo razbrati iz vse- bine tiskovne konference v četr- tek. 9. avgusta. Na njej so časni- karje seznanili o zaključkih po- govorov investitorja z dobavitelji opreme, izvajalci montažnih del, predstavniki izvršnih svetov SR Hrvatske ,in Slovenije in gospo- darskih zbornic obeh republik. Na tiskovni konferenci je so- deloval tudi Andrej Verbič, predsednik Gospodarske zborni- ce Slovenije, kije dan predtem že obiskal gradbišče tovarne in so- deloval v številnih delovnih raz- govorih. Toplo .so pozdravili Maro Žlebnik, podpredsednico izvršnega sveta SR Slovenije, kije bila nad dosežki gradbišča tovar- ne zelo presenečena. Po besedah Borisa Osoleja, pomočnika generalnega direk- torja SOZD STovin, kije investitor novogradnje, je večina opreme za tovarno že zagotovljena. Žal pa manja še .sedet bistvenih sklopov, štiri od teh bi moral zagotoviti »Djuro Djakovič,« šest pa »Rade Končar.« Roki dobave teh sklo- pov so še neopredeljeni in prav zaradi tega vse skupaj »še visi v zraku«, čeprav je investitor še vedno prepričan, da bodo še pra- vočasno, sredi oktobra, začeli s predelavo sladkorne pese, v celoti pa bi naj odkupili letošnji pridelek tako družbenega kot zasebnega sektorja. -Če ne bo šlo drugače, bodo pe.so v rezancih, ki lahko stoji več kot tri mesece, predelali zagotovo čim bodo vsi bistveni deli zgotovljeni. Andrej Verbič je med drugim dejal, da smo kljub vsemu lahko ponosni na novo pridobitev v Ormožu, saj so gradnjo prevzele naše delovne organizacije in kar je bistveno, več kot 70 odstotkov opreme za tovarno je zagotovila domača industrija, kar je tudi velik prihranek deviz. Tovarna pa je zelo zahteven projekt, zanj so bili postavljeni precej kratki roki izdelave in vse kaže. da ne bodo bistveno prekoračeni. Glavno je, je dejal Andrej Verbič, da le- tošnji pridelek sladkorne pese ne bo ogrožen, čeprav ga bomo pos- pravili z majhno zamudo. »S tis- timi. ki so to zagrešili, moramo stvari še razčistiti. Pri tem ne smemo biti zadovoljni les penali, ampak je treba zahtevati druž- beno odgovornost, kajti posa- mezni dobavitelji opreme se niso držali dogovorjenih pogodb.« Vsekakor pa je pomembna tudi izjava Toneta Kropuška, direk- torja mariborske Hidromontaže, kije med drugim dejal: »Naši ljudje, montažerji bodo dali vse od sebe, da bo oprema, čim bo v Ormožu, tudi kar se da hitro montirana. Na gradbišču imamo okoli 560 delavcev, kar za 150 več. kot smo predvideli, žal pa smo odvisni od drugih. Veriga je močna le toliko, kot je močan najslab« člen v njej, to moramo vedeti.« M. Ozmec Andrej Verbič: »S ti.stimi, ki so napake zagrenili moramo 5e raz- čistiti.« (Foto: M. Ozmec) Udeleženci pogovora na tiskovni konferenci v ormoškem hotelu (foto: M. Ozmec) TRETJI UDARNI DAN BRIGADIRJEV - VETERANOV V DORNAVI Živo obujeni spomini na akcije Tudi v soboto, 11. avgusta je v ptujski občini potekalo več prire- ditev v okviru programa prazno- vanja občinskega praznika. Že na vse zgodaj se je vsakodnevni pesmi krampov in lopat brigadir- jev letošnje mladinske delovne akcije Slovenske gorice 79 pri- družila še pesem brigadirjev-ve- teranov zveznih in republiških mladinskih delovnih akcij. Na tretjem skupnem udarni- šem dnevu, so bili ponovno živo obujeni spomini na mladinske delovne akcije Šamac—Sarajevo, Brčko—Banoviči in druge, na katerih so takrat naši očetje, polni mladostne zagnanosti, gra- dili porušeno domovino. Po več kot 30 letih so prav ti brigadriji ponovno zavihteli brigadirska orodja in iz njihovih grl je spontano zadonela brigadirska pesem, kot takrat,, pred leti, nič manj ni bilo veselo. Letos je bila udeležba sicer bolj skromna, a »brigadirskih mačkov« to ni motilo. Enako- vredno so metali zemljo iz jarka s svojimi mlajšimi vrstniki. Vmes so jih pozdravljali domačini .iz Dornave, saj so gradili vodovod za njih. Rudi Košir, kot mladinec je zadnjič sodeloval na MDA Ša- mac—Sarajevo leta 1947, kot veteran se je udeležil vseh treh udarniških dnevov; takole pravi: »Lepo se nam zdi ,da smo med mladimi, drugače se nam to redkokdaj zgodi. Radi se odzove- mo vsakemu povabilu,_da pride- mo med brigadirje. Žal pa je tako, da .se nas odzove le peščica stalnih akcijašev. Vzdušje je tu čudovito. Naj dodam, da imamo v Ptuju že dve leti ustanovljen klub brigadirjev-veteranov, pa do sedaj iniciativni odbor ni z delom dosti napredoval. Mora- mo se končno dogovoriti, izvoliti predsednika in začeti bolj načrt- no z delom. Drugače pa, kar zadeva takšna srečanja, še več bi jih lahko bilo, le večji »halo« je treba narediti. Gotovo bi se srečanj udeležilo več veteranov. Veste, nekoč je bilo vse drugače, na akciji kot danes. Na akciji Šamac—Sarajevo sem bil v Bra- dičih intendant pete ptujske brigade, naš komandant je bil takrat Viktor Krajnc. Zdi se mi, da je bilo lepše kot danes, čeprav je bilo veliko težje. Takrat smo pač gradili domovino, danes pa gradijo bolj trdnost in osebnost mladega človeka. Veste, takrat nismo imeli na akcijah veliko. Lopato, kramp in samokolnico, to je bilo vse kar sem poznal na akciji, pa seveda pesem, veliko pesmi, brez tega ne bi šlo.« Po dopoldanskem delu na trasi so brigadirji dveh generacij sedli skupaj h kosilu, popoldne pa so se pomerili v športnih srečanjih in se še poveselili na tovariškem srečanju. Brigadirje veterane je obiskal med drugimi tudi Franjo Gnilšek, predsednik skupščine MDA ŠG 79. M. O^mec Zvesti »akcija.^i« se tudi letos niso dali mlajšim vrstnikom (foto: M. Ozmec) 50 zasebnih in 38 družbenih stanovanj v ormoški občini si zelo prizadevajo, da bi izboljšali in pospešili gradnjo družbenih stanovanj. Največ uspeha pri tem ima ormoška pokorna tovarna, ki je doslej zgradila večino družbenih stanovanj, L^tos bodo v občini zgradili 50 zasebnih in 38 družbenih stanovanj. Osemnajst jih bo v Središču ob Dravi, vseljiva pa bodo v septembru. 19 anovanj bo zgradila tovarna sladkorja in sicer ob Ptujski cesti, eno snovanje pa bo v novem domu društev. , V letošnjem letu bodo v Ormožu pričeli graditi nov 54-stanovanjski 'ok, ki bo imel okoli 3000 kv. metrov uporabne površine. Kot predvi- ^vajo bo 36 stanovanj vseljivih že junija prihodnje leto. zk V soboto - festivalska noč Bo1j"T ko se avgust obrača h koncu, večje je povpraševanje po festivalu. Zal letošnjega II. festi- vala domače zabavne glasbe v Ptuju ne bo. O vzrokih danes ne bi pisali. Da pa bomo s festivalom ,.živeli" vsaj eno noč, organizira ptujsko gostinsko podjetje haloški biser — hotel Petovio 4. festi- valsko noč. Gostinci so dejali naj bo festivalska noč, da se ne izgubi nit s festivalom, saj prihodnje leto festival bo! Računajo, da bo tudi letos obisk rekorden, plesati in veseliti se bo mogoče v vseh prostorih hotela Petovia in na prostoru pred hotelom. Kot običajno bodo tudi tokrat gostinci ponujali vrsto specialitet domače kuhinje, nekaj bo tudi za- gorskih jedi; še več pa pristne haloške kapljice. Da ne bo dolgčas, bo poskrbel ptujski instrumentalni ansambel Frančka Zibrata; za vesele zgodbe iz našega življenja pa sta zadolžena humorista Joži in Dodo. Sicer pa gostinci obljubljajo, da bo kulturnega nastopa še več; o ostalem programu za zdaj še molčijo. Upamo, da bomo na festivalski noči, slišali tudi kakšno s ptujskih festivalov. MG Sindikati v drugem polletju ^eprav bi v tem trenutku lahko trdili, da "idikalna aktivnost nekoliko šepa, pa določene ^aioge tečejo v skladu z zastavljenimi načrti. ^J^ečja pozornost je usmerjena v obravnavo . ''etnih rezuhatov gospodarjenja. Sicer pa so v '"oikatih zastavili svojo aktivnost v drugem polletju - dveh ]x)dročjih in to pri uresničevanju ■^embnih družbenih nalog, ki so zajete v letnem Ogramu dela in pri utrjevanju demokratizacije ( ter povečanja odgovornosti in učinkovi- ''pri uresničevanju sprejetih nalog, rg i" prvi skupini bi poleg obravnave gospodarskih skl dodali še uresničevanje delitve po delu v pi s sindikalnimi stališči in aktivnosti pri pripravi sind?'^. 'lol^umentov za plan 1981 — 1985. Ptujski ^"'kati bodo v drugem polletju analizirali tudi v občini Ptuj. Ustrezno težo bodo dali si.^.°'^ratizaciji odnosov in kolektivnemu delu v zvezi "°'katov Slovenije. To bi bile naloge za obdobje avgust — oktober. V mesecu novembru pa bo vsa pozornost veljala pripravam na volilne konference osnovnih organi- zacij sindikata in sindikalnih konferenc. Ta čas bodo že pripravljena poročila o devetmesečnih f)eriodičnih obračunih, ki jim je potrebno dati ustrezno obrav- navd, saj gre za rezultate, ki iih ie ob morebitnih sla- bostih do konca poslovnega leta še mogoče popraviti. V mesecu decembru bo občinski svet ZS Ptuj ponovno razpravljal in analiziral vlogo in naloge sindidatov pri razvoju delegatskih odnosov ter de- lavske kontrole v združenem delu. V vsem tem obdobju bodo v sindikatih utrjevali že ustaljene metode dela posameznih odborov, ko- misij in svetov v ok3'iru občinskega sveta ter izvedli več seminarjev in drugih oblik delovanja. MG O izvrševanju sklepov in dogovorov Smo sredi poletne sezone, tekozvane sezone dopustov, ko proiz- vodnja več ali manj normalno teče, razen tam, kjer so imeli kolektivni dopust. Napravili smo polletni obračun dela v gospodarstvu in ugotovili, da so podatki kar ugodni, da nam gre proizvodnja boljše od rok kot v prvem polletju lani, da so finančni rezultati ugodnejši. Vse to je lepo in prav, spodbuda za naprej, vendar nas ti podatki ne smejo uspavati. Najprej in to zelo odgovorno se moramo vprašati, ali je vse to in povsod tudi resnično rezultat naših zavestnih prizadevanj, ali pa je nekaj nastalo tudi naključno, zaradi ranih,od nas neodvisnih zunanjih dejavnikov in pogojev na tržišču. Radi se izgovarjamo na inflacijo, zabavljamo nad stalno rastjo cen, toda ob tem pozabljamo, da vse to spremlja tudi stalna rast osebnih dohodkov, kar iz gospodarskega gle- dišča prav gotovo ni najboljše, če resno želimo stabilizirati naše gospo- darstvo. Tolažimo se s tem, da to ni odvisno samo od nas, da moramo plavati s tokom, toda pri tem »plavanju« vsak, če le more, rad prehiti drugega, s tem spodbudi ostale in tako pač vsi plavamo s tokom in s prehitevanjem drug drugega ta tok še pospešujemo. Iz strokovnih služb naših organizacij združenega dela in delovnih skupnosti je skoraj polovica delavcev na rednem letnem dopustu, ostala polovica pa dela... Morda ponekod še bolj kot običajno, saj je treba v nekaterih zadevah nadomestiti odsotne delovne tovariše, nekateri delajo normalno, saj bo one. ki so na dopustu njihovo delo že počakalo tako kot je nje, nekateri pa v tem času na svojih delovnih mestih »dremuckajo«, ker jih pač delo ne priganja. To pa je tudi tisto, zaradi česar je nastal ta komentar. Ali ne bi bilo prav, potrebno in nujno, da bi tisti, kijih morda sprotno delo trenutno preveč ne priganja, pobrskali malo po svojih predalih. Predvsem bi naj pogledali vse tiste dokumente, v katere smo si zapisali naloge, zapisnike vseh tistih številnih sej, na katerih smo sprejemaji sklepe, često ponavljajoče se sklepe o istih nalogah. Kako prav bi bilo, da bi vse to pregledali, preučili in se resno zavzeli, da naloge uresničimo, sklepe izpeljemo tako kot smo sijih zapisali. Poglejmo samo, koliko smo napravili na področju uresničevanja določil zakona o združenem delu. Ali smo že odgovorno pristopili k praktičnemu ustvarjanju dohodkovnih odnosov, ali imamo izdelana ustrezna merila za nagrajevanje po delu in rezultatih dela, ali uveljav- ljamo svobodno menjavo dela, uresničujemo vrsto drugih nalog, kijih določa zakon o združenem delu, ki smo si jih tudi zapisali v naših samoupravnih aktih, smo pa še zelo daleč od tega, da bi ta določila tudi praktično uresničevali v smislu zakona o združenem delu. Zdi se, da smo se tudi pri nas, v ptujski občini enako kot drugje, nalezli nekega opor- tunizma, prevzeli neko filozofijo čakanja in odlašanja. Za naše razmere bi lahko bolj konkretno rekli, da se preveč bojimo misliti z lastno pametjo, zato nas je strah pred lastnim ukrepanjem in samostojnim reševanjem problemov, kijih je tudi mič samostojno rešiti. Kako radi se ob tem izgovarjamo, češ: »tudi drugje še tega nimajo urejenega«. Toda, če bomo vsi tako mislili in se izgovarjali na druge, potem ne bomo prišli naprej. Ne gre tu samo za iskanje in urejanje sistemskih rešitev, enako gre za celo vrsto izvrševanja praktičnih nalog. Poglejmo samo, kako izvr- šujemo naloge v zvezi s pripravo in sprejetjem srednjeročnega plana razvoja do leta 1985. Kljub jasnemu sklepu občinske skupščine, nalo- gam, ki jih je konkretno opredelil občinski izvršni svet in kljub vzorcem, ki so jih pripravile strokovne službe, skoraj polovica nosilcev planiranja ni nalog opravila do roka, in to že sedaj, ko gre le še za formalno sprejemanje aktov. Zato se lahko že sedaj z zaskrbljenostjo sprašujemo, kako bo šele takrat, ko bo šlo za oceno dosedanjega izvajanja nalog, za konkretne programe in za usklajevanje teh programov z vsemi zainte- resiranimi nosilci planiranja, če našega odnosa do doslednega izvajanja sprejetih nalog in sklepov ne bomo popravili, če se ne bomo obnašali bolj odgovorno?! Enako velja tudi za sklepe družbenopolitičnih organizacij. Koliko vsebinsko dobrih sklepov smo že sprejeli in kako malo je bilo od tega konkretno uresničenega. Res je, so stvari, kijih je treba tako ali drugače izpeljati. Ker to ne gre redno in sproti, smo pogosto prisiljeni izvesti kampanjsko akcijo, da stvari za silo uredimo, ali pa naše akcije včasih učinkujejo preveč gasilsko. Pri našem družbenopolitičnem delu pri- manjkuje predvsem stalnega preventivnega delovanja, preventivnega v tem smislu, da s stalno politično akcijo, usmerjanjem in spodbujanjem odpravljamo našo inertnost, zaspanost, pozabljivost in neodločnost, saj s tem preprečujemo zamujanje rokov, pozabljanje na izvrševanje .sklepov. Naša slabost je tudi, da z množico najrazličnejših sestankov, sej, posvetovanj in zasedanj poskušamo reševati tisto, kar bi morali reševati sproti z boljšim gospodarjenjem, z boljšim izkoriščanjem strokovnosti ljudi in njihovega znanja. Res je, sestajanje je potrebno, vendar z boljšo pripravo vsebine, z bolj premišljeno organizacijo in koordinacijo bi lahko prihranili mnogo časa za bolj ustvarjalno delo na delovnem mestu. Pogosteje bi se tudi morali vprašati, ali je vedno potrebno sklicevati ljudi na takšno ali drugačno .sej(5. posvet, kjer samo nekaj poslušajo ali formalno sprejmejo, ali pa .se jim naroči, daje to in ono nalogo treba izpeljati. Ali ne bi veljalo razmisliti o bolj racionalnih oblikah komu- niciranja? Vse to so vpra.