Dolenjske Novice. Izhajajo 1. ID 15. vsacega meeeea. Cena )im je z» celo Kdor želi kako oznanilo v ^Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tieniti dati, plaća za dvostopno petit-vrsto ti kr. za sprejatna J. KrajSO V Novem mestu. enkrat dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr Gospodarske stvari. Nekaj o „ruđećej bolezni" prešiCev. V nekaterih krajih na Kranjskem mori pre-ëifie n'Ddeča bolezen" in prizadeva vbogim kmetom veliko škode. Da bi vsaj nekaterim revežem pomagal, ponudim tu iz lastne skušinje pripomoček zoper to morilko. Prvo in najpotrebniše je, đa je svinjak postavljen toliko na prostem kraji, da je v zatiŠji samo pred mrzlimi vetrovi, pred severjem in burjo. Ta žival, dasiravno je nečedna, potrebuje vender snažnosti in za dihanje čistega zraka. Pa veřjidel je pod svinjakom vse mokro in àe okoij svinjaka vse krog in krog smrdi, v svinjaku pa naj bolj ; to ne sme biti. Pod svinjakom morajo biti kamnitne plošče, in sicer mora biti tako narejen tak tlak iz kamnit-nib plošč, da visi od vsih treh strani proti sredi in ob enem tuđi proti četrti strani, kjer so korita za prešiče, in sicer zato, da ae vsa scalnica (scalina) presičev iz pod svinjaka hitro in čisto odteka v gnojišče, ktero pa ne sme biti blizo svinjaka. Abo ni mogoče komu plošč dobiti, si mora pa na drugi način pomagati, da preskrbi svoje šČetinarje s snažnostjo in s čistim zrakom Kupi toliko opeke za tlak (fiajStercegel), da zamoreš pod vsem svinjakom narediti tak tlak, kakoršen je bil iz kamnitnih plošč ravnokar na-svetovan. Prav močno razgrej ali še celo razbeli to opeko in potem jo obleci s katranom (črna smola za barke, s katero kovači razbeljeno železo pomažejo in oblečejo). Maži vso opeko od vsih 6 strani; dobro namazana opeka, t ktero je katran zlezel, ti dobro nadomestuje kamnite plošče, zato ker katran brani, da ae opeka ne more vode napiti in potem po zimi ne zmrzne. Ako ne dobiš take opeke, kuhaj nekoliko katrana z oljem (lanenim ali ogrS6nim ^ripsoljem]) primešaj dosti peska in naredi si iz te zmesi sam plošč za tlak, ali pa nabij to zmes tako pod svinjakom, da bodo tla takó visela, kakor je bilo že naznanjeno. YÚlhUl Na pokopališči v Krškem. Vernih duš dan je. Podam se na pokopališče. Spominjam se ranjkih, ki tu počivajo. Veliko dobrih znancev in prijateljev je že tu. Sorodnika vendar mi ta zemlja še ne krije, kakor drugim mojim someščanom in sovrstnikom, katere danes tako zel<5 milujem, ko so prihiteli semkaj, da bi grobe svojih dragih pokojnikov okrasili, lučice na njih prižgali in tiho Bogu svoje bolečine o njih izgubi potolažili. A glej, iščejo ti groba, iščejo njega spomenik, a ga ne najdejo. Naše pokopališče je zdaj zeló razdrto, groblje v pravem pomenu besede. Mrtvi, reke! bi, nimajo pokoja več. Kakor je paČ na svetu že, slabše se mora dobremu, dobro boljSemu umikati. Temu pravilu mora se tudi naše pokopališče udati. Na njem stoji cerkvica sv. Florijana; zob časa jo je oglodal in od starosti leze v zemljo. Bila je morebiti, vsaj njen sprednji del, presbi-terii, aezidana že v 13. stoletji, stara je morebiti -oliko let že, kolikor časa vlada slavni Habsburški rod. Ima v svojem polomljenem stolpku ubit zvonček, ki je vabil morebiti Že pred 500 leti k maši na „starem gradu", v kapeli, v kateri so kaplani nekdanjih celjskih grofov maševali. Sv. Florijan je pač, ki je že toliko let dobro čuval ne preveč ognjevarno Krško mestece, zeló zdihoval po čednejšem bivaliSči in boljši strehi. A kdo se ga bode usmilil, ko se je že ceíó govorilo, da hočejo še mrtvece vzeti in to pokopališče kamo daleč, vendar lepo skrito in od hiš še dokaj oddaljeno, prestaviti še celó v drugo faro, ko ni pripravnega zemljišča v domači fari („fari" pravim, kajti krški vikarijat ima že dotacijo (plačo) za fajmoštra, farovž tudi že — zato je že zadnji čas, da nam dajó, kar nam gre) I Sv. Florijan je dobil novo cerkev — menda bode tudi njemu posvečena. Kaj pa, ne gre žaliti dobrega varuha krškega mesta! Delala se je že več mesecv na Tudi kupi železnega vitrijoia (zelenkast