LETO XVII. - Številka 12 KRANJ — sreda, 15. II. 1967 Jstanovitelji: občinski odbori SZDL Je- mMM/ ienice, Kranj, Radovljica, skofja Lo- flllllfl in Tržič. — Izdaja Časopisno pod- ^mml^// etje »Gorenjski tisk« — Glavni in »dgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Delovni pogovor o poslovanju v preteklem letu. Pogled na del udeležencev z zbora Gorenjske kreditne banke. — Foto: F. Perdan Drugi zbor GKB Gorenjska potrebuje močno poslovno banko TJspešno poslovanje banke v preteklem letu -t- Težave v kratkoročnem kreditiranju očitnejše v letošnjem letu — Občutno povečanje kreditnega sklada banke V sejni dvorani občinske skupščine v Kranju je bil pretekli ponedeljek dopoldne zbor Gorenjske kreditne banke. Zbora se je udeležila večina ustanoviteljev banke. Osrednja tema je bila razprava o poslovanju banke in njenih organov v 1966. letu ter potrditev zaključnega računa banke za preteklo leto. Ma zboru so predvsem ugotovili, da je banka v 1966. letu dobro poslovala. To se vidi tudi iz podatkov o ustvarjenem dohodku. V preteklem letu jc banka povečala kreditni sklad za skoraj milijardo starih dinarjev. S tem se je kreditna sposobnost banke občutno povečala, kar je posebej razveseljivo zato, ker regija, kakršna je Go- renjska, potrebuje močno kreditno baniko, ki bo sposobna zagotoviti širše posege na področju gospodarstva in negospodarstva. Že v preteklem letu je banka iz svojih investicijskih sredstev precej pomagala delovnim organizacijam. V 146 primerih je odobrila kredite za premostitev težav, ki so občasno v gospodarstvu in Seja skupščine občine Škofja Loka Občinska komisija bo odločala preloženo sprejetje odloka o spremembah jn dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov — Potrjen zazidalni načrt za Trato — Odpravljeni nekateri skladi občine Škof j a Loka Skupščina občine Skofja Loka je v ponedeljek nadaljevala sejo, ki jo je prekinila 8. februarja. Ponovno so se najdlje zadržali pri predlogu odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Skofja Loka Več odbornikov je v razpravi poudarilo, da predloženi predlog za kmete ni sprejemljiv. Pri tem se misli predvsem na razporeditev katastrskih občin v posamezne skupine. Do sedaj so bile namreč obdavčitve po proizvodnih okoliših v skladu z republiškim zakonom. Ker pa se je izkazalo, da je republi-gki zakon nezakonit, je bila potrebna nova razdelitev katastrskih občin v štiri skupine. po predlogu naj bi bile katastrske občine razdeljene v naslednje skupine — I. skupina: Dorfarje, Godešič, Re- teče, Stari dvor, Suha, Stara Loka, Pevno; II. skupina: Bukovica, Draga, Dobje, Dolenja vas, Dolenje brdo, Gorenja vas, Puštal, Selca, Studeno, Skofja Loka, Visoko, Zminec; III. skupina: Dolen-čice, Dolenja Dobrava, Draž-goše, Hotavlje, Kališe, Kov-ski vrh, Križna gora, Laniše, Lučine, Podjelovo brdo, Pod-beno, Podvrh, Sopotnica, Staniše, Stara Oselica, Sv. Klemen, Sv. Lenart, Trebija, Zgornja Luša, Železniki; IV. skupina: Danje, Davča, Gorenja ravan, Gorenji Novaki, (Nadalj. na 2. str.) družbenih službah nastajale. Skupna vsota vseh teh intervencij je presegla lani 16 milijard starih dinarjev. Ker pa je banka, kot tudi celotno gospodarstvo, poslovala v preteklem letu še v sorazmerno ugodnih razmerah, kajti do omejitev kratkoročnih kreditov je prišlo šele v drugi polovici, zlasti pa ob koncu lanskega leta, bodo mnogo bolj kot lani prišle do izraza določene težave letos. Zato bo v večji meri nujna tudi potreba po smotrni bančni intervenciji in boljši politiki kratkoročnega kreditiranja. Po novih predpisih to kreditiranje ni več namensko opredeljeno, marveč bo kratkoročne kredite odobravala banka po svojih merilih. 2e zbor banke pa je pokazal, da bo ta merila potrebno res temeljito pretehtati. Delovne organizacije se bodo morale znebiti občutka, da jim bo obratna sredstva pač priskrbela banka, medtem ko same ves denar lahko porabijo za investicije. Na tem področju bo težko najti skupni jezik, kajti razprava na zboru je pokazala, da vsaka delovna organizacija gleda na te zadeve skozi lastni interes. Spričo težav pri kreditiranju bo čedalje večja nevarnost, da delovne organizacije tu pa tam ostanejo brez denarja — postanejo nelikvidne. Zat0 je predlog Gorenjske kreditne banke o posebnem skladu za intervencijo v takih primerih posebej zanimiv in bi bilo prav, da o njem razpravljajo v vseh delovnih organizacijah. Od posameznih dejavnosti banke bi bilo vredno morda omeniti še devizno poslovanje. Leta 1966 je namreč banka začela opravljati tudi devizne posle. Lani so odkupili za 7,882.000 dolarjev tujih (Nadalj. na 3. str.) Ožji izbor kandidatov za poslance V ponedeljek, 13. februarja, je bila v Kranju soja splošnega zbora občine, ki^io se je udeležili odborniki občinske skupščine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini. Razpravljali so o organizacijsko-političnih in kadrovskih pripravah na bližnje volitve. V uvodnem referatu je predsednik občinskega odbora socialistične zveze označil nekatere značilnosti pri delu občinske skupščine, uspehe v gospodarstvu in drugih področjih v občini v zadnji mandatni dobi in njenih nalogah v prihodnje. V razpravi pa so posamezniki spregovorili o nadaljnji vlogi skupščine in svetov, povezavi odbornikov in poslancev z volivci, o vlogi in številu mladih v samoupravnih organih, kriterijih za izbiro ženskih kandidatov in o odnosu občinske skupščine do delovnih organizacij ter obratno. Na seji splošnega zbora so obrazložili tudi kakšen je volilni sistem in nekatera pravno-tehnična merila pri letošnjih volitvah. Na koncu so udeleženci sprejeli tudi ožji izbor kandidatov za zvezne in republiške poslance, o katerih bomo v obdobju pred volitvami javno razpravljali. Odločili so se za kandidate, o katerih smo pisali že v prejšnjih številkah našega lista. A. Zalar obrazi in pojavi % obrazi in pojavi # obrazi in pojavi 6 obrazi in pojavi % obrazi in pojavi \ Načelo rotacije je bilo v našem političnem življenju razglašeno za eno temeljnih načel pri razvijanju samouprave socialistične družbe. Očitno pa se je to načelo precej zbirokratiziralo, zakaj izkazalo se je za kroženje kadrov v nekem bolj ali manj zaprtem krogu, v katerem od časa do časa izmenjujejo družbene funkcije... Tako so načelno ugotovili pretekli teden v Zagrebu ljudje, ki se ukvarjajo s proučevanjem politike. Tako konkretno ugotavljamo marsikje. Imamo ljudi, ki so se v zadnjih desetih letih zvrstili na vseh občinskih funkcijah, imamo jih, ki že štiri in več let opravljajo isto funkcijo in kljub te- mu z vsemi pravnimi sredstvi poskušajo na tem položaju tudi ostati, imamo take. ki bi radi sedaj, ko so zaradi rotacije izgubili svojo »službo«, postali profesionalni poslanci, čeprav republika želi, da bi število profesionalnih poslancev celo omejila. Zato se že pojavljajo predlogi, da bi take poslance plačevale občine ... Vse to potiska v ozadje nove kriterije, ki proglašajo naj