šanja, ki morajo biti pogosteje vsebina naših raz- mišljanj, rezultat takih ustvarjalnih razmišljanj pa mora vedno biti praktično, preudarno in učinkovito ukrepanje. . FF Če nam zagode tiskarski škrat Kadar v časniku ni zapisano vse tako, kot bi moralo biti, je tarča kritik, včasih celo posmeha, vedno novinar, ki je ob koncu prispevka podpisan. Verjemite, ni je bolj neprijetne stvari kot škrat, ki skoči izpod peresa novinarja in zelo grenak je zalogaj vseh pritožb, uradnih in neuradnih. Vendar do napak ne prihaja tako pogosto pri pisanju pri- spevkov kot pri prepi.sovanju v tiskarni in pri montaži časopi.sa. Kdor nt)vinarskodelo in postopek dela v tiskarni vsaj malo pozna, lahko že po napaki presodi, odkod le-ta izvira. Žal pa takšnih ljudi ni veliko. Največkrat bralci opozarjajo na napake, ki ne morejo zleteli izpod novinarjevega peresa, niti ne morejo nastali pri prepisovanju, ampak nastanejo pri montaži časopisnih strani. Včasih nas kdo opozori na kakšen lapsus, do vsebinskih napak pa tako ne prihaja pogosto. Hvale/ni smo bralcem za vsako opozorilo, čeprav smo ga sami takoj opa/ili. Tudi to je dokaz, da ptizorno berejo naše prispevke. Velikokrat pa pri lakšnem opozarjanju stopi v ospredje ton. s katerim nam prizadeti in tudi neprizadeti sporočajo napake. Včasih je napaka samo farsa in je si>govorniku. največkrat potekajo takšna opravičila po telefonu, več do tega. da izpoje levite, kot da opozori na napako. To potem ni kritika, ki iiradi. ampak podira in napravi več škode kot koristi. VK 6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 16. avgust 1979 - TEIUVIK Podeljena priznanja krajevne skupnosti v nedeljo, 5. avgusta zjutraj so se delegati skupščine, sveta in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Dolena sestali na svečani seji in tako pred pričetkm osrednje slovesnosti ob prazniku občine Ptuj počastili letošnji praznik. Občani te krajevne skupnosti so letos s svojimi in s pomočjo sredstev širše družbene skupnosti, zgradili dom družbenopolitičnih organizacij. Na svečani seji se je predsednik sveta krajevne skupnosti, Jože Hebar zahvalil vsem krajanom in organizacijam združenega dela, ki so kakorkoli prispevalli k razvoju krajevne skupnosti Dolena, posebej še tistim, ki so pomagali pri gradnji doma. Pred občani te manj razvite krajevne skupnosti ješe mnogo nalog, kijih bodo uresničili s skupnimi prizadevanji. Da bi vsaj delno poplačali delo, ki so ga posamezni krajani in OZD vložili v gradnjo doma ter prizadevanja za razvoj skupnosti, so bila na predlog družbenopolitičnih organizacij Krajevne SKupnusti na svečani seji podelena priznanja, ki so jih prejeli: Zlato plaketo krajevne skupnosti Dolena: Jože Hebar, Francka Petrovič, Herbert Sorec in Maks Petrovič; Srebrno plaketo krajevne skupnosti Dolena: Lucija Avguštin in Franc Tominc; Bronasto plaketo KS Dolena: Janez Jerenko in Ivan Nemec. Podeljena so bila tudi pismena priznanja KS, ki jih je prejelo 15 občanov, organizacij združenega dela in društev kot priznanja za razvoj krajevne skupnosti ter priznanja za izredno aktivnost v krajevi skupnosti, ki jih je prejelo 27 občanov in društev. V Doleni pa so se odločili tudi za podelitev zlate plakete udarnika, ki jo je prejel Jakob Cebek, za srebrno plaketo udarnika, prejel jo je Marjan Skrila in za bronatsto plaketo udarnika KS Dolena, kijoje prejel Anton Skrila. Podeljenih je bilo tudi 21 pismenih priznanj udarnika KS Dolena in pismena priznanja krajevne kupnosti, ki so jih prejeli Gasilsko društvo Tržeč, Gasilsko društvo Sela in oddelek milice Majšperk. Tako so se Dolenčani ob letošnjem prazniku občine Ptuj oddolžili krajanom in vsem ostalim, ki so aktivno delovali in še delujejo v tej krajevni skupnosti. N. D. Jože Hebar iz Zg. Pristave, pred- sednik sveta skupščine KS in eden najaktivnejših v prizadevanjih za razvoj KS Dolena posnetek: zk Francka Petrovič, sekretarka KK SZDL Dolena je bila med občani, ki so največ prispevali k razvoju KS in h gradnji doma v Doleni. Posnetek: zk Zapleti okoli lokacije doma krajanov v ptujski na novo ustanovljeni krajevni skupnosti Bratje Reš, ne mine nobena seja ali sestanek, I da ne bi bila na dnevnem redu tudi načrtovana graditev novega doma krajanov. Krajani združujejo za ta objekt in druge namene 2 odstotni krajevni samoprispevek, ki so ga z visokim odstotkom izglasovali na lanskem rererendumu. Pa se je zataknilo že pri določitvi lo- kacije Interesi občanov v okviru krajevne skupnosti, krajevnih družbenopoli- tičnih organizacij, delegacij in drugih dejavnikov na zainteresiranem ob- močju KS Bratje Reš nikakor ne morejo doseči ustreznega soglasja z ob- činsko urbanistično strokovno službo in oddelkom za urbanizem pri Pro- jekta inženiringu v Ptuju. Doslej je padlo ,,v vodo" pet možnih lokacij. Nekatere je iz menda objektivnih vzrokov (ob cesti Ptuj-Vurberk, ob Pa- norami je arheološki teren z zaščitnim režimom prve kategorije) zavrnila urbanistična služba, z nekaterimi predlogi se zaradi lokacijske oddaljeno- sti ali dražje izvedbe gradbenih del niso strinjali krajani, propadel je na- črtovani nakup zasebne stanovanjske hiše, ki bi bila primerna za ureditev doma krajanov in ustrezne prodajalne v njem. Krajani so opravičeno nezadovoljni, čeprav je na drugi strani res, da v enem letu ni moč uresničiti dokaj zahtevnega programa, še zlasti zato ne, ker je pri nas običajno papirnata ,,vojna" pred vsakršnim pričetkom gradnje časovno daljša, kot gradnja objekta sama. Zadeva okoli lokacije doma krajanov v KS Bratje Reš je zdaj tako da- leč, da je v ,,ognju" še ena, upamo da zadnja lokacija v bližini Marofa. Za predlog te lokacije je poslal Projekta inženiring svetu KS Bratje Reš naslednje mnenje: ..PREDLAGANA LOKACIJA NA MAROFU LEZI V KOMPLEKSU ZA KATEREGA JE V IZDELAVI ZAZIDALNI NA- ČRT. DO OKTOBRA BO ZAZIDALNI NACRT IZDELAN DO TAKE FAZE. DA BOMO V TEM CASU LAHKO IZDELALI LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO ZA DOM. Sredstva za graditev novega doma čakajo, čaka pa tudi pripravljenost krajanov, da bi vanj vložili tudi svoje prostovoljno delo. Da je dom kra- janov v tej KS resnično potreben, nam pove dejstvo, da se sedaj organi krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in delegacije sestajajo v prostorih posebne sobe bifeja Cebek, služb KS v Ptuju. Nejevoljne so tudi gospodinje, ki čakajo, da bo v zgradbi novega doma tudi manjša prodajalna z najnujnejšimi vsakdanjimi življenskimi potrebščinami. JOS KRAJEVNA SKUPNOST STOPERCE NAJVEČ POZORNOSTI CESTAM Tudi v stoperški krajevni skupnosti so pripravili smernice za plan v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985. V tem in v prihod- njem letu pa imajo v načrtu še nekaj nalog, ki jih želijo pravo- časno uresničiti, vendar so vezane na sredstva. Feliks Taciga. pred- sednik skupščine krajevne skup- nosti Stoperce pravi: »Letos moramo urediti avto- busno postajališče, saj ljudje ča- kajo na avtobus pod milim ne- bom. prepuščeni dežju, vetru, snegu, vročini. V načrtu je tudi urejanje peš poti Grdina—Sto- perce, urejamo cesto Benetek, most v Stopercah, urediti moramo cesto Stoperce — Gnanjivrhin Grdina—Kupčinji vrh. V jeseni bomo morda še regulirali potok v Grdini. Nekaj nalog bomo najbrž mo- rali prenesti v prihodnje leto, saj vsega ne bomo zmogli. Za ome- njene naloge že imamo določena sredstva, ki se zbirajo od sejnin in podobnih stroškov, saj delegati ne prejemajo sejnin za seje v naši krajevni skupnosti.« V letošnjem letu vam poteče petletni samoprispevek in v jeseni se boste z referendumom odločali za uvedbo novega samoprispev- ka. Kako Se pripravljate na refe- rendum? »Res se nam ta samoprispevek izteka, s sredstvi pa smo zgradili trafo postaje, dve pa še moramo. Sredstva naslednjega samopri- spevka bomo porabiili izključno za popravilo naših cest, ki so v zelo slabem stanju. Ceste so naš naj- večji problem, saj so ob deževnem vremenu izredno težko prehodne. v glavnem so ceste ilovnate. No. v prihodnjem letu imamo v načrtu izgradnjo mrliške vežice, nadgradnjo prostorov krajevne skupnosti in izgradnjo prečrpa- lišča za vodo. Gre za kmetije, ki so na višini nad 500 metrov nad- morske višine. Za nadgradnjo prostorov krajevne skupnosti moram povedati, da bomo sred- stva prispevali krajani sami, tudi material in s prostovoljnim delom bomo pomagali, da bo gradnja čimbolj poceni. Nekaj sredstev bomo dobili tudi od SO Ptuj. V načrtu je tudi obnova šolskega poslopja. Uredili smo že central- no kurjavo, sanitarne prostore, vodovod in električno napeljavo, v letu 1980 pa bomo obnovili pročelje in notranjost šolskega poslopja. Omenim naj še most v Grdini, ki bi ga zgradili s širšo pomočjo. Za obnovo namreč pripseva nekaj sredstev krajevna skupnost, nekaj pa GG Maribor in če bodo sred- stva, ga bomo morda zgradili že letos.« Kaj ste pa zapisali v smernice za plan 1981-1985? »Zastavili smo si precej širok program nalog. V naslednjem srednjeročnem obdobju imamo dokončanje mrliške vežice in gradnje prostorov krajevne skup- nosti — obe nalogi prenašamo iz tega srednjeročnega obdobja, ker najbrž ne bomo uspeli dokončati vsega, asfaltiranja ceste Majšperk — Rogatec, ureditev krajevnih cest, prečrpališča za vodo bi naj zgradili, uredili razne komunalne objekte, obnovo MlP-ove poslo- valnice v Stopercah imamo tudi v načrtu, izgradnjo telefonskega omrežja, asfaltiranja ceste Grdi- na—Kupčinji vrh. Precej pozor- nosti bomo posvečali moderniza- ciji kmetiijstva — usmerjanju kmetij, razvoju kmečkega turiz- ma, povdarek pa bomo dali še SLO in družbeni samozaščiti.« V vaši krajevni skupnosti se srečujete s problemom odhajanja mladih in z opuščenimi kmetija- mi, saj ni pri vas nobene možnosti za zaposlitev. AU razmišljate kaj o reševanju teh problemov? »O teh svareh smo se pogo- varjali s predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij v občini. Možnosti za postavitev kakšnega obrata prj nas ni. saj imamo slabe ceste. Pravzaprav nismo prišli do nobe- nega sprejemljivega zaključka, kako rešiti ta problem. Pri nas so pretežno majhne kmetije, ki ne dajejo pravega zaslužka za pre- življanje, zato se ljudje zaposlu- jejo v Majšperku, Rogatcu, Ma- kolah in v Kidričevem. Vsakod- nevna vožnja paje zelo naporna, tako da ti ljudje ponavadi po do- ločenem času odidejo, si postavijo hišo kje blizu kraja za zaposlitve.« Kakšno pa je sodelovanje s so- sednjo krajevno skupnostjo Majšperk? Verjetno premalo. Več kon- taktov bi morali imeti. V nasled- njem obdobju bomo poskušali problem zaposlovanja reševati skupaj s sosednjimi krajevnimi skupnostmi. Motilo pa nas je, da v planu razvoja do leta 20(W Maj- šperk in Stoperce nista bila ome- njena — v smislu nadaljnjega razvoja. Takrat smo dali svoje pripombe, da je to potrebno upoštevati. Pri nas so,pogoji za razvoj kmečkega turizma, saj je Donačka gora turistično zelo pri- vlačna, saj je ena od najbolj ne- onesnaženih. Tako bi kmetje lahko prodali svoje pridelke brez posredništva.« Načrti so les smeli, skromen delček jih v krajevni skupnosti, — vsaj glede kmečkega turizma že uresničujejo. Glede na to, da vse naloge skupno načrtujejo in jih skupno tudi uresničuje je priča- kovati, da bodo tudi te zadovolji- vo rešili. N. U. Feliks Taciga: »Vedno več opuš- čenih kmetij je po haloških hribih, mladi odhajajo za zaslužkom.«' Foto: I. kotar PRIPRAVE NA AKCIJO „NiC NAS NE SME PRESENETITI" V KRAJEVNI SKUPNOSTI DESTRNIK Usposobiti najširši krog delovnih ljudi in občanov Pri občinskem štabu civilne zaščite občine Ptuj so v okviru delovnih in akcijskih priprav na akcijo opravili več aktivnosti, ki so v tesni povezanosti z nalogami na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vse te naloge pa obvezujejo, da se pripadniki civilne zaščite nene- hno usposabljajo ter svojo uspo- sobljenost tudi preverjajo skozi konkretne vaje. Tako smo v letošnjem letu v ptujski občini že izvedli več zdruzenih praktično reševalnih vaj enot in štabov civilne zaščite. Občinski štab ocenjuje, da so bile vse skrbno pripravljene in izvedene in da so dosegle svoj namen. Zlasti po- memona vaja je bila na obpiocju krajevne skupnosti »Tone Znida- rič« v Ptuju, kjer so združno sodelovali štabi civilne zaščite organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. V preteklih mesecih je bilo organiziranih tudi več tečajev, predavanj in tekmovanj med enotami za prvo pomoč, gasilskimi in drugimi enotami. Pri štabu so tudi ocenili, da se večina štabov dobro pripra- vlja in da uresničujejo programe dela na področju usposabljanja, preverjanja usposobljenosti in opremljenosti enot za naloge na področju civilne zaščite. V krajevni skupnosti Destrnik se na akcijo: »Nič nas ne sme presenetiti« dobro pripravhajo. To so dokazali tudi z uresničeva- njem nalog v okviru priprav na akcijo. Anton Kovacec, tajnik krajevne skupnosti in načelnik civilne za.ščite je povedal, da so v skupnosti že opravili vse naloge v zvezi z vajo. Določili so, da akcija ne bo potekala samo 29. in 30. septembra, temveč bodo aktivno- sti s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite izvajali skozi vse leto. V vajo bodo vključili štab civilne zaščite kra- jevne skupnosti z vsemi enotami, kr^evno organizacijo ZZB NOV. krajevno organizacijo ZSMS, osnovno šolo, osnovno organizacijo ZK. narodno zašči- to. ostala društva in družbene organizacije, odbor za LO in DS v krajevni skupnosti, medtem ko je največ nalog na socialistični zvezi. Anton Kovačec poudarja, da se akcija ne bo izvajala samo v omenjenih dneh, temveč bodo skozi konkretne oblik^ skušali vključiti čimveč delovnih ljudi in občanov v proces odločanja na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Naloge s tega področja morajo biti vsa- kodnevno prisotne in morajo doseči moralnopolitično enot- nost, krepitev vseh dejavnosti ljudske ODrambe in družbene samozaščije v okviru najširših množic. Že v naslednjih dneh bodo v krajevni skupnosti izvedli vmo civilne zaščite pod geslom »R.deči petelin«; v njej pa želijo preveriti samozaščitno delovanje pred požari. Zato bodo v okviru vaje pregledali elektro instalaci- je, dimnike, garaže, če hranijo goriva. Tu se njihovo delo ne konča, saj bodo nadaljevali še z akcijo »Naša obramba v vsako hišo«; organizirali pa bodo še več predavanj o samozaščiti prebi- valstva v primeru naravniTi ne- -sreč. Posebno težo bodo v okviru priprav na akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« dali informira- nju oDčanov; v ta namen bodo izdali ustrezna navodila za ukre- panje občanov v dneh vaje in druga navodila, kako se naj občani ravnajo v primeru narav- nih in drugih nesreč ter za primer normalnega stanja. Ob tem bodo tudi popisali strelovode, ker bodo v prihodnjih aktivnostih redno pregledovali uporabnost strelovodov. To je le del iz obsežnega programa nalog, ki so ga v letu akcije: »Nič nas ne sme presene- titi« pripravili v krajevni skuj?no- sti De.strnik in s katerim želijo doseči najširšo usposobljenost delovnih ljudi in občanov za naloge na področju ljudske ob- rambe in družbene samozaščite. MG Anton Kovačec: Z akcijo bomo nadaljevali skozi vse leto foto: R SODELOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU SLOVENSKIH GORIC Povezuje nas cilj: načrtnejši in hitrejši razvoj v Slovenskih goricah že vsto let uspešno sodelu- je sedem krajevnih skupnosti: Destrnik, Grajena, Juršinci. Polenšak. Heroja Lacka Rogoznica, Vitomarci in Trnovska vas. Kako seje to sodelova- nje razvilo? Pričelo seje že leta 1972, ko so se pripravljali na pohod po poteh revolucije in skupaj krenili v Slovenjegonškem Krambergerjevem odredu proti Mostju. Vsakoletne priprave na to prireditev so jih trdneje povezale in njihovo sodelovanje se je razrastlo še na druga področja. Razen tega. da vsako leto skupaj gredo po poteh revolucije, so letos skupaj obiskali "kraje na Gorenj- skem. znane iz NOB, SKt^aj so se lotili akcije »Nič nas ne sme presenetiti<.. Ob občinskem prazfiiku so pripravili slavnostne seje skupščin in vodstev družbenopolitičnih organizacij, pester kulturni program in zakurili kresove.v vseh sedmih krajev- nih skupnostih. Mladina je organizirala tekmova- nje. na katerem so se pomerili, kdo zna več o narodnoosvobodilnem boju v Slovenskih goricah. Pravkar je pred njimi še veliko nalog, da bo razvoj tega manj razvitega območja načrtnejši in hitrejši. Aktivnost morajo usmeriti predvsem na pcKlročje planiranja: analizirati je treba stanje in na teh temeljih načrtovati razvoj. O tej nalojgi se dogovarjajo v krajevnih konferencah SZDL. Sklepe in smernice Dodo skupaj sprejeli na med- krajevni konferenci SZDL. Veliko imajo skupnih interesov in pHKlobnih težav, zato jim skupno delo pomeni lažje uresniče- vanje ciljev. VK KRAJEVNA SKUPNOST PODLEHNIK Za uspeh referen- duma Vse družbenopolitične organiza- cije in samoupravni organi so sredi skrbnih priprav na referendum za uvedbo posebnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Podlehnik. O tem bodo krajani od- ločali v nedeljo, 26. avgusta na kM 22 glasovalnih mestih, raztresenih po naseljih te obsežne in hribovite krajevne skupnosti. Vodstvo krajevne skupnosti je šlo v akcijo za posebni samoprispe- vek zaradi tega, ker sredstva iz rednega samoprispevka za sofinan- ciranje modernizacije cest ne zado- šča. V programu je namreč moder- nizacija cest ZakI — Kozminci do meje s KS Zetale (k. o. Dobrina) in Podlehnik — Sp. Gruškovje. Skup- na dolžina obeh cest znaša 6 km in 300 metrov, predračunska vrednost modernizacije pa znaša 8,695.420 dinarjev, od tega bi morala krajev- na skupnost zbrati 30 odstotkov, ostalo pa bo prispevala lokalna skupnost za ceste. V krajevni skupnosti že imajo za- gotovljenih sredstev za okrog 1,808.630 din, od tega 1,100.000 din iz rednega samoprispevka, 500.000 din si bodo sposodili pn banki — enoti v Ptuju; manjka pa jim še najmanj 812.000 dinarjev. Prav te pa želijo zbrati s posebnim samoprispevkom krajanov. Ce bo referendum uspešen, bi posebni samoprispevek krajam plačali v petih obrokih in to vsaka dva meseca, pričenši s septembrom, tako da bi celotno obveznost po- ravnali do konca aprila 1980. Zara- di kar najbolj pravične obremnitve, so krajane, glede na dohodek in premoženje razdelili na pet skupin- Poleg tega se bodo krajani na re- ferendumu tudi odločali o tem, bodo s prostovoljnim delom napra- vili in uredili bankine na celotni dolžini modernizirane ceste. Vred- nost teh del znaSa po predračun" 206.630 din in bi jo krajani prisp«' vali tako, da bi vsak dela zmoi^" občan opravil en dan dela pri urcj^' nju bankin, če pa dela ne opravil, bi naj plačal dnevnico dra- gemu v višini 300 din. Dela pa bodo oproščeni moški nad 60 let in žen- ske nad 50 let starosti, matere ^ otroci do 7 let, otroci do 15. starosti, bolniki in noseničce, v®.