je in ni strupen, višnjevi vitrijol pa je narejen iz bakra [kotlovine] in je strupen, pa tudi veliko dražji je kakor iz železa narejeni vitrijol) ; za jedno žlico železnega vitrijoia razstopi v litru gorke vode in vsaki teden po enkrat ali dvakrat z metlo odrgai to vitrijolasto vodo v tlak pod svinjakom, da ga dobro oSediŠ. Ta voda vzame vse gnjile drobce in ves smrad izpod svinjaka. Drugo kar je treba pri svinjakih, da bodo zdrava stanovališfia za Ščetinarje, je to, da mora biti svinjak toliko vzdignjen od tál, da prešiči stoje notri vsaj poldrugi čevelj (dober komolec) nad tlami. Toliko prostora pa mora biti zato, da zamore sapa ta prostor pod svinjakom prepi-hati, tla osnSati, in s tem ves smrad odpihati. Tretje je, da skrbi za to, da se bo acalnica tz svinjaka hitro odtekala Zato naj bodo tla v svinjaku narejena iz okroglih debelih kolov, kar je na Gorenjskem sploh v navadi, ne pa da bi bilo iz na Štiri vogle obtesanih hlodov fporezancev). Ako hočeš te okrogle kole bolj trpežne narediti, obleci jih s katranom. Ako imaě svinjak tak, ti zlepa ne bo zbolel noben prašič za „rudečo boleznijo®, dokler je v takem avinjaku. Toda redno ga ne moreš zaprtega imeti; kadar ga boë pa izpustil iz svinjaka, bo ril najraje po gnoji na gnojišču in takrat se bo morebiti okužil s kakšnim drobcem „rudeče bolezni", ker ae ti drobci, kakor uČsni sumijo najbolj mokrega gnoja prijemljejo, v gnjilobi plodijo. Zato bi bilo tudi vatreženo, ko bi % vodo VA železnega vitrijoia pripravljeno vsaki dan gnoj škropil. Ako tedaj tvojega prešiča vendar le „rudeča bolezen« napade, odloči ga hitro od njegovih tovarišev. Tmivaj ga z vodo, katera je bila dobro z jesihom (kisom, očetom, vriskom) okisana, vsako uro. Piti mu daj kisle siratke, da bo blato mehko od njega šlo. Siratko kislo narediš, ako kiselo (strjeno) mleko přemeteš, v loncu pri ognju zavřeš, potem odmakneš lonec od ognja. Pusti ga v miru stati, da se vstojí, sir ti pade na dno, zelenkasta voda stoji vrh sira, ta voda je kisla eiratka. Potem vzemi smodnika (strelnega praha, purilal kake tri žličice za kavo, vmeti ga z lanenim oljem, da se sprime kakor nekako mazilo (žavba), priliva) po malem med metenjem svežega mleka, to je mleka „spod krave", da bo precej redka pijača, in daj prešiču spiti, ali mu ga vlij previdno, da ga ne zadušiš. Namesto mu to vlivati, poskusi prej prešiča v to pripraviti, da bo sam kaj vzel in pocmokal, postavim, ponudi mu skva-senega testa, ali odrezlaj belega kruha, ki si ga z medom pomazal. Če prešič eno ali drugo vzame, boš ložej mleko z smodnikom nastavljeno v prešiča spravil, Ne samo pri ^rodeči bolezni", tudi pri pljučnem vnetju prešiČev je smodnik z nekoliko lanenega olja v svežem mleku eden najboljših pripomočkov, eno najboljših zdravil. Ako pa nobeno teh zdravil bolezni ne obrne na bolje, daj mu homeopatičnih zdravil ; in sicer : Če je prešič ves mrzel, t. j. Če ima glavo mrzlo, rivec mrzel, ušesa mrzla, parklice mrzle, in je samo na prsih, kjer je srce, še gorak ali Še vroč Čutiti, mu daj veratrum v šesti etanj-šavi (potenci) in vsake četrt ure po pet zrn, tako dolgo, da se prešič ogreje, kar se večidel zgodi krškem pokopališču nova hiša božja, delala urno, da so jo pred zimo spravili pod začasno streho. Zato je skoro vse razdrto na tem „mirodvoru", kjer letos ni bilo „miru". Največ grobov je zasutih, več grobov premeščenih, gotovo pa dokaj spominkov prestavljenih. Kljubu temu te pokopališče mika. V stari cerkvi ogleduješ starinsko njeno opravo, zanima te zlasti stara podoba, predstavljajoča sv. Florijana, ki poliva iz velikega škafa krško mesto, obdano še z zidom, kakoršno je bilo pred 100 leti. Zunaj cerkve prebiraš napise na grobnih spominkih. Dolga vrsta pokojnih meščanov in meščank, uradnikov, odvetnikov, notarjev je brati na več ali manj lepih, na slabše ali bolje ohranjenih spominkih. Med njimi se ti svetijo tudi imena rodoljubov. (IrkiČ, notar, deželni poslanec, dr. Bratkovič, dr. Koceli, odvetnika). Brez spominka ti počivajo tu kosti, ki so okrog in okrog zemlje potovale. Bile so last Vinka Vidmarja, meščanskega učitelja, ki je bil kot mornarski podčastnik potoval z ladijo nadvojvoda Fri- derik 1. 