obvelja .tisti, ki se je resnično sposoben spopasti s problemi novega časa, ki jih prinaša družbena in gospodarska reforma. To načelo spričo osebnih računov nekaterih postaja zgolj fasada, za katero se ne skrivajo zgolj stari obrazi, marveč tudi preživeli nazori. — ABC 9999999 GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SREDA — 15. februarja 1967 (Nadaljevanje s 1. strani) Občinska komisija bo odločala Javorjev dol, Koprivnik, Le-skovica, Sorica, Sv. Barbara, Sv. Križ, Sv. Nikolaj, Sv. Ož-bolt, Zali log. Ker se odborniki niso strinjali s tako razporeditvijo so sestavili petčlansko komisijo (Oman, Jugovic, Jelene, Ca-dež, Murovec), ki bo do naslednje seje pripravila nov predlog. Potem, ko je potrdila zazidalni načrt za Trato (upoštevani so bili vsi dani predlogi), je skupščina odpravila nekatere sklade: občinski sklad za kmetijstvo, cestni »klad, sklad za napredek tu- rizma ter gasilski in prometni sklad. Zagotovljeno je bilo, da se bo denar, ki se je stekal v te sklade, še naprej trosil namensko. Ob koncu je skupščina poslušala še poročilo o delu komisije za prošnje ln pritožbe (razvila se je plodna razprava—o tem bomo še poročali), za statute delovnih organizacij in za prehod na 42-urni delovni teden. V zadnji točki je skupščina sklenila, da preneha mandat odborniku občinskega zbora ing. Stanetu Konstantinu zaradi njegove odpovedi. P. Čolnar Ob osnutku dohodkov in izdatkov proračuna občine Skofja Loka Denarja več, vendar... Skupščina občine Skofja Loka je razpravljala o dohodkih in izdatkih občinskega proračuna. Razprava je bila, kot je bilo poudarjeno, bolj informativnega značaja ter se nadaljuje v svetih, družbenopolitičnih organizacijah in med občani. Po odbitku obvezne rezerve in prispevka na mestno zemljišče kaže, da bo pro-, račun za 18 odstotkov večji kot leta 1965. Ce pa upoštevamo še slabo realizacijo proračuna lani, vidimo, da gre le za 9-odstotno povečanje. Glavni potrošnik loškega proračuna bo tudi lotos šolstvo, šolstvo bo po osnutku prejelo celo 22 odstotkov več denarja kot lani. Na prvi pogled kaže, kot da se bo na ta način rešilo vprašanje šolstva v občini, vendar ni tako. Čeprav bo odšlo v šolstvo 50.5 odstotka denarja iz proračuna Ln gre pri drugih občinah v te namene procentualno občutno manj denarja (lani Kranj 36,6, Jesenice 38,6, Tržič 37,8, Radovljica 41,0, Skofja Loka 48,6, Logatec 38,0, Izola 34,0, Piran 30,6 odstotka), bodo npr. prosvetni delavci v občini še vedno slabše plačani kot drugod. Brez dvoma je delno rešitev možno iskati tudi v notranjih rezervah v šolstvu samem (organizacijska mreža, reduciranje dveh višjih razredov na gimnaziji, skrčenju urnika — opomba: predlogi so bili omenjeni na seji skupščine 8. februarja), vendar je še vedno dejstvo, da so osebni dohodki v šolstvu precej nižji kot pri drugih korist.nikih proračuna (npr. v občinski upravi). Tudi to ne gre zanemariti v razpravi in bi se bilo morda nepotrebno zagovarjati o preporazde-litrvi izključno v okviru določenih procentov. če primerjamo proračunsko potrošnjo na prebivalca v preteklem letu. dobimo naslednjo sliko: Kranj 540, Jese- nice 530, Tržič 520, Radovljica 480, Skofja Loka 387, Logatec 470, Izola 550, Piran 768 novih dinarjev. Iz tega je mogoče na eni strani videti gospodarsko moč gorenjskih občin, na drugi pa še neko posebno nesorazmerje. Od 62 občin v Sloveniji jih je bilo lani kar 38 dotiranih (letos jih bo še 24). Logatec, Izolo in Piran smo vzeli za primer dotiranih občin iz republiškega proračuna. Nesprejemljivo Je, da je s pomočjo dotacije proračunska potrošnja na prebivalca v dotiranih občinah višja kot v nedotlranlh. Ob osnutku občinskega proračuna se lahko ustavimo še ob nečem. Dejstvo je, da ostale gorenjske občine ne »žive« svojega šolstva izključno iz proračuna. Gospodarske organizacije in tudi posamezniki (v obliki samoprispevka za gradnjo šol) zbirajo denar. Zelo uspela akcija je v Kranju, na Jesenicah, o tem govore v Radovljici... V Skofji Loki kaže, da so se gospodarske organizacije šolstvu »odrekle« (pri tem moramo omeniti izjemo v Železnikih). Ljudje v teh organizacijah čutijo, kot so tudi v drugih občinah, težave svojih otrok in so verjetno pripravljeni pomagati. Zadnje dni so tudi v Skofji Loki, za sedaj še povsem f neuradno, začeli govoriti o samoprispevku za šolstvo. Prav gotovo bi to lahko v precejšnji meri vplivalo na olajšanje gospodarskega položaja tako občinskega proračuna kot tudi na izboljšanje dela' na šolah. P. Čolnar Nova turistična poslovalnica Prejšnjo soboto je gostinsko in trgovsko podjetje Central v Kranju na križišču cest Jesenice—Jezersko (na Bekselnu) odprlo novo turistično poslovalnico. Za prenovitev, ki jo je projektiral ing. arh. Mavro Jerkič, je podjetje Central namenilo deset milijonov starih dinarjev. Poslovalnica je namenjena za posredovanje najrazličnejših uslug domačim in tujim, predvsem prehodnim, turistom. Gostje bodo v njej dobili vse vrste turističnih informacij, nakupili razne spominke, nabavili potne liste itd. V poslovalnici bo tudi recepcijska služba za zaseb- ne sobe v Kranju in okolici. Prav tako bodo organizirali tudi različne izlete. Zraven poslovalnice je manjši bife. Tako je nov lokal posrečena združitev gostinstva in turiz- ma v Kranju. Poleti, med glavno turistično sezono pa bodo uredili pred lokalom tudi vrt z mizami in parkirnim prostorom. A. 2. Obračun dela GRS Mojstrana Pred kratkim so gorski reševalci iz Mojstrane polagali obračun svojega dela v pretekli letni in zimski sezoni. Več kot dvajsetkrat so pomagali izletnikom, plezalcem in smučarjem v zahtevnih stenah Triglava, Skrlatice, Rjavine, Kota, Doline Krme in Vrat. Pri pregledu dosedanjega dela so gorski reševalci iz Mojstrane sklenili, da bodo po zgledu drugih gorsko-re-ševalnih postaj tudi v Mojstrani ustanovili odsek lavinskih psov. Razen tega bodo začeli skrbno zbirati tudi kroniko planinstva, smučarskega športa ln alpinizma na svojem področju. -ui Poskus, ki veliko obeta Tudi na Gorenjskem vzorne kmetije Občini Radovljica in Jesenice, Gozdno gospodarstvo Bled in kmetijske zadruge bodo skupaj uredile nekaj vzornih kmetij — Pomoč Biotehnične fakultete Skrb za razvoj kmetijstva, tudi zasebnega, ne sme biti le v rokah samih kmečkih proizvajalcev hi kmetijskih strokovnjakov, ampak morajo pri tem sodelovati tudi drugi, predvsem s strokovnimi nasveti ln denarno pomočjo. Zlasti je to pomembno za hribovitejše predele, kjer so razmere za kmetovanje drugačne kot v nižinskih predelih in blizu mestnih središč. Do takega spoznanja so prišli tudi v jeseniški in radovljiški občini, zlasti pa v delovnem kolektivu GG Bled, ki je še najbolj poklican, da pogleda, kako je pri sosedih. Od dobrih odnosov ln sodelovanj? s kmetijskimi proizvajalci lahko pričakuje samo boljše gospodarjenje v gozdovih. Zato je GG pokazalo tudi veliko pripravljenost podpreti sleheren dobro organiziran razvoj kmetijstva na tem območju. K