Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. -h Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki. We first Skjvenic Daily in the United States. Issued every-" day"* except Sundays and Holidays. "Hrvatstvo" v službi italjanske iredente. ltaljanski "hrvatski" "Narodni List" molči in — priznava, da se hrvatski ameriški delavci izkoriščajo v prid italjanske iredente in v svojo lastno škodo ter sramoto. SEDAJ KO JE IZKORIŠČANJE HRVATOV NA DOSEDANJI NAČIN ONEMOGOČENO. PRIHAJAJO NA DAN OBUPNE LAŽI "NARODNEGA LISTA". K" -'!•.<■ nedavno .1,.javili članek, s kter:m hiu; hrvatskemu narod« odprli oč', da jo (končno po večletnem vsestranskem tzkonšeanjn izvedel, ■kake o-.-! i* žrtve je moral dopri-našati s- ■ ifiiiij zakletemu sovražniku It:i!vi' i Fr.i c< ku Zottihi. smo bili u ver i e ril. ne sramuje noju siti i m«-";" "Narodni List,? — in ko ji i« '• * - • ir-i i; \ -evalea nesree-ne«rn lin d-V -j i mr-da. >1< sedaj tako sr?v ' • .'.i' anieri.-'.:.' Hrvate za imp. da se / nore sedaj Italijan Zotti iz 4"lnn « ].>dS- d 11 se smejati za nos vodenim Hrvat m ter jim dajati pri-jni'; ni re vo»- militi nezavednih Hrvat.»v tih ta način. da odvzame uboiremu hrvatskem« delaven 'kar po £12 pri .»e.l'n m prek«-merskem potu. ter !iKi vrhu tecra še dokazuje, da skrbi njesra. da čuva Hrvate pred trn len jem itd. Se.l i. ko je Zotti ju za vedno one-n ■ ■<"•. ■-■■■> fahrikaeija Italijanov iz ubogih i -k"v:i.'anih Hrvatov, njegovemu laž?-' vvatskemn "listu" ne preostaja drn.i'0. ii'"_'o da evili kakor pes. ' r n i kedo stopi na rep. T- ' , ; f <-vi!c:ije je tako neumno. d:i -<• n -i-ajo celo oni isti Hrvatje, k e -" .i -i- sedaj voditi za nos. smeiati. Mr. -Srkser je član dobrodelnega a vst r? i n dnižtva. v k tereni so ssJira:-.: v-' nv-trijski Sla v lani zajedno z Ni n -i. : pa pdentarji, kakoršen je Z tt; k:eri vle"e Hrvate za nos. To družtvo je p--dpiralo in še podpira vso Avstrijce, ne irlede na na- r . l:,i s t in vero. To družtvo je dalo tudi onemu istemu Hrvatu Majcenu S10 podpore, kterega je Italijan Zotti iz sa7ne^a "rodoljubja" vrgel na ulico iz svojega "hrvatskega" urada ter ga vrhu tega še oštel v svojem hrvatsko italijanskem plakatu, na-zvanem "Narodni List". Kadar priredi koje hrvatsko dru-tvo. čerar član je i Zotti, veselico, takrat je iredentovca zam n iskati na -i. toda istodobno poročajo italijanski listi, da je bil Zotti navzoč pri banketu italijanske "camere del comerco", družtva "Garibaldi", društva "Dante Allighieri" itd., ter 'a je v -vojem irovom nasrlašal, d a — "se ar.ehe nato in Dalmazia, e un' It ali an o del tntto cuore e della san-iae:}'. je Italijan iz vsejra srca ter naj -isteiše italijanske krvi.) Ha h nle životopis izdajice ameriških Hrvatov pi>i>olen, naj 5e omeni-. da Zott'.ja hrvatska književ-:: -t nepoznana. da so mu nepoznani ■• i I jaki lirvatsketra naroda in da niti Iirv:'!- ;i crovoriti ne zna, doČim o pi---1 ljn nje ne govorimo. Ako Hrvai. pride v njc-irove roke. nima de-■;arja, ::na za njejra le psovko "ne'e : • » k vr:v>Ti". Toda dovolj — i hrvat-narod ima - ■oje pravice in toliko krepost:. >1a se hode otresel svojega /.koi'i-"evalea. koji eelo lastno ženo • pravlji i»o l:-tih. Hrvatski nari.l nia za italijansko propalico kazen, a hrvatsko in slavjansko časopisje izraz "fej izkoriščevalcu našega naroda", ker Francesco Zotti je vodil več let Hrvate za nos, ker Francesco Zotti priznava, da je Italijan iz vsega srca in nazivlja Hrvate "rorelii Croati", ali po hrvaško "hrvatski prasci" in ker je hrvatstvo in slavjanstvo bilo Francoska Zottiju le toliko časa dobro, dokler se je bedni hrvatski narod dal izkoriščati. Na milijone škode. Povodnji na zapadli. REKA IvIISSISSIPPI JE PREPLAVILA DOLINO MFD HANNI- BALOM, MO, IN KEO-KUHOM, IOWA. Reka narašča po tri čevlje na uro. — Povod en j je slična morju. TOVARNE POČIVAJO. -o- Hannibal. Mo., 13. junija. Reka "Mississippi je preplavila vse nižave in je m"il tukajšnjim mestom in Ke-okukorr.. Ia., široka nad pet milj. Pri Alexandria i, Mo., je vtonil farmer Biley Smalhvood, doeim je sedem <»sob neznano kam zginolo. Število vtopljeue goveje živine je uprav velikansko. zlasti v Okolicah mest Canton, Memphis, West Quincv in Keokuk. Reka narašča izvanredno hitro in ljudje v dolenjem delu mesta so jeli že odvažati svoje pohištvo na višje kraj.^. Povodenj je že dosedaj napravila za milij me dolarjev škode. La Crosse, Wis., 13. junija. Reka Mississippi iu njeni pritoki so narasli za dvanajst čevljev nad normalo. Radi povodnji so morali tukaj zapreti Štiri nadaljne tovarne. XTa tisoče glav goveje živine je vtonilo. MONT PELE BLUJE. Nevarni vulkan zopet preti. For: <1c Fran ep. Martinique, 13. ju-'' i" i a. (i • nik Mont Pele že par dni >lnje. ."ar |.a to hI n van je še ni ne-J varno, dasiravno je močnejše, nego je hilo ono v min f; le'n aprilu. Tz vulkano-•o odp]'t;ne prihajajo oblaki jrostecra li a. Na vrhu gore švi-rajo doliri pla-j Treni. Oblaki dima pokrivajo sedaj vse | moi-je v okolici. Pepel je pokril vas Le j Preeheur in tudi velik del morja. Y<~eraj zjutraj se je vdrl ognjenikov j vrh. na kar je pričelo teči iz otrnjeni-kove odprtine blato. Sedaj je ognjenj/lf mirnejši. Bombe v Pittsburgu. Šolski sluga Lewis "Raker. našel je na dvorišču Springfield Public Shool |v Pittsburgu, Pa. dve z strelnim bom-' hažem in smodnikom napolnjeni bom-bi. Izročili so jih oblastim. Samomor v zapora. Philadelphia. Pa.. 13. junija. Mihael Cirilla, ktereira bi te dni sodili radi vsmrtenja Pavla F. Frbana se je pro-rezal vrat s — žlieo, ktero je ob zidu ostro izbrusil. Razun vratu se je pro-rezal tudi žile na obeh rokah in se je j končno skušal razparati tudi trebuh, j Ključar ga je našel mrtvega. Tovarna zgorela. Steklarna v Kokomo, Tnd.. je do tal zgorela. Škoda znaša $125.000 Gozdne rezervacije. Washington, 13. junija. Gozdarski urad naše vlade naznanja da se je do sedaj na vladnih gozdnih rezervacijah posekalo 01,000.000 čevljev stavbenega in 50.000 navadnega lesa. Tajnik notrajnih zadev je odredil da se 1,050.000 oral velik gozd ob Rio, , Gila ne prepusti* našeljnikov in da se ' spremeni v gozdno rezervacijo. Škandal postaja večji. Korupcija pri vladi. VLAD INI URADNIKI POLJEDELSKEGA ODDELKA SO POROČALI ŠPEKULANTOM TAJNOSTI O STANJU PRIDELKOV. Za tajna statistična poročila dobivali so uradniki nagrado v gotovini. NADALJEVANJE PREISKAVE. Washington, 13. junija. Škandal v vladinem poljedelskem oddelku, kteri je nastal vsled izdajanja tajnosti glede uradnih poročil o stanju bombaža, p staja večji, nego je hilo prvotno domnevati. Razni uradniki so namreč- 'kraj poročil o stanju bombaža objavljali tudi druge statistične podatke o raznih poljskih, pridelkih, s kte-rirni se mnogo špekulira. Vse to so naravno storili proti plačilu, radi česar bode treba po tajniku Wilsonu odrejeno preiskavo izdati povečati. Vladi;>/i detektivi vodijo sedaj preiskave v New York n in raznih mestih juga ter za pada. da pridejo na sled med vlalinimi uradniki in špekulanti iv-tanovljcne zarote. Tajnik Wilson je odred.il. da morajo priti vsa dej--iva bre/j lxzirno na dan in da je treba one, kteri so s tem v zvezi, strogo kaznovati. Statistični urad poljedelskega oddelka sedaj stražijo in nadzirajo zvezini detektivi, da preprečijo. da se !kaj tacega v bodoče ne pripeti. Krvav rodbinski prepir. Palmetto, La., 13. junija. Nedaleč od tukajšneera mesta vršil se je včeraj krvav pretep v kterem so bili Tom rarrole. Oskar Fredericks, in John Marree vstreljeni, dočem je bil kon-štahler F. A. Soileau smrtno ranjen. Vzrok streljanju je bil star prepir med rodbinama Carrole in Soileau. Štrajk v Sagina^vu. Saginaw, Mich.. 13. junija. Na tukajšnji* j poul if-ne j železnici, kakor tudi na onej v Bay Citv. o danes pričeli z prometom pod polici jskim varstvom. Danes ni nikjer prišlo do izgredov in radi te«a bode družba vzdrževala ]iro-met tudi po noči. Guatcmalcki vstaši v San Francisco. San Francisco, Cal.. 13. junija. Semkaj se poroča iz južne Mehike, da se je iz Guatemale napotil semkaj ta-mošuji odvetnik Manuel TKegiiez, kte-rchuf a n t ag-tai. O izgubah se ne poroča. Petrosrrad. 14. junija. General Li-njevič poroča: "Japonci so pričeli dne D. t. m. z napadom, tako da so napredovali v velikej koloni po mandarinskej cesti. Zopet druga kolona je napredovala iztočno od ceste in zasedla desni breg reke Kui" * * * Washington. 