®' dar je treba to dokazati z zdravniš- kim potrdilom. ^ f SDNIK - 16- avgust 1979 NASE KMETIJSTVO - 7 CEPLARSTVO IN TRSNICARSTVO V JURŠINCIH V Juršincih se že sedaj skrbno pripravljajo na proslavo 80-letnice organiziranega ceplarstva in trsni- jjrstva na naSem območju, ki ga jjodo proslavili sredi prihodnjega [gta. Med najdelavnejšimi oripravljalci gradiva za proslavo ie jden najstarejših Se živečih aktivnih trsničarjev FRANCEK HOLC, ki je tudi vnet turistični delavec, bil nekoč delaven v društvu kmečkih fantov in deklet, pa tudi danes 2l(tiven na vseh področjih, povrh pa še priložnostni dopisnik v sredstva obveščanja javnosti. Zvedeli smo, da Je Franček Holc jte pripravil obsežno Kroniko razvoja trsničarstva na juršinskem območju, zato smo ga povprašali, Icako daleč je s svojimi zapisi? „Za okoliš JurSinci-Gomila sem jje pripravil obširno gradivo, koncept napisan na pisalni stroj, pod naslovom: OD KDAJ ZI- BELKA JURSINSKEGA VINO- GRADNIŠTVA IN SADJARSTVA in OD KDAJ ZI- BELKA JURŠINSKEGA CEPLARSTVA IN TR- SNIČARSTVA TER DREVESNI- CARSTVA. Zanimivi so predvsem podatki, da so nekoč juršinski ceplari, organizirani v ekipah, cepili skorej v vseh trsnicah na območju Slovenije, tudi na Primorskem in v bližnjih krajih na HrvaŠkem. Tako so letno cepili po več milijonov trsnih ključev." To se pravi, da je bilo juršinsko ceplarstvo in trsničarstvo nekoč pomembno za ves slovenski pro.stor. ,,Tako je.V centru Juršinc se je začelo organizirano ceplarstvo in trsničarstvo leta 1900 in se je od takrat neprekinjeno obdržalo. Prvotno je pokrivalo celotno območje spodnje Štajerske, v času predaprilske Jugoslavije v glavnem za območje Slovenije, danes pa le še za pomurski, podravski in posavski vinorodni rajon." Kakšne pa so nadaljnje perspektive? ,,Niso preveč obetavne. Poglejte samo dolgoročni urbanistični program razvoja ptujske občine do leta 2000. V njem vinogradništvo okrog Juršinec in Gomile sploh ni več predvideno, seveda je to le uradno, vseeno pa se vino- gradništvo na tem območju obnavlja in se bo obnavljalo, ne glede na papirnate plane." Povrniva se na proslavo, ki jo pripravljate prihodnje leto ob 80- letnici ceplarstva in trsničarstva. ,,Ne gre samo za ceplarstvo in trsničarstvo. Prihodnje leto bomo proslavili tudi 75-letnico na zadružni osnovi organiziranega trsničarstva v Juršincih. Danes to tradicijo nadaljuje skupnost trsni- čarjev in drevesničarjev, poleg tega pa smo na novo osnovali DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV s sedežem v Juršincih, njegov delokrog pa bo obsegal celotno območje ptujske občine. Ce hočemo, da bo naša proslava prihodnje leto uspela, da bo imela vsaj regionalni, če že ne republiški značaj, čaka tako skup- nost tTsntCarjev m drevesm'carjev kot društvo vinogradnikov in sadjarjev veliko dela." Ali imate za pripravo proslave že imenovan kak pripravljalni odbor? ,,V okviru krajevne skupnosti Juršinci imamo komisijo za praznovanje in se aktivnost odvija v glavnem v okviru te komisije, potrebno pa bo prav gotovo širše sodelovanje." Ce pripravljate proslavo, imate verjetno vsaj idejno zasnovo programa, kaj vse načrtujete? ,,Pripravljamo obsežno razsta- vo, povezano s poskuSnjo vin in priznanih sortmh vm. V ta namen bi radi zraven lovskega doma zgra- dili tudi svoje prostore, v povezavi s Turističnim društvom Gomila pa bi radi zgradili na Gomili, na tej znani večkratni četveromeji, večji leseni prostor, ki bi služil za razne strokovne prireditve, srečanja sadjarjev, vinogradnikov, za rekreacijo delovnim ljudem in tudi za populariziranje kmečkega turizma". Priredil: FF Franček Hok: „ŽeUm, da bi moje delo izšlo v brošuri ali vsaj v nad a^evanjih v časopisu" 17. MEDNARODNI KMETIJSKO 2IVILSKI SEJEM V GORNJI RADGONI ZANIMIVO, PESTRO IN ZABAVNO Jutri popoldan, trorej 17. avgusta, bo zvezni sekretar za kmetijstvo Milovan Zidar odprl le- tošnji kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgo- ni. Otvoritev sejma bo ob 14. uri, ob 16.30 pa bo republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk odprl slovensko razsta- vo lisastega goveda. Zvečer pa bo pester nastop plesne skupine Club Venezia Danze. Takšen je program prvega dne. Podobno je program pripravljen za vse dneve, torej ,,bolj resni del" in zabavni del, s tem, da je otvoritev prvi dan, ostale pa so strokovna predavanja, razstave, ocenjevanja , prikazi, posvetovanja, ogledi, nakupi, stratka vse, kar sodi v okvir sej- ma, ki si je z dolgoletno in -uspešno tradicijo pridobil širok krog obiskovalcev in veliko zani- manje strokovnjakov. Zanimanje razstavljalcev je tolikšno, da so razstavne površine v celoti razprodali precej ča- sa pred otvoritvijo. To kaže, da bodo v Gornji Radgoni potrebovali še več odprtih in zlasti po- kritih razstavnih površin. V tej smeri že načrtu- jejo razširitev. Sedaj razpolagajo v poslovni enoti Pomurski sejem, ki je v sestavi Gospodar- skega razstavišča Ljubljana, s 55 tisoč kvadra- tnimi metri sejemskega prostora, od tega je 8000 kvadratnih metrov pokritega in zaprtega. Za tokratno prireditev je prijavljenih 520 raz- stavljalcev, med njimi 128 tujih. Pomembno je, da so organizatorji uspeli pridobiti veliko do- mačih proizvajalcev kmetijske mehanizacije ter živilsko predelovalne industrije. Tako sejem pridobiva vedno bolj tudi vsejugoslovansko obeležje. Ob kmetijski mehanizaciji bo letos največ pozornosti posvečeno slovenski razstavi lisastega goveda, to bo po 23 letih osrednja slo- venska razstava. Ob tem velja omeniti, da je v Sloveniji 56 odstotkov vseh govedi lisaste pas- me, saj se je s to pasmo povečalo pridelovanje mleka in prirast, kar je rezultat skupnega po- speševalnega in selekcijskega dela. Razstava in revija najboljšega lisastega goveda bo pravgoto- vo vrhunec sejma. Ob tem si bomo na sejmu lahko ogledali tudi dosežke živilsko predeloval- ne industrije, zaščito pridelkov in posevkov, gnojila, semena in ostali reprodukcijski materi- al. V posebnem paviljonu bo degustacija slo- venskih vin. Vsak dan bodo na sejmu tudi strokovna pre- davanja za kmetovalce in pogovori s kmetij- skimi strokovnjaki, popestrili pa jih bodo s predvajanjem filmov. Na predavanjih bo bese- da tekla o zaščiti vinogradov, vzrejnih smereh simentalske pasme v Jugoslaviji, problemih ma- stitisa v govedorejski proizvodnji in organizi- ranju rejcev v naši republiki. V okviru letošnje- ga sejma bodo v Gornji Radgoni tudi skupščina SIS kmetijsko živilskega sejma, seja govedorej- skega odbora pri živinorejski poslovni skupno- sti, odbora za sejme pri medobčinski gospodar- ski zbornici za Pomurje in seja Izvršnega odbo- ra Zadružne zveze Slovenije. Spremljajoči program sejma, ki obsega 20 odstotkov celotne dejavnosti, bo zelo bogat. Sprehod po objavljenem programu kaže, da za- bavnega programa z dobrimi prekmurskimi, pr- leškimi in srbskimi specialitetami ne bo manj- kalo prav nobeden dan sejma. Zabavni park bo ločen od ostalega, na tem prostoru pa bo priso- tna tudi domača obrt. Organizatorji pripravlja- jo tudi kmečko parado, ta bo prvo nedeljo, za katero vlada veliko zanimanje, za zadnjo nede- ljo pa so pripravili veliko tombolo. Veliko več prostora bi potrebovali za opis vsega kar bo moč v sejemskih dnevih videti, sli- šati, poskusiti, kupiti. Pravgotovo bo vsak obi- skovalec našel nekaj zase in za svoje potrebe. Banka bo prisotna, čeprav pri nakupu kmetij- ske mehanizacije in strojev običajno uporablja- mo način skupne nabave prek zadružnih orga- nizacij. To je bolje, ker bomo v nasprotnem primeru kaj malo prispevali za poenotenje kme- tijske mehanizacije s cUjem boljše založenosti z rezervnimi deli in učinkovitejšo servisno službo. Torej, kmetijsko živilski sejem bo odprt od jutri do nedelje 26. avtusta. Obiskali si ga boste lahko vsak dan od 9. ure, v nedeljo pa od 8. do 19. ure. 1. kotar PROTI JABOLČNEMU ZAVIJACU srede julija dalje se pojav- ljajo metuljčki druge generacije jabolčnega zavijača. Zato priporočamo takojSnj? škropljenje proti temu škodljivcu, velja pred- vsem za pozne sorte jablan. Ker računamo s pojavom ličink druge generacije ameriškega kaparja šele okoli 20. av^sta, bi naj tisti, ki bodo škropili po tem datumu dodajali manj strupenim in nevarnim insekticidom še ultracid, ki je proti zavijaču zelo učinkovit in gusathion, ki deluje tudi proti ameriškemu kaparju. Ponekod se ponovno pojavljajo listne uši. Na te bi morali biti pozorni zlasti v mladih, Se nerod- nih nasadih. Prav zaradi druge rasti na mladih poganjkih. Se vedno obstaja tudi nevarnost jablanove plesni predvsem pri občutljivejših sortah, zato bi škropivu dodajali tudi fungicide proti tej bolezni.Seveda je pri škropljenju treba upoštevati karenco (čakalno dobo). V nasadih, kjer se je ponovno razmnožil rdeči pajek, bi bilo treba škropivu dodajati Se akaridd. Škropljenje proti rdečemu pajku bi smeli opraviti samo po predhodni kontroli nasadov, torej po resnični potrebi, ne pa na pamet. Pri hruškah je prav tako treba paziti na zatiranje jabolčnega zavijača in velja v glavnem enako kot za jablane. Opozarjamo zlasti na nevarnost poznega škriupa na plodovih, zato je treba hruške škropiti do takrat, ko je to mogoče zaradi karence. Nevarnost hruševe bolšice obstaja zlasti v nasadih, kjer je prišlo do ponovne rasti, kjer pa je rast prenehala, nevarnosti ni. jz navodil strokovne službe kmetijskega zavoda Maribor Takojšnja pomoč od toče prizadetim Neurje, ki je 26. in27. julija pustošilo na območju vznožja bistriškega Pohorja, predvsem pa v krajih Visole, Kostanjevec, Zg. Lo^ica, Sp. Lo- žnica, Cigonca in Videž je prizadejalo kmetovalcem, predvsem zasebnim veliko materialno škodo. Takoj se je sestal na izredni seji izvršni svet skupščine občine Sloven- ska Bistrica in ocenil nastalo škodo, ki je po prvih izračunih povzročila izpad dohodka, v obliki uničenih posevkov kot tudi sadja in vinogradov za okoli 17,5 milijona dinarjev. Od skupno 1137 hektarjev od toče priza- detih kmetijsko obdelovalnih zemljišč, od tega 716 ha njiv, 317 ha sadov- njakov in 104 ha vinogradov. Ob tem so bila v največji meri prizadeta za- sebna zemljišča. Udarec je toliko težji, ker je le malo prizadetih kmeto- valcev svoj pridelek imelo zavarovan. V prizadevanjih, da bi kar najbolj ublažili posledice uničujoče toče so delegeti in člani izvršnega sveta skupščine občine Slovenska Bistrica spre- jeli več ukrepov za pomoč, ki jo bodo deležni predvsem tisti kmetovalci katerih pridelek je bil uničen nad 20 odstotkov skupne vrednosti kataster- skega dohodka. Med najpomembnejšimi ukrepi bo odpis nekaterih dru- žbenih dajatev, davka iz dohodka od kmetijske dejavnosti ter prispevka za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov. Ob tem bo skupščina občine Slovenska Bistrica iz proračunske rezerve povrnila stroške jesenske setve ozimnic ter nabavo semen in umetnih gnojil. Hranilno kreditna ban- ka pri Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica pa bo za letošnje gradniške naložbe. Prav tako pa naj bi Kreditna banka Maribor preložila odplače- vanje obrokov kreditov za kmetijsko mehanizacijo. Kmetijska zadruga pa bo pričakovano količino koruze iz uvoza namenila za krmljenje živine na poškodovanem območju. V bistriški občim pričakujejo zaradi škode po neurju, zmanjšanje dru- žbenega proizvoda za 1,04 odstotka, to pa je tudi premalo, da bi lahko uveljavljali zahtevek za nadomestilo škode iz republiških solidarnostnih sredstev. Viktor Horvat 8 - IZ NASIH KRAJEV 16. avgust 1979 - TEDNIK Odslej še ena nevarnost na cesti več Vedno smo priča prometnim nesrečam, ki se pripetijo na naših cestah iz raznovrstnih razlogov. Bodisi zaradi neprevidnosti, zaradi pijanosti ali karkoli že. Na žalost se nesreče končajo zelo tragično ali celo s smrtnimi primeri. Pa naj so to otroci, mladina ali starejši ljudje, vedno nam je žal za vsakim ugaslim življenjem. Mnogokrat so udeleženci prometnih nesreč mladoletniki, ki brez vozniških dovoljenj brezglavo divjajo po cestah in se ne zavedajo, da niso sami na cesti. Daje poleg njih še na tisoče voznikov, ki se jim prav tako mudi. Vendar se zavedajo, da so vseskozi na cestah v življenjski nevarnosti. To so vsakdanje stvari na naših cestah. Nekaj nevsakdanjega pa seje zgodilo v sredo osmega avgusta letos na stranski cesti Ključarovci- — Runeč. Zjutraj okrog pol osme ure seje tovarišica R. vračala iz trgovine v Ključarovcih. Imelaje polne roke prtljage, kojoje nenadoma iz grmovja napadel srnjak. Kaj paje to tako čudnega, se boste vprašali? Smešno kajne, toda na žalost resnično. Srnjak seje z rogovi zaganjal vanjo,jo suval tako dolgo dokler ni obležala v obcestnem jarku. Takrat je srnjak dobil pravo voljo, za suvanje. Na srečo seje mimo po cesti pripeljal avtomobil, katerega se je srnjak prestrašil in jo ucvrl v bližnji gozd. Ženska se je s težavo pobrala š "tal in se napotila nazaj v trgovino po pomoč. Ko jim je začela pripo- vedovati, kaj se ji je zgodilo je padla v nezavest. Prijazne trgovke prodajalne v Ključarovcih pa soji grobo očistile rane, ki jih je imela kar precej. Medtem pa se je.najbližji sosed odpeljal v Ormož po rešilni avto. Rešilni jo je odpeljal na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. Ugotavljali so, da bi srnjak naj bil last nekega bližnjega lovca. Torej en strah, ena bojazen na cesti spet več. Občani, ki rabijo najnujnejše vsakdanje stvari iz trgovine, se vsak dan s strahom ozirajo na obe strani ceste. Le s katerega obcestnega jarka, zaraščenega z grmovjem se bo zakadil srnjak, ki mogoče skrit čaka na svojo novo^ žrtev.. Vprašam se, kako bo se končal primer, če bo nekoč žrtev srnjaka kateri izmed otrok? Danica Raušl Strožje glede bolniškega staleža v TGA ,, Boris Kidrič" v Kidričevem že vrsto let ugotavljajo, da je precej takih delavcev, ki uradno dobijo bolniški stalež, doma pa potem krepko delajo, čeprav so bili na delovnem mestu za delo ,,nesposobni". Zato se je precej let razpravljalo o potrebi po nastavitvi kontrolorja bolniškega staleža. To je sedaj opravljeno in od 1. julija 1979 je to delovno mesto ali po novem dela in opravila zasedeno. Kontrolor bo obiskoval bolnike na domu in preverjal, če vsi tudi upoštevajo navodila zdravnika. Upajmo, da bo kontrolor ugotovil marsikaj in tako opravičil svoje delo. Franc Meško Halo 062 819129 Tako se je pričel prvi telefonski pogovor' zaposlenih na planinskem domu Osankarica z občinskim središčem Slovensko Bistrico. To pa je bilo 30. julija 1979 dopoldne, ko so delavci ptt Maribor in enote PTT Ptuj vzpostavili prvo telefonsko zvezo iz tega najbolj obiskanega muzeja NOB na Slovenskem. Za uspeh te akcije so bili zaslužni tudi vojaki garnizije JLA Slava Klavora iz Maribora, pa Gozdno gospodarstvo Maribor, Podjetje za impregnacije lesa Hoče, brigadirji občine Slovenska Bistrica, Certus Maribor in še bi lahko naštevali tudi mnoge posameznike, ki so v tej akciji dali svoj pomemben delež. Te dni pa poteka še ena, nič manj pomembna akcija. Do planinskega doma in muzeja NOB na Osankarici kopljejo vodovod, ki ga bodo predali svojemu namenu že ta mesec ali najpozneje prve dni v septembru. Viktor Horvat Neurje odnašalo tudi ceste Pogosta neurja, ki so v zadnjih dneh divjajo nad bistriškim Pohorjem so povzročila skupno s škodo na kmetijskih površinah tudi na njihovih prometnicah, saj so pohorski hudourniki neusmiljeno izpirali tudi s težavo urejeno ceste, katere si je voda izbrala za svoja uničujoča potovanja v dolino. Tako so mnoge pohorske ceste in poti postale za vozila neuporabne, težko pa so celo prehodne. Velika dobra volja krajanov, ki so s prostovoljnim delom poskrbeli za lepše poti in povezavo med kraji je tako ostala nemočna pred hudourniki, ki so marsikatero kmetijo postavili pred vprašanje, kako z vozovi in drugimi sredstvi prevoza do obdelovalnih površin. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Ena od številnih „izpranih" cest na bistriškem Pohoiju. Tudi upokojenci so se pobratili Običajno sklepamo pobratenje med občinami, kraji in pt)di)bno. kar je še kako pozitivno za utrjevanje našega bratstva in enotnosti. Pobratenje med društ- vi pa so bolj redka, vendar sta društvi upokojencev Kidričevi) in Pesje pri Velenju sklenili, da se med seboj pobratita. In kako je sploh prišlo do tega? Ko .so na reviji pevskih zborov društev upokojencev Slovenije v Celju nastopale tudi pevke DU iz Kidričevega, se jim je porodila misel, da se med potjo proti domu ustavijo v Pesjem pri Velenju in pogledajo kako živijo in kaj delajo člani DU v tem kraju. Skorajda ni mogoče popi- sati radosti vseh sodelujočih upokojencev pri takem srečanju, zato se je tudi porodila misel o pobratenju med tema dvema društvoma. Majhnemu in skrom- nemu dogovoru je sledil obisk upokojencev iz DU PESJE pri Velenju, ki so obiskali DU Kidri- čevo in tako sklenili prvo fazo pobratenja med tema društvoma. 