sodelovanju so povabili tudi profesorja biotehnične fakultete v LJubljani tov. Fajdigo, ki ima precej izkušenj z ustanavljanjem vzornih kmetij na Koroškem. Doslej so imeli že več sestankov in razgovorov ter se pogovarjali tudi s kmetovalci, M so pripravljeni in imajo pogoje za organizacijo vzorne kmetije. Na zadnjem sestanku na upravi GG na Bledu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinskih skupščin in kmetijskih za- drug, so se dogovorili, da bodo še to pomlad organizirali na območju teh dveh občin 8 do 10 takih vzornih kmetij. Pretežni del sredstev zanje, v obliki sprejemljivih kreditov, bo zagotovilo GG, načrte bosta plačali občinski skupščini, za živino pa bodo poskrbele zadruge. Obravnavani primeri imajo največ pogojev za razvoj živinoreje. Profesor Fajdiga meni, da so pašniki in travniki tisto, na čemer naj bi formirali vzgledne kmetije. Trava naj bi postala osnovni vir proizvodnje na njih. Tudi pri samih kmetovalcih je dosti zanimanja za nov način gospodarjenja. Izbrali bodo le take, ki se bodo resno lotili naloge in program v celoti izpolnjevali, ki imajo vsaj 10 ha čimbolj aron-dirane zemlje. Za ureditev posamezne kmetije bo v prvem letu potrebnih v poprečju po 3 milijone S din; pri nekaterih nekaj več, pri drugih manj. Računajo tudi na lastna sredstva kmetovalcev-. Za gnojenje bo potrebno okrog 100.000 S din din na ha, približno milijon za ureditev silosov, preostali del stroškov pa bo nastal z ogradit-vijo pašnikov, z nakupom električnih pastirjev in drugih pripomočkov. Tisti, ki se bodo preusmerili v proizvodnjo mleka, bodo morali (Nadaljevanje s 1. strani) Gorenjska potrebuje močno poslovno banko plačilnih sredstev ali 45% več kot 1965. leta. Prav tako pa so lani prodali neprimerno več tujega denarja našim ljudem, ki so potovali v inozemstvo. Na potne liste je dvignile devize 44.358 ljudi. Skupno je banka izplačala za potovanje v inozemstvo 742.000 dolarjev ali 317% več kot leta 1965. Ta podatek po svoje ilustrira sprostitve, ki so v zadnjem letu nastale glede potovanja naših državljanov v tujino. Naslednji zelo zanimiv podatek se nanaša na hranilno službo. Lani so se hranilne vloge povečale za 1 milijardo 750,000.000 S dinarjev, medtem ko so potrošniški krediti padli za 723 milijo- nov S dinarjev. Da bi približala hranilno službo varčevalcem, je banka lani sklenila posebno pogodbo s PTT podjetji. Rezultati tega sodelovanja med poštami in banko so že v prvih mesecih zelo zadovoljivi, saj so pošte na Gorenjskem samo januarja letos zbrale več kot 51 milijonov S dinarjev vezanih hranilnih vlog. Na zboru so Se predstavniki delovnih organizacij domenili, da bodo poslovno politiko banke za tekoče leto obravnavali na posebnem zboru. V 1966. letu je banka izpolnila vse pogodbe in zato stopa v 1967. leto brez obvez. -ik Jesenice Neugodno razmerje Predlog letošnjega načrta železarne Na svoji zadnji seji sta upravni odbor in delavski svet jeseniške železarne obravnavala plan proizvodnje, dohodkov, investicij in investicijskega vzdrževanja. Pri sestavljanju predloga letošnjega načrta so bolj kot doslej upoštevali stvarne možnosti kot so razpoložljive kapacitete, dokončanje nekaterih novih naprav, zaostrenost zahtev tržišča, uvajanje novih kapacitet, podražitev teh- sčasoma kupiti tudi naprave za moiio itd. In kaj naj bi take vzorne kmetije imele od novega načina proizvodnje in takih vlaganj? Iz razgovora je bilo moč povzeti dosti ugodna rezultate. Na 10 ha tako urejenih travnikov in pašnikov bi lahko redili 20 krav. KZ zagotavlja, da jim bo oskrbela čisto črnobelo pasmo frizijke, ki bi dajale najmanj 2000 1 mleka na leto- To pomeni, da bi dosegli na takem posestvu letno okrog 12 milijonov S din realizacije. Ce pa bi redili živino za zakol, bi jo na isti površini lahko redili tudi do 40 glav, pri čemer bi imeli na leto okrog 14.000 kg mesa ali 7 milijonov S din realizacije. Vsekakor so to spodbudni rezultati in če se bodo »vzorniki« ravnali po načrtih in navodilih strokovnjakov, ki bodo intenzivno kontrolirali opravljanje nalog, bodo uspehi lahko še boljši. O tem, kako bo stvar stekla, bomo še pisali. Profesor Fajdiga je pri razlaganju programa še posebej podčrtal tole: »Najprej trava, po-t~n krava in šele potem hlevček!« J. Podobnik nološkega goriva ter dvig osebnih dohodkov, skladno z rastjo produktivnosti in izboljšanjem asortimana. K osnovnemu načrtu so predlagali še dodatni plan II. Ker je bolj zahteven, bodo morali še v večji meri izkoristiti proste kapacitete in proizvajati bolje ter ceneje. Pri povečanju obsega dela računajo tudi na začetek rednega obratovanja valjarne trakov in nove žične valjarne. Zaradi precejšnjega porasta materialnih stroškov predvidevajo, da bo zelo neugodno razmerje med dohodkom in skladi, le 95:5. V okviru investicijske dejavnosti bodo dali prednost dokončanju blooming in steckel valjarne ter novi žični va-Ijarni na Belškem polju. Postavili bodo še eno električno peč ter dokončali dela na zvračalni ter transportni napravi za novo aglomeracijo rude. B. B. Industrijski kombinat Planika je največji izvoznik obutve v Jugoslaviji. Lani so izdelali 1,708.440 parov obutve — Od majhnega podjetja do velikega kombinata Pred tednom so v Gorenjski kreditni banki izžrebali nagrade med tistimi, ki so v preteklem letu vezali vsaj 2.000 N-dinarjev za eno leto. Tudi letos razpisuje banka podobno, vendar bogatejše nagradno žrebanje z enakimi pogoji. Varčevanje postaja čedalje pomembnejši gospodarski činitelj. Na sliki: komisija sestavljena iz predstavnikov vseh poslovnih enot banke je poskrbela, da je žrebanje nemoteno in v redu potekalo. — Foto: F. Perdan Slovesna otvoritev obrata Planike na Breznici sežen v letu 1962. V tem letu so uvedli delo v dveh izmenah v delavnicah usnjene obutve, postavljen pa je bil tudi nov trak za dvoizmensko delo. Proizvodnja v tem letu je znašala že 1.380.000 parov obutve. Proizvodnja je nenehno rastla in pojavljati so se začela ozka grla, zlasti v oddelkih šivalnice. Zato so samoupravni organi Planike začeli razmišljati, kje in kako naj bi odpravili ta ozka grla. Organom upravljanja je bila predložena ponudba, da Planika lahko odpre svoj obrat v prostorih bivše šole na Breznici. Materialno pomoč za prenovitev je dala železarna Jesenice. Lani so v obratu na Breznici že izdelali 178.032 parov zgornjih delov obutve, v vseh obratih kombinata pa 1.708.440 parov obutve. Tudi pri izvozu so dosegli lepe uspehe. Leta 1954. so izvozili samo 4000 parov obutve, lani pa že 651.493 parov. Skupni dohodek podjetja je lani znašal 12 milijard S din. Jože Vidic Vojni atašeji v Železarni V soboto je skupina vojnih atašejev iz 16 držav, akreditiranih v Jugoslaviji, obiskala Jesenice in si ogledala železarno. Pred ogledom jih je v Kazini ing. Hafner, direktor železarne, seznanil z delovnimi uspehi in problemi tovarne. Nato so si gostje ogledali tehniški muzej železarne, plavž, marlinarno