1874—76 okrog sveta. Zanimal te pa bode najbolj grob moža, čegar ime je tako tesno zvezano x imenom Krškega mesta. — Martin Hočevar (* 1810 v Podlogu pri Vel. Lašičah, f v Krškem 1. 1886) ima lepo rakvo, a dobi baje še lepšo. Ker njegove kosti tu počivajo, olepšala bode blaga gospa vdova in razširila celo pokopališče. Da cerkev tudi ona zida ni treba praviti, saj baš ona in skoro edino le ona največja cerkvena prijateljica v Krškem. Krško uživa torej dobrote zavoljo Hočevarja še po smrti njegovi. Umrl je mož sicer v dokaj visoki starosti, a škoda, da mu mili Bog ni podaljšal življenja in čvrstosti še za par desetletij. Z novimi stavbami je bil mož ozaljšal mesto že precej, a bil bi gotovo to Še nadaljeval. Blago srce njegovo bi se bilo sprijaznilo tudi z nazori sedajnega Časa. V svojem bla-gotvornem življenji je on takrat občeval sicer z omikanimi ljudmi, a ti so bili nemško govoreči in nemško misleči. Zdaj hi bil prišel v dotiko T eni ali poldrugi uri ali v dveh urah, kadar se ogreje preSiČ, potem dajaj po pet zrn samo vsak uro. Ako v dveh urah ni še nič gorkote, poskusi ge arsenik tudi v Sesti sianjâavi (rotencii. Ako to ne pt/jiiaga v dveh uiah, poskusi veratrum T trideseti decimalni stanjšavi, katera je velikokrat bolje in hitreje drlals, ia pomagal«, kakor šesta stanjšava, in ako ni boljše v eni uri poskusi Ěe arzenik v trideseti decimalni stanjšavl, katera je tudi že bolje delala in pomagala, kakor šesta stanjšava. ~ Ako bi tvojega prešiča koze (prešiřje koze) napadle, nimaš boljšega zdravila kakor je homeopatižni veratrnm od 6. do 30. stnnjšave. Dobé Be pa te homeopatičnc zdravila T Ljubljani pri gosp. Piccoli v njegovi apoteki (lekarni) „pri aTjgelu" ; v Rudolfovem pa pri gosp. Simeonu plem, SI ado viču. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Na Kranjsl^em je delovanje deželnega zbora kaj vspešno. NaSi poslanci se krepko potegujejo za vse koristi naše dežele, kolikor je namreć v njih moči. Zahtevali so, da bi se več oziralo na rabo slovenskego jezika v uradih in Šolah, zlasti na ljubljanskem učiteljišči in na ondotni realki. Sklenili so visoko vlado zaprositi, da bi se gimnazija v Kranji zopet odprla in sicer razširila tako, da bi imela vseh 8 razredov. Posvetovali BO se naši poslanci o zboljšanji ufiteljakih plač na ta način, da bi se starejšim plače povekšale, mlajšim pa nekaj znižale, tako, da bi dežela ne dobila novih bremen, Za osušenje ljubljanskega barja se bode dovolilo 40,000, za kamniško želez- tudi z omikano gospođo, toda slovensko govorečo in slovensko mislečo. Prejšnji svet se je namreč preselil ž njimi vred ali k sv. Florijann, ali h kakosnemu drugemu svetniku na drugem mestu ali na drsgem pokopališči. Sedanji cvet bi bil dra'ierr-'u ranjkemn odprl za vse dobro vneto srce, ki bi bilo spoznalo, da je tudi naš dolenjski ia slovenski jezik lep, zlasti Če se še po šolah tako lika, kakor nemški, če se glešta tudi v omikani družbi, in ne samo v hiši beračev, ampak tudi v hiši bogatinov. Blaga dolenjska duša je bil vendar le naš Martine, če tudi nas Slovencev ni umel. Počivati je hotel v mestu, kjer je preživel dobrih 40 let, kjer je obogatel in kjer je največ dobrot delil. Kakor je bil skromen v življenji, tako je ostal tudi v smrti ; zadovoljen je bil prej z revnim dolenjskim mestom, zadovoljen je zdaj z njegovim pokopališčem. Mi pa, ki uživamo njegove dobrote, ohranili smo mu hvaležno srce. — J. L. n;co letos 35.000 gld. Gledé Dolenjske se je poudarjala potreba o uravnavi Mirne, Krke, o cesti čez Brunek, o uravnavi podzemeljskih voda. Govor je bil o užituinskem davku, raznih ra'un h in proračunih, n, pr. za vinurejsko šolo, bolnico, o poduku za gluhoneme itd. Posebtio to tudi pov. darjali naši poslanci, da je napačno, da država ne daje ubogim vinorejcem zastonj ameriških trt. Kupiti si jih ljudje ne morejo, vinogradi ginejo, kako bedo plačevali davke? Ali ni to res čudno, da je pustila vlada