47 članov društva upokojencev Pesje pri Velenju je bilo prisrčno sprejetih v Kidričevem. Pripravi- li so jim tudi krajši program, nad katerim so bili gostje prijetno presenečeni. Potek samega pobratenja je bil edinstven in vreden posnemanja tudi za ostala društva in organi- zacije. Potekal je v prijateljskem vzdušju in ob prijetnem progra- mu. Glasba domačega godca na harmoniko je pritegnilo na pro- stor za ples tudi tiste najbolj trdovratne, ki so menili, da ne znajo plesati ali pa jim več ne dajo noge. Pobratenju med DU Pesje in Kidričevo so sklenili za čas 5 let. Predsednik DU Pe.sje Leopold Meh nam je ob tem dejal, da je več kot zadovoljen in srečen m da si želijo čimprejšnjega obiska članov t5u Kidričevo pri njih, kjer bodo sprejeti z enako prisrč- nostjo. Pritrdil mu je tudi tajnik Janko Vihar, prav srečni pa so bili gostitelji prvega srečanja v znamenju pobratenja, ki so z zadovoljstvom sprejeli povabilo, da obiščejo DU v PESJEM pri Velenju! France Meško Prapori v znak pobratenja in prijateljstva Člani društev upokojencev Pesje in Kidričevo — skupni posnetek v Kidričevem Zaprli trgovino v Medvedcah v prejšnji številki Tednika smo lahko prebrah, da so ponekod hoteli zapreti prodajalne trgovskega podjetja Koloniale, vendar pa so dosegli sporazum in tega verjetno ne bodo storili. Prav tako pa so zaprli trgovino v Medvedcah. VaSčani Podlož, Medvede, Lešja, Sestrž, so tako naenkrat ostali brez trgovine in to brez pravega pojasnila. Sedaj bodo morali nakupovati najnujnejše potrebščine v Majšperku, Lovrencu ali pa celo na Pragerskem. Vse te trgovine pa so oddaljene od teh vasi več kot pet kilometrov. Drugače je to v mestih in industrijskih naseljih, kjer je trgovin na pretek, seveda se tam ne pozna, če zapro eno ali celo dve trgovini, drugače pa je na vasi, kjer se dolgo moraš boriti, da lahko imaS trgovino, čez nekaj časa pa jo zapro. Promet v trgovini je vsekakor bil in s te strani je ne bi bilo potrebno zapreti. Ce pa je bil prostor tisti, ki je ,,ustvarjal" probleme je bilo GD Medvedce tisto, ki je bilo pripravljeno odstopiti prostor v svojem gasilskem domu. Dejstvo je, da bodo morali vaSčani že omenjenih vasi sedaj nabirati kilometrino do najbližjih trgovin. Mogoče bo v prostorih trgovine zrasel lokal, vendar ta prav gotovo ni potrebnejši od trgovine. Zelja vseh vaščanov in vseh prizadetih je, da bi se dogovorili s trgovskim podjetjem Kolonije in dosegli sporazum, s katerim bosta obe strani zadovoljni. Vaščani bi tako lahko nakupovali v svojem kraju in jim ne bi bilo potrebno hoditi nakupovati drugje ; „trgovci" pa bi imeli še naprej soliden promet. Torej problem je potrebno hitro rešiti, saj ni tako mala stvar kot si to nekateri predstavljajo. Zakaj bi torej morali vaščani Medvede, Podlož, Sesterž in Lešja ostati brez trgovine? Nekdo bi lahko na to odgovoril, zakaj so zaprli trgovino, želja po informiranosti še vedno obstaja, predvsem pri prizadetih vaščanih. D, Klajnšek Projekti za večjo blagovno hišo Terrieljna organizacija združenega dela Preskrba-Veleprodaja Poljčane je naročila projekt za večjo blagovno hušo. ki bi naj stala v središču Poljčan. Ugotavljajo namreč, da so sedanje prodajne površine in tudi možnosti izbire blaga premajhne, prostori pre- tesni in ne zadovoljujejo vseh potreb prebivalcev v naselju Poljčane in šir- šega zaledja. Načrtujejo, da bodo z gradnjo nove blagovne hiše v Poljčanah že začeli spomladi prihodnjega leta. Uporabna površina bi naj znašala okoli 2000 kvadratnih metrov. Če ne bi bilo kak- šnih posebnih zastojev, bi jo po načrtih lahko predali svojemu namenu že v začetku leta 1981. V. Horvat (OBJAVUAMO NBOU OSBNIH SPOMINOV AKTIVISTA Z OBMOČJA SREDIC ZA LAS JE USEL SMRTI Nekega dne, meseca julija 1944 me je obvestil Martin Kocjan, član odbora OF Obrež- Grabe iz Grab, v prisotnosti Radice Kosi, poro- čene Sakelšek, da naj prepeljem štiri partizane čez Dravo na Hrvaško, med njimi je bil Alojz Kosi, brat od omenjene Radice Kosi iz Središča ob Dravi. Ker dogovorjenega dne nisem bil sposoben za vožnjo čez Dravo, zaradi bolezni- išijasa, sem organiziral za to bratranca Iveka Kolariča iz Grab. Ko je dogovorjenega dne Ivek zgodaj zjutraj hotel odpeljati partizane čez Dravo, so naleteli na nemško graničarsko patrolo. Po kratkem boju so se partizani umaknili, da bi zaščitili Ive- ka, ki je bil v čolnu ob bregu. Ko je na hitro odpeljal čoln na svoje mesto, jo je brž mahnil po bližnjici čez polje proti domu. Pri tem pa je za las ušel smrti, ker so graničarji imeli stalno stražo na terasi Kočevarjeve hiše na bregu v Središču, kjer so imeli svojo postojanko. Od tam so imeli lep razgled na dravski teren. V kratkem času po omenjenem spopadu pri Dravi, so že dirjali graničarji skupno z žandarji in gestapovci s policijskimi psi mimo cerkve na Grabah proti Dravi, ter po Ivekovih sledovih od Mlinaričevega mlina na Dravi, kjer je privezal čoln. Ivekova sled je bila v jutranji rosi deloma vidna. Sledili so ga do potoka Bobat kakih 300 m od njegovega doma. Ob tem jezu je pešpot, ki so jo Obrežani uporabljali po bližnici v Središče na kolodvor. Na vso srečo je pred tem šel Ignac Najžar iz Obreža in še nekdo v službo na kolodvor v Središču. Tako je bila sled psom zmešana in Ivek je imel rešeno glavo. Ko sem omenjenega jutra pri odprtem oknu ležal v postelji, ter zaslišal od Drave bum, bum... in tr... tr... sem takoj vedel kaj se godi pri Dravi. Kljub bolečinam od išijasa me je kar vrglo iz postelje. Oblekel sem se in šel na dvo- rišče, kjer mi je prišel iz hleva naproti Franc Leskovar iz Petrijanec na Hrvaškem. Njega sem pred nekaj dnevi prepeljal čez Dravo, ker je pobegnil od hrvatskih domobrancev iz Bosne in se pri meni skrival pred ustaško racijo. Kidal je gnoj iz hleva. Pove mi, da so za hlevom bežali- štirje partizani. Takoj sem se počutil olajšanega, ker sem vedel, da so partizam' rešeni. Vendar se me je lotila strašna slutnja, kaj če sO nemški graničarji ujeli Iveka v čolnu, potem bi prav go- tovo zgubil glavo. Zaklical sem ženi naj mi pri- nese daljnogled. Povzpel sem se na podstrešje hleva odkoder sem imel razgled po polju. Ko tako nekaj časa s težkim srcem opazujem po polju, se naenkrat prikaže Ivek. Kamen se mi je odvalil od srca. Nekaj časa sem še opazo- val po polju, kar zagledam skupino zasledo- valcev po Ivekovih sledovih s psi. Nekaj časa so se motovili na poti ob jezu, potem pa se vrnili nazaj proti Dravi. Omenjeni štirje partizani so se nekaj dni skrivali pri hiši Marije Trstenjak v Obrežu. Ker pa je bila straža pri Dravi močno poostrena, ni bilo možno nekaj časa priti čez Dravo. Po nekaj dnevih so se ti partizani podali v Prekmurje v Mursko Soboto, kjer so po izdaji sprejeli boj z madžarsko vojsko in žandarji. V tem boju so pobili štiri medžarske žandarje, eden od partizanov je bil ranjen, zato ni mogel dalje. Ustrelil se je sam. Ostali trije so se po omenjenem boju skrili pri neki hiši v VaneČi vasi, kjer so po ponovni izdaji v boju z madžarskimi žandarji padli. Po osvoboditvi je Radica Kosi, sestra padlega Alojza izvršila izkop padlega brata in truplo dala prepeljati v družinski grob v Zagrebu. Martin Kolarič GASILSKO DRUŠTVO GORISNICA V PRIPRAVAH NA GRADNJO NOVEGA DOMA Člani gasilskega društva Gorišnica beležijo iz leta v leto večje uspehe. Posebno pozornost pa v društvu posvečajo vzgoji gasilskega kadra, predvsem pa vključevanju pionirjev, mladincev in žensk v svoje vrste. Svojo usposobljenost in znanje dokazujejo na številnih tekmovanjih ga- silskih vrst. Uspehov je veliko. Samo letos so članice dosegle odlično prvo uvrstitev na občinskem gasilskem tekmovanju. Prvi pa so bili tudi pionirji A in B skupine. Društvo je na minulem občinskem tekmovanju sodelovalo s petimi desetinami, ki so se vrnile s štirimi poka- li. Trenutno je pred gasilskim društvom velika akcija, gradnja novega gasilskega doma v Gorišnici. Člani društva so v ta namen že zbrali 400.000 dinarjev. Tudi izkupiček tombole, ki je bila v nedeljo, 12. avgusta v Gorišnici je namenjen novogradnji. Gradnja novega gasilskega doma terja od članov društva veliko naporov. Dosedaj jim je že uspelo dobiti načrte. Prav sedaj pa se dogo- varjajo s požarno skupnostjo občine Ptuj, ki b' naj finančno podprla gradnjo doma zraven društva. Gasilci pa bodo v gradnjo vložili velik" prostovoljnega dela. Po načrtu bi naj bili ^ novem domu tudi prostori oddelka milice ^ Gorišnici. V ta namen že tečejo razgovori ^ ustreznimi organi v občini. Pri gasilskem društvu Gorišnica so prepričani, da bodo razg''^ vori uspeli in da bodo v kratkem pričeli gradit' nov gasilski dom, ki bo streha tako gasilcem kot miličnikom. f EDNIK - 18- KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Jubilejna čebelarska razstava panes se v razstavnem pavi- g pušana Kvedra ob Dravi v ^'^uiu zapira čebelarska razstava, I It; bila pripravljena ob 75. bletnici Čebelarskega društva, p rvečena je občinskemu prazni- t in partijskim jubilejem. V odnje"^ prostoru paviljona so 'P^glarji predstavili pripomočke n orodje, kijih uporabljajo, pa- ' g vzorce medu in drugo. V trnjem prostoru pa gostuje pg[,elarski muzej iz Radovljice s ^tujočo razstavo panjskih kon- ^"poslikavanje panjev je posebno glavje v slovenski ljudski Jetnosti. Morda je imel pri aZiTiahu te dejavnosti svoj vpliv ^udi ^nton Janša, kije sprva odšel L Dunaj študirat slikarstvo, pa je namen opustil in se povsem posvetil čebelarstvu. Slikanje pujskih končnic seje razvilo prav v njegovem času. Najstarejša jnana končnica iz Ljubnega na Gorenjskem je nastala leta 1758. fudi ta končnica, na kateri je upudiibljcna romarska Marija, jc predstavljena na enem od pan.)- jcv Podnbarji so slikali največ na smrekov k s. Zemeljske barve so si pripravili sami. Znanih JO vcčkot2(XKj panjskih končnic. Razvrstiti sc jih da v skupine pu motivih, ki jih upo- dabljajo, in etnologi so našteli kar 700 različnih prizorov. Te lahko razdelimo v dve skupini: v reli- giozne in profane. Religiozni so praviloma starejši in se kažejo v poenostavljeni baročni tradiciji, profani pa so doživeli največ upodobitev v 19. stoletju, ko tudi v ljudskem slikarstvu zasledimo prve pojave realizma. Posebej med leti 1820 do 1880 .so se razmnožili šaljivi prizori. Tudi na radovljiški razstavi so končnice razdeljene v skupine glede na snov upodabljanja. Prve so končnice s prizori iz Stare zaveze, tem pa sledijo prili- ke in legende. Med slednjimi je vredna posebne pozornosti Smledniška legenda, ki prikazuje plemiško nenasitnv>st in trpljenje tlačana. Na drugem panoju so razstavljene končnice s prizori iz Marijinega in Jezusovega življe- nja ter ljudski zaščitniki. Med temi sta bila zlasti priljubljena Jurij in Florijan. Poroko so podo- barji predstavljali na dva načina. Naslikali so poenostavljeno svadbo iz Kane (ialilejske ali pa so i/rabili priložnost in se posvetili ljudskim nošam. . Precej je končnic, ki smešijo vaške rokodelce, posebej njihovo počasnost, in prikazujejo ljudske običaje. Posebej so bili priljub- ljeni lovski prizori, največ tisti, ki so se norčevali iz lovcev. Tudi člani Čebelarskega društva so prispevali na razstavo kranjič s podobo lovčevega pogreba. Za- nimive so končnice z živalskimi zgodbami. Čebelarskih opravil praviloma niso upodabljali, zelo razširjen pa je bil prizor z med- vedom, ki je čebelarju ukradel med. Na razstavi je več končnic z naslikanimi godci in pivci po y<5stilnah ter tistih, ki bičajo člo- \eške napake, največ žensko jcz- Ijivissi. Norčujejo se tudi iz mož. ki pustijo ženskam nositi hlače. Med zgodovinskimi prizori moramo posebej omeniti Mrtvaško ptico, ki se je na Tur- škem prikazala, ter upodobitev l.utra in Katice. Tudi v ljudski umetnosti se je odrazila protire- formacijska nestrpnost. Bt)j Pe- gana in Lambergarja je vezan na grad Kamen pri Begunjah na Gorenjskem in je najstarejši znani posvetni prizor. Dekorativni prizori se ne ločijo dosti od tistih, ki krase kmečke skrinje in omare. Pravljični in fantastični prizori so v ljudskem podobarstvu redki, prav tako pa tudi slikanje krajin, kijih srečamo na končnicah šele v zadnjem obdobju. Razstava je bila odprta v torek, 7. avgusta. Ob otvoritvi sta se obiskovalcem predstavila dva od poslednjih ljudskih godcev iz Haloz. Maks Hernec iz Sedlaška je zaigral na haloško žveglo, ta najholj značilni instrument iz Haloz. Kot pravi sam, je posled- nji, ki zna igrati na žveglo, pa tudi izdeluje jih nihče ne več. Franc Laporšek iz Jablovca ga je spremljal na trstenke, kijih izde- luje sam. Oba godca sta nam po- kazala in zaigrala na dva primer- ka svojih instrumentov. Igranje jima izpolnjuje prosti čas. ker pa nimata naslednikov, bo z njima izumrla tudi haloška ljudska glasba. Marjeta Ciglenečki Stane Napast (prvi z leve), novi ravnatelj Pokrajinskega muzeja Ptuj in Ivan Jurgec, predsednik čebelarskega društva Ptuj Cdrugi z leve) sta govorila na otvoritvi razstave Foto: Kosi IZ DELA PD GRAJENA Dan vstaje na Pokljuki Prosvetno društvo Grajena zd- ružuje pri svojim delu ljubitelje igralstva, petja in branja. V svo- jem večdesetletnem delovanju beleži društvo precej uspehov. Denar, ki se zbira ob skromni amaterski beri, se ves fas skrbno vlaga v dvorano, oder, garderobe -n nujno potreb- ne rekvizite za društveno dejav- nost. Ob vseh željah je za člane društva in krajane poglavitno dejstvo, da društvene dejavnosti živijo, se razvijajo in si prizade- vajo doseči čim lepše uspehe. Društvo se nenehno tudi pomla- juje in s tem vzgaja novo genera- cijo. Poleg razvijanja amaterskega dela, si člani društva prizadevajo razvijati tudi pristne medčloveš- ke, tovariške odnose, ki se prav gotovo uspešno oblikujejo ob sa- mem delu. Ob letošnji akciji NNNPse tudi PD vključuje s svojim delom. Ob 22. juliju — dnevu vstaje so člani društva organizirali izlet na Po- kljuko, kjer je 15. decembra 1943 padlo 79 borcev 3. bataljona Pre- šernove brigade v boju z nad- močpim nemškim okupatorjem. Najmlajša člana društva sta k spomeniku položila venec, člani pevskega zbora so v počastitev praznovanja in v spomin ob spo- meniku zapeli. Ob 8. avgustu, prazniku občine Ptuj je pripravilo društvo recital, s katerim so so- delovali v kulturnem delu slav- nostne seje skupščine KS Graje- na. V želji, da počastimo vse letoš- nje jubileje, bomo v zimski sezoni naštudirali dramo Delavnica oblakov, kije delo Mihe Remca. Ob tem besedilu gre v bistvu za ljudsko igro, kije razpeta od boja naših partizanov-kmetov prek obnove domovine do današnjih dni. Ob zaključku akcije NNNP načrtujemo nastop s partizanskim mitingom. Besedilo in posnetek: V. M. Najmlajša člana društva sta položila venec k spomeniku padlim. Člani moškega pevskega zbora so zapeli v počastitev spomina padlim in v pozdrav prazniku. Obiskovalci si s posebnim zanimanjem oglejujejo potujočo razstavo panjskih končnic Foto: Kosi Maks Hernec in Franc Laporšek sta predstavila haloško ljudsko glasbo Foto: Kosi I VIDA ROJIC ■ a UPORNE IZ=_ SLOVENSKE GORICE NADALJEVANJE) ^^OSVOBODILNI BOJ RAZ VNETA MLADINA Tudi vzhodnih Slovenskih goricah je v osvobodilnem boju živahno ^^lovala mladina. Kljub hudemu nasilju okupatorja je vztrajala, prav so iz njenih vrst padle dragocene žrtve. Organizaciji ZSM in SKOJ sta se krepili od poletja 1944 dalje, ^^ainski aktivisti so sprejemali v skojevske vrste najdelavnejSe, JPogumnejše mladince. Spoznajmo nekatere! ^ B X,'^^^^'"crju pri Ljutomeru je bila sekretarka SKOJ Marta Ivajnšič, Kjj lovcih Ivanka Hojs. V Ljutomeru je bila skojevka Mileva Ceh, v aonierju Tončka Skrlec. Poleti 1944 se je sestalo dvanajst skojevcev v ^crda Magdiča v Ilovcih. Sestanek je vodila aktivistka Vida nt so pridobiti v SKOJ nove člane. 8ori L-^^^ konferenca SKOJ pri Soviču na Sladki Pove ^P®^ vodila Vida Petje, prisotna pa je bila še sekretarka ■^la?^!!-^^^^ POOF za vzhod — Cvetka Praprotnik—Štefka ter ^•'tivisti Danijel Hojs, Nande Magdič, Janez Vrbnjak, Slava Noj - Zorčič—Breda in Zivka Perbil. Obravnavali so politični ^rga? ^ okrožju in delo SKOJ ter ZSM. Sklenili so, pridobiti v ^nuacijo ZSM čimveč kmečke mladine. s«|(r ^^^n^bra je imel ljutomerski okrajni komite SKOJ štiri člane s '^^iSter Slavo Mihaličevo, ki jo je pozneje zamenjal Jože Prid«. ."T^arjan. Veliko zaslug za organizacijo mladine v ZSM, si je sekretKATJA RUPENA—ZORA, članica glavnega odbora ZSM in Se t ^overieništva POOF za vzhod Cvetka Praprotnik—Štefka, ki "csrefi" zadrževali. Katja Rupena—Zora je na tem območju pK) 'Zgubila leta 1945 svoje življenje. ^Urej ljutomerskega okrajnega odbora ZSM je bil Ciril ^flav? Mladinci so dobro delovali v Borecih, Logarevcih, na fotiek^^ Vogrinčevcih, Radomerju, Krapju, Gajševcih, Vidmu in še Orga^- Gornji Radgoni so ustanovib mladinci poleti 1944 močno ®kto|j|. ZSM, ki je povezovala mladino sosednjih krajev. Do ^SM . ^^44 so mladinski aktivisti zajeli v predelu Gornje Radgone v ."