1-i. junija. Rusija, 'kakor tudi Japonska sta privolili v predsednikov predlog, kterega je poslal Roosevelt ruskej in japonskej vladi. Japonski poslanik Ta'kahira vročil je predsedniku pismen odgovor, dočim je ruski j ki si an ik Cassini odgovoril v imenu svoje vlade ustmeno ter zagotovil, dn bode vlada sama pismeno odgovorila. Japonska, kakor tudi Rusija sta pripravljeni imenovati svoje pooblaščence glede eventuelnega Sklepanja miru. Tukajšnja vlada bode kmalo objavila besedilo odgovorov ruske in japonske vlade. Olede obiska irrofa Cassinija objavlja predsednik Roosevelt sledeče: 1'Poslanik Cassini je obiskal Belo hišo, da se v imenu ruske vlade izrazi, da je slednja zadovoljna s predlogi predsednika in da bode imenovala pooblaščence, kteri bodo z japonskimi pooblaščenci obravnavali glede sklepanja miru. Kje se bodo obojestranski pooblaščenci sešli. še ni določeno.'' Predsednik Roosevelt je svoie od-potovanie v Oyster Bay preložil, ker •jra vežejo posli na Washington. Mirovna obravnavanja se bodo to-raj prav gotova pričela in do sklenitve premirja ni več daleč. Poveljnika obeh vojska, irenoral T.injevič in maršal Ovana. bodeta v kratkem dobila nalog od svojih vlad. naj z vojnimi operacijami prenehata in naj pričneta 7. dosrovori ^lede premirja. Ruski pooblaščenec bode predsednik ministerskega odbora Witte zajedno z novim poslanikom v Wasli-ingtonu. baronom Rosenom. * -K- * Grofica Tolstoj o vojski. i List "Times" objavlja pismo gro-I fice Tolstoj, soproge slavnetra pisate-; lja. Hrofica pravi, da ne razume ti-|stih, ki zahtevajo nadaljevanje voj-' ske. j "Xekteri mislijo, da ljudstvo sledi ! vojski ravnodušno in mirno. Toda temu ni tako... Jaz živim med ljudstvom... Videla sem iti na vojsko svojega sina in pekoča bol mi je stiskala sree. ko sem videla odhajati vo-ja':e. Xi?esar dnizega nisem videla 'med vojaki, kot solze, in čula sem zcrolj kletve. Xoben vojak iz prepro-sieira ljudstva ne pozna navdušenja za slavo vojske: edino izjemo tvorijo nekteri izobraženejši mladeniči. iMir ni sramoten. Izgubljena vojska je le nesreča, iii pa sramota." | Grofica potem opisuje pogovor s žensko ljudstva, ki je prišla k grofici. da jo prosi podpore. Žena je vprašala irrofieo: <£.Te-li kaj vesti? Rode vojska kmalo končana?"' "Ximam nič vesti." "Kaj pa bode to raj z njim?" je vprašala kmetica in solze so ji privrele iz oči. "S kom?" "S ca :-jrm: koliko ljudstva pogine gladu, koliko sirot plače in berači !'' Grofica konča svoje pismo z besedami: "Če se boje car in njegovi :rene-^ali sramote, povzdiirnimo svoj glas, me matere iz vseh stanov in obsojaj-mo to klanje, ki je provzročilo toliko bede!" Novosti iz inozemstva. i« 66 KOMAR NOVI OGRSKI KABINET Z GENERALOM FEJERVARYJEM NA ČELU. — NADVOJVODA JOSIP UMRL. V Atenah so zavratno umorili ministerskega predsednika Delyanisa. GRŠKA ŽALUJE. -o- Dunaj. 14. junija. V novem ogrskem, vcT-ine nepripoznanem kabinetu s« i naslednje os<»be: General Fejervarv. ministerski predsednik in finančni minister; KristotTv. minister notranjih zadev: Vorik-s. trgovinski minister: Andrej Gyorg>*. poljedelski minister: Jurij Lu::;ics. naučni minister: Lanvi. pravosodje: general Xvi-ri. dom*>!»ranski minister: Ivovarevič, minister Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Aten?, Grška, 14. junija. Včeraj po-polndne ob 5, uri je igralec Gerakalis pri vhodu v poslansko zbornico zabo-lel ministerskega predsednika Teodora Delvanisa, kteri je tri ure za tem umrl. Morilec, 'kterega so takoj zaprli. trdi. »la je i o storil iz os vete, ker je Dolvanis tako strogo postopal proti i_'t:Ščem. Ministf-rsTci predsednik se je pripeljal v kočiji do aborničnega poslopja. Gerakaris je ministra pozdravil in • >dprl vrata kočije: ko se mu je hotel minister zahvaliti, zabodel ca je z lolcrim bodalom v trebuh. Vest o limoni se je takoj razširila po mestu in ljudstvo je priredilo žalostinske »vacije. Kralj Georcios, kteri se mudi sedaj v letovišču Tatoi, se takoj vrne v Atene. Morilec Gerakaris je jedva prišel iz l^letne ječe, v kterej je bil, ker je umoril svojo ženo. Začasnim ministerskim predsednikom je imenovan finančni minister G una rak is. Pokojni Teodoros Delvanis je b i rojen leta 1^26 v Kalavriti na Pelo-ponezu in je že leta 1S43 stopil v državno službo. Varšava. 1H. junija. V Brestu Litovskem prišlo je do boja med Ži.l >vi in mskimi vojaškimi rezervisti. V boju je bilo več osob usmrtenih in ranjenih. Nekteri zatrjujejo, da je padlo 24 Zidov, dočim je 4^ ranjenih. Rezervisti so se zbrali v Brestu Litovskem za pot v Mandžur in so se Šalili s Zidovi, kteri so pa pri tem rabili revolverje. Xato so rezervisti tudi streljali. fBrest Litovsk je mesto v rusfkej Poljske] in ima 40.000 prebivalcev.") Dunaj. 13. junija. Nadvojvoda Josip Avstrijski je v 72. letu svoje starosti umrl. Pokojnik je bil v Madja-rih in v ogrskih ciganih tako priljubljen, da so ga nazivali "madjarski" nadvojvoda, cigani pa "ciganski kralj ". -o- Filipinske železnice. Washington, 13. junija. Vojni oddelek naše vlade objavlja poziv za udeležitev pri gradnji železnic v dolgosti 1200 milj na Filipinih. Filipinska vlada se zavezuje koncesijonarje čuvati pred ladroni, vstaši in banditi. dočim morajo koncesij ona rji odraču-niti 1% tinto dohodkov kot davelk. Našli zaklad. V Damburyju. Conn., so našli delavci. kteri so podirali neko staro poslopje sodček, napolnjen z zlatimi petaki dolarjev iz leta 1S34. SLOTBJCCI IN SLOVEJCKE! SpMuajajt* se e¥ raznih prilikah maže pr«k*ru%ae 4ra£be sr. Cirila is Kctoda t Ljvtljani! Mal položi dat ti ZVITI JAPONCI. Njihovo ogledništvo na ameriških vojnih ladij ah. Baltimore, Ma., 13. junija. Povodom sedaj se vršečih mornaričnih vaj ob tukajšnem obrežju, morali so vsi na vojnih ladijah vslužbeni Japonci, kteri so običajno kuharji ladije ostavili in čakali na kopnem, kajti tako je sedaj odredil urad vojne mornarice. Vzrok temu pa je dogodek, kterega je doživel naš kontre-admiral Evans, ko je služil pri našim azijskem brodov-ju. V nekej Japonskej luki je Evans obiskal neko tamkaj zasidrano japonsko oklopnico in se je zelo čudil, ko je v kapitanu japonske vojne ladije spoznal — svojega bivšega japonskega slugo. Razstrelba v plavžu. Chicago 111., 13. junija. V tovarni Iroquois Iron Comp. pripetila se je razstrelba ob kterej priliki je bil jeden delavec vsmrten, dočim sta bila dva smrtno ranjena. Vsmrteni delavec je šel pod razstopljeno kovno. Od ranjencev je jeden Hrvat, imenom Josip Tojič. Škoda znaša $50.000. Predsednik obišče New Orleans. New Orleans, La., 14. junija. Predsednikov zasebni tajnik Loeb naznanja tukajšnej Progressive Union, da pride predsednik 24. okt. v New Orleans. Meščani so že sedaj pričeli s pripravami za sijajni sprejem. Italija na Adrijanskem morju. "Giornale d'Italia" pri občuje pogovor z admiralom Candianijem o položaju Italije na Adrijanskem morju. Candiani je dejal, da je novi mornariški program ministra Mirabella točen in lep, toda z ozirom na prijateljsko zvezo med Italijo in Avstrijo naj se Še ne pom nožu je brodovje, ampak skrbi naj se zato. da bode Italija imela trdna operacijska opirali-šča za svoje brodovje v Adrijanskem morju. Doslej je položaj za Italijo skrajno neugoden in v slučaju vojske bi se Italija imela boriti z nepremagljivimi težkočami. Italija nima enotne baze * glavna je v Spezziji; pristanišče za popravljanje brodovja je v Tarentu; v Benetkah je star in slab arzenal. Tako je vse razkosano. Italijansko brodovje bi moralo 'kri-■žariti po visokem morju celo leto in bi se moralo razdeliti, če bi ga hoteli popravljati. Nasprotno pa se nahaja avstrijsko brodovje v najugodnejšem taktičnem in strategičnem položaju: lahko se vse koncentrira v puljskem pristanišču, kjer s pomočjo radiotele-grafa vedno lah'ko izve o gibanju italijanskega brodovja in za nepripravljene narade. Zato bi se moralo izdati 30 milijonov, da se popravijo in utrdijo vsai tri pristanišča, v Brindisiju, Jakinu in Benetkah. Nam se zde ta izvajanja pretirana: dasi je jmljsko pristanišče dobro zavarovano in se ladjevje nanj lahko opira, nima Dalmacija nobene vojne luke in je popolnoma izpostavljena italijanski invaziji. Eattrod u Soco&d-Cl&aa Katter, September 21, 1903, at tli« Port Offic« at N«w York, N. T., under Act of Comffrtu of Mircfc S, 1879. ŠTEV. 139. NEW YORK, V SREDO, 14. JUNIJA 1905. LETNIK X1L je izšel in to zelo ličen ter zanimiv. Vsak naročnik "Glasa Naroda" ga I dobi na ogled. Velja do konca leta 1905 LE 50 CENTOV. Upravništvo: :109 Greenwich St., uredništvo: SO Greenwich St., New York. List bode izhajal spočetka vtuke 14 dui na osmih straneh in veljal do ike >nca 'eta