in druge obrate na Jesenicah ter nove obrate na Belškom polju. Jože Vidic Ob navzočnosti predstavnikov skupščine občine Jesenice, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov kombinata Planika in delavk zaposlenih v novem obratu na Breznici, je tovariš Viktor Brun, bivši direktor Zavoda za zaposlovanje Servisna delavnica na Jesenicah Stanovanjsko podjetje na Jesenicah je letos začelo urejati lastne servisne delavnice. Na ta način bo veliko pomagalo posameznim hišnim svetom, ki so že lani težko dobili izvajalce za tekoče vzdrževanje zgradb. Delavnice bodo uredili v nedokončanem objektu za kinom Radio. -bb na Jesenicah v soboto odprl nov obrat Planike na Breznici. Ob tej priložnosti je tovariš Anton Pelko, predsednik delavskega sveta kombinata Planike, seznanil navzoče z uspehi, ki jih je dosegel kolektiv v letih napornega dela od majhnega podjetja do velikega kombinata. Planika je drugi največji proizvajalec obutve v Jugoslaviji in hkrati največji izvoznik čevljev. Rezultati dela ob začetku so bili skromni. Poprečna dnevna zmogljivost v letu 1953 je znašala 550 parov obutve. Proizvodnja se je iz leta v leto večala in leta 1957 je Planika že izdelala 664.000 parov obutve. Drugi večji skok, ki ga je naredila Planika, je bil do- je treba kakšnega popevkarja — »zvezdo« dati v koš. Sodelujem pa tudi v amaterskem gledališču Tone čutar na Jesenicah kot igralec. Igram zato, da kot pevec potem lažje in boljše podajam tisto, kar pojem, in sicer tako, da je čimbolj dovzetno za poslušalce.« - at Jaka Jeraša pripoveduje o sebi Dopoldne delo, popoldne študij Mladi jeseniški baritonist pravi: »Odkar živim, pojem. Najmanj deset let sem že najmlajši v komornem zboru jeseniške Svobode Tone Čufar. Vsa družina je v tem zboru: oče, mati in jaz.« V kratkem kulturnem sporedu v prostorih skupščine občine Kranj ob podelitvi letošnjih Prešernovih nagrad je presenetil ln navdušil poslušalce mladi jeseniški baritonist Jaka Jeraša. Dobro je zapel, njegov nastop je bil samozavesten, treme nI poznal. Po sporedu smo ga zaprosili za kratek razgovor — Najprej nekaj podatkov lz osebne izkaznice, prosim? »Rojen na Jesenicah, star 28 let, samski, zaposlen kot telefonski tehnik pri železnici — sekciji za vzdrževanje signalno-varnostnih naprav. Letos prvo leto študiram na srednji glasbeni šoli v Ljubljani solo petje. Dopoldne delo, popoldne študij. Precej naporno, a gre.« — Od kdaj pojete? »Odkar živim. Vsi v družini (oče, mati in jaz) pojemo, vsi smo člatni komornega zibora Svobode Tone čufar. Če nas treh ni, sploh koncerta ne more biti. Kot vidite, sem iz pevske družine, zato pojem že od mladih let. Najmanj deset let sem že najmlajši v komornem zboru.« — Kdaj ste se predstavili javnosti kot pevec? »Pred leti na oddaji ljubljanske televizije Spoznavajmo svet in domovino, če seveda odštejem nastope s komornim zborom, ki jih je tudi že precej. Lani sem dvakrat sodeloval na oddaji Pokaži, kaj znaš. Na finalnem tekmovanju sem z arijo Figa ra po oceni občinstva dobil prvo mesto.« — Pojete tudi popevke? »Tudi. Vendar menim, da popevke poje lahko vsak, ki ima posluh, opernih arij pa ne. Zato popevke pojem bolj za šalo, samo takrat, kadar V nekaj stavkih KRANJ: v petek bo predaval Stane Tavčar o svetovnih turističnih zanimivostih — Za letošnje leto mednarodnega turizma je znani kranjski popotnik in predavatelj Stane Tavčar pripravil serijo treh predavanj s skupnim naslovom Svetovne turistične zanimivosti. Prvo predavanje v Kranju je bilo napovedano za petek prejšnji teden v organizaciji Turističnega društva Kranj, vendar je odpadlo zaradi koncerta gimnazijskega pevskega zbora in Kranjskega simfoničnega orkestra v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika. Prvo Tavčarjevo predavanje o Evropi z 250 barvnimi diapotizitivi bo zato v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju v petek, 17. februarja, ob 19. uri. JEZERSKO: slaba udeležba na Prešernovi proslavi — Na Jezerskem so v nedeljo popoldne v dvorani Korotan priredili Besedo o velikem poetu — Prešernu. Proslavo je organizirala in izvedla recitacijska sekcija mladih. Deklamacije je spremljala primerna glasba in vezni tekst; posebej so se potrudili z izvirno sceno Kijub temu pa je bila udeležba slaba, zaseden je bil komaj vsak tretji sedež. Za primerjavo povejmo, da se pri kino predstavah v jezerski dvorani kar tare ljudi, čeprav igra slaba kavbojka!- RADOVLJICA: gostovanje poklicnih gledališč — V soboto, 18. februarja, bodo v blejski festivalni dvorani uprizorili moralno družbeno kritično dramo Pisalni stroj. Avtor je znameniti francoski mojster literature Jean Cocteau. S tem delom je Mestno gledališče ljubljansko gostovalo minuli torek v Radovljici, v Kropi pa bo igra na sporedu 4. marca. Gostovanje ljubljanskih gledaliških hiš so posebno dobro obiskana v Radovljici in na Bledu, kjer si jih ogleda vedno 400 do 500 ljudi. Tržič in Stražišče Slaba udeležba na Prešernovih proslavah V nasprotju s Kranjem, kjer so bile vse letošnje pri reditve ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika v počastitev 118-letnice Prešernove smrti zelo dobro obiskane, pa so Tržičani in Stražišani pokazali precej drugačen odnos do našega največjega pesnika Prešerna. V Tržiču je bila Prešernova proslava v petek, 10. je-bruarja, ob 19. uri v Cankarjevem domu. Organizirali so jo delavska univerza, DPD Svoboda in glasbena šola, nastopili pa so komorni zbor Svobode, nekaj solistov, klavirski trio in drugi. V dvorani je bilo — 39 poslušalcev, torej skoraj prazno. Za primerjavo povejmo, da je nekaj dni prej, na pustni torek, okrog 1500 Tr-žičanov približno dve uri čakalo na Trgu svbode, da so si ogledali maškarado. V Stražišču je bila Prešernova proslava v četrtek zvečer, 9. februarja, v kinu Svoboda. Poslušalcev: 24, nastopajočih pa več kot 30. Ob teh dveh primerih in ob dejstvu, da je bila dvora- na Prešernovega gledališča letos nabito polna, se samo od sebe zastavlja nekaj vprašanj: Kaj je vzrok dobri udeležbi v Kranju in slabi v Tržiču, Stražišču in morda še kje? Propaganda? Kvaliteta (oz. nekvaliteta)? Premalo zanimanja za spoznavanje Prešerna? dh — at Tržič—Postojna Zmaga boljšega Občinski komite ZM v Tržiču je v soboto (11. februarja) organiziral v Cankarjevem domu v Tržiču javno mladinsko oddajo »Spoznavajmo svet in domovino« med mladino Tržiča in Postojne. Pred nabito polno dvorano je oddajo vodil Marjan Kralj, napovedovalec Radia Ljubljane. V obveznem odgovarjanju tričlanske ekipe mladincev Tržiča na vprašanja o Prešernovem delu in o znanih svetovnih gledališčih so zmagali mladinci Postojne s 27:25 in se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. V uvodnem govoru je predsednik mladine Vili Grebene pozdravil gledalce in mladino v Postojni z besedami: »Zmaga naj boljši!