^''^^jst V vaških mladinskih odborih je delovalo najmanj po ^oseL ^^ članov. Najbolj prizadevni mladinci so bili v Gornji Radgoni, '^^ar ? ^^ odlikovali Milan Klemenčič, Milan Pučko, Janko in Zora • Leo Kavčič, Irena Mencinger in Gizela Zemljič. •^ripf^^ornji Radgoni je bila vključena v ZSM vsa slovenska mladina, ila je več listkovnih in še več nabiralnih nastopov. Z ZSM seje krepil tudi SKOJ. Mladinci so razširili svojo obveščevalno skupino. Sestajala se je na postojanki na Grlavi. ki so ji rekli ,,Pri treh mladenkah". Veliko propagandno akcijo je opravila z razstresanjem letakov od Gradca do Radgone. Na tem območju je razpečevala brošuro v nemškem jeziku z naslovom Freies Oesterreich. V Gradcu je vodil akcijo Milan Pučko—Srečko. V najnevarnejšem delu Radgone, blizu orožniške postaje, so razstresali letake pionirji. Pobudnik za veliko listkovno akcijo je bil Jože Hojs, zaposlen v tiskarni Zemljič—Hvalenc. Hvalenc je bil krajevni vodja NSDAP. Pionirsko organizacijo so ustanovili v Gornji Radgoni mladinski aktivisti s fantiči od desetega do štirinajstega leta. Mladinci so razširili svojo obveščevalno mrežo v nemške urade. Mladinec Jože Hojs je vodil lastno obveščevalno skupino. Mladinski aktivist iz Radgone Janko Kožar—Stane, je moral septembra 1944 v ilegalo. Kožar je deloval v uporniškem gibanju že leta 1943. Takrat je obiskoval prvi letnik srednje tehnične šole v Gradcu, kjer je se seznanil z dijaki Slovenci, povezanimi v osvobodilno gibanje. Kožar je bil sekretar okrajnega odbora ZSM, za radgonsko območje. Po njegovem odhodu je prevzela njegovo delo njegova sestra Zora. Kožar se je po odhodu v ilegalo najprej zadrževal na postojanki pri Marku v Sčavnici. Tu so bili še Jožko Talany—Janez, Janko Jurkovič—Jovo, Janko Strajnšek—Pesek, Milka Domanjko—Anica, Stamper Kristhia, Mitja Kožar, Slavko Kavčič—Jaka in še nekateri. V radgonskem predelu sta se odlikovali tudi mladinski aktivisti Marija Rozman s Polic in Marica Satler iz Ivanjec. Obe so ubili Kozaki. V pozni jeseni je bil v okraju Radgona okrajni mladinski sekretar ZSM Milko Domanjko—Mijo, sekretar v ljutomerskem okraju pa Lojze Križanič—Miro. V ljutomerskem območju sta bili, požrtvovalni mladinki tudi Zinka Prebil in Lizika Manko. Več o odborih ZMS bomo zvedeli še iz dnevnika Rozike Zorčič—Brede. Viri: Drago Novak: Prlekija v NOB Franc Strgar: Radgona in okolica v NOB (spis v muzeju NOB Maribor) OKUPATOR ZAPRE SKUPINO UPORNIKOV Kljub močnim orožniškim postajam v Slovenskih goricah in kljub gestapovskim obveščevalcem, ki so vohljali za uporniki, ni žel okupator pri odkrivanju OF v vzhodnih Slovenskih goricah velikih uspehov. Vendar pa se mu je tu pa tam posrečilo odkriti skupino upornikov, ki so jo nato zaprli. Tako so 19. junija 1944 zaprli več domačinov okrog Radgone, Radenc in Kapele. Med njimi je bila Zora Kovačec iz G. Radgone, uslužbenka, ki jo poznamo kot sodelavko OF že iz leta 1941. Aretirane so Nemci odgnali v zapore nemške Radgone. Kot se spomi- njajo zaporniki, jih je bilo okrog 25. Kriv za izgubo tolikih sodelavcev OF je bil bivši partizan Vinko Vukovič-Guzelj iz Male Nedelje, ki se jevdinjal gestapu. Večino zaprtih so zasliševali ptujski gestapovci. Z bilovko pa sta jih tepla gestapovska hlapca Guzelj in Strmšek, ki je bil doma s Pragerskega. Po štirinajstih dneh so Zoro Kovačečevo, Elzo Goršetovo, Lojzko Kariževo in Jelko Mlinaričevo odpeljali v mariborske zapore. Od tu so jih poslali v Rawensbrueck, pozneje pa v taborišče Sachsenhausen. Več moških so poslali v Dachau, (Vir: Zora Kovačec: Spomini na NOB v zagorskem predelu. Spis je v muzeju NOB v Mariboru). NOVO LJUTOMERSKO OKROŽJE Ko je novembra 1944 spet zaživelo ljutomersko okrožje OF po ukinitvi slovenskogoriškega okrožja, je bilo pripojeno k njemu ormoško območje v približni velikosti sedanje ormoške občine. Sekretar novega okrožja je bil Viktor Stopar, člani pa Ela Letonja-Atena, Tone Ulrih-Kristl, Rado Puše- njak, Janko Jurkovič-Jovo, Jožko Talany-Janez, Slavko Ivajnšič-Boris, Jakob Molk-Mohor in Lojze. Odborniki so se zadrževali največ v radgonskem območju. Kot vemo, so ljutomersko okrožje razdelili na okraje: Ljutomer, Radgona, Ormož in Prekmurje. Okrajni sekretarji so bili: za ljutomerski okraj — Ivan Ros (30) iz Veržeja; za radgonski okraj Stanislav Slatič-Dušan (36), bivši mornariški vodnik iz Male Nedelje; za ormoški okraj Franček Kajnč-Izidor (22), študent iz Velike Nedelje in za okraj Prekmurje,,Milan" iz Strigove. V mariborskem okrožju je bil imenovan za prvega sekretarja po jesen- ski preureditvi okrožij. Vlado Majhen-Rafael, za člane pa Jože Gričar-Me- tod. Tone Ulrih-Kristl, Peter Baloh-Pavel, Mica Rokova (Marija Faleš), Srečko Rojs-Niko, Franc Belšak-Tone ter Rader-Jasko in Mirko. V celjskem okrožju je bil sekretar Sergej Kraigher, v dravograjskem Maks Gašparič, v okraju Kozje pa Dušan Spindler. Vlado Majhen-Rafael, imenovan za sekretarja mariborskega okrožja ob jesenski preureditvi štajerskih okrožij, ni prevzel svoje funkcije, kajti že v začetku oktobra je bil imenovan za pooblaščenca OZNA. Zato so imenovali za sekretarja mariborskega okrožja Toneta Ulriha-Kristla. Ljutomerski okrožni odbor OF je ustanovil okrožno tehniko blizu Negove, ki je svoj tisk razširjala tudi izven svojega okrožja daleč po Slovenskih goricah. Jeseni 1944 je bila poslana v ljutomersko okrožje aktivistka Milena Knifičeva iz Ruš. Predtem je delovala na Kozjanskem. Z njo je prišel njen fant, študent Aljaž Bemot, brat znane revolucionarke KPS, Vide Tomšiče- ve. Bernot je padel na tem območju leta 1945. Več o njegovi smrti bo napisano pozneje. Člani okrožnega komiteja KPS in odbora OF Ljutomer so se zadrževali na raznih oporiščih. V OČESLAVCIH jim je nudil Franc Tod zatočišče v mlinu, v Sp. Sčavnici sta jih sprejemala pod svojo streho Ivan Satler in Ivan Križan; v IVANJCIH Marica Slogovič, v RADVENCIH Franc Kožar, v STARI GORI Ivan Klemenčič, v SLA VENCIH Fekonja in v Grlavi Prelog. V Očeslavcih so ustanovili okrožni odbor OF. Tu so se shajale odbornice okrožnega odbora SPŽZ in člani okrožnega odbora ZSM. Terenci so v novem ljutomerskem okrožju nadaljevali z raznimi nastopi. Akcije so se vrstile iz dneva v dan: mobilizacijske, preskrbovalne, propagandne in druge. Do konca leta 1944 so zbrali v okrožju štirinajst tisoč RM narodnega posojila. Na koncu leta 1944 je delovalo v ljutomer- skem okrožju (brez prekmurskega okraja) 37 odborov OF. Aktivisti so se trudili, da bi spravili čim večje število beguncev iz nemške vojske v partizane. Dokument iz novembra 1944 navaja, da je pripravljenih v okrožju okrog 130 domačinov za pot v osvobodihio vojsko. (Viri: — Poročilo okrožnega komiteja KPS Ljutomer — Oblastnemu komiteju KPS za Štajersko 23. 11. 1944 (štev. 4341 — zg. arhiv CK ZKS) — Drago Novak: Prlekija v NOB; Rozika Pager: Dnevnik (muzej NO Maribor). Nadaljevanje prihodnjič 10 - NASI DOPISNIKI 16. avgust 1979 - XEDNI|( AVTOBUS VOZI ME A vtobus vozi me, kamor hoče srce, tja na traso, kjer lopate so. in krampi doma. Žulji tukaj mi cvetijo, zemlja trda, stara, neizprosna. Le kanale kopljem v nedogled, hujše bit' ne more, na tem ljubem svet'. A vtobus vozi me, kamor hoče srce, spet v naselje, kjer iivljenje, in pesem doma. Poleiavam in posedam, vriem karte in igram odbojko. Mim'grede pa skočim v bifetek, lepše bit' ne more na tem ljubem svet'. (po Meikovi Siva pot) VESNA Nekaj pikrih o letovanju v Biogradu Morje. Za nekatere pomeni ta beseda pojem, ki ga ne bodo nikoli uspeli spoznati, doživeti. Že veliko let nazaj pa skupnost otroškega varstva Ptuj organizira kolonijo za osnovnošolske in predšolske otroke. Iz Bio- grada na morju se je vrnila v soboto skupina otrok, ki so letovali od 24. julija do 4. avgusta. Pred ptujsko pošto so se 24. julija zvečer pričeli zbirati otroci in so nestrpno pričakovali prihod avtobusov in tudi prihod odgovor- nih tovarišic. To je bilo kmalu urejeno in že so krenili na več kot 400 km dolgo pot v Biograd. Že takoj na začetku so se pojavile prve težave in sicer na nekaterih sedežih so sedeli kar po trije otroci, pa tudi vzgojitelji niso bili nič na bolj- šem. Svoje sedala so pritisnili tam, kjer je bilo vsaj malo prostora. Čudno je le, da na začetku ni nihče vedel, koliko sedežev ima avtobus... Tako smo vsi utrujeni prispeli v Biograd. Tukaj nas je čakalo drugo presenečenje. Kajti zmogljivost počitniškega doma je manjša kot pa število otrok, vzgojiteljev in drugega osebja. To smo uspeli nekako rešiti z zasil- nimi ležišči in tako ni bilo potrebno poslati domov nobenega otroka, čeprav bi to bilo skoraj nujno potrebno. Takoj pa se zastavi vprašanje, kako bi na to reagirali starši, ki so lepo odpravili svojega sina ali hčerko na avtobusni postaji, popoldan pa bi otrok že lahko prišel domov. Vstajanje ob pol sedmih, jutranja telovadba, pospravljanje, zajtrk, kosilo, počhek po kosilu, malica, večerja in spanje, to je bil običajen dnevni red. Seveda je bilo veliko časa, da se otroci naučijo plavati, zato je poskrbel plavalni učitelj (samo eden, otrok pa več kot 110) in pa vzgojitelji. Dvakrat smo bili tudi na otoku Pašmanu, kjer so se otroci lahko kopali na peščeni plaži. Tukaj so delali tudi plavalni izpit. Obljubljene so bile diplo- me, vendar o teh ne duha ne sluha. Ostalo je pač pri javni proglasitvi,,pla- valcev". Povedati je tudi potrebno, da so nekateri otroci zboleli in da je medicinska sestra imela skoraj preveč dela v teh desetih dneh in dobro bi bilo razmisliti o povečanem številu zdravniškega osebja. Za nekatere pomeni morje pač doživetje. Spoznali so tisto stvar, ki je v njihovi fantaziji zavzemala veliko prostora. Čeprav je bila gneča na avtobusu, gneča v spalnicah, velika vročina. Upam, da se bo vsaj čez nekaj časa vse lepo uredilo in da se bo končno le zvedelo koliko ležišč ima počitniški dom v Biogradu in koliko otrok lahko sprejmejo v normalnem stanju. Otroci so odnesli verjetno vse najlepše in bodo na neprijetnosti pozabili. Nekateri so videli morje prvič in mogoče tudi zadnjič, drugi pa so bili že večkrat ob ,,veliki mlaki" s svojimi starši in so bili pozornejši na vse stvari. V oko jim je padla vsaka malenkost, pa naj si bo to stiska v spabii- cah, avtobusih, nekaterim hrana... Zakaj ponavljam vse to? Namerno zato, da bi se stanje popravilo in da bi lahko bilo jasno predvsem tistim, ki kolonijo pripravljajo, da vse ni tako kot so si zamišljali. Otroci, ne vsi, so si vsekakor zapomnili kakšno podrobnost in bodo prenesli staršem, prijateljem itd. Zato lahko to dobi neugodnejši prizvok. Moj namen ni bil kritizirati, ampak opozoriti na stvari, ki se ne smejo več pripetiti. Ne smemo pozabiti, da so prav otroci potrebni največje pozornosti in resnosti pri njihovem vzgajanju. Danilo Klajnšek Otroci so izkoristOi vsak trenutek za branje časopisa Tudi tehtanje je bilo v planu. Nekateri so rabili veliko časa, da so se namočili Prijeten dan z lepim sončnim vremenom mi je zjutraj poklonil prisrčen občutek radosti mladih dni. Misel na delovno akcijo na katero sem se odpravila mi je dala elan. Na parkirišču pred hotelom Ajdovec sem zagledala vesele obraze mladih ljudi, ki so veselo klepetali v pričakovanju avtobusa, ki nas je popeljal na prijetne ravnine Slovenskih goric. Med vožnjo smo bili razigrani, kar pa je pripomoglo tudi sonce, ki nas je osvetljevalo s svojimi toplimi žarki. Kar precej velika oddaljenost od Sevnice do... je v prijetnem, brigadirskem vzdušju kmalu minila. Pogled na ptujski grad nam je zagotavljal, da se pri- bližujemo cilju. In res. Napis in smerokaz v brigadirsko naselje sta vzbudila zanimanje brigadirjev, ki so z radovednimi pogledi ošinjali vsako stavbo. Za hip je v avtobusu nastala tišina, takoj zatem pa „KURA", „NASELJE"! Ob pogledu na naselje smo si ustvarjali pr\ a mnenja in občutke, ki so bili dokaj različni. Moj prvi vtis, ki sem ga dobila takoj ob prihodu v naselje je dober in sicer zato, ker šola, ki je nekdaj služila mladim osnovnošolcem, ima velika okna, svetlo je preples- kana in okolje je prijetno, kajti delo prejšnjih brigad je bilo očitno vidno. Upam, da moj vtis, ki je sedaj zelo dober, se ne bo spremenil in da se bomo vsi brigadirji dobro počutili na severu naše Slovenije. Mina Ljubezen, ki ostane Ljubezen — beseda, ki vsakomur pomeni nekaj lepega, vzvišenega, srečnega. V brigadah se začne nešteto ljubezni, veliko jih mine, skrijejo se globoko v naše srce in ostanejo tam zakopane, dokler nekega dne ne privrejo na dan vsi spomini, vsi prijatelji, prijateljice in srce se prične krčiti ob spominih na vse slovese s solzami v očeh, na vse obljube, ki so bile takrat dane. Pred očmi se ti zavrti trak črnolask, svetlolask, usta spreleti sladkobni nasmeh nekdanjih poljubov in prsti vzdrhtijo kot taktat ob ne&em dotiku njene roke. Vsakega obraza srce ni sposobno potisniti v globine, nekateri najmočnejši ostanejo in nas spremljajo iz dneva v dan, iz meseca v mesec. Vidiš jih v spanju, na avtobusu, v šoli, spremljajo te povsod, čeprav jih želiš shraniti med spomine. Njen lik me spremlja povsod, čeprav naju je razdalja ločila morda za vedno. Begajo mi njene oči ob slovesu. Bile so žalostne, iz globin so ji pričele vreti solze, lasje so ji plapolali v lahnem poletnem vetru, ko je ostajala za nami. Zazdela se mi je tako osamljena in nenadoma se je ta samota lotila tudi mene, čeprav me je obkrožalo štirideset brigadirjev. Njen lik se izgublja v daljavi a zazdelo se mi je, da veter prinaša za mano najine nežne besede izgovorjene po mesečini. Nenadoma sem začutil na ustnicah njen prvi poljub. Tedaj me prešine misel, da tudi veter žaluje za prelepimi dnevi najine ljubezni in se je hotel posloviti s poljubom od vsega lepega, najlepšega. Še sedaj se mi zazdi, če sem osamljen, da slišim kako mi veter prinaša njene besede in poljub, ki mi ga je prinesel ob slovesu. Mario MERSAK mi BRIGADIRJI ...... ' Občina Radlje ob Dravi v dravski dolini, ob mogočni, hladni in neusmiljeni reki Dravi, včasih poznani po pogumnih splavarjih, ki so z obronkov gozdov bogatega Pohorja in Kozjaka za košček vsakdanjega kruha spravljali les, danes pa poznani po številnih hidroelektrarnah, leži naša občina Radlje ob Dravi Zgodovina je zelo spremenila in še spreminja podobo sveta, spremenila je tudi podobo naše občine. Včasih je bilo to ozemlje del rimske province NORIKA, okrog 10. stoletja in kasneje del VELIKE KARANTANIJE. Bili smo tudi pod Habsburžani, Avstroogersko in Hitlerjem. Ves čas, do začetka 20. stoletja, smo bili torej hlapci in dekle pod tujim gospodarjem. Hočemo povesti, da je zob zgodovine pustil posledice vsej naši skupnosti in tako tudi naSi "Občini. _^ Naša občina spada še danes med manj razvite občine v SR Sloveniji, čeprav imamo sedaj relativno dobro razvita krajevna središča, kot so Radlje, Muta, Vuzenica, Podvelka... Razvoj je pogojevala razvi- jajoča se industrija in obrt ter druge dejavnosti. Tovarna poljedelskega orodja in kmetijske mehanizacije GORENJE MUTA ima že štiristo letno tradicijo in je najmočnejša OZD v naši občini. Skupaj z OZD STROJ iz Radelj, je tudi pokrovitelj naše _MDA Slovenske gorice '79. Po težko izbojevani svobodi in samostojnosti naše domovine, po številnem udarniškem delu in množičnem odrekanju delovnih ljudi in občanov, so bile tudi v naši občini zgrajene tri hidroelektrarne (Vuzenica, Vuhred, Ožbald), ki so precej spremenile podobo doline. V danih gospodarskih možnostih smo se trudili reševati probleme svojega obsežnega področja, vendar je industrializacija zahtevala vlaganje v dolinskih vaseh, med tem ko je za hribovite predele, ki potrebujejo najprej Vlaganje v ceste in elektriko zmanjkalo sredstev. Tako je na obmejnem območju Kozjaka možna v glavnem le kmetijska dejavnost, dobro pa je razvit tudi kmečki turizem, V naši občini živi danes približno 17 tisoi prebivalcev, od tega je 20% kmečkega prebivalstva Od 35.000 ha zemljiških površin, je 10.000 hj kmetijskih, 20.000 ha pa gozdnih. Gozdarstvo je s svojo dejavnostjo omejeno le še na gojitev in sečnjo, Les pridelujejo v dolinskih naseljih (Marles Podvelka, tovarna oken Podvelka...) polovico pa tudi izven občine. To je naša občina v najsplošnejših obrisih, seveda pa ima dobro razvito tudi kulturno in športno Življenje ter druge prostovoljne dejavnosti. Mi, brigadirji XI. SNOUB Miloša Zidanška smo nanjo ponosni. Spoštujemo