spomladi, da je poginilo v Kostanjevici 72 000 ključev ameriške trte, ker jih zastonj ni dala, kupili se pa niso? Na Štajerskem so v deželnem zboru Slovenci predlagali, da bi imeli tudi oni enega zastopnika v deželnem odboru ; toda liberalni, Slovencem malo prijazni nemški Štajerci jim niso hoteli vstreči. Slovenec naj se le zatira! Posvetovali so se tudi o ustanovitvi deželne zavarovalnice, pa niso nič pravega sklenili. Na Koroškem se je v deželnem zbora slovenski poslanec Einspieler, izdajatelj vrlega „Mira" krepko potegnil za slovenske Šole, a odgovarjali 30 mu Nemci in vladni zastopsiki kaj pikro. Tu si morejo pomagati Slovenci le s tem, da se pritožujejo do ministra. Vrli Vrbčani so tako storili — in dobili slovensko šolo. V Istri so ondotni hrvatski in slovenski zastopniki v deželnem zboru kaj srčni ; govoré slovansko, ali Italijani jih ne marajo poslušati. Tudi tamo se bode polagoma razjasnilo. Na Goriškem se je pokazal med ondotnimi. najboljšimi Slovenci žalosten razpor. Začel je izhajati razun „Soče" še drug list „Nova Soča", ker nekateri s staro nÍE0 zadovoljni. Žalostno! Bodite edini ! vsaj bolje veste kakor mi, da se Vam posmehuje le požrešni Lah ! V Trstu so bile nove volitve v mestni, ob enem deželni zbor. V nekaterih razredih izvoljeni 80 sami liberalni Italijani; konservativni, vladi prijazni možje in Slovenci spravili bodo le malo svojih v zbor. Tukaj je od due do dné bolj žalostno. Italijani, ki Škilijo čez morje pod italijan-«îkega kralja, so vedno močneji, vlada pa Slovencem nič ne pomaga, da si so bili zvesti vselej! V Ttrolih, kjer biva poleg 2 tretjin Nemcev tretjina Italijanov, bi se radi ločili od prvih ter imeli sami svoj deželni zbor in svojo vlado. Pa ne bode Slo. Zadnji čas zahtevajo sami nekoliko manj, ker sprevidevajo, da jim vlada ne bode dovolila vseh njih zahtev. V Salcburgu bi radi ustanovili katoliško vseučilišče, na kateri obetajo predavati tudi kaj v slovenščini, da bi tjekaj privabili slovenskih poslušalcev. Dobro bi pač bilo, da bi se naši sinovi tudi na visokih šoUh vzrejevali ,katoliško". Na Češkem se prepirajo v deželnem zboru Mlado- in StaroÔehi — v kvar lepi deželi. Mladi si domišljujejo, da bodo osrečili deželo, ako nič ne Terojejo in zoper vae zabavljajo. Polagoma se doseže več, kakor z nespametno gorečnostjo. Na Moravském ao predlagali češki poslanci, da bi se pomnožilo število kmetskih poslancev in da bi se vstanovilo v Brnu vseučilišče, V Galiciji je tndi deželni zbor dovolil podpore airomáSnemu kmetakemu prebivalstvu, ki je imelo letos slabo letino. Na Ogerskem ao v državnem zboru nekateri prenapeti Madjari zopet jezike brusili, ko je šlo odločiti potrebne avote cesarskemu dvoru, češ naâ cesar n&j bi kot ogerski kralj đmge dvornike imel, nego jih ima kot avstrijski cesar. Nenasitljivi so Ogri; — toda drevesa ne rasó do nebes! Vlada avstrijska je ukazala, da bodo morali vsi ces. uradniki imeti v uradn in v službi uniformo, t. j. posebno obleko, kakoržno so imeli zdaj le malokateri in le pri slovesnih prilikah. Od začetka bode paČ čudno gledal naš kmet, ko l)odo imeli vsi gospodje „britke sablice", kadar bode priSel v davkarijo ali pa k aodišču! Naši škofje se posvetujejo na Dunaju o važnih cerkvenih rečeh. Predseduje jim kardinal Schónborn, nadškof iz Prage. Zbranih je 35 škofov in dva zastopnika dotičnih škofij. Kaj je novega po širokem svetu? Nemški cesar je bil s cesarico vred v CarU gradn od turSkega sultana prav prijazno sprejet. Čez Benetke se je povrnil domu in se bode sešel z našim presvetlim cesarjem menda v Ínora os ta v Tirolih. Naš minister cesarske hiše je bil v Be-rolinu, kjer je od starega mogočnega Bismarba morebiti zvedel, kaj sta se bila ruski in nemški cesar dogovorila. Tudi prvi italijanski minister bode potoval k temu nemškemu velikanu, morebiti T isti namen. Kaže se nekako, da je Rusija zase dobro opravila v Berolinn. — Nemcem je morda ruska prijaznost več vredna kakor naša. Kaj pa, ko bi nas ta ljuba Pruaija pustila na cedilu? V Belgradu, kjer je kraljica Natalija pri svojem sinu, mladem