« -dh Učni uspehi v prvem polletju boljši kot lani V škofjeloški občini najboljši učni uspeh — Povsod najboljši prvi in drugi razredi V treh gorenjskih gimnazijah je bilo pozitivno ocenjenih povprečno 56.76 odstotkov dijakov Najboljši učni uspeh ▼ škofjeloški občini ima osnovna šola v Železnikih, kjer je brez slabe ocene v polletju izdelalo 77,26 odstotka dijakov. Zanimivo je tudi, da je učni uspeh v osnovni šoli v Gorenji vasi letos za 10 odstotkov boljši od lanskega. Uspeh pa ni bil boljši zaradi manj strogega ocenjevanja, ampak zaradi boljšega dela posameznih učiteljev. Najboljši učni uspeh v tr-žiški občini pa je v osnovni šoli heroja Bračiča (73,70 "/o). V tej šoli je učni uspeh za 3,70 boljši kot lani. V ostalih dveh šolah (heroja Grajzerja in v osnovni šoli v Križah) pa se je poslabšal za približno 3 odstotke. V vseh treh občinah so najboljši učni uspehi v prvih in drugih razredih, najslabši pa v šestih in sedmih. V šoli Stane Žagar je v šestem in sedmem razredu pozitivno ocenjenih celo manj kot 40 odstotkov dijakov. V treh gimnazijah na Gorenjskem, na Jesenicah, v Kranju in v Skofji Loki je letos 1043 dijakov. Ob polletju je izdelalo poprečno 56,76 odstotka dijakov. Najboljši uspeh imajo na škofjeloški gimnaziji (73,27 °/0), najslabši pa na Jesenicah (50 %)• A. Zalar Patronat nad muzejem Pred dnevi je delavski svet LIP Cešnjica sklenil, da prevzame patronat nad oddelkom loškega muzeja v Železnikih. LIP Cešnjica bo skrbel predvsem za lesni oddelek, ki hrani materiale o razvoju lesne industrije v Selški dolini. Oddelku so že nakazali denar za maketo stare žage iz Železnikov. Zanimivo je, da je prva žaga v Železnikih omenjena v zapiskih že v 14. stoletju in je tako prva žaga na Balkanu. Kljub temu da so na zavodu za prosvetno-pedagoško službo v Kranju pričakovali, da bo učni uspeh ob polletju v kranjski, škofjeloški in tržiški občini boljši kot je, je ta uspeh še vedno za dva odstotka boljši kot lani. V devetih osnovnih šolah v kranjski občini je bilo pozitivno ocenjenih 71,24 odstotka dijakov, v petih osnovnih šolah v škofjeloški občini znaša ta odstotek 72,24 in v treh šolah v tržiški občini pa 72,08 odstotka. Uspeh je nekoliko boljši od lanskega predvsem zato, ker so na šolah povečali število ur za tuje jezike, slovenščino in matematiko. Na zavodu tudi menijo, da smo s takšnim uspehom v prvem polletju lahko kar zadovoljni, ker že nekajletna praksa kaže, da so učni uspehi ob zaključku šolskega leta za okrog 15 odstotkov boljši kot v prvem polletju. Najboljši učni uspeh v Kranju ima šola Simon Jenko, kjer je brez nezadostne ocene 78,08 odstotka vseh dijakov. Slabši uspeh pa je v šoli Lucijan Seljak, v šoli Stanko Mlakar v Šenčurju in v šoli Stane Žagar. V šoli Stane Žagar, kjer je brez nezadostne ocene le 61,45 odstotka dijakov, je eden izmed vzrokov tudi ta, ker je na tej šoli največ takšnih učencev, ki ponavljajo razred zaradi nezadostnih ocen v nemškem jeziku. Ko so pred leti v osnovnih šolah začeli opuščati poučevanje nemškega jezika in uvajali angleški jezik, je precej učencev prestopilo na šolo Stane Žagar, kjer nemškega jezika niso ukinili. Ta vrzel pa se vse bolj kaže tudi v srednjih šolah, ko morajo včasih zaradi treh dijakov organizirati poučevanje nekega tujega jezika. Zato si na zavodu za prosvetno-pedagoško službo prizadevajo, da bi v osnovnih Šolah ponovno začeli poučevati angleški in nemški jezik. Te dni po svetu V ponedeljek je prispel na »etdnevni uradni obisk v sosednjo Avstrijo predsednik Tito z ženo. Na dunajski jugovzhodni železniški postaji je naše predstavnike sprejel tn pozdravil predsednik Franc jonas s sodelavci. Uradni pogovori se bodo začeli danes (v sredo) dopoldne. Med enotedenskim obiskom sovjetskega premiera Kosigi-na v Londonu, ta je v ponedeljek odpotoval nazaj v Moskvo, sta premier Wilson in Kosigin največ govorila o miru in varnosti v Evropi. Predstavnika obeh vlad sta se tudi zavzela za čimprejšnje prenehanje vojne v Vietnamu. V medsebojnih razgovorih pa so se tudi dogovorili, da bodo vzpostavili neposredno teleprintersko zvezo med Kremi jem in sedežem britanskega premiera. Kosigin je tudi povabil VVilsona, naj obišče Sovjetsko zvezo, povabilo je sprejel. Ozračje v Pekingu se je v teh dneh malo pomirilo. Končno so demonstracije pred sovjetskim veleposlaništvom prenehale. Kitajska vlada je sovjetskim uslužbencem in časnikarjem zagotovila var-nost s pogojem, da ne bodo »izzivali revolucionarnih množic« Vendar pa se proti-sovjetske demonstracije v notranjosti še vedno nadaljujejo. Kaže, da so vsi poskusi za začetek mirovnih pogajanj v Vietnamu v teh dneh zopet padli v vodo. Vse je že kazalo, da Američani ne bodo nadaljevali z bombardiranjem v Vietnamu. V ponedeljek zvečer pa je predsednik ZDA Johnson ukazal, naj začnejo s ponovnim bombardiranjem. V ponedeljek so se v Me-dann, glavnem mestu severne Sumatre, spopadli pristaši predsednika Sukarna in njegov! nasprotniki. V neredih je bil eden ubit in več ranjenih. Zaradi nevarnosti nadaljnjih spopadov je vojska prepovedala, da bi se na javnih mestih zbralo več kot pet ljudi. AMD Kranj vabi na redni letni občni zbor ki bo v soboto, 18. 2. 1967 ob 19. uri v prostorih delavskega doma (vhod 6). K udeležbi vabimo vse lastnike motornih vozil, ljubitelje avto-moto športa in člane AMD. Po končanem zboru bo družabni večer s plesom. AMD Kranj Že tri tedne drži rdeča garda obroč okoli sovjetskega veleposlaništva v Pekingu. Poslopje sovjetskega veleposlaništva je bilo do včeraj popolnoma odrezano od zunanjega sveta. Včeraj pa so nepričakova- no obroč umaknili. Obleganje veleposlaništva se je tako končalo, vendar nihče ne verjame, da je to zadnji napad na Sovjetsko zvezo. Odnosi med Moskvo ln Pekingom so se namreč hudo poslabšali. Naštejmo nekaj podatkov kot dokaz za to poslabšanje. Na kremijskem trgu je morala nastopiti policija, ki je kitajskim študentom pre- V._ prečila vdor v Leninov mavzolej. V kitajskem veleposlaništvu na Leninskih gorah v Moskvi so vrteli film o atomski vojni. Sovjetski veleposlanik v Pekingu je še vedno na dopustu v Sovjetski zvezi, uradništvo pa je dobilo okrepitev. V zameno za to, so tudi Kitajci poslali svojih 12 mož v Moskvo, ki naj bi ščitili hrbet svojim diplomatom. Ozračje v odnosih med Sovjetsko zvezo in Kitajsko je napeto. Diplomatski odnosi se vzdržujejo v razmerah splošnega političnega pritiska, ki ga rdeča garda vzdržuje z mnogimi zvočniki pred poslopjem sovjetskega veleposlaništva v Pekingu. Seveda vsa ta jeza izvira najbrž iz besa, ker je politični položaj na Kitajskem popolnoma neurejen in razmajan, številni dokazi so nam namreč v rokah Rdeči gardi do sedaj ni uspel obračun s tistimi političnimi stru jami, ki se nezmotljivemu nauku Mao Ce Tunga upirajo. Ko je tako na kitajski tehtnici še precej negotovo, v katero stran se bo nagnilo kazalo, izrabljajo v Pekingu seveda tudi vse zunanje činitelje, ki lahko na kitajsko politično odločitev vplivajo. V bitki za oblast v Pekingu je seveda tudi odnos do Sovjetske zveze in njenih stališč lahko