njeno preteklost, sedanjost spoznavamo in jo pomagamo spreminjati, prihodnjost bomo gradili v duhu samoupravnega in neuvrščenega gibanja, v duhu bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov. MLADI POD ZASTAVO KOZJANSKEGA ODREDA Mladi Sevničani smo se prvič organizirano zbrali pod zastavo Kozjanski odred, ki ima domicil v naši občini. To je bila naša pohodniška enota, ustvarjena 1971. leta. Ta pohodna enota organizira še vedno tradicionalne pohode po poteh kozjanskega odreda in XIV. divizije. Vsako jesen pa se podamo na pohod po poteh Milana Majcena in Janija Mevžlja v Šentjanž. Mladinska delovna brigada ,,Kozjanski odred" je prvič krenila na delovno akcijo v Kožbano leta 1976. To je bila brigada sestavljena iz mladincev iz Sevnice, Krškega in Brežic. OK ZSMS Sevnica pa je brigado Kozjanski odred organizirala leta 1977 in jo poslala na delo naGoričko. To je bila brigada sestavljena izključno iz Sevniške mladine, ki je to leto tudi prvič organizirala svojo MDB. Brigada se je na Goričkem izredno izkazala in se z vsemi možnimi priznanji vrnila. Tudi v letu 1978 je naša brigada krenila na delo, tokrat na zvezno akcijo v Posočje. Tudi s Posočja se je brigada vrnila s ponosno dvignjenimi glavami, saj je tudi s te akcije prinesla vsa možna priznanja. Tako vidimo, da naša brigada še ni zatajila, temveč, da je bila vzor ostalim udeležencem na akcijah. Letos, ko je ta MDB krenila na delo v Slovenske gorice pa je vse bolj zaskrbljen uspeh brigade. Zakaj tako? Brigada se je srečala že doma pri formiranju z velikimi težavami. Nikakor nismo mogli zbrati dovolj zainteresiranih mladincev. Tako je prišla na akcijo nepopolna, saj nas je le 37. Težave pa se nadaljujejo tudi na sami akciji, saj se nekateri mladinci nikakor ne morejo vživeti v brigadirsko življenje. Vendar vodstvo brigade še vedno upa, da se bodo stvari uredile tako, kot si želimo vsi, tisti, ki so nas poslali na akcijo, kakor tudi mi, ki smo na akciji. Lojze BOLEZEN JE KORISTNA Dan je vroč. Žeja pa taka, da ne moreš več delati. Našega Lojzeka pa od nikoder. Mine ura, mine zopet ura, pa zopet ura, nato se prikaže s svojo pletenkosoka. Na vrsti sem in spijem pet čaš soka. Ko mine ura ali pol, me začne zvijati v želodcu. Seveda to je zgolj pretvarjanje, da bi ne bilo treba delati. Končno so vzeli naši fantje lopato v roke in so metali namesto mene. Želodec bi me nehal boleti, pa smo prejšnji dan imeli predavanje,predaval nam je zelo znani ing., o krampu in lopati. S krampom in lopato moraš biti nežen in paziti nanjo kot na svoje oko. Jaz, ki se rada držim takšnih pravil njiju nisem hotela preveč obremeniti, zato sem se izgovarjala na bolečine v želodcu. Čas se hitro bliža, konec dela za danes in bolečina mine. Micka Kadrovanje v brigado Prišlo je pismo, mi reče mama. Ko odprem plavo kuverto, in preberem prvo vrstico, že vem, za kaj gre. Spet nas gnjavijo, si mislim, to je metanje papirja vstran, nobenega učinka ne bo. In vendar sem se prijavil. Bil je lep majski dan, ko sem po dolgem is- kanju v naši novi lepi občini le našel pravo sobo. Ko sem vstopil in povedal, da bi šel rad v brigado, je obraze naših mladinskih funkcionarjev najprej preblisnilo začudenje, potem pa je le temu sledil neskončno prijazen nasmešek. Takoj so mi ponudili stol. Medtem ko je pr^sednik mladinske organizacije iskal svinčnik, sta na vsaki strani stala dva visoka funkcionarja in pazila, da ne bi pobegnil. Ko sem opravil vse pomembnosti in se pripravil, da bi zapustil sobo, so mi še pokroviteljsko dovolili, da lahko obudim nacionalno zavest Se v kakšnem človeku, pa močan naj bo po možnosti. Seveda, začel sem pri najboljšem prijatelju. Prepričevanje sem se lotil zelo faktično , kajti pred- videval sem, da bo boj težak. Povabil sem ga na en velik pir. Ko sva prediskutirala pomembnejše dogodke (cel dan se namreč že nisva videla), sem ga začel najprej previdno, potem pa vedno močneje obdelovati, vendar ni pomagalo ne prijetno priSepe- tavanje, ne prigovarjanje in ne strahovanje. Ko sem že skoraj obupal, mi je ljubi bog le poslal odrešilno misel. Omenil sem, da bo v brigadi veliko deklet, je bil takoj pripravljen. Zdaj sem jaz prevzel vlogo stra- žarja in ko je kolega prijavnico ovekovečil s svojim podpisom, sem začutil v sebi takšno olajšanje, da sem z veseljem zaužil še dve pivi. Tako je bilo z mano in mojim ko- legom. Kako pa so se odrezali drugi, so pokazale naše tri bri- gadne konference, na katerih je bil takšen naval, da si v naši velikanski kinodvorani le s težavo dobil prazno mesto. Drago Sebež Prvi taborni ogenj Ogenj je veselo zagorel, kot bi vedel, da so okoli njega mladi in jih ne sme razočarati. Zapihal je rahel veter in ponesel v zrak iskri- ce, ki so bile kot drobne kresničke. Posedli smo okoli ognja in peli. Iz vseh grl je zadonela pesem in veselje je napolnilo naša srca. Kamorkoli si pogledal povsod nasmejani obrazi in srečne oči. Vsi smo pozabili na težave, ki so n^ pestile doma. Se zadnji refren in pesmi je bilo konec. Vsi smo molJe sedeli, le prasketanje ognja j« motilo nemo tišino. Cez nekaj trenutkov so stopf^ bliže k ognju brigadir]' Kozjanskega odreda iz Sevnic«' Ogenj jim je obsijal obraze in vse je bilo videti še bolj veličastno. Pričeli so s programom: Kratk' predstavitvi občine je sledila recitacija, nato skeči in pesmi ob spremljavi kitare. Veselo razpolo- ženje se je stopnjevalo in na koncu smo ob igranju harmonik^ zaplesali kolo. Plesali smo, a kaJ ko ura nima razumevanja za želje. Neusmiljeno je tekla napr^J in morali smo v naselje, da s« odpravimo spat. Nismo bile ravnO zadovoljne, ko nam je dežunj' ugasnil luč, a spanje se je kljul temu prileglo, saj nas ie čakal no^ delovni dan. Natalija Lepa naša Kozjanska Kozjanska je zelo stara dežela, kar smo spoznali po njenih osnovi'^^ šolah, ki so jih morali učenci zbijati s svojimi cveki in podpirati s prav taK^ svojimi koli. V letu 1974 pa seje zgodilo, da so učenci ob koncu šolsk^ž leta odnesli kole in cveke domov. Sole so se seveda podrle in prišlo " potresa, ki ga je občutil večji del Slovenije. Da paje škoda in nesreča naša stalna spremljevalka, smo se P^^^ pričali tudi v .soboto, 4. avgusta 1979, ko je naše kraje zajelo tako hu"^ neurje, da je toča zbila ves krompir in korenje popolnoma v z^^^Vj^ Torej, če bomo želeli jesti krolmpir, ga bomo morali najprej izkopa'' zemlje. Pa pridni bodite pri izkopu. (Jaz ga ne potrebujem, ker ga di.()!.m v trgovini kolikor hočem ' f EDNIK 1879 IZ NASIH KRAJEV - 11 TUDI V STOPERCAH KMEČKI TURIZEM Od Majšperka pelje v Stoperce alcadatnska, dokaj dobi o vz- drževana. vendar močno prašna sta. polna lukenj. Pa človek na kar pozabi, ko se med potjo "^leduje po zelenih haloških gri- ovitih v poletno vročino. crediSče Stoperc, — lani so kozenj potegnili prvo asfaltno nrevleko v tej krajevni skupnosti, r opoldanske dremotnosti bu- ljil mehak veter in .se poigraval s trepetajočim listjem. Tu in tam alaja P^s- zamuka krava, sliši se Ldaljeno brnenje traktorja, ra- dovedne otro-ške oči pogledujejo ^a 'liSe vprašujoče razmišlja- __ le odkod so ti prišli in kaj bi ladi? . , • • , Xudi mi smo se najprej vprašali, kaj bi radi. Pa smo odgovor dobili prehitro. Takoj smo se zapletli v pogovor z Ignacem Vrabičem, domačinom, ki že več kot dve desetletji živi na Reki. Na pročelju stare hiše je obešena hišna številka - Stoperce 68. Domačinom po- meni ta številka več kot slučajnim obiskovalcem. Nekoč je bila v tej hiši gostilna, Ignacov oče jo je imel. njegova mati je po očetovi smrti obdržala le nekak bife — kakšno oro, liker ali pivo, kozar- ček vina proda kmetom, ko se pod večer zbero, malo poklepetajo o dnevnih novicah in se sprostijo po napornem delu. Ignac in njegova 81 let stara mati sta .se dogovorila, da bosta za nekaj časa odstopila prostor v hiši mladim Stoperča- nom, ki se nimajo kje shajati. Res so si prav prijetno uredili, potem pa je vnema popustila, Ignac pa se je odločil, da bo naredil »ta pravo« gostilno. Letošnji dopust bo izkoristil za gradnjo gostinskih prostorov, pa še okolico bo malo uredil, koliko se bo pač dalo. Ideja o gradnji ni nova, že nekaj let je prisotna v življenju njegove družine. Ures- ničil pa jo bo šele sedaj, ko so otroci pri kruhu, tako da se bodo lahko skupaj vrnili domov. Žena je po poklicu kuharica, sin je me- hanik, Ignac ima že nekaj izkušenj v gostinstvu — po očetu pa je podedoval ljubezen do tega dela. »Ideja je res dobra, tudi kra- jevna skupnost Stoperce mi precej pomaga pri mojih prizadevanjih. Zdaj pa imam že prve težave z materialom, ni ga. Pri delu mi pomagajo sosedje, tudi mladinci bodo pomagali — so mi že obljubili. V teh revnih krajih je že tako, da moramo drug drugemu pomagati, drugače ne gre. Pa stroški so potem manjši. Ljudje se strinjajo s tem, da bi imeli gostilno, saj nimajo sedaj kam iti, da bi se malo pogovorili in kaj malega popili. No, jaz bom šel še dalje, imel bom kmečki tu- rizem, da bodo tudi Stoperce malo zaživele. Ker svoje kmetije nima- mo, — le majhen vrt obdeluje mama sama, bi od kmetov kupo- val domačo hrano in domače vino, tako da bi še oni kaj zaslužili. Gradim s posojili in če bo šlo vse po sreči, bi drugo leto začel s kmečkim turizmom. Staro hišo bom podrl, zgradil enonadstrop- no in zgoraj bodo poleg dveh sob, ki sta že nad novim delom hiše, še tri nove. Tako bo kar dovolj prostora za obiskovalce. Če bo zanimanje veliko, pa bi lahko tudi drugi oddajali sobe, pri meni bi pa bili gostje lahko na hrani. To bomo še videli. Mislim, da bodo ljudje radi prihajali sem, saj je okolica zanimiva za sprehode, zrak je čist in mir je tukaj. Zdaj urejam še avtobusno po- stajališče, ki je sedaj nekoliko oddaljeno od bodoče gostilne, pa bi ga rad »prestavil«. V krajevni skupnosti se s tem strinjajo. Predvidevam, da bodo vsa dela veljala okrog 45 milijonov, — se- veda jih bom »zbral»« s posojili, kar se bo dalo, pa bomo sami na- redili, da bo čimmanj stroškov. Rad bi hitro končal z delom, da bi vsi skupaj prišli sem. Mogoče bo sin kasneje odprl še mehanično delavnco — bomo videli. Pove- dati moram, da bom obenem uredil tudi okolico hiše, tako da bo nekaj miz tudi zunaj, ker je res prijetno sedeti pod brajdami. Pa še asfalt gre tu mimo, tako da se ne bo nič prašilo.« Počasi in vztrajno tudi v to skromno haloško krajevno skup- nost. — čeprav zaenkrat le v sre- dišče, — prodira obrt in to obrt, ki ji v zadnjih letih v občini posve- čamo vse več pozornosti. Upamo, da bo Ignacu uspelo in da bomo prihodnje leto napisali reportažo o prvih zadovoljnih obiskovalcih. Ko smo končali pogovor smo se šele prepričali, da je dremotnost, v katero so se zavile Stoperce, le navidezna. Iz domačij je zadišalo po kosilu, kmetje so spravljali otavo pod streho, saj je kazalo na dež, otroci se niso več zanimali za čudne obiskovalce z magnetofo- nom in fotoaparatom. Po oprav- ljenem delu in igri se bo prileglo kosilo, po kosilu pa morda še kratek počitek, potem pa bo treba dohiteti z delom. Vsak košček cruha je treba prislužiti s trdim delom, oni ne ogledujejo v polet- no vročico zavitih haloških gričev, krepko garajo, zato se toliko bolj veselijo »svoje« gostilne, — tam se bodo pogovarjali, kaj popili, morda tudi zaplesali..... Morda bo že prihodnje leto na urejenih parkirnih prostorih počival jekleni konjiček ljubitelja kmečkega turizma, ki bo zaživel v prenovljenih pros- torih stare kmečke hiše. foto« | kotar Ignac Vrabič N. D. Foto: I. kotar Nevarna prometna past V središču naselja Oplotnica že dalj časa preži na pešce in uporabnike motornih vozil nevarna past na lesenem mostu. Kar cela nosilna deska je popustila pod težo vse večjega prometa. Kljub temu, da na nevarnost dovolj očitno opozarja pogled pa je ta še vedno prisotna, čez most Se vedno neovirano hodijo pešci in vozijo tudi motorna vozila. Žal niti opozorila na to pretečo nevarnost niso Dostavili. Vsi le niso domačini. Dan pa ima tudi noč, ko je to nevarnost le težko ojjaziti. Za nekoga bo lahko tudi prepozno. Pri krajevni skupnosti Oplotnica zagotavljajo, da je predračun za obnovo mostu že izdelan in da ga bodo že te dni pričeli popravljati. Opozorilna tabla pa kljub vsemu ne bi bila odveč. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat IzobraŽevanje odraslih v okviru strokovnega usposabljanja in izobraževanja odraslih, je Delavska univerza v Slov. Bistrici od leta 1973 do 1978 v svojih dislo- ciranih oddelkih srednjih šol, omogočila pridobitev izobrazbe že blizu 200 občanom, od tega 33 v tehnični srednji šoli, 66 v komercialni srednji šoli in 96 v ekonomski srednji šoli. V nedavno končanem šolskem letu 1978/79 je v dislociranih oddelkih posameznih oblik izobraževanja ob delu, pridobilo nova znanja blizu 340 učencev, od tega 110 v tehnični srednji šoli-strojne stroke, 44 v poklicni administrativni šoli in 180 v štirih letnikih eko- nomske srednje šole. Dodatno k temu pa so izvedli tudi 120 urni tečaj za strojepisje, k^ ga je obiskovalo 20 slušateljic. Ob tem jCtreba zapisati, da j^e precej odraslih, ki so se dopolnilno izobraževali v okviru bistriške DU, doma na območju sosednjih občin. V. Horvat 12 - NASI DOPISNIKI O TURIZMU 16. avgust 1979 - TEPMH Krompir - želva Prejšnji ponedeljek se je v našem uredništvu oglasil Franc Brodnjak, doma na Trgu svobode 3 v Ptuju. In kaj ga je napotilo k nam? V roki je držal vrečko in bilo je videti kot da je v njej pol kilograma krom- pirja. Toda ne, bil je le en sam — velik. Mati narava se je z njim malo poigrala, saj je Brodnjakov krom- pir zrasel v zanimivo obliko. Ugibali smo, komu ali čemu je najbolj podoben: rački, dojenčku, no ugibanju je Franc Brodnjak sam napravil konec in dejal, da se mu zdi, da je krompir še najbolj podo- ben želvi. Pa naj bo, smo si dejali, če je res najbolj podoben želvi, presodite sami. Kljub temu pa je krompir zanimiv, kajne? Besedilo in posnetek: M. Ozmec POZNAMO DOBRO OUE? Kdo izmed nas Se do danes ni poizkusil dobrega bučnega ali dru- gega jedilnega olja, ki je potrebno za solate in podobno. Seveda se radi tudi hudjemo nad ceno v trgovini, saj nam je dobro znana cena bučnega olja. Želeli smo zvedeti, kako je s proizvodnjo olja. Pri tem smo izvzeli tovarne olja, ker tam tako vemo kako gre, zanimalo nas je predvsem kako to delo opravljajo zasebni proizvajalci, ki imajo prav tako polne roke dela. Zato smo si ogledali obrat znanega oljarja od Lenarta v Slovenskih goricah Albina Petovarja. ZvedeH smo, da omenjeni mlin obstaja že od dalj- nih sorodnikov, niti se ne spomni časa od kdaj, da so leta 1968 pogoreli in nato ponovno obnovili gospodarsko poslopje, še sedaj pa obnavlja dosedanjo oljarno z modernimi in sodobnimi stroji za proizvajanje olja, da bi tako l^ko poleg že uveljavljene kvalitete dosegli tudi kvantiteto, saj je povpraševanje po olju vse večje. Franc Meško Montaža novega stroja — mlina Posnetek: K. Zoreč Stari način predelave oljaric. Tovarna s petimi zaposlenimi Morda se na prvi hip sliši dokaj čudno! Tako se je zdelo tudi meni, ko sem se pogovarjal z kolegom Konradom ZORECOM, ki ga bralci Tednika poznajo tudi po njegovih posnetkih v časopisu. Tovariš Konrad je bil leta 1947 z delovnimi brigadami, ki so takrat v Bosanskem Šabcu in njegovi okolici bile na udarniškem delu. Seveda prijetna doživetja in lepi spomini si zaželijo še kdaj tudi videti ljudi in Tovarna vrvi v Bosanskem Šabcu zapestju je ie pet delavcev. Foto: K. Zoreč kraje v katerih je preživel del svoje mladosti in tudi za tisti čas mnogo doprinesel pri izgradnji porušene in revne domovine. Zato mi je tudi povedal nekai vtisov z obiska v omenjenem kraju za spomin ohranil fotografijo, ki prikazuje „tovamo" le s petimi zaposlenimi delavci. Ni mi sicer vedel povedati, kakšna je produktivnost delavcev pa OD in še kaj, vendar to v tem zapisu ni potrebno navajati. France Meško O SODOBNEM KMEČKEM TURIZMU Ce za turizem, potem še zlasti za kmečki turizem mora veljati pravi- lo, da zvrhan krožnik in domača pijača ter postelja še zdaleč ni do- volj. Gost pričakuje in zahteva še marsikaj drugega. Predvsem pa je potrebna vljudnost, spretnost in iznajdljivost, ki jo vsak gost prven- stveno zahteva in jo tudi mora najti v vsaki kmečki hiši. Pomembno je, kako bodo gostje postreženi ves čas dokler so v oskrbi pri kmečki hiši. Prav je, da na tem področju gostitelji medse^ bojno tekmujejo. Tudi ni vseeno, kje bodo gostitelji stregli gostom ob vročih poletnih dnevih in kam bodo namestili goste ob dežju, kako gosta obdržati tudi v takem primeru. Res je, da danes večino oken kmečkih hiš krasijo cvetice, cvetje se bohoti na kmečkih vrtovih okoli hiš, vendar je tudi na tem področju treba narediti še marsikaj in stvari popestriti. f4adalje se moramo vprašati, ali so kmetje v interesu kmečkega turizma shranili in ohranili stara kmečka orodja, razno kmečko opremo, posodo in podobno, pač vse, kar so nekoč imeli in uporabljali naši predniki, da bi vse to pokazali gostom — obiskoval- cem kmečkih domov. Vprašati se je tudi treba, ali kmetje poznajo dovolj zgodovino svojega kraja, okolice, preteklost svojih domov, svoje hiše, sosedov, sovaščanov, vedo za razne znamenitosti in podobno. Tudi če obnavljamo stara poslopja, gradi- mo nove hiše, nova poslopja, nam ne sme biti vseeno s kakšnim očesom bo na vse to gledal turist, poznavalec kmečkega okolja. Pred- vsem bi morali gledati ta interes in ne le trenutni interes oz. potrebo investitorja p>o ,,modernem" objektu, ki grdo kazi okolico ozi- roma v kmečko okolje sploh ne spada. Potruditi se moramo, da bo vsak turist naš dobrodošel gost, da mu bomo postregli z dobro domačo hrano, s pitno in apetitno domačo pijačo, da bomo znali zadosthi njegovo zvedavost po znanju, željo po zdravem razvedrilu, znali poka- zati razgledne točke in turistične zanimivosti, zgodovinske pomnike itd. Posebno skrb posvečati turističnim spominkom. Tega je na območju Slovenskih goric več kot dovolj, to so zlasti: ročno izdfelani miniaturni klopotci, lesene preše, mlini na veter in na vodni pogon, tipične vinske klečaje itd. Vse to bi morali upoštevati pri razvoju kmečkega turizma na območju Slovenskih goric, če hoče- mo, da bodo turisti radi prihajali k nam, da bodo na našo vas prinaJap tudi denar, s tem denarjem Jt bomo naš turizem razvijali napr^ ga dopolnjevali in izpopolnjevali tem pa dosegali, da se bodo turisti ^ naše lepe Slovenske gorice redn^ vračali, vendar ne sami, pripeljal bodo tudi svoje znance in prijat^ Ije, širili glas o naših lepih Sloven, skih goricah, od mestnega hruJ odmaknjeno gričevnato in slikovito pokrajino približevali tega željn^ mu turistu. Franček Holc Zapuščena črna kmečka kuhinja s staro posodo je lahko za marsiluiterega turista ogleda vredna zanimivost Foto: R Enodnevni izleti upokojencev Marsikateremu nekdanjemu delavcu v TGA Kidričevo se toži po prijetnih dopustniških dnevih, ki so jih preživeli nekoč v njihovem domu v Crik- venici Foto: K. Zoreč O aktivnosti društva upo- kojencev v Kidričevem smo pisali že večkrat, saj pri svo- jem delu praktično ne poznajo oddiha. Tudi sedai v teh do- pustniških dneh organizirajo izlete. Tako so včeraj. 