Ie 50 centov, I List dobi lično glavo in slike. Za j uredništvo imamo dobre moči. Ti-Iskala ga bode tiskarna "Glas Naro- bliza-ije po morju, nam zopet naj-b 'jše dokazuje bitka pri Tsusliimi. • Pf; č pa bi hI o kozaki nekoč crospodo-vali :;a indiiskih pidjanah ter mali J. .. ni-' na Pacifiku in pntom bodo AnL'Ii.i-i in njeni pristaši vedeli, da sta v bitki pri Tsusliimi zmagali tako J a -1 i. kakor tudi Rusija. Politika neverjetnosti Dvak so \ zadnjem času Neme i • -v težnje glede na sloven- P ' d - k a tab o italijanski fakulteti v T; .v.nvdu so Nt me; odkrito izjavili, i '. : ste italijanskega vseučilišča Tri> in< 1 Trsiom in med severnimi Ni i k •/ • nei: ško, če ne sedanjo, pa vsa j prihodnjo posest. Nemški posla-• dr. J-Mer je govoril zoper itali--.c » fakulteto sploh, ker liočejo vse to '.end io Nemei spraviti pod j vpliv. Skliceval se je na Fran-'<•. N i Franči škom je na stotisoČe kaiijar,. v. pa jim vendar ne dajo ' k'::, ker hočejo celo državo i < . :'ran' 'zit:i. Tn zato je izjavil, da s,-je _ va stranka zoper vsako [italijansko vseučilišče v Avstriji, bo- ■ " kj. ikcli. Tz istega razloga bodo N :rj kraii v. ' ao tudi vse slav-janske šolske težnje. I . - ; ' i/." i to ob Sehiller- • k? -k v-f ' . Od zu raj dol se je ukazalo, da morajo tudi Slovenci sla- i : s ' za k terena se Nemci < -. "i 1-tk.i.o le iz svojih narodnih v: ■ o v. Jn zato so pri moral i tudi '■iv; : - :o mladino, da je proti svo-i n kieniu mišljenju delala stavi m mškim težnjam, ki hočejo ■ ; narodu iztrgati njegove .... ,(,r T.r.1 kitt" se je po-I d'o norčeval iz slovenske književno-k k. ' r 1 i bilo vse, kar se je v slo-••-' vii d 1 j napisalo, nie-ki barbarsko, in ravno ti Iju- • pkk>;>;-;■> Slovence, da naj vle-'■< trirnifatorske vozove vsakemu ■ "i i; k' manj nacionalne- ■ : kn i i' •■vnikii! A t ' nas danes več ne more izne-.i k, ka.ili to srečo ima Avstrija, -ki s;,,rr njeni državniki skoraj vedno naspr«itiiii onemu, kar bi v interesu državne misli morali storiti. Do leta l^fio so '"Bachovi bazarji" v Ogrski i?i Hrvat.-ki širili avstrijsko misel, na !>eneAk.-m pa "tedesehi". Piemont in Prusija pa sta z mečem v roki dokazala. da Avstrija nima odločilnega vpliva več proti njunim težnjam. Sa-vojec je dobil Benečijo, zadnji list avstro-italijandke "artieoke". Bismarck pa je vrgel Avstrijo iz nemške zveze. Pa ta krvava izkušnja ni izpame-tovala velernožnih odločujočih birokratov. Sedaj so računali tako-le: Slavjani so nam kot zanesljiv avstrijski element gotovi, zato pa moramo zadovoljiti one, ki so nam manj zanesljivi in lojalni. In ti so Nemci in Mad j ari. Zato so ustvarili dualizem, da bi Nemci v Avstriji ponemčiji Slavjane, na Oarrskem jih pa Madjari pomadjarili. In odtod izvirajo vse one težave, ki sedaj tlačijo Avstrijo in zlasti Slavjane. Slovence so leta I860 s slovenskimi manifesti poživljali na hrambo države. in ne zastonj. Hrvatski junaki so bili. s kterimi je Tegethoff pri Visu ' rešil avstrijsko čast. Leta 1S4R je ' ban Jelačič vodil hrvatske junake proti puntarjem. Tn danes? Ivo so se Hrvatje v Banovini dvi-; gnili proti nezakonitostim in tiran-! stvu h 1 nsk o -m ad j a rsk e ga satrapa, je ''modemi" Koerber zastavil vrata cesarskega dvora, da dalmatinsko-hrvatski odposlanci niso mogli do ' svojega cesarja in kralja. Šeststo let je že minolo, odfkar Slovenec proliva svojo kri za avstrijsko državo. In kaj ima od tega? Nemški nasilnik na Koroškem nc smatra sloenščine tam pri sodišči! kot deželni jezik. — Nepristranska lada'pa gleda to s prekrižanima rokama, ko vidi, da birokratski aparat deluje smislu nemškega nasilstva. Hva- 1- Ni Aziiske velesile. Anglija Amerika in z njima zajedno tudi Nemčija so že triumfirale, češ. sedaj, ko zmaguje Japonska, je Rnsiji v Aziji odzvonilo. Imenovane dr»-1 zave so že izdelovale svoje načrte, i ka'ko si bodo delile iztočno Azijo po j starem indijskem vzora. Toda sedaj j P> ruskem porazu pri Tsnshimi je na- ■ enkrat ves svet — iz Rusije in Ja- j ponske 'zvedel, da so japonofilske države ostale blamirane in da sta pri| Tsnshimi Japonska in Rusija potom j medsebojnega boja porazili — Angli-I jo in njene pristaše. Včeraj smo v "Glasu Naroda", priobčili, da je ugledni ruski list No-voje Vremja" prifx>ročal ustanovitev zvere med Rusijo in .Taponsfeo pod geslom "Azija Azijcem" in da Japonska pripozna Rusijo kot azijsko velesilo. • Z drugimi besedami se pravi to, da si bode*a Rusija in Japonska Azijo delili tako, da dobi Japonska ves iz-1 točni del Azije, dočim bode vladala j Rusija v eentralnej Aziji in pred: vsem v Tndiji. Na ta način dobi Ja- , ponska dovolj prostora za svoje raz-; širjanje in gojitev svoje politike, do-; čim dobi Rusija najvažnejše luke na celini in ves del kavka.škega. oziroma indo-evropskega prebivalstva A-J Kije — vse to na račun dosedanjih j "najboljših" prijateljev Japonske: Anglije in Nemčije ter deloma tudi Francije V očigled vsemu temu, kakor tudi znakom, da se Japonska čudovito hitro približuje Rusiji ter da se strinja s to politiko, se angležko časopisje že sedaj v strahu povprašuje: kje ostanejo ostale države, ktere imajo v A-ziji svoje "koristi"? kje ostanejo v ležnost prejemajo primorski Slovenci za to, da so vedno in vedno nasprotovali italijanskemu iredentizonu, v , tem, da jim v Trstu ne privoščijo slovenske ljudske šole. Cela avstrijska zgodovina preteklega stoletja nas uči, da se je ustrezalo le onim, kteri so delali državi težave in rotili zoper njen obstoj. Novejši čas so se pokazali pojavi, ki pričajo, da drči Avstrija še vedno v staram tira — v pogubo. Že Bismarck je trdil, da je naloga Avstrije na jugu, na Balkanu. Zasedla je Avstrija res Bosno in Hercegovino. Tje je uvedla birokratski aparat, ki dela za madjarsko državno misel in odpira židovskemu elementu polje skrajnega oderuštva. Upravo Bosne hvalijo, ali kdor je imel priliko občevati z domačim slav-janskim Bošnjakom, se je prepričal, da je z upravo nezadovoljen vsakdo: moslim, pravoslavni in katolik-doina-čin. V Srbiji in Bolgariji je zapravila n o r>u na slavjanofofbska diplomacija simpatije Avstriji. To je znano. Ker se je sedaj pričelo zbliževanje sorodnih jugoslavjanskih plemen, bi razumen človek mislil, da porabi Avstrija ugodno priliko in se postavi na čelo tem jugoslavjanskim težnjam in la pospeši spravo med Srbi in Hrvati, saj je Avstrija država z več kakor 2-3 milijonov slavjanskim prebivalstvom- A ne! Zbližanje Srbov, Hrvatov k; Slovencev gledajo birokratski mogotci z zavidljivim očesom in »k-hijo sitnosti in spletke, da bi to zkk - anje preprečili. Naše mnenje je. da je v interesu d rž a vne.ua avstrijskega gospodarstva, la pride Solun v avstrijsko državno območje in da je na druge j strani vitalnega pomena za Rusijo, da dobi ključ do Sredozemskega morja, to je, ki je prej ali poznej dobi v svojo ob-' as t Carigrad. In naravni razvoj avstrijskemu pro-liranjti proti Solunu obstoji vendar v tem. da pridobi država simpatije Jugoslavjansitva. Le tem potom je trajno gospodstvo Avstrije na jugu mogoče, drugače pa izključeno. Ce pa v elijo balkanski Slavjani v Avstriji zatiralko Slavjanov, potem je le še vprašanje časa. ko bode Avstrija s svojim poslanstvom na jugu prišla na kant. — Če avstrijski birokratje mislijo. da so avstrijski Slavjani na ju-iru še vedno element, ki se v času nevarnosti in stiske izrablja, v času miru pa prepusti zatiranju Madjarov, Italijanov in birokracije, se bridko varajo. Gotovo poznajo položaj na jugu avstrijske monarhije bolje politiki drugih drž;;.'v, kakor pa avstrijski uradnik:. Ar-gleži. Francozi*), Rusi in Ni m<-i - zanimajo danes za gospo-•ar ki in politični položaj Jugoslavia n m v. p " jo o njem članke in knjige ter razv.iotrivajo. kako bi se te de-kde dale izrabiti za svetovni razvoj. V Avstriji pa nočejo videti vladni ;ro2'k da loži bodočnost Avstrije ravno v tem. da okrepi in pridobi Jugoslav ja ne za veliko dr/.avn > mi :el bo-ločnesri ob pi*opadajoži Turčiji. Hrvate so ti čudni politiki zamorili z madjarstvom. Ta nadarjeni narod je pi^polnr>ma brezpraven, ker so mu :iasejali v si"cp rano narodnega izdajstva. Tn pri nas Slovencih je dosegla nam sovražna sila isto s tem, da je Slovence spravila pod jarem nemške liberalne stranke. Koliko imajo Slovenci interesov, za ktere bi mogli delovati s skupnimi močmi! A Slovenci tega ne morejo, tega ne smejo, ker preprečuje vsak skupni nastop slo-vensko-nemška zveza! S tem, da so velenemški politiki odtrgali od Slovencev del njihovega političnega zastopstva, so