kralju, je prišel še bivši kralj Milan. Gotovo se boji, da ne bi mati kraljica aina po svojih mislih vzredila. Bog daj, da bi vendar po tolikem času uže nehal kozle prevračati. V Italiji, okoli Vidma so bili močni potresi. Liberali liati ao trdili, da so sv. oče papež bolni, a temu ni tako. Zdravi so, hvala Bogu popolnoma ; — ko je prišlo veliko število francoskih romarjev, so opravil vse napovedane slovesnosti. Ruski prestolonaslednik gré baje iz Carji-grada v Cetinje, kjer bode pri krstu najmlajše črnogorske princesinje zastopal carja-kuma. O nekaterih učenjakih, ki so preiskovali Afriko, slišijo se žalostne novice, da so jih zamorci, divjaki pomorili. Piše se nam: Iz Novega mesta. — Denara ni! tako ja-dikoje naš kmetovalec od dné do doé bolj ; a poleg denara, tudi ni letos drugih potrebnih, da najpotrebnejših stvari za vsakdanji živež. Tako je glavni pridelek našega kmeta — krompir — bil uničen po snedenih irvih rujavega hrošča. Vsaj je vsakemu znano, da je ravno krompir vsakdanja hrana ubožnejih ljudi, da se pri njem preživi ne le pri nas, tudi po drugod na milijone ljudi. Poleg ljudi pa trpi še svinjereja jako močno. Isto tako se je letos tudi z drugimi pridelki slabo obneslo, Če tudi ne povdarjamo popolnoma ponesrečene vinske letine. Veliko je ubogih kmetov, kateri se z bojazno, skrbjo glavo ubijajo, kako bode mogoče preživiti sebe in svoje do bodoče novine. Denara ni! da bi plačevali davke, ni ga, da bi plačevali obresti svojih dolgov; ni denara, da bi si kupili potrebno obleko in obutalo ; na upanje pa tudi ni ^e kaj dobiti. Pa kaj pravim, ni dobiti denara? O pač dobiti ga je, pa kje? pri neusmiljenih pijavkah, katere derejo našega kmeta na živem telesu in katerim je ravno na Dolenjskem še polje obširno ; a gorjć ti ubogi kmet, ako padeš tem v pest. Žalibog, da ae te baže ljudje imenujejo tvoji bližnji, kateri le od tvoje nesreče bogati in te od dné do dné drvé bolj v pogubo. Neprenehoma, kar po redu, ljudje lezejo vedno bolj in bolj v dolgove, marsikateri uže ne vidi več iz njih in marsikateri mora brez svoje krivde zapustiti svoje posestvo, iz katerega ga prepodi brezsrčni in nenasitljivi po denarju hrepeneči oderuhi. Tarnaj in prosi pomoči koder hočeš, ne dobiš je z lepo, ako ne bodeš okoristil s svojo revščino drugih ljudi. Dandanašnji vék je rea vêk hlepenja po denarju in ogromnem premoženju. Da, dandanes je prvo vprašanje, koliko ima ta in ta ; ves ponos je tudi pri ,zlatem osliču". M&rsikedo bode mislil čitajoč te vrstice, da pretiramo, ali da imamo sredstva zoper pijavke. Res je, imamo sredstva v podobi kljukastih paragrafov. A kaj se briga bogat oderuh za paragraf in take naredbe? O, ta si zna pomagati, da ne pride v zanjko paragrafom ; ubogi kmet pa je podoben utapljajočemu, kateri se za vsako bilko lovi in prijemlje, da bi se otel gotove smrti. Sila kola à lomi, in takft je pri naSem kmetu ; ako hočeš belié dobiti, moraë uže precej zanj obljubiti in tudi dati. Nekaj pa nam je na srci, kar hočemo ljubim naâim kmetom svetovati in to je; poprijeti se bode treba tudi v zimskem času obrtnije, domače obrtnije. Pa kakâue? Poglejmo si leno pomikajočo se Krko in njene bregove, a)i ne pride nam na miael, da bi tu vspešno rastla vrba, in pri Trbi najde dandanes uže obilo ljudi zaslužek in to z umetnim pletenjem košev, jerbasov in drugih enakih izdelkov. Zaslužek je gotov, dasi ni velik ; a bolje nekaj kakor nič. Poglejte na Kamniško ravnino, kako tam pridno pletejo marljive roke slamo v kite za slamnike, kiiteri zaslužek je tudi majhen, pa vendar nekaj je in trdni so tsm kmetovalci. Posebno pa se Vam bode, dragi nam, splačal trud pri pletenju, ako vendar enkrat dobimo dolgo obeiano železnico, katero čakamo, kakor Izraelci obljubljeno deželo. Pomislite, da vrba poleg Krke Vam ne bode delala nikake škode, paČ pa bode še v bran va^eoou polju ; koĚki in košarice pa se po vsem sveiu spečavajo. Ne držite torej križem rok in poskusite, videli bcdtte, da bode vendar nekaj. Seveda bogastva si tudi pri tem ne bodete nakupičili, po katerem pa tudi