15. av- gusta organizirali enodnevni izlet na relaciji proti Trakovš- čanu. Varaždinu, Cakovcu. Lendavi. Moravskim topli- cam in Jeruzalemu. To je kot nalašč za upokojence, pa tudi cena izleta ni bila previsoka, saj je znašala na osebo le borih l40.- dinarjev. F. Meško Delavni icrvodajaici v TGA »Boris Kidrič« Kidri- čevo deluje aktiv krvodajalcev. Žal je največ krvodajalcev iz proizvodnih TOZD in vzdrževa- nja. najmanj pa iz delovne skup- nosti skupnih služb, čeprav bi jih prav od tu lahko bilo največ. Toda pustimo to, spregovorimo raje o akciji, kijih aktiv prireja za svoje krvodajalce. V mesecu septembru namreč načrtujejo tridnevni rekreacijski izlet v Crikvenico. Udeležili bi se ga naj vsi krvodajalci, ki bi naj tako preživeli tri lepe dni ob na- šem Jadranu. Čeprav skromna, vendar je tudi ta oddolžitev po- žrtvovalnim krvodajalcem dob- rodošla, zato jim želimo mnogo sončnih ur in vse tri dni dobro počutje! France Meško PLANINSKI DOM NA BOCU Planinski dom na Boču se prav gotovo uvršča med tiste izletniške točke na našem območju, ki zah- tevnejšim pa tudi manj zahtevnim planincem in izletnikom nudi ve- liko mero naravnih lepot, obenem pa tudi kvalitetne gostinske usluge. To še posebej zaradi tega, kerje danes vse več motoriziranih turistov, ki se lahko prav do pla- ninskega doma na Boču pripeljejo z avtomobilom. Res je, da je zg- raditev avtomobilske ceste na Boč porušila naravno okolje m mir, vendar razvoju tehnike se ni moč upirati, vsako leto prihaja sem vedno več avtomobilov. Kljub temu, da vsak obiskova- lec Boča pravi, da se bo sem še vrnil, si prizadevni planinci v Planinskem društvu Poljčane prizadevajo, da bi gostom v domu nudili še več. Članom PD Poljča- ne ni bilo nikoli pretežko, ko so v zadnjih de.setletjih nosili hrano in druge potrebščine za dom kar na hrbtih, ob tem se niso spraševali. kakšno bo vreme in kako visoko bo nametlo snega. Ta tradicija je v poljčanskih planincih še ostala, čeprav mnoga nekoč težaška dela opravlja že motorizacija. Poljčanski planinci so svojo aktivnost sedaj usmerili predvsem na vzdrževanje planinskih poti, za ohranjanje lepega naravnega okolja in tudi vzgoji mladih ^ dobre planince. Precejšen del aktivnosti pa je usmerjen na obnovo in vzdrževanje planin- skega doma na Boču, ki je bil o^ potresu na Kozjanskem tudi pre- cej poškodovan. Nekaj sredstevso dobili iz sklada za odpravo po- sledic potresa, s tem in s prosto- voljnim delom so že obnovil' spodnji del doma. Obnovo željj" nadaljevati tudi v zgornjem delu- vendar jim manjka okrog 2 in f*' milijona dinarjev. , Planinci računajo, da bodo df teh sredstev dobili z dogovarjanj' z občinama Slovenska Bistrica''' Šmarje pri Jelšah in od delovniii organizacij s tega območja, ^a. njihovi delavci vse bolj spozna- vajo. da je Boč privlačno rekre- acijsko središče. Boč je tudi membna stična točka ljubiteljih planin iz vse Slovenije. , Besedilo in posneta Viktor Horvai Planinski dom na Boču nudi s svojo okolico široke možnosti rekreacije KOSATI LEPOTEC Pri Zigartih, po domače jim pravijo kar Jurči, v Planini pod Sumikom na bistriškem Pohorju so ponosni na svojega 5 kg težkega lepotca z dlako, ki bi mu jo zavidal vsak iz rodu mačk. Čeprav spada med navadno vrsto domačih mačk, vendar se po teži in po dlaki razlikuje. Mačka je stara dve leti in pol, tako kot ostale domače mačke prede, lovi pa tudi dremucka, le zaradi svoje goste in dolge dlake tudi pozimi ni- koli ne zleze na peč, saj bi ji bilo v toplem kožiščku prevroče, zato se raje smuka okrog hiše ali okrog nog gospodinje, vmes pa striže z ušesi in po- miga s kar 15 cm dolgimi brčicami. Pri Jurčih pravijo, da je to že peta take vrste mačka pri hiši, odkod se je vzela prva pa praktično ne ve nobeden. Glas o tej mački se je raznesel že daleč naokrog, saj se dogaja, da hodiio po mladiče celo iz Ma- ribora in Ruš, žal pa ne morejo vsem ustreči, saj ima mačka le običajne zmožnosti razmnoževanja. Za konec še podatek, da mucko s tem debelim kožuščkom morajo pred poletno vročino tudi ostriči, saj bi ji vroč kožušček bil v poletni vro- čini v preveliko breme. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat f EDNIK - 16- avgust 1979 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 24. prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju Subotica 79 y Subolici se je od 7. do 21. . |jja 1979 odvijalo že 24. držav- J'' prvenstvo jadralnih pilotov. J^botica leži v bogati Panonski nižini na severu Jugoslavije in je drugo največje mesto Vojvodine. Blizu samega mesta se razprostira nana »subotička-horgoška peš- Lra«. a 7 km jugovzhodno leži ezeco Palic, biser Bačke ravnine, Ij privlači mnogoštevilne turiste vse Jugoslavije in tudi iz tujine. Domačin, subotiški aeroklub »Ivan Sarič« ima dolgo letalsko tradicijo, saj je začel s svojim de- lovanjem takoj povojni, prvi polet pa so v Subotici zabeležili že leta 1910, ko je poletel s svojim mo- noplanom Ivan Sarič. Tako kot v vsakem aeroklubu v Jugoslaviji, je tudi ta aeroklub oživilo nekaj entuziastov, ki jim nebo in letenje pomenijo vse. Prvi tekmovalci so se zbrali v Subotici že v petek 6. julija. Otvoritev prvenstva je sovpadala z Dnevom vstaje srbskega naroda 7. lulija. Po otvoritvi prvenstva je bil velik letalski miting, na kate- rem so sodelovala razna športna letala, padalci, modelarji in tudi vojaška reaktivna letala »Jastreb« in »Orel«. Tekmovalci, skupno jih je bilo 35 iz vse Jugoslavije, so bili raz- deljeni na dva tekmovalna razre- da: standardni razred (jadralna letala z razponom kril 15 m) in odprti razred, v katerem so lahko tekmovali piloti z jadralnimi le- tali. ki imajo večji razpon kril. Tekmovanje je bilo časovno zelo dolgo, saj je hotel prireditelj do- seči kvaliteto s čim več tekmo- valnih dni. vendar vreme ni bilo naklonjeno tekmovalcem. Tako so tekmovalci v standardnem razredu opravili samo 6 tekmo- valnih dni. tekmovalci v odprtem pa 7 dni. čeprav je tekmovanje časovno trajalo 14 dni. Slovenci smo na tem tekmova- nju dosegli velik uspeh, saj sta oba naslova držvnih prvakov odšla v Slovenijo. med prvo deseterico standardnega razreda pa je kar šest tekmovalcev iz Slovenije. Skupno je tekmovalo v standardnem razredu 29 tek- movalcev. v odprtem pa le 6 tek- movalcev. V standardnem razre- du je zmagal Ivo Šimec iz ALC Lesce na DG-lOOF.lan, v odprtem pa Jože Koršič DLC Novo mesto. Prvenstvo je pokazalo, da ima Slovenija najboljše jadralne pilo- te v Jugoslaviji, da v nekaterih klubih npr. Lesce. Celje. Ljublja- na. Maribor polagajo veliko pt)- zornosti jadralnemu letenju in vzgoji mladih jadralnih pilotov. Na prvenstvu je sodeloval tudi Slavko Petrovič, član aerokluba Ptuj kot reprezentant Slovenije. Njegova uvrstitev na 12. mesto med 29. tekmovalci ni neuspeh, saj je bila udeležba na prvenstvu izredno močna. Uvrstitev bi pa bila lahko boljša, če ne bi že prvi dan napravil napako in pristal nekje med zadnjimi, saj mu tudi njegove poznejše dobre uvrstitve na 4., 5., in 8., mesto ni.so mogle prinesti večkot 12. mesto v skupni uvrstitvi. In še končni vrstni red 24. državnega prvenstva vjadralnem letenju: STANDARDNI RAZRED: 1. Ivo Šimenc. Lesce. 5622 točk; 2. Miodrag Gatolin. Beograd, 5586 točk; 3. Franc Peperko, Celje, 5498; 4. Miha Thaler, Lesce, 5259 točk; 5. Miloš Pešec, Celje 5213 točk; 12. Slavko Petrovič, Ptuj, 4444 točk. ODPRTI RAZRED: 1. Jože Keršič. Novo mesto; 2. Djordje Stepanov, Novi Sad; 3. Bogdan Lilija. Celje. Janez Bezjak Jadralna letala na startu Ptujska ekipa v Subotici Ptujski tekmovalec pred poletom POGOVOR Z 2IV0RAD0M MARINKOVICEM O športu in rekreaciji v Perutnini Ptuj Športu in rekreaciji v delovnih sredinah, čeprav še ne v dovoljni ®eri, posvečamo vedno več pozor- nosti. Z ozirom na vse prednosti, ki ima rekreacija zaposlenih pri «rbi za dobro počutje, zdravje in nenazadnje večjo delovno uspeš- nost. je tako tudi prav. Vendar z 'doseženim na tem področju Se ne moremo biti zadovoljni, ^J smo v organizirano rekreacijo ^*ljučili premalo delovnih ljudi in ODcanov. Tako nas sprejete obvez- nosti in naloge s tega področja še ^"aprej obvezujejo. Zivorad Marinkovič je predsed- komisije za šport in rekreacijo konferenci sindikata v delovni fganizaciji Perutnina Ptuj. O delu '^^'"'sijeje povedal: talt^^ prvem sestanku komisije, oj po izvolitvi, smo delo zasta- nekaj fazah. Najprej smo v jj. ' delovni organizaciji izbrali vo- [) •'^sameznih ekip za športne pa- ki so za naše zaposlene naj- , ^zanimive in primerne. Med na- zeto ' j® Stev? vključevanju čimvečjega cijo 7 delavcev v rekrea- '3tov • '^^^^Sanje čimboljših rezul- tj^ m uvrstitev smo uvedli vadbo zagotovili tudi ustrezna sredstva." Prjr^^ko daleč sta sedaj z vašimi iaiib rezultati izva- Postavljenih nalog že uspe- Ur^^^v^*^.® rečem, da smo uspeli Sevjj polovico zastavljenega. sniQ 3 "as spremljajo težave, saj ^taln začetku planskega in v dela. Rezultati so, saj smo sj^^eiavskih športnih igrah za lov ^^78/79 osvojili osem poka- nje h športnih panogah, tre- ® Zapored pa smo zmagovalci ''ingjj^ "led sosednjimi mesokom- 1^0(1 ' J^jer sodelujejo zaposleni iz 'os ho^ Perutnine. Le- ^Pterv,.!'^ 'radidonaino srečanje v Koprivnici." — Zanimivo bo slišati katere športne panoge so zaposleni v Perutnini najbolje sprejeli? ,,Izbrali smo tiste športne pano- ge, ki našim zaposlenim ustrezajo. V okviru dela komisije smo izvedli anketo in na podu'?i dobljenih od- govorov zaposlenih smo tiste pano- ge vključili v program počastitve dneva perutninarjev. Te panoge so kegljanje, namizni tenis, pikado, šah, mali nogomet, streljanje. Z ozirom na težave pri zagotovitvi pogojev za kegljanje nam ta dejav- nost v zadnjem času nekoliko pe- ša." — Kako pa je s tekmovanji, or- ganiziranjem trimskih akcij, v okviru temeljnih in med temeljnimi organizacijami? ,,Vse zastavljene akcije so name- njene rekreaciji, če pa se ob tem do- seže še boljši rezultat, je to še doda- tna kvaliteta. Na ta način lahko evi- dentiramo delavke in delavce za ka- snejšo sestavo ekipe naše delovne organizacije za udeležbo na raznih tekmovanjih. Stalna tekmovanja med temeljnimi organizacijami in za posamezne uvrstitve potekajo v počastitev Dneva perutninarjev. Tako dosežemo dober pregled nad udeležbo in rezultati posamezni- kov," — Za tekmovanja, rekreacijo, so potrebna tudi finančna sredstva. Kako je s tem? ,, Vsako tekmovanje zahteva tudi določena finančna sredstva. Res pa je, da se mora najprej nekaj poka- zati tudi brez sredstev. Na podlagi tega je financiranje nato precej la- žje. Pri nas je razumevanje po tej plati za šport in rekreacijo, saj nam odobrena sredstva zaenkrat zado- tujejo za izvedbo postavljenih na- log." — Kako pa je z organiziranjem in udeležbo vaših zaposlenih na trimskih akcijah? _ ,,Trimske akcije so v naši občini bolj redke. Tako je bilo pred nekaj časa trimsko kolesarjenje, pred tem pa še kros v Kidričevem. V času krosa smo sodelovali na delavskih športnih igrah, ob kolesarjenju pa smo za akcijo izvedeli nekoliko po- zno, saj si običajno vnaprej plani- ramo kako bomo preživeli prosti čas. Trimsko akcijo kolesarjenja je v preteklem letu izvedla naša TOZD Perutninske farme. V okviru te temeljne organizacije sedaj planira- mo trimsko akcijo v nekoliko drugačni obliki. Potekala bo bolj v atletskih disciplinah kot so tek na 60 m, met žogice, skok v daljino, izpeljali pa jo bomo v septembru." — Med načine in oblike preverja- nja fizičnih sposobnosti delovnih ljudi in občanov v prvi vrsti sodi partizanski mnogoboj. Ali so mož- nosti za njegovo uveljavitev tako v ptujski občini kot tudi v vaši delov- ni organizaciji? ,,Pravgotovo bi lahko partizan- ski mnogoboj lahko vključili v naše programe. Menim pa, da bi začetek moral biti v okviru občine, v okviru telesnokulturne skupnosti in zveze telesnokulturnih organizacij. V de- lovnih sredinah je to nekoliko te- žje, ker nimamo zaposlenih profe- sionalnih rekreatorjev, ki bi to or- ganizirali." — Za vašo delovno organizacijo je značilno, da ste razdrobljeni. Tu mislim na veliko število posloval- nic, široko območje dela. Ali je to velika težava pri delu na področju športa in rekreacije? ,,Da, to je velika težava, zato je potrebno veliko naporov, da pritegnemo in vključimo čimveč zaposlenih. Pri nas je prek 80 od- stotkov zaposlenih doma na pode- želju, ob tem pa je veliko tudi mest- nih prebivalcev, ki še vedno rr>i>lijo, da je šport in rekreacija za tiste, ki so brez dela oziroma nima- jo dr' : de'a. Tudi takšna rr-sel- nost nam delo zelo otežuje. Zato pa v to, kar dosežemo, moramo vložiti veliko naporov in prepričevanja." — Komisija za šport in rekreacijo v Perutnini deluje popol- noma amatersko, ljubiteljsko. Ver- jetno brez profesionalnega rekrea- torja delo v prihodnje ne bo tako napredovalo, kot bi to bilo potre- bno? ,,Na kongresu sindikatov v Ma- riboru smo ugotovili, da naloge s prejšnjega kongresa o delih in nalo- gah rekreatorjev v delovnih organi- zacijah s prek 1000 zaposlenih še nismo uresničili. V naši delovni or- ganizaciji bi, če bi hoteli izvajati vse kar zahtevata šport in rekrea- cija, res potrebovali rekreatorja. Sedaj pa se trudimo, da izpeljemo to, kar smo si zastavili." Tako je torej na področju športa in rekreacije zaposlenih v mesokombinatu Perutnina Ptuj, Delo ni lahko, vendar moramo na- daljevati in si vsi prizadevati, da šport in rekreacija dobita tisto me- sto, ki ga z ozirom na pomembnost potrebujeta in zahtevata. 