si pripravili novo pot za svoje prodiranje proti jugu. Če se Slovenci zdaj v zadnjem trenotku ne združijo kot velika, jednotna narodna stranka, bode na veke ležalo na njih očitanje, da so bili samomorilci, ki so s svojimi trupli pomagali Nemcem delati most od severa do mladih, še neizčrpanih iztočnih dežela. Slovenci živS v veliki gospodarski krizi. Slovenska zemlja je vsled novih prometnih zvez vsalk dan več vredna. To vabi ptuji kapital, ki bode Slovence uničil kot narod, ako se ne združijo, da s skupnimi silami rešijo svoj obstoj. A kdo Slovence pri tem zadržuje. To je politična zveza liberalne slovenske in nemške stranike, ki je razdrla slovensko narodno zastopstvo v državnem zbora, ki je- uibila delovanje kranjskega deželnega zbora, ki vzdržuje na odločilnih mestih na Slovenskem nemški vpliv v uradih, ki je izročila celo slovensko šolstvo samovolji prodirajočega nemštva in ki mori vsako slovensko narodnogospodarsko podjetje, ki je osnovano na širši ljudski podlagi. To je politično zloeinstvo, ki se bo bridko maščevalo. Onim politikom pa, ki vzdržujejo to samomorilsko zvezo, kličemo: *) Pr. knjigo: Rene Henry. Questions d'Autriche-Hongrie et Question d'Orient. Avec preface de M. Anatole Leroy-Beaulieu, de 1 'Institut. Ali se ne sramujete pred celim Slavjanstvom, da celo zdaj, v najnevarnejšem trenotku žrtvujete celo-kupnost slovensko svoji osobni trmoglavosti iu samopridnosti ? Pride dan, ko se to maščuje nad( vami! S. 131etna mati. Dne 16. maja je bila v Halle sodna obravnava proti 401et-nemu čevljarju Jechtu, ki je bil ob-dolžen, da je zapeljal neko 131etno deklico. Na splošno začudenje se je naznanilo, da zapeljana deklica ne more priti pričat, ker je ravnokar povila hčerko. Kuhinja brez ognja. Včasih je težko ali celo nemogoče napraviti ogenj in zato tudi ni vedno mogoče imeti gorko jed. Za take slučaje pa imajo na Ruskem posebne zaboje konserv, ki imajo dvojen ovoj. V enem ovoju je neugašeno apno, v drugem pa vo-ela; s posebno pripravo se sv&Zeta voda in apno, voda začne vreti in nastane zadostna toplota, da se segrejejo jedi. K TJ £ Z. Za 100 kron avstr. velif»r- trebi j« dati $20.45 in k temu še 10 centov za poštarino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. Važno za iste, kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino. Avstrijski parnik ER.NY odpluje dne 14. junija ob 1. uri pop. iz New Yorka v Trst in Reko. Veliki poštni parnik RYNDAM odpluje dne 14. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA SAVOIE odpluje dne 15. junija ob 10. uri dop. iz New "¥orka v Havre. Nemški parnik na dva vijaka FRIEBPuICH DER, GROSSE odpluje dne 15. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Nemški parnik na dva vijaka MOLiTKE odpluje dne 15. junija ob 9. uri dop. iz New Yorka v Hamburg. Krasni poštni parnik VADERLAND odpluje dne 17. junija ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen. Nemški parnik na dva vijaka GROSSER KURFUERST odpluje dne 20, junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen^ Poštni parnik ROTTERDAM odpluje dne 21. junija ob 10., ari dop. iz New Yorka v Rotterdam. Avstrijski parnik GEORGIA odpluje dne 22. junija ob 1. uri pop. iz New Yorka v Trst in E,eko. Kdor naznani svoj prihod, po kter železnici in kdaj dospe v New York pričakuje ga naš vslužbenee na pu p i de spete v New York, ne da bi nniu Ys prihod naznanili, nam lah£o iz postaj'-(Depot) telefonirate po štev. 27S. CortI?.ndt in takoj po obvdst.iu pošlje mo našega vsluiibenca po Vas. Le na ia način se je možno rojakom kteri niso zmoini angležkega jezika izogniti oderuhe, ia. v Ne« Vorku. Vožnje listke za ns^edei* j^trnik prodajamo po isti ceni, kakor v glav nih pisarnah p&robrodnin dražb. FRANK 8AXSER, 109 Greenwich Street, New York City Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 517 S. Center Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, naj bol ja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegligče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. Pojdite k najblixnjem agentu po vožnje listke via The Great Wabash železnice. Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom CONTINENTAL LIMITED", kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction fc Continental Limited'» iz New Yorka. Vozovi s komotnimi otvarjajočinii se stoli prosti. VSTAVI SE V NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroi* Chicago, St. Louis, Kans&s City in' OmaJia. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika. Informacije glede vožnjih cen. oskrbljenja Pullmanovih in turiati-ških vagonov d^biti je pri H. B. McCLELLAN, G. E. A 387 Broadway, New Yo'rk< | J. E. BARPwY, agent za turiste, ^ 176 Washington St., Boston. Mass. Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbare Za ZJedlrjJene države Severne Amerika Sedež: Forest City-, Pa. dno januarja 1002 v državi Ponnaytv&r--. POSOR! Eojakom Slovencem in bratom Kr vatom ga priporočam rajtopleje t. Karol K^vacie 25 I, Ivan Iva-lister 20 1. " , K postaji št. 7 v La Salle. III.. I'm Ž " ert 2"> I. K postaji št. 9 v Weir Ciiv, lvn:i>as. Fran ^lilievc 27 I. K postaji št. 10 v Coke t oil, W. Va., J- -ip Zabukuvec 20 1.. Ivan Štrukelj 35 3. K postaji št. 13 v East Mineralu. Kansas. Anton Fine 2S 1. K postaji št. Jt> v Willocku, Pa,, Valentin Lukanič 32 1., Ivan Beuc 1- 1., Fran liebernik 2!) 1. K postaji Št. 10 v BrM-eportu. Ohio., Ivan Kant ^0 1. ,, , K 21 v S- triu Col .. Ivan Gorlj 20 L. J,v>ip Juričic lot. Mart' :i Cerlj 25 L. Jurij Hrvat in 20 L. Jakob Hrvatin 20 L. Peer Krbovac 26 L, Ivan PavVtič 25 !., A S?n la 35 L Ivan Telban, glavni tajnik. Društveno glasilo j« "GLAS NARODA". ! ':' i'N-Ar" iMMBgBEaESfcg TBilMinafii 1 'i nrffit Slovenci na: ne dvomilo vse J\ Profesor na Universal Medical Institute v 2Tew Yorku! Dne 2. aprila 1D(»4. — Podgana sem tn la doiuc na k • u i^ni < "esnej bolezni, zaprtju in spolni si: i)--t', tako, da so ir i zd: a- ni ki pro" ovedali vsako delo. Poskušala ser:: i>: :i . kav.a pri ve zdravi i kila, bila v raznih bolnicah, a vse brez vspeha; že n n ;.- :Ia, da je b L- i .. z k avl jiva. Pred par meseci me je pa začel zdraviti profesor-Špeeijalist i:.ienovanega slavnega zavoda in da:, s n /druva kot prej. S tem mojim pi>t; om so x:-Iim javno zahvaliti ■ k.i prof. sorju in mu zagotovim, da ga bodem vedno in povsod priporočevala vse:: . ki so bolni, Dovoljujem, da se ta moja izjava zajedno z mojo sliko priobči v časopisih in trdim, da ui vse navedeno nič; — kot gola istina. X. MARIA LOSIC, 103 East 101 St., 2. nadst., New York. A. GALLO, priča. ' JfaSiZii&st g.ijiiSs V Z •>•;! državah živeči Nor- in ne 1\ - i > drža\o. Kot sodržavljani vočio . , •- . »>r; m "veni delovania 'J oda v k lik'-r nam je p. znana naša iiiurion>k-i \ k:da Ž:e sedaj ni pripo- vo. tem bolj še. ako i mklimo, da je Norveška sedaj ]»r v^orična republika. kakoršna Vstane tudi v bo- Eazl i za pr'-> -znanje kake nove države zelo je 1 i stavni. Nova država mora h .eti or j mizirano vlado n.. bra k:i. T da l:ra> teea so nam poznani >k:čaji prepoznanja novih dr-ž a v. k* e n: > imele še organizirane vlade niti vojaštva. Norveška je tako dobro organizirana, da se z njo niti Zjedin/ • drža ve same ne morejo me ki. Toda naravno: Prlmznanje 1 ■ d -t ran: na še vlade in iz k ter I ;k i rzrokov ne bilo ]X) volji kter k->' d:"'^e dr":av<. In vsled te^a K srev-i -n kn mn -vi raTrnoht^o pre-eeaei-eni -'" i. .i'< ri nam de lazuie, da je .vi" I, sevelt pri pri poznanju Radi tega hi bilo svetovati Korve- Panam — morda se kodo potem v "V;- -kih . • ■ nu sramovali in ne bodo o vspohih, ktere ccseza UNIVERSAL f U ' INSTITUTE v zdravi^nju, kar sprite dan "ra dan =============== r::~ "'r ..i ; ;zn:nj. - OZDRAVLJENA OD KRONIČNE O OLEZNI, ZAPRTJA IN SPOLNE SLABOSTI. Cuy. Phone Cent. 1619 Bell Phone: South 113 TE STANDARD BREWING CO, izdeiiije najboljšo vrsto pive. 137 Train St. Cleveland, O. T j 4 >rr ?f telefon kadar dospea na iako postajo v Nov York in ne vei kaka 5 ' : p | Priti k FRANK SAKS23-JU. Pokliči žtavliko 3795 Cortlandi fk&i^jC' A ia govori slovensko. OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA, SPOLNESLA30STI IN ZAPRTJA. Naj Vas sam Vsegamogoeni blagoslovi. Vaša zdravila so mi bila kot vfi svetinja. Trpel sem dolg-o easa na prsih in nisem mogel skoro več dihati; /Rlf noge so mi bile otekle, da nisem mogel več hoditi; trpel sem na zaprtju in ('»1 ™ vT^^/ff/ oslabel sem bil — a že za 2 dnij po uživanju Vaših zdravil se mi je obrnilo