uporabno orožje. Zato ni nič nenavaden strah, da v sovjetskem veleposlaništvu kitajskega pritiska več ne bodo dolgo vzdržali. manjkuje. S tem pa ni izčrpana dejavnost, s katero se Mirko ukvarja. Kot agilen član DPD Svoboda Mošnje je prevzel režijo igre Sluga dveh gospodov, v kateri bo nastopilo 12 mladih igralcev. Mirko je že pred vojno veliko nastopal kot amater na odrskih deskah. Ker v Mošnjah, nimajo drugega režiserja, je tudi to delo prevzel in žel že nekaj uspehov. Z rezbarstvom se je resneje začel ukvarjati pred štirimi leti. Njegovo edino orodje je čevljarski nož. Ovce, srne, gamsi, jeleni in kozorogi na skalovju so najbolj priljubljene živali v njegovem svetu umetniškega dela. Veliko njegovih del je odšlo v Ameriko, Kanado, Švico in Nemčijo. Ljudje kupujejo nje- Drugi vir močne sovražnosti med Moskvo in Pekingom so lahko tudi razlike v stališčih glede Vietnama in vietnamske vojne. Po svetu se zdaj vsemogoče šušlja. Kitajci naj bi se z Američani v Varšavi dogovarjali o ureditvi odnosov v jugovzhodni Aziji. Pq drugi strani pa se tudi v Moskvi napeli vse sile, da bi preko Londona našli na-> čin za prekinitev ognja v Vietnamu. Mnogi trdijo, da pogajanja vodijo drug drugemu za hrbtom in da polen ne manjka. Nad 7200 km dolgo kitajsko sovjetsko državno mejo se tako zbirajo vedno bolj temni oblaki. V teh dneh na Kitajskem nI večjega zasramovanja, kot so ga deležni sovjetski državljani. Kar čez noč So postali krivi vsega zla na svetu. gova dela za darila in jih pošiljajo svojcem v tujino. Obiskalo ga je že veliko naših izseljencev, ki želijo iz domovine ponesti delček spomina na rodno grudo. Z izseljenci potujejo v tujino tudi Ozebkovi jeleni, gamsi* kozorogi in srne. »Ko bom odšel v pokoj, bom imel več časa za rezbarstvo,« pravi Mirko, ki ima še veliko načrtov, zamisli in volje. In trmaste vztrajnosti, ki zagotavlja uspeh. Jože Vidic Pred desetimi leti se Je 55-Ietni Mirko Ozebek preselil z družino z Blejske Dobrave v Mošnje. Ni ostal zvest svojemu poklicu, toda ostal je zves' svojemu konjičku iz otroških let. Izučil se je za čevljarja, a je že dolgo let delavec v železarni Jesenice, Javornik I. Čevljarski nož mu služi za upodabljanje podob iz narave. »Gonžov Peter je na Blejski Dobravi pasel ovce in obenem izrezoval iz lesa ovce in konje. Navdušil me je za rezbarstvo, tako da sem zaradi tega večkrat zamudil pouk v šoli«, mi je pripovedoval na svojem domu v Mošnjah. Na Blejski Dobravi je takrat delal tudi znani blejski rezbar Jože Franc. Včasih sta tekmovala, kdo bo prej izrezal gamsa. Rad hodi po gozdovih, poljih in planinah ter občuduje življenje v naravi. »Kar vidim, mi ostane v spominu dolgo let,« mi je dejal. Žena pa je dodala, da je letos šel na Zelenico samo zato, da bi videl gamse. Takšne, kakršne je videl, bo izrezoval iz lipovega lesa. Delo, ki zahteva kopico potrpljenja in veliko časa. Prvega ima Mirko dovolj, drugega premalo. Večno je v tekmi s časom, ki prehitro beži. Delo v železarni, vsakodnevna vožnja na Javornik, konj, krava in vol v hlevu, vrt in delo pri hiši ter skrb za družino, zahtevajo veliko časa, zato ga za rezbarstvo pri- Mirko Ozebek s svojimi izdelki, žal ima za rezlanje za sedaj premalo časa Rezbarstvo kot konjiček delavca in režiserja Lesene podobe v naravi Komisija za delovna razmerja pri podjetju Avtopromet Gorenjska — Kranj razglaša prosti delovni mesti za: 1. Prodajalca naftinih derivatov (2 mesti) 2. KV strugar j a (več mest) Pogoji pod točko 1: KV delavec trgovske stroke in tri leta prakse v na-bavno-prodajni službi po dobne stroke. Pogoji pod točko 2: KV delavec strugarske stroke in tri leta prakse na vseh vrstah vretenič-nih stružnic in polavto-matih. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena. Kandidate sprejmemo v delovno razmerje za nedoločen čas. Pogoj je poskusno delo. Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih sprejema tajništvo podjetja, Trg revolucije št. 4, 15 dni po objavi razglasa. Kranj, dne 10. 2. 1967 Komisija za delovna razmerja Kitajsko obleganje JI a o m v T J PANORAMA « PANORAMA » PANORAMA 0 PANORAMA Q PANORAMA « PANORAMA ® PANORAMA A PANORAMA « P 25. otrok V italijanskem mestu Ave-line je 44-letna Rosa Pezza-no rodila svojega 25. otroka. Prvi sin zakoncev Pezzano Giuseppe je star 25 let, oženjen in oče enega otroka. Vseh 25 otrok se je rodilo v 28 letih zakona. Skoraj vsako leto po en otrok. 12 jih je umrlo. Rosa je dvakrat rodila tudi dvojčke. Stara mati fftose Feararo lima 68 let. Imela je 13 otrok, zadnjega pri 55 letih. Ljubitelj papig Jeseničan Armand Hujdrič se zelo rad ukvarja z vzrcjo ptic. V posebnem prostoru pri očetovi hiši ima nad 100 papig. Pri krmljenju mu pomaga Franc Langus, upokojeni ključavničar. Z vzrejo mladih papig začnete marca. Na stene namestita po več hišic, v katere samice znesejo jajca, na leto običajno dvakrat. Od časa do časa Hudrič zamenja rod, da so papige lepe in zdrave. Lanskega novembra pa je imel smolo. Ob poplavah je voda zalila tudi ta prostor. Papige so se prestrašile, letale okrog in ponoči jih je 12 utonilo. Vsaka je bila vredna najmanj 2000 starih dinarjev. -bb Tu tli moški (% Amerška kozmetična tovarna je anketirala dva tisoč žensk. Odgovoriti so morale na vprašanje, če so za to, da bi tudi moški začeli uporabljati rdečilo za ustnice. 1600 odgovorov je bilo pritrdilnih. Uprava tovarne se je odločila, da bo maja poslala na tržišče rde-čila za moške, in sicer v treh barvah. Ce bodo ljudje to modno novost sprejeli, bodo izbor barv še povečali. # Petnajst mož v kapucah se je zbralo v Badnu na nenavadni prireditvi. Žirija je bila sestavljena iz samih žensk. Izbrali so najlepše moške noge v Avstriji. Zmagovalec lepotnega tekmovanja je bil 24-letni tehnik Dieter Freitag. Tutankamono-va zakladnica Vlada ZAR je dovolila razstaviti del Tutamkamonove zakladnice v Parizu. Tutank-amonovo grobnico je leta 1922 odkril angleški arheolog Hovvard Carter po 6-letnesn iskanju. Z geslom Pet tisoč let egipčanske kulture bo razstava obšla vse celine. Iz kairskega muzeja so odbrali okoli 40 dragocenosti. Med temi predmeti je zlata maska, prestol iz dragocenega lesa, prevlečen z zlatom in okrašen z dragocenimi kamni, keramiko, sarkofag faraon iz 22-karatnega zlata, ki tehta približno 200 kg, pozlačena kočija itd. Milijarde za lutke Italijani po vsem svetu izvažajo lutke (punčke). Samo lani so izvozili za trideset milijard lir igrač, predvsem lutk. Ker so Italijani zaslutili, da se tujci zelo zani- majo za lutke, so med Benetkami in Trstom zgradili več tovarn, ki izdelujejo lutke. Predvsem so znani kupci Grki. Podatke o italijanskem izvozu lutk so te dni objavil na letošnjem sejmu igrač v Milanu. Okrogli hotel V Bournemouthu v južni Angliji so zgradili prvi okrogel hotel na svetu. Ima 100 hotelskih sob, veliko garažo, restavracijo in bar. Zagovorniki tovrstne gradnje trdijo, da zavzame manj prostora in jo hitreje zgradijo pa tudi prostori se dajo bolje razvrstiti. Napisi V izložbi optika: »Če ne vidite, kar iščete, ste na pravem mestu. Na avtomobilski cesti: »Vozi kot da bi sedela tvoja družina v nekem drugem vozilu.