1. kotar PRVI DEL PRIPRAV Igralke rokometnega kluba PP Drava so .se preteklo sredo vrnile s štirinajstdnevnega prvega dela priprav novo tekmovalno sezono v se- verni skupini druge zvezne rokometne lige. Na Pungartu in v Ajdovščini so zlasti nabirale fizično moč. ki jim bo v težkih ligaških obračunih zelo potrebna. V Ajdovščini so igralke, ki sta jih na pripravh vodila Ante Djurič in Peter Starki, odigrale več prijateljskih srečanj ter sodelovale, na turnirju za trenmg, na katerm so se pomerile z republiškima ligašema Lisco iz Sevnice in Mlinotestom iz Ajdovščine. Vsa srečanja so igralke PP Drava dobile, nastopile pa so prav vse igralke, ki so bile na pripravah, njih 14. Sedaj se igralke pripravljajo v Ptuju, do začetka prvenstva, prvo sobtno v septembru, pa bodo odigrale več prijateljskih srečanj in nas- topilo na turnirjih v \laribi)r:.; in močnem turnirju v Ptuju. Oba turnirja h( \ prih; ■injcni .eun^s - -iriti pa velja na tiadiLi-tnalrn turnir bratskih občin, ki bu prihi.)dn;>'. suboto v Ptuju. ' -f - - ' - . ' >mv. lahkt pi^::' v n : ju::,i ■ ; . iiNi. ker nc je prestopni rok iztcKCi šc!c včeraj. j kotar Treningi in prijateljska srečanja Peta selekcija NK Drava, ki bo prihodnjo nedeljo pričela s tekmovanjem v enotni sloven d nogometni ligi, se zavzeto p i- pravlja. Odigrali so že več p i- jateljskih srečanj. V Ptuju so p > magali Ljutomer s 6:0, v soboto a so se pomerili s Šmartnim. Klj b odhodu nekaterih igralcev, o nogometaši Drave v soboto pr i Smartnemu pokazali dobro igre n zmagali s 4:2. Zadetke so a domačine dosegli Steiner dva ter Emeršič in Cuš po enega, za goste Da ie bil dvakrat uspešen OmladtČ. Velja pa omeniti, da je v obeh ekipah manjkalo nekdj igralcev, pri domačih zlasti v obrambi. Seveda se še igri poz a pripravljalno obdobje, poman - Ijivosti pa bo potrebno poskus i odpraviti do začet i tekmovanja. Drava ima z» 3 neugodt-n začetni razpored sreča . V Dr, kolu gostuje v Lenda- v ' " ^ > d'. 'U lei .\1er<:atorjem, v tretjem pa gost ^ n-i močni Obali, ki je v pretf i -. >iu za id.N z^reMia diugo ligu. ^ L. NOGOMET Zelezničar-Aluminij 1:4(1:3) Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so se že zgodaj pričeli pri- pravljati za nogometno sezono v območni slovenski nogometni ligi. Razumljivo je. da so odigrali tudi prvo prijateljsko srečanje, kajti prvenstvo želijo pričakati pripravljeni. V prvi tekmi so gostovali pri mariborskem Železničarju, ki nastopa v enotni slovenski ligi. Nogometaši Aluminija so presenetili domače igralce in kaj hitro povedli z zadetkom Skrjanca. Ustvarili so si veliko priložnosti, ki pa jih /al niso uspeli realizirati. Tudi v drugem delu so nogometaši Aluminija ierali dobro in novr.hn Še izredno borbeno. l ako. da je zmaga Aluminija zaslužena. Zaradi ugovarjanja sodniku pa je bil izključen igralec Aluminija, Skrjanc že v 15. minuti prvega polčasa, pri rezultatu 2:1 za Aluminij. D. Klajnšek Zelezničar-Aluminij 3:2 (mladinci) v prijateljskem nogometnem srečanju sta .se pomerili tudi mla- dinski vrsti. Nekoliko boljši nasprotnik so bili domačini in slavili zasluženo. Strelca za Aluminij sta bila Dolenc in Kozoderc; Podvršek, igralec Aluminija pa je zastreljal 11 metrovko. D. Klajnšek Smartno-Aluminij 2:3(1:3) Nogometaši Aluminija so tudi v drugi prijateljski tekmi slavili zasluženo izbojevano zmago. Igralci Smartnega so v kompletni postavi kaj težko zaustavljali napade Aluminija, domačini pa so bili tudi slabši pri organiziranju napada! To je bilo za njih še posebej težavno, saj je »vezna linija« Aluminija dobro pokrivala in preprečevala napade do- mačih. Igralci Aluminija so prišli v vodstvo po Dončecu, drugi zadetek je dosegel Kozoderc, ki je uspel prevariti celotno obrambo domačih. Nato so domači zmanjšali rezultat. Janko Vindiš pa je iz 11 m dose-^el tretji zadetek za Aluminij. Tudi v drugem polčasu je bil igra na kvalitetni ravni. Domačini pa so uspeli rezultat znižati iz 11 metrovke. Sodnik Si'ar iz Velenja je dokaj slabo vodil srečanje. Za domače je dosodil kar dve enajstmetrovki. D. Klajnšek Mala formula I Prva dirka za državno prven- stvo v kartingu za leto 1979 bo v nedeljo, torej 19. avgusta, na kartodromu v Hajdošah. Pričela se bo ob 14. uri. Organizatorju. AMD Ptuj. se je dosedaj prijavilo okrog 80 tekmovalcev iz Srbije, Hrvatske in Slovenije. Ob tolikš- nem številu tekmovalcev pa bo- do potrebne dopoldanske izločil- ne vožnje za polovico mest v popoldanskem finalu. Polovica tekmovalcev (z ozirom na pro- pustnost proge sme na stezo 22 kartistov) pa je v finale uvrščena na podlagi rezultatov v lanskem prvenstvu. Kategorije so tudi tokrat običajne, torej 100 ccm za juniorje in dane ter 125 ccm za člane. V vsaki kategoriji bodo vozili tri vožnje, seštevek bo dal zmagovalce prve dirke. PokroviteHstvo nad prireditvi- jo, ki JO A\lD Ptuj pripravlja v počastitev občinskega praznika, je prevzela delovna organizacija ■AGIS. izvedba pa je popolnoma v rokah domačin športnih delav- cev. Vstopnice bocio po 30 in 10 dinarjev, kupili pa jih boste pred vstopom na most, ki vodi do kartodroma, prav tako tudi start- no listo za boljše spremljan^ dogodkov na stezi. Torej, v nedeljo se bo ob 14. uri v Hajdošah pričela prva letošnja dirka za državno prven- stvo v kartingu. Se to, organiza- torji tudi letos ne bodo pozabili na okrepčilo. ki je ob takšnih prireditvah dobroclošlo. I. kotar Vožnje v Hajdo^h so vedno zelo zanimive (foto B. Rode) 14 - ZA RAZVEDRILO 16. avgust 1979 - XEDNI|( f EDNIK z-!L!!IH!fLI!!L- OGLASI IN OBJAVE - 15 v POČASTITEV OBCIMSKEGA PRAZMIK A I V nedeljo 19.avgastaob 14. uri na kartodroma v Hajdošah. j Tudi dijaki in profesorji pomagajo Dela na Srednješolskem centru ^redo h koncu; gradbenim de- avcem.obrtnikom.arheologom in drugim pa so se zdaj. proti koncil počitnic pridružili še dijaki in njihovi profesorji. »Da bo delo hitreje pri koncu.« so dejali in zav^ihteli lopate in krampe. Že ob koncu šolskega leta so na vseh srednjih šolah sestavili sez- nam dijakov. Prijavilo .se jih je veliko, približno 600. Ker se je lažje prijaviti kot priti na delo, je danes na delovni akciji le polovica prijavljenih. Razdeljeni so v še.st brigad, delajo pa šest ur vsak dan. od ponedeljka do petka. Ob koncu šole .so načrtovali, da bodo dijaki le očistili prostore, ker pa so se stvari okrog kanala zap- letle, je morala iti polovica dija- kov kopat jarek. Le-ta teče med vrtovi, zato je strojno kopanje, čeprav veliko hitrejše, neprimer- no. Pazili morajo, da vrtov preveč ne poškodujejo. Celotni kanal bo dolg 2,5 km, ročno pa morajo skopati 220 metrov jarka. I\)lovi- co ročnega izkopa bodo opravili dijaki. V zgradbi srednješolskega centra pa šolarji čistijo prostore. Fudi okolje bodo med šolskim letom sami uredili. ^ Za organizacijo in koordinacijo dela skrbi Tone Lorger. profesor biologije in kemije na gimnaziji Dušana Kvedra. Delo mu gre dobro od rok. ker so si obveznosti redarji razdelili. Nekoliko se je sicer jezil na učence, ki so se pri- javili. pa niso prišli delat, še bolj pa je ogorčen, ker na delovno akcijo jiiso prišli dijaki, ki jim družba daje štipendijo. Tone Lorger je pohvalil vse, ki so prišli pomagat. »Tisti, ki delajo, pa so pridno kot mravlje. Lahko jih samo pohvalim in govorim o njih le naj. naj. naj-lepše!« mi je dejal ob koncu pogovora, ko sva skupaj obiskala dijake na delo- višču. Potem sem se pogovarjala še z dijaki. Delo jim gre dobro od rok in vzdušje je prijetno, saj se med delom tudi zabavajo. V brigade so razdeljeni tako, da so v eni brigadi dijaki iz vseh srednjih šol. zato se tudi spoznavajo med seboj. Dejali so. da se dobro razumejo, da so dela nevajene roke dobile že nekaj žuljev in da jim je lepo. V. K. Tone Lorger: »Naši dijaki radi delajo. Pridni so kot mravlje.« Izkopavanje na vrtovih mora biti ročno, da nasadov preveč ne poškodu- jejo. Foto: M. Ozmec TRADICIONALNO TEKMOVANJE LOVCEV V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE Pokal Jožeta Lacka Ptujčanom Na strelišču v Mestnem logu 3ri Pinčerjevem mlinu je v nede- jo, 12. avgusta v počastitev praznika občine Ptuj potekalo tradicionalno tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe za prehodni pokal narodnega hero- ja Jožeta Lacka. Sodelovalo je blizu 80 lovcev iz občin Maribor, Slovenska Bistrica, Ormož, Le- nart in Ptuj. Vreme je bilo lovcem naklo- njeno, še bolj pa sreča domači- nom. saj .so člani LD Ptuj pre- pričljivo zmagali pred LD Kidri- čevo in tretjo uvrščeno ekipo LD Spodnje Ptujsko polje. Mej posamezniki se je naj- bolje odrezal Slavko Jerenko iz LD Ptuj pred Jankom Rožmari- nom iz LD Spodnje Ptujsko polje in Maksom Ivančičem iz LD Kidričevo. Najbolje uvrščenim posameznikom in ekipam je pokale in posebne nagrade pode- lil Tone Žagar, predsednik LD Jože Lacko, ki je bila organizator tekmovanja. M. Ozmec Strelišče pri Pinčerjevem mlinu je bilo zelo živahno, lahko pa bi bilo še bolj, če bi tekmovanje potekalo na olimpijskem strelišču v Hajdošah. Žal ni bilo tako in zakaj ne? (foto: M. Ozmec) Deltini izlivi se širijo - nad 100 novih delavcev Včeraj popoldan so v Labodovi temeljni organizaciji Delta Ptuj slavili, svojemu namenu so predali nove proizvodne prostore v izmeri 2080 kv, m. uporabnih ^vršin. Investicija jih je veljala, všteta so osnovna sredstva in oprema, okrog 17 milijonov dinarjev. Novi proizvodni prostori predstavljajo za Delto veliko delovno zmago, prav tako za gospodarstvo občine; dodatno pa bodo zaposlili prek sto novih delavcev. V Delti se zavedajo, da samo dobro delo rodi sadove, zato je slavje potekalo v izredno delovnem vzdušju. Najprej sta se v dopoldanskih urah sestala na skupni seji centralni delavski svet Laboda in delavski svet Delte, kjer je bilo poročilo o izvedeni investiciji, zatem so obravnavali polletne rezultate v temeljnih orga- nizacijah Laboda in o nalogah na področju planiranja. Svečana otvoritev novih proizvodnih prostorov je bila ob 14. uri, združena s svečanim zborom vseh zaposlenih in predstavnikov družbeno- političnega življenja občine Ptuj, V kulturnem programu pa so nastopili najmlajši markovški folkloristi. Otvoritev novih proizvodnih prostorov so zaupali delavki, ki je najdlje zaposlena v Delti in sicer Katici Planine, ki je tudi prerezala vrvico; zatem pa je sledil ogled novih zmogljivosti. MG. Če hi bil vsak ieden tako miren na naših cestah, potem bi lahko bili krepko zadovoljni. Žal pa ni tako. Vsekakor je skoraj presenetljivo, da so v tednu od 6. do vključno 13. avgusta, kljub višku turistične sezone miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v eni hudi in eni lažji prometni nesreči. V enem primeru je bil vzrok nesreče alkohol, v drugem pa nepravilno in skrajno neprevidno prehitevanje. V nesrečah je bila ena oseba lažje, ena pa težje poškodovana. Materialna škoda je neznatna. DVOJNO PREHITEVANJE - UTRPEL KOLESAR Edina huda prometna nesreča v preteklem tednu se je zgodila v ponedeljek, 13. avgusta ob 18.25 na Mariborski cesti v Ptuju. Iz smeri Maribora je peljal tovor- njak s prikolico, ki ga k upravljal Ludvik Gumzej iz Centibe pri Lendavi. Za njim je z osebnim avtomobilom pripeljal Helmut Firbas iz Maribora, ki je začel prehitevati Gumzejevo vozilo. Ko je prikolico že prehitel je tudi Gumzej začel prehitevati vozilo pred seboj, ter tako onemogočil prehitevanje Firbasu. Ta se ni mogel pravočasno umakniti na svoj vozni pas, ker ga je tovor- njak s prikolico zadel in ga zbil v nasproti vozečega kolesarja Jože- ta Skoka iz Zgornje Hajdine 22. Skok je obležal hudo ranjen na kraju nesreče, ustavil je voznik Firbas, voznik tovornega avto- mobila, kije nesrečo povzročil pa je odpeljal naprej. Delavci UJV so ga prijeli v slabih 30 minutah. Na vozilih je za okoli 30.000 din materialne .škode. DOBRO SODELOVANJE Z OBČANI Aleksander Majdič, pomočnik komandirja PM Ptuj v zadnjem času skrbi za stanje na področju kriminalitete in prometne varno- sti. Stanje na tem področju v prvih šestih mesecih letos takole ocemuje: »Število kaznivih dejanj je v občutnem upadanju na celotnem območju ptujske občine, v upa- danju pa so tudi manjša kazniva dejanja. Zadnje čase dosegamo pri raziskavi teh kaznivih dejanj vse več uspehov, saj nam je uspelo raziskati tudi kazniva dejanja iz prejšnjih let. Uspešni smo tudi pri raziskavi manjših tatvin in tatvin koles z motorjem, kjer gre zahvala tudi dobremu sodelovanju z občani. — OM MDA SLOVENSKE GORICE 79 ^ PRVA DEKADA ZA BRIGADIRJI Vse kaže, daje še vreme najbolj naklonjeno brigadirjem zadnje četrte izmene letošnje republiške mladinske delovne akcije SlovenjiT gorice 79. čeprav so tudi oni en dan zaradi dežja že morali preživeti naselju. Drugače pa so na trasi precej uspešni. Vse tri brigade iz Rj^ ^ vljice. Radelj ob Dravi in Sevnice delajo na trasi primarnega m sekun darnega vodovodnega cevovoda v Dornavi in od Dornave pr,:: Moškanjcem. Do sedaj so izkopali že prek 400 m jarka za primarni;' prek 5(X) m jarka za sekundarni vod. V prvi dekadi je bila načrtovan" tudi udarniška akcija v Podlehniku, pa le zaradi dežja odpadla, vjl, lako so niim sporočili v štabu akcije. V soboto, 1 L avgusta so brigadir"^ gostili veterane zveznih in republiških mladinskih "delovnih akcij, o čemer posebej poročamo. V nedeljo so imeli brigadirji prost dan, ki so ga izkoristili za kopanje v Ptujskih toplicah. Ekipa brigadirjev se je v nedeljo popoldne odpravila v Cirkulane, kjer so na turnirju v malem nogometu dosegli odlično tretje mesto. V ponedeljek so z delom na trasi nadaljevali, p^oldne po tečajih in predavanju iz programa mladinske politične šole Eavarda KardeHa.so se pomerili z mladimi iz Spuhlje v namiznem tenisu. V torek H avgusta zvečer so brigadirji z zanimanjem spremljali program, ki sta jim ga pripravila prv^ Ljubljanske opere Ladko Korošec in dramski umetnik Jože Zupan. V sredo so imeli na trasi udarni dan, kjer so dali brigadirji od sebe vse, da bi presežek norme še povečali. Ta dan popoldne so na brigadnih konferencah namreč razpravljali o uspešno- sli na trasi in v naselju ob zaključku prve dekade. Brigadirji četrte izmene letošnje akcije bodo v Dornavi vse do nedelie 26. avgusta, ko bo svečan zaključek akcije; M. Ozmec Brigadirji četrte izmene letošnje akcije skupaj z veterani pri izkopu jarka za sekundarni vodovodni cevovod v Dornavi, kjer je trasa nekoliko lažja, (foto: M. Ozmec) FOLKLORN NASTOP V DOLINI PRI TRSTU Na povabilo Zveze demokratičnih žena Italije bodo člani folklor- ne skupine »Vinko Korže« iz Cirkovc v soboto nastopili v Dolini jjn Trstu. Ob tej priložnosti se bodo mladi plesalci predstavili z izvirnimi štajerskimi plesi oziroma s plesi, ki so jih neko^lesaH dedje in babice na Dravskem in Ptujskem polju. V Dolini pri Trstu bodo nastopile k pevke žanjice. ki se bodo onkraj na.ših meja predstavile prvič zkj RODILE SO: Sonja Golenko, Ptuj, Trsten- jakova 9 — Darjo., Magda Žerak, Kidričevo 34 — Katjo,. Ivanka Štampar, Lačaves 14 — Majo., Ivanka Gorinšek, Apače n.h. — Mitja., Danica Orešek, Tržeč 18 — deklico., Ivana Majcen, Bukovci 67/a — Petra., Ana Zavec, Spodnji Leskovec 4 — dečka., Štefanija Ornik, Jiršovci 27 — Slavka., Albina Majcen, Bratislavci 44 — dečka., Helena Viher, Mihalovci 36 — Simona., Marta Vindiš, Belavšek 3 — Majo., Martina Tucovič, Majšperk 27 — Vladko., Marica Haložan, Gomila pri Kogu 7 — Darjo., Sonja Mahorič, Ptuj, Potrčeva 42 — Barbaro., Marija Cafuta, Pobrežje 89 — dečka., Marica Voda, Vičava, Cesta Olge Meglič 20 — Aleša., Mira Zumer, Haj- doše 5/b — dečka., Ana Puhar, Ljutomer, Zl. Slavka Osterca 6 — Mitja., Cvetka Vindiš, Pragersko 5 — deklico., POROKE: Stanko Petrovič, Cirkulane 28 in Ana Zeran, Cirkulane 28., Janez Mlakar, Lancova vas 7 in Kata- rina Emeršič, Barislovci 24., Zlatko Galun, Hajdoše 78 in Ana Hajšek, Hajdoše 78., Stanislav Božičko, Dolena 36 in Alojzija Golob, Kočice 40., Josip Golub, Zamenci 8 in Marija Petek, Prerad 35., Alojz Petek, Prerad35 in Marija Kolednik, Pobrežje 21., Milan Kostanjevec, Stojnci 98 in Danica Murkovič, Muretinci 49/a., Stanislav Molnar, Lancova vas 95 in Darinka Harlamov, KrČevina pri Ptuju 82., Ivan Sok, Borovci 25 in Albina PintariJ, Budina, Strafelova 28., Franc Kokot, Zg. Hajdina 37 m Jadranka Petkovič, Kidričevo 15m MUan Obreht, Breg 58 in Irena Pislak, Lešje 22., Maks Majce- novič, Belski vrh 86 in Božena Zebec, Dubrava 5/a., Milorad Zrnič, Formin 39/a in Majdi Brodnjak, Formin 39/a., MiraJ Gajšek, Velenje, Kidričeva 57 ic Milica Perko, Velenje, Tomšičeva 55., UMRLI SO: Danilo Ošovnik, Skorba 44, roj 1961, umrl 4.8.1979., Franc Vid(> Vič, Veliki Okič 23, roj. 1914, umrl 4.8.1979., Ivan Kirič, Hum P^ Ormožu 7, roj. 1918, utnt' 6.8.1979., Tomaž Bombek. Hajdoše 67, roj. 1903, um'' 7.8.1979., Slavko Grmek. Moškanjci 48, roj. 1932, uflir' 8.8.1979.,Marija Leskovar, r")' Glavica, Kidričevo 60, roj. 192J- umrla 8.8.1979., Doroteja KeieJ' roj. Zidarič, Hum pri Ormožu roj. 1897, umrla 8.8.1979., TEDNIK izdaja zavod za časopisno in r^f sko dejavnost RADIO—TEDN^ 62250 Ruj, Vošnjakova 5. predal 99. Ureja uredniški kom ki ga sestavljajo vsi novinarji da, direktor in glavni urednik HAEL GOBEC, odgovorni uredn FRANC FIDERŠEK. Uredništvo !, uprava Radio-Tednik telefon 771-261 in 771-226. Celo'JJ naročnina znaša 200 dinarje^ tujino 300 dinarjev. Žiro račun Sl^ Ruj 52400—603—31023- ČGP Mariborski tisk. Na po^v zakona o obdavčevanju proi^.^ m storitev v prometu spada Tt NIK med proizvode, za katere se plačuje temeljni davek od prof^ proizvodov. .