na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Za povrnjeno zdravje kterega sem zadobil po vživanju Vaših zdravil, se Vam od srca zahvaljujem. PASKU AL PANICEVIC, '^^m^^^nBk Box 32, Lookport Station, Penna. ^mwlli^^m^ ll'1 't^ Tukaj so toraj imena in naslov ozdravljenih, da zamore vsakdo sam povprašati in prepričati se, kako izvrstno mi zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti — ampak še prosile so nas, da se na ta način izkažejo hvaležnejše onim kteri so jih ozdravili. Zlasti med Slovenci jih je veliko, kteri izgubljajo vsled prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobivajo na ta način kronične bolezni. Ali trpite za kako izmed navedenih bolezni j t KOSTNE BOLEČINE — SRČNA NAPAKA — SRBENJE — SKRAB — BOLEZEN NA OČEH — UŠESIH NOSU — GRLU IN PRSIH — IZPADANJE LAS — SLAB ŽELODEC — NA MATERNICI — HEMEROIDI — TRIPER — SIFILIS — IMPOTENTNOST — NERVOZttOST NADUHA — KAŠELJ — ZDRAŽLJIVOST — ZAPRTJE — BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTU? Mi Vas zagotavljamo, da Vas naša zdravila ozdravijo. V tem zavodu so sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pregledajo Vašo bolezen ia v kterega področje spada, tisti Vam gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi osobno, ker pozna že vse bolezni iz dolgoletne skušnje. Bratje, nič ne stri, ako Vas nikdo ne mere ozdraviti; nič ne stri, če.niste v New Yorkn, ampak daleč zunaj, ker bodete vsejedno ozdravljeni. Pišite v svojem materinem jezika, in opišite po možnosti natančno svojo bolezen. Zdravila Vam pošljemo po ekspresn. .Ta zdravila pa morate vsprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljnost in srečo, če pa nimat# denarja je pa bolje, da ne pišete. NAŠ NASLOV: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 20 West :29th Street, blizu Broadway, New York: City. Uradne lire: Od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 6. popoldne. — V sredo in soboto od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 6. popoldne in od 7. do 8. ure zvečer. — V nedelje od 9. dopoldne do 1. nre popotadne. NAZNANILO. I Rojakom Slovencem in Hrva- j torn, kteri potujejo čet Duluth, " naznanjam, da sem se preselil z j mojim saloonom, in sicer prav bli- ' so kolodvora. . No]SAL,OON se nahaja pod št.' 409 W. Michigan St., i in ie samo pol bloka oddaljen od I kolodvora. Kadar prideS iz dipe, kreni na desno in at takoj pri meni. | Zahvaljujoč se za vso dosedanjo | naklonjenost rojakov, se sa nada- | Ije naj topleje priporočam in vsa-I k emu najboljSo postrežbo sago- | ' tavljam. j S spoštovanjem I JOSIP scharabon, ' 409 W. Michigan St., | ^ DUUJTH, MINN. | _ _ _ _ _ *nlcorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN. P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, P*. L tajnik: JURIJ L. BROZICH. Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calnmet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O, IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ. P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Caluic-t, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj s p bk-i-ovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BROZICH. ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Dt lame 1 s'ja've naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX It !LY, MINN., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". Samoumor duhovnika. V rumunski vasi Daleu na Ogrskem se je župnik Žula oblekel v žensko obleko ter se v podstrešju obesil. Velikanski roji hudih muh so se pojavili v okolici Temešvara. — Župnik — poneverjalec. Bivši državni poslanec župnik Taniazkivicz je poneveril 40.000 kron vsled česar ga je Ivovški škof odstavil. Vdova umorjenega velikega kneza Sergija se preseli za stalno v Darmstadt, ker dobiva neprestano grozilna pima. Največja lekarna na svetu se nahaja vMoskvi. 250 let že obstoji ta Stara ja Nikolskaja lekarna. Nahaja se sredi mesta. V pritličju je prostor za prodajo raznih lekarniških režij, v prvem nadstropju sprejemajo recepte ter izdajajo zdravila. V drugem in tretjem nadstropju so zaloge, v četrtem je kabinet ravnatelja. Seveda je še polno drugih prostorov v različne sviue. Nastavljenih jc v tej lekarni več nego 700 oseb. med temi 13 magistrov farmaeije, 1 doktor medicine, 10l> provizorjev, f>.~> pomočnikov, 31 farmacevtinj, IS učencev, 20 drogistov :>.")0 delavcev. Pil pomožnih delavcev, in 20 delavk. Receptov pride kak dan i t d 21i*0. v teku leta pol milijona. V letu 1004. jo bilo receptov 506.599. Tudi objekt za obdačenje! — Občina IT nnice pri Citavi ima prazno nb-, čin.»'I;r. blagajno pa najbrže dosti dol-Skrbni občinski očetje po niso j zvali d-virat-e pomagati nego da so do-' ili. da se ima obdačiti vsako novorojeno dete z 1 marko 50 v. — Slabo mora iti občini, da si išče take dohodke. Vojaški novinec ki nočo ne preseči ne streljati. Iz Olomnca poročajo: Te 'ni je zapustil infanterist tuk. dež. I bran:, polka št. 1H., F. Nemrava, gar-J nizi j- ki zapor, v katerem je sedel 0 mesecev radi insubordinacije. Ko so novinci dne T. novembra lani prisegali h l oti l pr:-eči. Radi tega je moral prestati omenjeno kazr Ko se je sc-daj vrnil iz \»>ra. ga je stotnik v le-pih besedah pripravljal do tega. da n: j bo vojak kakor drugi. .Ali Nemrava pravi, da njegovo prepričanje in vest n u ne dopuščata, priseči in prijeli za oro:-,je. Tudi puške ne prime v svo ;o roko, in je vse zaman, da bi «a pripravili do teira. Sedaj so ga zopet naznanili vojaški sodniji v Krakovem, pustili pa s-, ga na svobodi. Vojak dola vse drugo vestno in natančno, samo v riseči noče in pa puške ne prime v roko. Vsled verske blaznosti pomorila otroke. Y Monakovem je zaklala žena :;elf-zn'oliii i>o to Iviifi^ro ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obmetei na kake<*a zdravnika a!i zdravniški ;-.ivod, ».Situ po •-» knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bok ;;- n in u roke radi katerih je bolezen nastopila ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje i :-.:■•: u:\-i vite. . Zato smo dolžni veliko hvalo PROFl^SOIlJU COLLIXSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel d;l se: :20 tisoe liriiji^- mistonj i^txodeto »pi-evidoli kako zamorete a «lu<*a}u !»olez;iu liajhii reje zadobi naza ; prvotno ZDRAVJE. Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS, .>n:s)ic.vT., lASTi i i ri:. 140 W. 34th Street, NEW YORK. N. Y. rOZOlil Rojake, kateri so knjige ze naročili, tem potoni prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kaj Ji nam ni bilo mogoče poprej l ostreči, ker so kii.iige se le sedaj gotove. ^ 0 Slovencem in Hrvatom pri-poročam svoj SALOON § v obilen poset. Točim vedno svež,© pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo firs© ^^ •a smodke. cP. Rojakom pošiljam den ar= je vstaro domovino hitro in poceni; preskrbi m p a= robrodne in žc!ezni= šLts Ilstl-ce. V zvezi sem ^ • z g. Frank Sakserjem v New ^ Yorku. ^f Z velespoštovanjem Ivan Govže, ^ Ely5 Minn. ^ Dvakrat navidezno mrtva. V sed-moTražki vasi Szent Lozincska je umrla lonetiea Ivovaes. Ivo so ravno I'.'itcli krsto zabiti, vzdignila se je kmetica v krsti. Prenesli so jo v po-i<•!.]'<.. kjer je ležala liudo bolna. Čez štiri dni je umrla. Ko so pogrebe i >].ii?'ali krsto v jamo, zaslišali so v njej ropot, vsleil česar so se tako prestrašili. da ?o ?}>iistili krsto in zbežali. YsTcd padca je odskoeil pokrov in v krsti je sedela kmetica živa. Zopet je vela skoraj ves teden; ko pa je tretjič umrla, pustili so jo štiri dni ležati na odru, preden so jo pokopali. \ Tj asn&niloi Listnica uredništva. G. Anton Hanzieh. Pittsburg, Pa. Naslov < neira dopisnika je: A. G., P. O. Pcx 533, New Commerstown, Ohio. 1'išite mil in se sklicujte na oni ■h ; ki je bil svoječasno priobčen v "Gl. N." Zdravstvujte! DAROVI. Za ponesrečenega rojaka Antona Beruada so darovali: Franjo Troha i; Josip Troha v Gilbertu, La., prvi $1, drugi 50c.: Fran Pa trik iz Somerset, Colo., 50e.: Fran Eklavz, Iv. Brgant in Josip Bre^rar iz Jerome, Ariz., vsi jkj $1. Dosedaj nabrano $12.00. OPOMIN. S tem opominjam še enkrat vse moje dolžnike, da svojo dolžnost v kratkem času izpolnijo. John Ferbežar, 629 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. (14-21—6) Rojaki! Pazite se pred MIKE KT.AMPER, star 19 let, brez brk, doma iz Podkorena na Gorenjskem. Imenovani je bil pri podpisanem na boardu skozi 5 mesecev in je rekši, da gre na delo, neznano kam izginil brez da bi poravnal svoj board $50. Poleg tega ogoljufal je tudi druge so-boardarje za nič manj o svoto kot mene. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani: MARTIN ANTONČIČ, 66 Munich St., Cleveland, O. (13-19—6) Kje je moj brat IVAN GRABNER, doma iz Mirne peči št. 1 pri Novem mestu na Dolenjskem? Za njegov naslov bi rad zvedel: FRANK GRABNER, 746 Haugh St.,. Indianapolis, Ind. (13-15—6) Kje je IVAN ŠTRAVS, doma iz Malih Liplenj, fara Škocjan pri Turjaku na Dolenjskem? Pred 1 letom se je nahajal v Pueblu, Colo., in okolici Leadville. Za njegov naslov bi rad zvedel podpisani, kakor tudi sorodniki, da bi mu naznanili smrt njegove matere, ki je zapustila doma veliko domačijo. Pojasnila naj se izvolijo pošiljati na uredništvo "Glasa Naroda", ali pa: JANEZ BRADAČ, Mali Liplenj št. 20, P. Turjak, Kranjsko, Austria. Slovensko, katoliško, podporno dru Stvo SV. JOŽEFA, št. 12, J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsburg Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako dru-ro nedeljo v mesecu. — Draštveni-kom se naznanja, da bi r,e istih v polnem številu udeleževali, ter redno do-našali svoje mesečne prispevke. .Nekateri udje, ki so radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na katerega izmed izvršn-jočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. .Predsednik: Muško Jos., 251 Spring garden Ave., Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 844 Vista St., Allegheny; I. tajnik: Povše Nik, 28 Tell St., Allegheny; II. tajnik: Strniša Franc, 254 Springgarden Ave., Al-lehgheny ; blagajnik: Volk Vincenc, 28 Tell St., Allegheny, delegat: Volk Ferdinand, 122-42 Pittsburgh. Odbor: Krese Franc, 4820 Plum Alley, Pittsburg, Šercelj John, 918 Main St., Allegheny, Kolar Anton, 818 Pery St.. Allegheny, Sorštnar John. 105 High St., Allegheny; Drašler Anton, 1126 Maple Alley, Braddock, Golob Franc, 1019 Higkot Ave., Braddock. Mesečni prispevki naj se pošiljajo samo H. tajniku Francu Strnišu, 254 Springgarden Ave., Allegheny, Pa. (24-8-04 24-8-05) Odbor. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naznanjam cen j. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem pred kratkem odprl na novo svojo NARODNO GOSTILNO (National Saloon) na št. 306 Pine St., Hibbing, Minn. Ob jeanem zagotavljam, da bodem vsakogar postregel z dobro pijačo, kakor: vedno svežim pivom, dobrim vinom in izvrstnimi likerji. Poleg gcstilne imam tudi Boarding-house in prenočišče pod jaiko zmernimi cenami. Rojaki, ki ste namenjeni v Hibbing, oglasite se vedno v "Narodnej gostilni". A. M. GERZIN, lastnik, 306 Pine St., Hibbing, Minn. Opomba. V zvezi sem tudi z dobro-pozaiano potovalno pisarno in slovensko banko g. Frank Sakserja v New, Yorku. (3-6—3-8 v d) CUNARD LINE PARNIK1 PLJUJEJO M^D TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PABNUKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA SETANJE POTNLKOT TRETJEGA RAZREDA. PA10NIA Sa- * ULT01A Sa1 * SLAVIM TJLTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so parnild na dva vijaka. Ti paraiki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladn? sa tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pca mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agrentjo in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York, 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. Jngoslovanska Katol. Mm. PT ^r* l^"*** Ukt^ku'ii > W i < K P \NJfrXE NOVICE. Boj z r.c: " i. 1 ^v ilnje vasi se po- y :i: If 25. ».-aja pozno po nofi je družim fantov in mož iz irostilne v Si ' ji i i i Stm1<»ru. Xa poln sta se pprla Jernej Cvetek in Jožef Gartner ter pote&ml* noža. Cvetek je Iti! j, ' i. 'r.vmi. Pn-m-sli fo era v bljižno domačo bišo. Jožef Gartner je s ee»te na polje proti Studom. Ko • , . ,:i 'ti kontov ie onemo<*el i - j rl' 1 ' \ ik oHvey »vat Cvetka, |d je h izven m varnosti. Slišni ie je-m .1 Cartiifrja in ukazal l • -ti ; i prt t r— t i v Gorioar jevo ti ». I>. »I.'-k- so jo zavoflel in prejel SV. zakramente. Popoldne pred •"». uro je ; li il. K h isija b. Radovljice, ki je prišla ob 5. m i. je dobila že mr- Kapac! pri Kranjn. Z rešilnim vozom s" pri !i v •» ,-.f"ir-s1 :?n o1"1 -1 i>- •". Š!:.' >le je i:ad 2'00 kron. G< .....!j i- 1 i sedaj v Ameriki, je bil zavarovan le za malo vsoto. Zažgali so Nesreča na Glincah. Gdč. Koza koj. Njeno truplo so prepeljali v Ljubi H no Pctres. Iz T.eskcvc-a pri Krškem se po m."-a: P ■ 20. raja. ob 12. uri 17 m. oi-fiii' • - n < i;iili moi-an ix»tresni su-t:> 1 . ! i ji- trajal tri sekundo. Zaropotala - <>! na in vrata. Smerjo bila od severa proti jugu. Miliarija. Dne 2^. maja je prišel na T«»j»Ii< e profesor dr. Ortner z Dunaja v spremstvu dr. Zupanca in dr. Plečnika prouf-ovat miliarijo. Zdravniška komisija jo obiskala vso okužene vasi in pregledala vso bolnike in konstatirala, da opidomija pojema. Dr. Ortner je bil namenjen ostati nekaj časa na Toplicah in študirati to čudno bolezen, a prišel je prepozno. Miliarija je ponehala, da ni več nevarnosti, tudi ni 110-beniga hudega slučaja in profesor dr. Ortner se je včeraj odpeljal domu. Domača zdravnika sta tudi doprnala, da niso vse naznanjene ženske zbolele na miliariji in da vsa stvar ni tako huda, kakor se je mislilo začetkoma. Zadnje 4 dni se je pripetil le en nov, pa prav lahek slučaj v oddaljeni vasi Suhor. Z deževjem je upati, izgine tudi epidemija. PRIMORSKE NOVICE. Grozna družinska tragedija. V Trstu se je odiirrala nedavno strašna družinska žaloi«rra. ki jo končala s tem. da sta si vzela življenje mati in sin. Družina Torka v Trstu je setajala iz očeta matere, sina Juri ja in hčere Etne, ki je učiteljica ter sina Ivana, ki se nahaja kot zdravnik v Ameriki. Sin Jurij jo bil pomorščak, ki jo bil pa zadnji ča brez posla. Med njim in med materjo je bil veden prepir; najbrže je bil«-kriva prepiru revščina. Oče je bil sicer svoj čas še precej imovit trgovec, a sreča mu je postala nemila, in prišel je ob premoženje in trgovino. — Živeli so sedaj vsi štirje od tega, kar je prislužila Ema, kot učiteljica. 22. t. m. je srečal sin mater na ulici, ko se je vračala domov z magistrata, kamor se je podala v zadevi lastne hčere, za kte- I '••<■ 'i"t> 'a i z poslovati avstrjisko dr- Jžavljanstvo, ker Torka in njegova dru-bi Vi Grl: i in turški podaniki. To : sin za-'b-dal mater, začel jo je ! 'p:do zrrorjati. Prišla sta v prepiru do i a, k ' •• j«- j >>-t al isti še hnjši. Krna-' r.' i" ; .•; 'V -i ila mati dom. Ko sta j bila popoldne okolo 4. ure sama doma •o in sin. prišel jo v stanovanje redar ' ■ .. :;-• ili-: . da so našli na pokopa-'i ! >r;vo n > žensko, o kateri sodi-*<-. -• E a Torka, kor so našli pri 0 j li- ' ie na to i":e. Terka — ore in ; :• -- sta dejal;*, da ve more biti F.mn r i da jo v šoli. Vprašala sta koli-; < o da jo stara približno ona mrtva , ; ■ c.. Ko jima je redar na to povedal ' : -a jo str* ra bržkone več kakor 50 let. j sto takoj ramuola, da jo najbrž njiju • ;:!' ■ 7:r<> a soproTajela sta ta-!zvuŠ'oka in šla na pokopališče. Ta' sta vi ' :•}:■ 't* ldaz>'n |>al na materino trup-'■> i i —; piiljubovaje nje mrzlo obličje — jo 7: !lo pr.-sil odpnš''enja. Potoki -<■!:: s.i i :u drli iz očij. Slednjič jo sko-•il <"1 n.nterinccra trupla ter zdirjal j kakor hlnzen domov. Med tem je bila r.-lr d« • ov tudi Ema. Ona ni vedela JSe nič. Pridrjavši domov, je Jurij re- 1 s« -vi: Z Pogom sestra ne boš me j videla večin po teh besedah se je za- "1 v =if>o. F.ma ni smatrala resnim ' • : - . - Ik (a i ar minut pozneje je la dva strela. Prestrašena je sko-Ičila v srihn 5n tam nnšln Jurija ložcče-v postelji: v desni roki je tiščal re-• r. a i • d- sr.- senca n u je cur-lj. 1: 1-: !-i. Xi so d-.