* V parku: »Kdor hodi po travi, plača dva šilinga. Skupine imajo popust.-« Kratke zanimivosti 9 V kraju Youggatjaalme na švedskem Laponskem so izmerili pretekli teden 47 stopinj Celzija pod ničlo. Hladni val je zajel vso Švedsko. Hud mraz je tudi v ostalih skandinavskih deželah. V Oslu so izmerili 15, v Helsinkih pa. 27 stopinj pod ničlo. 9 V Avstriji je dunajski statistični urad objavil naslednje podatke: 45 umorov, 66 poskusov uboja, 17 umorov otrok in 29 ubojev. Izsledili so krivce 143 kaznivih dejanj. Med 155 storilci je bilo 17 tujcev. % Ameriški strokovnjaki trdijo, da gre vremenoslov-nemu satelitu zasluga za to, da tajfun ni zahteval smrtnih žrtev na otoku Fidži. Ljudje so se pravočasno umaknili zaradi opozorila, zasnovanega na posnetkih viharnih oblakov, ki jih je satelit poslal na zemljo. 9 Madžarska ima milijon televizijskih sprejemnikov. V poprečju pride en televizor na deset prebivalcev. gorenjski krajibljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji ln ljudje S gorenjski kraji in ljudje i Oglaijenje v besniških gozdovih Nadaljevanji iz prejšnje šterte Pred več kot HA iti, ko še ni bilo železnic a so še delale fužine v nflaojša-nem obsegu, so b ogarji zelo obrajtaoi (sptovani), ker so dobro aH Ena najstarejših lepih »rodnih pesmi je Oglarska: Oglar, oglar, *a bit moj! / Oglar ma * otrok, / moke pa za en «* sok. / Oglar, oglar, moramo]'. Beseda sok ima' pomena: 1. sok pri drf rastlinah, torej življi i sdk-2. jed, imenovana.< Včasih, če je bđ ^a letina, so ljudje vei [ Btra~ dali in potem jfl :- Tl~1 v normalnih čas* ' ljud" je, ki niso imeli it a, kjer ni bilo dovolj m ^ za" služka, jedli sok. Sok (koruzni anemični) je zeJo redko zafc* moka v vodi. Sok kuhi kadar res nimajo nič ^aT nimiva je vrsta jW 80 S1 podobne in ki * včasih (redkeje pa Še das kuhali. Naj jih nekaj na>*»: podmet, podme*» kasa- žganoi itd. Po vrsti, kakor sem jih naštel, so imele svojo vrednost, tako so jih cenili. Podmet je pravzaprav tudi sok, Je bolj gost. Že boljša pa je bila podmeden-ka: bila je gosta, pol kaše pol moke. Kaša je bolj znana jed; jedli so samo kašo, dalje mlečno kašo in kašo s suhim mesom. Najbolj v veljavi pa so (bili) žganci. V Besnici se je včasih največ pojedlo podmedenke in žgan-cev (koruznih in ajdovih). Spominjam se tudi, da so pri nekaterih hišah takrat, ko sem bil še majhen, še jedli z lesenimi žlicami. Gospodinja je postavila na sredo mize veliko skledo podmedenke. Na sredini podmedenke je bila večja luknja, v kateri so bili ocvirki z mastjo. Jedli so vsi skupaj iz ene sklede. Ko so pojedli vso zabelo in ocvirke, je ostalo v skledi še približno polovico jedi. Gospodinja je potem vlila v skledo liter ali tudi več kuhanega mleka in drugo polov'co pcd-medka so potem jedli skupaj z mlekom. Najboljša jed za otroke in za odrasle pa so bili vedno žganci. Ko so bili zabel jeni z ocvirki ali s tropinami, narejenimi iz masla, so se nam, otrokom, kar raztegnila usta. Se ko sem bil majhen, nam je oče večkrat pripovedoval, da na Koroškem žgance drugače kuhajo. Ko sem imel 16 let, sem enkrat obiskal strica po mami, ki je od mladih let ostal v nemškem delu Koroške. Takrat sem tam tudi Objavljamo sliko primitivne, zasilne koče, kakršne še danes gradijo in uporabljajo gozdarji na Jelovici. Takšne, za silo zgrajene koče so včasih postavljali tudi oglarji v besniških gozdovih, po Jelovici in drugje. Postavljene so začasno iz vej, tanj-ših hlodov in lubia; oprema v njih je preprosta: ognjišče, pograd, polica, nekaj posode. Pokrite so s smrekovim lubjem. Koča ki jo objavljamo na naši sliki, je bila fotografirana letš 1962 na Jelovici — Foto: A. Triler jedel žgance, vendar mi niso bili všeč, ker je bila moka prepražena in so skoraj plavali v masti. Po prvi svetovni vojsiki je bilo moje prvo službeno mesto na Štajerskem, v Prleki- ji, v Ormožu. Tam pa sem jedel štajerske žgance, koruzne in ajdove; tam pravijo hajdinski žganci. Ta jed pa je spet nekaj čisto drugega: kuhajo se kakor mehko kuhana polenta, potem pa se z žlico narežejo v krožnike in zabelijo. Če bi napravili tekmovanje med koroškimi, štajerskimi in kranjskimi žganci, bi —* tako menim — zmagali kranjski. France Koz jek Miha Klinar: Mesta, cest* razcestja * Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 9 Miha Klinar: Mesta, Domovina III. DEL Hubert Wanderer Klagenfurt — Celovec, Domgasse 4 Foto — Kino — Projekcija v knr refren v pesmi in si Te besede ponavljajo skozi pop3' *a*or delajo večerne pogovore lepe. Neprijetni postanejo Stefi jih rada posluša, dokler go« drugl 6ne simi, da bi tudi pogovori šele tedaj, ko jo mati ali »J^g Bavarskem. ona pripovedovala o sebi in svojih čmjin iirn ^an K n tpm govoriti«, jim ougo-»Nič takega ni bilo, da bi bilo «*J v*astvu, ki jo je ob- varja. Noče govoriti o svojem trplj« m ° ku ki so ga ji hoteli dajalo, o psovkah, ki jih je bila đV" , ob najdenih Franco- iztrgati, a še manj o.ponižanju, ki . ki jih je preživela z vih pismih in spoznala, da je bila V možem, varana in ogoljufana za svikavne zgodovine in nenavadnih naravnih lepot. Te so bile gotovo odločilne tudi že takrat, ko so si tihi beli menihi izbrali prav ta kraj za svojo pobožno kartuzijo. Kjer si je ta red pos-tavljal samostane — povsod je morala biti tišina, odmaknjenost od prometnih poti in naravno lepa okolica. No, in Bistra je taka! Leži prav na meji med sončnimi barjanskimi planjavami in mrakotnimi krimskimi gozdovi. Iz skalnega gorskega pobočja privre prav pri Bistri mogočen vodni tok. Tako močan, da že po nekaj metrih od izvira žene mlin in žago! Bržčas pa je samostancem prijal tudi bogat ribolov, nenačet pragozd v neposredni bližini in številna divjačina vseh vrst. — Zemljepisno je položaj Bistre prav zanimiv: leži skoro točno na pol pot i med Vrhniko in Borovnico. Vodna plovna pot pa je vodila »brodnijo« od Bistre naravnost proti Ljubljani, med šumečim trstjem in vzleti tisočerih barjanskih ptiq.. . A poglejmo še v knjigo zgodovine, preden spregovorimo o Prešernovih poteh v te kraje! Valvazor sporoča, da je kartuzijo v Bistri utemeljil Bernard Koroški leta 1255. Odkod je poklical prve menihe ni točno znano. Morda so prišli iz Žič, kjer je bila najstarejša kartuzija na slovenskih tleh. Vsekakor pa velja, mimogrede povedati, da je bil Bernard, koroški vojvoda iz rodu Spanheimov, taisti, ki je 1. 1215 po slovensko pozdravil nemškega pesnika in viteza Urha Lichtensteinske-ga, ko je ta prestopil mejo na Vraticah nad Trbižem. Po šegi tedanjih potujočih vitezov in trubadurjev, je bil Urh tačas oblečen kot boginja Venera. Zato ga je Bernard pozdravil z dobrodošlico: »Buge waz primi, gral-va Venus!« (t. j. Bog vas sprejmi, kraljeva Venera!