ni treba hrepeneti, vsaj ne smete misliti, da so bogatini edino srečni ljudje. —r. S Krškega. — 2% naše mesto Be vse premalo skrbi. Kedar se delajo aove stavbe, gleda se vse premalo, da bi se vršile po stavbinskem redu. Premalo se na to tišči, da bi se hiše z opeko krile, da bi dimnike dobile itd. Po mestu,' po ulici se gleda tudi premalo na anago; na pr. T „Zatonu" ležé ob cesti, v zimskem času veliki kupi snega. Kar pa silno pogrešamo, je to, da nimamo za sejm in trg pravega prostora. Pred šolo in cerkvijo je bil in je deloma še pripravno tržišče, a ta prostor se je zdaj z drevesom zasadil, in bar je še nezasajenega, tega naši sej-marji nečejo porabiti, ker ga jim neče nihče odmeriti in v ta namen odkazati. Naj bi pa mesto za drug prostor skrbelo. Tak pripraven trg bi bil ondi, kjer je g. A. (prej Jan ) hiša. Onđi je že tak nekaj mestnega. Naj bi se še več nakupilo, da dobi mesto enkrat y last ta lep prostor, ki se dá vporabiti za to in ono koristno. Iz Drnovga pri Leskovcn, — Neka ženska iz raške fare je 27. min. meseca prišla v vas Mrtvice svoje vino prodajat. V vasi je hitro dobila tovornika. Za vino se pobota po 4 gld. vedro Ženska gré dalje do druzega moža, če bi tuđi kaj kupil. Mož pravi : tudi, ako je dobro blago le pripeljite ga. Žena gré hitro vesela domov, da je vino prodala. Ali zmotila se je, ker ni imela are v žepu. 29. min. meseca pripelje svoje Tino ua Mrtvice, išče po vsi vasi tovornika, a ni ga mogla najti. Lehkovemo ženico je bil nekdo zanoril, kar ni lepo. Domače vesti. (Za hišo katoliških rokodelcev) t Novem mestu je dovolil deželni zbor 300 gld. fPremembe pri č. duhovščini.) Ć. g. A. G lie be kaplan, ud nemškega reda, je prestavljen iz Podzemlja v Središče na Štajerskem. (Premembe pri učiteljstvn.) G. D. J u dni č, učitelj v Valti vasi, postal je nadučitelj v Ćermošnicah; g. Iv. Ilaktelj od sv. Gregorja je postal učitelj v Šmihelu pri Novem mestu; k sv. Gregorju pa pride g. Pogačnik iz Blagovice. G. Vrezic, vpokojeui nadačitelj v Le-skovci je umeri. Bil je dober učitelj in orglavec ter varčen mož in umen gospodar. Naj t miru počiva I (Škodo, prizadeto po strupeni rosi) preiskujejo zdaj c. kr. okrajna glavarstva in po-praŠujejo župane, ali so res kmetje, vinogradniki zavoljo te bolezni na dohodkih prikrajšani. To je gotovo, pa še kako! (Dekliška šola) v Novem mestu se bode razširila na 3 razrede. (Slovenska predstava) minolo nedeljo na čast odhajajočemu okrajnemu glavarju in vladnemu svètuiku, gosp. Jos, Ekelnu, je bila jako dobro obiskana in vršila se je povsem dobro. — V kratkem govoru, pred igro, se je spominjal zasluženega gospoda, g. dr. Preveč. — Igra „Iz-biralka" jft lepa in tudi d.>st\ težka ter nehvaležna; uloge 60 bile dobro pogojene. Sokolovii in njegova soproga sta bila originalna; Malka, njuna hči, se je jako odlikovala, posebno nam je dopal lep jezik gospodičine; tudi Zvezdana je bila na svojem prostoru. Gospodje Branko, Volčan in RodiČ so spretno tekmovali in na občo zadovoljnost igrali, seveda največ smehu privabil je „originalni" Radič. Omenjati pa nam je tudi gospodičino Miljko, katera je bila svojo ulogo dobro pogodila ia g. Timiča in njegovo soprogo. — Godba je tudi svojo dolžnost storil« in smo po dolgem prestanku zopet zabaven Tečer imeli. Največ zaslug pa ima p>'i pr«d.=itavah vedno marljivi in delavni gosp. proí. J. VrhoTec, ter pričakujemo, da bode i nadalje deloval 7 povzdigo naše Talije, na korjst Čitalnici in v zabave našemu občinstvu. —r. („Sokolov" jour fix) bode v saboto 16. t. m. pri „Bruuerji", ki^r g? je zaradi igre prestavil na ta večer. Zabava bode gotovo razvedrilna; ustop je sloboden, gostje dobro došli. Začetek bode ob polu osmih zvečer. (Bralno društvo) v Krškem goji zopet lepo petje, narodni „kolo" v svoji okusni dvorani, kjer ima dokaj lepih íasopisúv udom na razpolaganje. (I Umrla) j»; v Kaodiji soorcga znanega posestuika in gostilni i arja gosp. J. Zurca (po ((cm. Štembnr) v 26. letu po kratkej bolezni. (Ponesrečil se je) neki krovec, kateri je padel raz strelje Klarici-jeve hiše v Kaudiji ter se tako hudo poškodoTai, da je kmalu umri ; zapustil je vdoTO z šestimi otroci. (Cesta Čez Lužarje.) Deželni odbor na-Evetoval je; Okrajnemu cestnemu odboru Veliko laškemu poviša se podpora 3000 gld., dovoljena z deželnozborskim eklepom z dne 9, oktobra 1. 