-bro zavedla od te-■ ■ r:ibu. l;o je jrrozno potrt in ves ob-an .; :1 oče. Sin Ivan. ki je zdravnik v Ameriki, je bil pisal mate-'■' :•- -1 kaki- i 10 dnevi da pride v ŠTAJERSKE NOVICE. r'a T rr;r.. I Cra ' -a javljajo, da •-»•«' v 1 inoPh n:rzlih dneh zbirale ; h f- vice ter odletele proti jn skih poslancev. Klub hrvaške stranke ; prava je imel sejo ter sklenil, da pred-^ lajra na sestanku opozicijonVjnih hrv. ■ poslancev, naj bi se sklicala konferen- • co, da se posvetujejo in sklepajo o političnem položaju. Vpokojen je zagrebški veliki župan Bnde pl. Budisavljevič, ker je bil iz-1 voljen za poslanca. Potres so čutili dne 30 maja ob 1. popoldne v ZagTebu. RAZNOTEROSTI. Garibaldi prijatelj Avstrije? Celo leto se je pripravljal Caribaldi, da o-svoji za Italijo še " nerešene" dežele Južno Tirolsko, Primorsko in Dalma- • oijo. Delal je načrte. Nekemu časni- ■ karju je rekel, da se iredenta ne sme več boriti proti Avstriji, pač pa je največji sovražnik Italije Nemčija in njena ekspanzivna politika. Že zdav-nej bi se bile izpolnile vse želje avstrijskih Italijanov, ako bi ne bilo Be- i rolina. Italija ima ostati v prijateljst- ■ vu z Avstrijo, ker je obema državama • sovražna Nemčija. Kje je PRAN PIRNAT, po domače Jeršinov, doma iz Bore "nice n"1 Notranjskem? Tukaj v "Waukegan je bival 1 leto ter je nekemu poštenemu dekletu obetal zakon. Scaaj je pa nekam pobe -nil ter pustil dekleta v nesreči. Toraj rojakinje pozor pred njim! Kdor ve za njegov sedanji naslov, naj -ga izvoli naznaniti: ANNA MELE, 614 10th St., Waukegan, 111. (1.1-17—0) IŠČEM SLUŽBE v kal: c j pivovarni ali sodami. Jaz sem Izučen :ogledal v oči. jaz sem čutila, da so moja lica zarude-la. Sovraži vo in preziranjo vzdignili sta se v meni, poplovili me kakor valovi in utopili. "Pa. jaz .is dobro razumem, Ivan Demjanič, odgovorila sem mu nazadnje. Moj tri a s zdel se je meni samej neznan: — a jaz ne pojdem k Tvanu Ma-tvejiču. in tudi za vas prosila ne bom. C'o kruh izgubim, naj ira izgubim. "Gospod Rat? se je tresel, zaškripal je z zobmi, in stisnil je pest. t(— Xn le čakaj, ca revna! jecljal je Jiripnvo. — tcira ti nikoli ne pozabim. "Se tadan «_ra je poklical Ivan Ma-tvoj:." ]•: sebi. žuiral mu je s palico, s tisto palico, katero je jedenkrat zame-nial za svojo z vojvodo Larocliefon-caultoir in kričal je nad njim v slabej m-r-ini: "X- -te slepar, »rnljiif, in oderuh ! Kar proč vas seženem." "Tvan ATntveiič vendar ni pognal Tfatča. še cc'.. >1 iv.be mu • i odpovedal. Pa moj očim > dr?al besedo! nikoli mi te«ra ni pozabil. 11 rj v , ____. A.i -eia opazovati ik ko promc-no na Tvnr ^fatvejiču. začel je žalovati «' lc'o«-a<5(i s., zdravje mu je pešalo. Njegov sveži obraz je porumenel in '/•j' »n1 • • '. se, i « «pr» •1a « izpal mu je je-• m 7i Y ( j > t i -t 51 'p ie. in ni se vec p< :>zal pr i «_r< >-t i;nh. katere je da- -111 1-,, 1 . , 1 T "t. 7 i stva. "«»n* le conco'irs decler-e." 'Broz udeležbe dnbovenstva.) Pri takih -octMnh ie Ivan Mntveji? z rožo * tmrr binej ljul-r-iji šel k kn etom v sobano ali ' a balkon, iti dotaknivši se z ustnaiM kozarca z vodko, nagovoril jih blizu fako-le: "Vi ste zadovoljni z mojimi nart lbnn:i in jaz z vašo marljivostjo: v istini me to jake veseli. Mi vsi smo bratje: še pnroMvn smo vsi jed-i n.ci: te. .n pij • » ; vaše zdravje!" I n pni; ■■ > ••• njun. kmetje so se pn r»rrkl-»v sovrstnik je odšel; to ga je prestrašilo. Pa jedina zas '!Lra c da t 'onimandeura bila ie ta. da je vselej raUiral: "P.ien joue, r a! renssi!'* (Dobro ste igrali ali brez usp'-lia.) kadar je Ivan Ara t veji č napak s mil. i era j c bilard z gospodom Ratčem in da ie kader s,. j0 Iran Mat vej ič obrnil k ajrara s kakim vprafianjem, kakor: X es:-ee p:is, AT. le Commandeur c t-t : e-o.:;,.M< n dit cela dans 1'dtres persanesf (Kaj ne. crospod Komander. to ie izrekel Arontesouieu v s ojili perzijanskih pismih.) razlil 1"'k!o -o Mibe r»o srajci, in bistro-TM- o „ n od-ovoril: "AhMonsieur, de Montesquieu? Pn grand eerivain, inoiisienr. unirrand eerivain!" (Ah cro-sjH.d Arontfsquieu. velik pisatelj. «-o-s[w»dine. velik pisatelj.) Samo jeden-krat. ko je pekel Ivan Mat vej i Č da: "les tlieophilantropes <»nt eu pourtant dn bon (Bogo in Ijudomili o imeli vendar nekaj dobrega v sebi.) zaklical je starec z nemirni mglasom: "Monsieur Njih začetnik, in jv.spešitelj te družbe, de Kulontouskoi! (on se namreč v pet m dvajsetih letih ni naučil prav izsro-vnrjati imena svojega -^oj»odarja) Monsieur de Kolontouskoi! Leur fundate-ur. 1' instigateur de cette seete, ce Pa Reveillere Lcj>e.' it etait un honet rouge!" (Gospod Kolontouskoi! Njih začetnik, in pospešitelj te družbe, ta I-a Reve ill ere Lepeaux. je bil mdeče-kapar.) Jaz sem s,, vedno čudila kako mnogo je znal Tvan Mat vej ič — in kako malo je kf»ristilo to znanje njemu samemu. "Tvan Mat vejic je vidno hiral poskušal se je držati po konci. Jedenkrat bilo je tn tedne pred njegovo smrtjo, zvrtilo se mu je močnov glavi, brž ]»o kosilu. On se je zamisli in rekel: "c' est la fin," (Konec je.) in ko se je zavedel in spočil. pisal je pismo v Petro-prrad svojemu bratu, jedinemu naslednik':. s katerim ni občeval celili dvaj-s t let. Zaslišavai o bolezni Ivana Ma-tvejiča, obiskal ga je neki sosed, Ne- mec katolik, nekdaj sloveč zdravnik, a zdaj živoe v pokoji na deželi. On je le po redkem prihajal k Ivan Matvejiču, in ta ga je vsprejemal vselej z veliko prijaznostjo, in sploh ga je jako čislal. Starec svetoval je Ivan Matvejiču poslati po duhovnika, Ivan Matvejič mu je pa odgovoril, da "ces messieurs et moi. nous n' avons rien a nous dire". (Ti gospodje in jaz se nimamo nič pripovedovati.) in poprosil ga je pre-meniti razgovor, a po njegovem odlio, du dal je slugi povelje, nikogar več ne vzprejeti. Potem je pa A elel poslati pome. Jaz sem se pretrašila, ko sem ga zagledala: plavi črti sta se mu pokazali pod očmi. obraz se mu je potegnil in otrpnil, čeljust mu je visela. "Vous vo-ila grande, Suzon". (Kako ste velika Suzon.) rekel je težko izgovarjajoč so-trlasnike, vendar se je hotel zasmejati jaz sem takrat vže bila izpolnila devetnajst let), "vous allez peut-etre bien-tot rester seule. Sovez toujours sage et vertueuse C' est la derniere recomma-ndation d* un . . ." Zakašljal je . . . <1' un viellard qui vou veut du hien. Je vous a i reeommande a mon frere et je ne doute pas qui il ne resjjeete mes volontes . . . (Vi bodete morebiti sko-ro sami ostali. Podite vedno pametni in čednost ni. To je zadnje priporočilo, starca, ki vas ljubi. Jaz sem vas priporočil svojemu bratu in ne dvomim, da hode spoštoval moje želje . . .) Zopet je zakašljal in skrbno potipal svoje prsi. "Pu reste j' espere encore pou-voir faire quelque chose pour vous . . dans mon testament. (Sicer se nadeja da more še kaj storiti za vas ... v svojem testamentu.) Ta poslednja fraza 111 f1 je kakor nož sunila v srce. Oh. to je bilo vendar preveč . . . preveč *aničljivo in razžaljivo! Ivan Matvejič pripisoval je drugemu čuvstvu . . . "uvstvu žalosti in hvaležnosti to kar se je izraževalo na mojem obrazu kakor bi me hotel tolažiti, potrkal mi je po rami. pot eni me je ]»a po navadi prijazno porinil proč rekoč: "Vovons. 'nun enfa->t. du courage! Xons sommes tons mortcls. Et ]iuis. il n' v a pas :'!icore de dantrer. Ce n' est ono une '•recantion que j* ai eru devoir prendre . . . Allez!" (Le srčno gledajte b te •• vie. Ali vsi smo smrtni. Tu po-i ; še ni i'ik-»keršne nevarnosti. To je -amo opreznost, katero sem po mojih ■ istih • oral u].otreliiti. Pojdite!) Kakor takrat, ko me je poklical prvikrat k - bi p«' materinej smrti, hotela sem voli zda i zaklieati: " Vsaj sem A*aša bči!" Pa pomislila seim da bi lahko "-lil. da s temi besedami lioeem za-rditi v:< je ]»ravice, pravice na nasledstvo in na njeijove denarje .. . Nika-kor ne! Nič ne povem človeku, kateri likdar ni v pričo mene omenil imena ■noje matere, v očeh katerega tako ma-!•» zna<"im. da še ni poizvedel, ali jaz vem za svoj rod! A Tor d a je pa vže sumil. pa ni hotel shujšati stvari in ni maral izgubiti dobre čitateliiee z dobrim glasom! Ne! ne! Naj ostane ravno tako kriv pred svojo hčerjo, kakor je |»red njeno materjo! Pusti ga naj nese v grob obe te dve krivdi! Za rotim se da ne bo slišal iz mojih ust te bese-•le. ki bi morala zvoniti sladko in ne-1 ako -veto v n jegovih ušesih ! Ne rc->'em mu "oče", ne odpusti minu niti <1 " nt ere. niti od sebe. On ne potrebuje odpuščanja, nil i tega razvanja . . . Ne more biti. ne more biti. da bi ju ne potreboval. Nikdar ne dobi odpuščenja nikdar, nikdar! "Pog ve. ali bi jaz bila vdržala svojo kletev, ali se ne bi bilo omečilo moje sr<-e. ali ne bi bila premagala svoje bojazni, sramežljivosti in ponosa . . . • a z Ivanom ATatvejičem zgodilo se je ravno tako. kakor z mojo materjo. Smrt ga je najedenkrat pobrala in tudi no noči. Ravno ta Ratč me je prebudil. in tekel je z menoj v gospodsko >išo v -palnico Ivana ATatvejiča . . . Pa nisem več videla teh predsmrtnih •'lianj. ki so se mi tako globoko ufisni-la v spomin pri smrti moje matere. Na s čiplmn i obšitih blazinah ležalo je su-!io. ten no truplo z ostrim nosom in z z.icženimi obrvi . . . Jaz sem zakriea-b; od stral i od pnjusa, tekla sem ven. v durih srečala sem bradate ljudi v •opičih z rudečimi prazničnimi pasovi, -ama več ne pomnim, kako sem prišla na piano . . . "Pravili so pozneje, da ko je sluga pritekel na