«) Torej je bila slovenščina na dvom koroških vojvod v polni veljavi! Zanimiv mož je moral biti ta koroški vojvoda Bernard! Čeprav je bil globoko veren, celo goreč kristjan — je bil vendarle kar dvakrat izobčen iz rimske Cerkve! Prvič 1. 1220, ko je prišel v spore z oglejskim vojvodo in patriarhom, drugič 1. 1252, ko se je spri s freisinškim škofom zaradi nekaterih posestev na Kranjskem. Dolgo ni hotel popustiti, tedaj že sedemdesetletni starec — toda misel na bližnjo smrt ga je le prisilila, da si je oskrbel vrnitev v okrilje Cerkve: z bogatimi darili kartuziji Bistri je bilo vse poravnano. Potem so pobožni kartuzijski menihi molili zanj celih petsto sedemindvajset let. IZGNANI MENIHI L. 1782 pa je bil samostan z odlokom avstrijskega cesarja Jožefa II. razpuščen. Vsa njegova posest je prešla v sklad državne oblasti. Tako je bila prodana tudi palača v Ljubljani, nekdanja last Bistre. Bila je to mogočna stavba na Bregu, ob Ljubljanici, ki stoji še dandanas- * nji. L. 1793 jo je kupil baron Žiga Zois, zaslužni slovenski literarni mecen, nekak duhovni oče Linhartov, Vodnikov in Kopitarjev. Samostansko premoženje pa niso predstavljale le nepremičnine, pač pa tudi dragocena knjižnica. Del nje je ohranjen v Ljubljani, vse ostalo, posebno važni rokopisi, pa je šlo v dunajsko dvorno knjižnico. Cerkev so razsvetili in podrli. Kar pa je bilo pomembnejše opreme, predvsem oltarje, priž-nico in zvon, so razdelili revnim okoliškim cerkvam ... Avstrijske oblasti so po odhodu Francozov nastanile v Bistri svojo gosposko in sodnijo za vse tri bližnje občine: Vrhniko, Borovnico in Polhov Gradec. L. 1826 je kupil Bistro Franc Gallč iz Kranja. Tako kot je bilo Fidelisu Terpincu in drugim gospodarskim talentom pretesno v majhnem podeželskem mestecu, kakršen je bil tedaj Kranj, tako se je tudi trgovec Galle izselil v Ljubljano. Rojaka sta se kmalu našla in ustanovila poleg drugih tovarn tudi papirnici v Vevčah in Gori-čanah. Franc Gallč je nekdanji samostan preuredil tako, da je dobil videz prave graščine. Odstranil je še zadnje sestavine nekdanje kartuzije, staro pokopališče pa je izravnal in spremenil v grajski park. Nasadil je vrsto eksotičnih dremaš, ki so še danes v pravi okras Bistri. Vsekakor je moral biti France Gallč naš kranjski rojak in sin nekdanjega mestnega sodnika Nikolaja, markantna figura. Veljal ni le za spretnega gospodarstvenika, pač pa je bil splošno znan kot vnet frankofil; bil je celo član francosko-ilirske »Lože prij^eljev rimskega kralja in Napoleona«. Tudi sicer je bil angažiran družbeni delavec: bil je mestni sodnik, soustanovitelj Ka-zinskega društva in ravnatelj znane Kranjske hranilnice. Ti podatki pa nam hkrati tudi osvetljujejo razloge, ki so vodili Crobatha in Prešerna v Bistro. Seveda so bile tu predvsem pravne zadeve, ki so izvirale iz kompliciranih zemljiških pravic nekdanje kartuzije, zaradi katerih je imel Galle dosti opravka z gosposko; pa je pri tem potreboval odvetniško pomoč. Toda kar nehote nam prihaja na misel, da so bili vsi možje tako širokega formata tudi tesni osebni prijatelji. Očitno je, da je bilo na Galletu nekaj svetov- Saj je znano, da je sam ali pa z bratom Jurijem obiskoval strica Jakoba v Borovnici. Jakob Prešeren je do 1. 1827 vodil tamkajšnjo župnijo in prav rad ob počitnicah gostil svoja nečaka. Iz teh let tudi vemo, kako rad se je mladi Prešeren pridružil brodnikom, ki so vozili robo od Vrhnike po Ljubljanici in potem po Savi. Z njimi je potoval od strica Jakoba do strica Franca, ki je tedaj župnikoval na Savi pri Litiji. Z brodniki se je Prešeren rad vozil, ker so bili to možje, ki so videli mnogo sveta in veliko zanimivosti vedeli iz let svoje »brodnije«. Tako je rekla tej plovbi po naših rekah pes- Grad Bistra pod Krimom Ijanskega, nekaj naprednega. Za tisti čas, kar nekaj pro-svetljenskega. S takim možem pa se je naš pesnik gotovo lahko znašel v uglašenem dialogu. Domneva, da bi prihajala Crobalh in Prešeren v Bistro po opravkih na tamkajšnjo okrajno sodnijo, ne more vzdržati: 1. 1826, ko je bila gosposka s sodnijo vred, v Bistri ukinjena, je bil Prešeren še na Dunaju! Prav to leto je kot študent France pisal z Dunaja v Vrbo ono edino še ohranjeno mladostno pismo »Lubi starši«. VESELA BRODNIJA Bistro pa je Prešeren gotovo že prej lahko videl. nikova sestra Lenka, ko je pripovedovala o bratovih poteh z brodniki, od strica do strica... Iznenada, ko govorimo o Prešernovih potovanjih po vodi, pa se nam utrne vprašanje: ali je pesnik sploh kdaj v življenju videl morje? Prav nobene besedice o tem ne najdemo, ne v pripovedih sorodnikov, ne v Prešernovih pismih, skratka nikjer! A vendar so njegove pesmi tolikokrat omenjale morje, jadra, barke... Tu je Mornar s himničnim občudovanjem« ... kak' je čisto mor-jč« tu je Ribič pa Sveti Se-nan — povsod stihi o morju, o valovih, o veslih... Tu je tudi pesem o bronu z dna morja, o zvonu, ki še danes poje »s svet'ga Jošta lin.« Pa še spričo bivanja Matije Copa na Reki in potovanj Andreja Smoleta čez morje »na Britansko« — si kar ne moremo misliti, da bi Prešerna nikoli ne zamikal vsaj pogled na morje. Vprašanje ostane odprto... BENVENUTOVE RIME Splet naključij je tudi Bistro povezalo z zapisi kranjskega rojaka patra Benve-nuta Crobatha iz Stražišča. Znano je, da je bil pater Benvenut eden od intimnih pesnikovih sogovorcev v njegovih poslednjih ljubljanskih letih. Več Prešernovih pesmi je tesno povezanih b tem prijateljstvom: Sveti Senan, Nuna in kanarček in Nebeška procesija. Pater Benvenut je tudi sam skušal pesnikovati. Trudil se je, da bi našel rime — pesniškega duha pa ni imel. Za literarno zgodovino je bolj važen njegov odnos do Prešerna, kakor pa njegove pesmi. Vendar pa odseva iz Cro-bathovih stihov dostikrat tudi kako kulturno zgodovinsko sporočilo ali šegav odmev na dogodke njegovih dni. No, in tako lahko javnosti prvikrat sporočimo Crobathov »alavosrpev« Bistri. Okoren, riman za vsako ceno — a poln dobre volje in veselja do »pesnikovanja«. V BISTRI Vir za viram tam kupijo, Zgor Antona gaj z smerek. Zgol po sredi se verstijo, Hlejo prot Ljubljanci rek. Tam vesla čolnar od Bistre, Mnih nekdaj prebival tam. Reka v Ljublanco spada. Dons po sreči to spoznam. Do železnice priplava Mali brod z osebam pet..; Čudno vid se tam sestava, To pa mika me, zapet! Tam, kjer stara nek Ljublanca svoj imela težki tek, kjer veslala gerška mamca, Jazon bil pred, nekaj vek. Zdaj tam most se vid veliki, zvem, amerikanski bo, Delov skal veliki liki, Z hrastov več kot sto in sto. In tako teče Crobathova ri-mana pripoved kar naprej, gostobesedno in zapleteno — a le pove za čas svojega nastanka: ko je stekla železnica proti Trstu in so gradili zanjo borovniški viadukt — ve pa tudi za Jazona, ki je do tod prišel po vodi, naprej, čez Kras do morja pa je moral tovoriti svojo ladjo po kopnem. ČRTOMIR ZOREČ Po Prešernovih stopinjah Najboljša amaterska predstava prireditev letos ma-•ejšnja le-upina pri je naštu-•ja zaigra-