1884. za že 1. 1885. dovoljeno preložitev ceste čez Lužarje, na 4000 gld. ter se mu v isti namen dovoli iz deželnega zaklada neobrestno posojilo v znesku 4000 gld., katero bo vrniti oá leta 1891. nsprfj v štirih jednakih letnih obrokih. Nasvet se je izročil finančaetnu kar bide menda ob- Teljalo. („Matice Slovenske") LXXXIV. odborová sknpsíina bode v sredo due 20 novembra 1889, 1. o ÔV4 iri popoiudoe v društveni hiái na Kongresnem Trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXXXIIL odborovi seji. 2. Namanila predsedniStva. 3. Poročilo gospcdaiske^,» ' dseka. 4. Poročilo književnega odseka, 5. Poročilo taj-nikovo. 6, Posameznosti. (Pasja zaprtija (kontnnoac) je uvedena TB^d st^klin^ T vsej občini Dvor do 9. f-bru-»rja pribodnega leta. (Pred porotno sodbo) pridejo uasledae osebe in sicer: v dsn 18. novembra Beza Ster-niša radi hudedelstva detomora; 19, Matija Bukovec radi budodolstva uboja; 20 Miba Teropšič radi budodolstva ubtja; 21. Tone Sladič radi hudodelstva tatvine itd.; 22. Anton Hočevar radi budodolstva težke telesne posk- dbe in Golob Jože radi hudodelstva zažiga; 23. Magdalena Hatter radi hudodelstva zažiga. (Zgodovina Šmarješke fare) pri No vem Mestu, zanimivo opisana knjižica (130 etr.) s podobo pisateljevo, je še v nekaj odtisih naprodaj pri J, Krajcu v Novem mrstu in sicpr s privolitvijo lastnika po znižani ceni 40 kr,, po pošti 45 kr. (Nova pesmarica.) Zbirka nsibolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, Čeških, poljskih in makih pesmij. Tako je naslov knjižice, katero je že marsikdo težko pričakoval. — Več pové naznanilo na zadnji strani. Bazue vesti. * (V Boani in Hercogovioi) tabak jako dobro vspeva, kajti lega in podnebje ata ma jako ugodna. Prizadevanje oblagtev, da se zasaja vedno več tabaka, palo je na rodovitna tla in kmetje se aelo radi bavijo 8 tabakom, ker douasa več dobička kakor se je pri-iakovalo. Doslej sta bili za tabak le dve tovarni, jedoa v Mostaru, đru^a v Sarajevu. Žetev duhana je toli uaraila, da dve tovarni ne moreta sušiti vstga dutaua in da 80 hode napravila tretja tovarna v Banjaluki. V m^lo leti poskočil jb pridelek od 12.000 na iiU.OOO kvintalov, poboljšal se pa tndí glede kakovosti izredno. L. 1887. izvozilo 86 je iz Bosne in Heruegovine za 2Va milijona gld. tabaka. AU pri teh številkah ne prihaja našim poslancem na misel: bi li ne kazalo, da se tabak uvede tndi kje na Slovenskem. Tabak vteg-nil bi biti nadomestilo za ekodo, ki nam jo prizadeva trtnauš. Na Dolenjem Avstrijskem, kjer je tudi ta nadloga, zahtevali »o to rcsDO ondotni poalanci v deželnem zboru, * (Novi krajcarji.) FiuanéQu ministerstvo je bftje odredilo kovanje 30 milijonov novib krajcarjev. Delo se ima zvršiti do konca marea prihodnjega leta, novi krajcarji pr šli bodo pak v promet že ob novem letu. Stare krajcarje překovali bodo v nove. Isto tabo nameravajo i):]e]^o zahvalo 7.a nentrudljivo slirb, po kateri je mojomii sinu Vilkotu domnjeno nogo popolnoma Kacoiil, tako da jo more rabiti kakor zdravo. Bog naj mu prvrne to lichroto in njegoTO naklonjenost. V RudclFovem, 9. novembra 18r9. [162] _MIha Dethunía Prava Vaselina, najboljša mast za mnje v kosHanUh pasodiih po Va, »M 3 kiffr. skupaj, po 60 kr. klgr,, v lesenih íhirríljah diteent. po 40 kr, Poitfiina in kosititrska pnaoda s« posebej zw'aSam. Ravno tu ae dobi nova IznajdenI; Sladkorni izvleček (Zuckerextrakt). SOOkrat »ladkfJSi i» ccneJSi kakor navndni sladkor od zdravnikov sn nc^jzđrmej^e in ni.}bolJh pripoxnk'-no Óíaii ieli prah za vporaho pri kavi, íťý«, moíniUih jedilih, pri posladliovaniii vina itd. I, zavitrk wlja 50 kr. PoUljajo proti postnemu povzetju 1152-2] Bratje Wakonigg, RađeSe pri Zidanom moatu (Stsiatríick). ^PRATIKO:g za leto 1890 prodaja J. KRAJEC v lludolfovem. Q nihil TQ mflSnOTiiíl 24 (et star neoîenjen Franc Bohta 0 tUUU LA lllDMillJJ izSp.teŽkflvodeo08taNovoniB8to.[158i Prav lepeia in Mm lovsïep m ™ dS; Mlha Uvrič, organist v Smitielii prt Žužemberku. (153—k!] NOYA Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, ćaikih, poljskih in ruskih pesnij. St-atavil Zaloifl Ivan Železnlkar. Dragotin Hribar, Cena: Mehko vezani 80 kr., b posto 10 kr. veS. Elegantno vezani 1 gld. 20 kr„ a poŠto 1 gld. 30 kr. Dobiva ne v „Narodni tiskarni" v Ljubi ívaročft so pa lahko tudi v vsaki bukvami. ani, -168-1] [H9-3] Ilustrován TíÁRODHI KOLEDAR za leto 1890. Uredil, izdal in zaloiiil Dragotin Hribar, Dobiva ae t ,,5árodi»í Ttstanii" in t bíikyamiih J. Gioii-tinijeyi in ïï. GerTjer-jevi t Ljabljsni. H«ro6a «e pa lahko T Tseh bskvaniali. — Cana 45 kr, po poâti 50 kr. Vsebina; Popolen koledarij, koledar, kateremu go prido-jftna tudi iloTanska imena, in cerkveni kokáar. Wftdaî.ic; Genealogija cesarske hièe Sedajni vladarji erropski. Yoj-Tođina Eracjíiko: Vsi đeJelni zastopi, deïelni odborniki, dsíelni poslanci, mestni odborniki, naíelniki urado», c kr notarji, advokati itd, SploSne določb« o. kr. poĚte. BrKo-jarni cenik. Lestvica ze pristojbine kolekur. Bejmi n» Kranjskem, — Žabami del; NaSi za>liiŤ!ni možje. Božja pota SloTencev. V nofii Hiisalk. Oglod po avetu: Dogodki v Srbiji. Bazstava v Parizu Boulanger Orij^ntiil' ska železnica itd. SmeSnice. Naznanila. Okusno kočevsko pivo iz plTOTarne g. Peter Jakliča je pri meni v bogati zalogi v sodeih in bu-teljah po nizki cení. Priporočam jo goapodom krčraarjem po Dolenjakem. [156-21 Josip Zurc (Štembur), T Kandiji pri NoTem mestu. T RuđoJfoTem h. št. 49 prodaja I koČijo h sanmi, potem I težak voz in sani po prav nizki ceni. Tudi prodaja kranjsko in nemško deteljo. 1161] Dimitrija StefasLOvić (poprej Stviller) v Novem mestu priporoča svojo bogato zalogo rara-jenih Čevljev po najnižji ceni. Naročeno delo izgotovîja točno in hitro; za dobro in solidno delo ae garantira. [160-1] križanega plemena (domače pleme kriiano a augleaito-joiksirakim) prodaja kmetijska Sola na Grmu. fi59] Zaradi odhoda sc bode sedaj Sveže dobro mleko ^ blago I* se dobi Tsaki dan t vsaki množini po 10 kr. bokal v postnem poslopji I. nadst. pri g. Kauieku (poprej L. Strauss v Marinovi hi^i) po veliko nižjej ceni razprodalalo. [lea—i] Podpisitci si usoja naznaniti, da je z ). novembrom t, I. prevzel zastopstvo za sod. okraj Rudolfovo C. kr, priv. 5,Assicurazioiii Generali" v Trstu. S tlfe Zavod bil je ustanovljen I, 1831, čegar zakladi so znašali dné 31, decembra 1888 lepo avoto 38^369.839 gid. 10 kr. Zavarovalna baoka „ ASStCURAZIONi GENERALI'' zavaruje po jako nizkih premijah. 5. Zavaruj« zrcala in sioklo v salonih, prodajal-nicah, gostilnah, ksivarnah in drugih poslopjih. 6. Zavaruje proll nezyodam ljudi na račun I, avstr. obče zavarovalaice proti nezbadám na Dunaji. Leta 1888 plačal je ra zuvod zavurovnoim píáko-doTaneem veliko svoto '9,877,592 gld. 55 kr., odkar v« banka obstoji pS je vio izplačala 217,257.390 fltd- 75 kr. Navedena Številka jasno priĚftjo, da uživa ta ř.avod veliko zaupanje In zdi se mi odveć zgubljfvnti beseda v pripo-ročbo te banke, PriporoËaje se nn obila zavarovanja, naznanjam slav. obůinntvn, da ectn vsikdar radovoljno pripravljen dajati vsakojaka pojasnila ter znamujem 1. Proti požarnim in po tresku na«ta' ini ikodam ; hiše in gospodarska postopja, tovarne, zaloge blaga, pohištva, poljske pridelke, vozove, gospodarsko orodje Itd itd. Pri cerkvah, iupnijsklh in ohËInsklh poslopjih in drugim pohoinlm namenom odlučenih poslopjih 1er graščinam dá ta zavod pod nominalno premijo $e popusta. 2. Proti tocl na poljskih pridelkih vse baze, 3. Zavaruje kapitale in rente (penzija) na človeSko iivljenje v vseh kombinacijah. 4. Zavaruje vrednostne pošiljatve In btago pri pre-vaîtvaflji gUdć íkodo ali zgube na potu, bodisi na suhem alt moTji. [164-1] a v oie S tov au j em Vekoslav JeuiČ, hiini poiesinik it, S8 in mestni tajnik v Budolfovem, OdgoTomi Bcednih, isdajatolj in založnik J, Krajeo, NoTomeato. — Katianil J. so