močno žvenkljanje zvonca v spalnico, ni dobil Tvana Matvejiča v postelji: a sedel je ta dva koraka od nje zvijajoč se na tleh. in dvakrat je ponovil: "Votj. babuška. i Jurjev de-nj!" (O le j mamica, tu je Jurjev dan!) To pravijo so bile njegove poslednje besede. Pa jaz tega ne verujem zakaj bi bil on govoril po ruski, pa še v takem trenutku in take besede! "Celih štirnajst dnij čakali mo prihoda novega gospodarja Semena Afa-tvejiča Koltovskega. Poslal je povelje ničesar se ne dotakni'i in ničesar ne premakniti, dokler ne pride in ne ogleda sam. A'se duri, vse pohišje, Skrinje, mize — vse so zaprli in zapečatili. Vsi so bili pobiti in vskrbeli. Jaz sem postala važna, da skoraj najvažnejša? osoba v hiši. ATene so vže prej imenovali gospodično, pa zdaj je ta beseda zadobila nov smisel, in izgovarjala se je s posebnim povdarjenjem. Pogovarjali so se na tihem : "Starec je res naglo umrl. se duhovnika niso utegnili poklicati k njemu, on vže davno ni bil pri izpovedi; pa poslednja oporoka se hitro spiše ".Tudi gospodu Ratču se je potrebno zdelo druga^ postopati z menoj. On se ni delal dobrodušnega in prijaznega: kajti vedel je, da me ne preslepi, pa na njegovemobrazu brala se je mračna ponižnost. Kakor bi hotel reči, " vidiš jaz se ti podvrženi." Vsi so se mi prilizovali; stregli so mi jaz nisem vedela, kaj čem storiti, kako se obnašati, samo čudila sem se, da ljudje ne razumejo, da me žalijo s tem. Na zadnje prišel je Semen Alatvejič. "Semen Alatvejič bil je kakih deset let mlajši od Ivana Matvejiča, in vse svoje življenje hodil je po drugem potu Ril je v visokej državnej službi v Pe-tpogradu . . . Bil je oženjen. pa je zgodaj postal vdovec: imel je samo jedne-ga sina. A" obraz bil Semen Alatvejič podoben svojemu starejšemu bratu, samo ta je bil malo manjši in debelejši. glavo imel je okroglo in plešasto, ravno tako črne oči. kakor Ivan ATa-t vejic, samo da so se vedno gibale, ter velike rudeee ustne. Ravno nasproti svojemu bratu katerega je še po smrti imenoval francoskega čudaka, govoril je Semen Alatvejič vedno po ruski, tudi se rad holiotal, pri čemer je popolnem zakril oči in tresel se po vsem životu, kakor bi ga pretresala jeza. Brž prvi dan po svojem prihodu povabil je duhovnika s svojim služabnikom, velel je opraviti bojo službo, in pokropiti z blagoslovljeno vodo vse sobe, shrambe in kleti, da bi. kakor je rekel: "radikalno pregnal volterjanski in jakobinski duh." A~že prvi teden izgubili so mesta nekteri ljubimci Ivana ATatveji-ča, jeden bil je pregnan v Sibirijo, drugi pa telesno kaznovani. Stari sluga -—• bil je turškega rodu, in govoril je tudi I racoski. katerega je Ivanu Afatvejieu podaril pokojni maršal Kamenski. — ta sluga dobil je sicer svobodo, ob jed-nem pa ukaz. da se jima spraviti v štiri in dvajsetih urah, "da ne bo pohujševal družili". Semen Alatvejič pokazal se je strogega gospodarja, in mnogi so žalovali za pokojnim. Dalje prihodnjič. NAZNANILO. Drožcvo sv. Ivana Krstnika št. 37 J. S. K. J. v Clevelandu, Ohio, ima naslednji odbor: Predsednik: Fran Spelko, 1130 St. Clair St.; podpredsednik: Ivan Po;, 35 Diemer St.; I, tajnik: Ivan A vse j. 1234 St. Clair St.; ZL tajnik: Rudolf Poš, 4 Kilfoyl St.; blagajnik: Ferdi nand Tifold, 86 Munich St.; zastopnik: Josip Perko, 1795 St. Clair St Odborniki: I. Tran Krašovec. 3X Ka-rol Jarc, 321. Ivan Anzelc. Pregledovale i knjig in računov: Ivan Brodnik, Fran Milavec in Fran Kranj c. Mar Šal: Miha Pintar; vratar: Fran Milavec; zastavonoša: Ivan Strekalj spremljevalca: Ivan Lužar in Jo si: Zupančič. Družtveni zdravnik: E. J Kehres, St. Clair St., Cor. Wilsor Avenue. Družtvene seje se vi Še vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Union, j 1G96 St. Clair St. j Naslov za pisma je: Ivan Avsee, 11234 St. Clair St., Cleveland. Ohio. } A7salc novi ud plača pristopnino po ' starosti, in sicer: od 18. do 25. leta $1.00, od 25. do 30. leta $1.50 od 30. do 35. leta $2.00 od 35. do40. leta $3.00, od40. do 45. leta $4.00. Pristop k jednoti znaša $1 za vsako starost. !__ ____ NAZNANILO. ' Podpisani naznanjam rojakon* | ilovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni i SALOON, 4:08 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, CaL Vedno točim .sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in liranc z najboljšo postrežbo, j f obi'.en obisk se priporoča: " HeeL ! • Rojikom S'ovencem. it? bratom Hi vagoni v Mii\rau kee, Wis., in okolici pripore čam naj topleje svoj SALOON, na IV. A . Milwaukee Rojnki dobro došli! Wis. Postrežba točna. JAKOB RAKUN, lastnik. (19-jun-05 3xw) ZASTONJ t Ski. se naši občeznani "Jersey električni pasovi" ! tembolj udomačijo, oziroma uvedejo V one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam ni ireba ničesar pošiljati, ker to je darilo. Kedar- zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če no morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste pc uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravlj em. tyf Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Vaš električni pas je toraj vse učinil, kar ate mi obljubili, in se Več, pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111. Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelc hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem •cdaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to teroam dopošljiie vaše ime in naslov ter pffidenite zraven znamko za odgovor — m pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite s Jersey Specialty Co., 125 Cedar St., New York, N. V. NAROČUJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. ZA VSE LETO VELJA $3, ZA POL LETA $1.50 ZA TRI MESECE 75 CENTOV. — ' GLAS NARODA" D O NAŠA VEDNO PRVI VSE DNEVNE NOVOSTI, NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE; DOBRE LISTKE IN SKRBI TUDI ZA KRATEK ČAS 1 I Ako hc-i^i dobro -pcr-fcreib© z mesom is grocerijo, tako ae obrni na A4ar*tlrs Geršiča, | 301-303 E. Northern Av., Pttablo, Colo. p Tat L. Nebiros zdravi po novej a.stro-logičnej mediciaskej metodi vse boiezni in celo take, ktere Be nioj-ejo drugi zdravniki ozdraviti. Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in umira je obsedence. Za zdravila uporabila le razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in jilijsama pripravlja. Obče znano je, da se zamore s posredovanjem eitanja iz zvezd :ili astrologije jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi te;;a naj se vsak obrne na sla\no vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njej njegovo ]>retekIost in priliodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu ])rorokuje kako ženo bode dobil ali pa dekleta 111. o njih ženinih. — Ona daje najboljše nasvete v vseh domačih razmerah ter donaša 11a ta način srečo v hišo. — I*re Vsak dan od 9. ure dop. do S. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih. WASL0V! 214 E. 25. ST., NEW YORK, ^ Na pismena vprašanja se točno odgovarja. Tel. 4524 Madiscn'Sq ■sA t ' if" , i . t* K - i : - — ' *sssmxm Slovensko=Hrvatsko zdravišče. 1 334 W. 29th St., New York. Na tisoče ljudi boluje na obistih (ledicab) pa o tej bolezni prnv nič neznajo. Slabe in bolne obisti so uzrok najrazlič-fj miših bolezni in noben or^an človeškega telesa nima toliko in tako napornega dela kako ravno obisti, zato je treba da se posebno na nje pazi. Da ste na obistih bolni spoznate najlažje ako potite .s',OjC \oce skroz 24 ur u caši ali steklenici stati in če najdete na dnu usedek pocloben grisu ali ako je Vaša voda maglena in dimasta — je to znak Vaše bolezni na obistih in Vam so zdravila neobhodno potrebna. Za vse bolezni naebistih, jetrah, mehurju, potem za vrtoglavico, slabo pro-bavo, nervoznost, uzburjenost, reumatizem, za vse kožne bolezni, proti slabosti in hujš~njti itd. so Dr. THOMPSONA zdravila za obisti in jetra najboljše sredst\o in da se vsak o njih dobroti prepričati more: Pišite na Slovensko-Hrvatsko zdravišče Dr. ^J. E. THOMPSON W. ~1Je-11 St. = --- - INEW YORK. da \am pošlje jedno steklenico brezplačno za poskušnjo in priložite v pismo samo znamke (marke; za poštnino. Compagnie Oeneraie Transatlantique (Francoska parobrodna družba.) Telefon: 3795 Cortlandt Telefons 3795 Cortlandt ■ ________ v ad 30 tet >5 obnašal W Dr. F?iCHTERJEV 3 SVETOVNI, rRENO\TyJEKT "SSD^O" i Pain Expeller j kot n^ibolj^j le k* zopet i HEUBATIZElt 1 POKOSTHICOt I PODA&RO itcL i ! in razne renmatičnp nepriiike. 5 A no; 2Sct. Iti 5Oct. v v«b leStarotifr g k F. At Ulchter ^ Co. M 215 Pear! Street. A^ m^Tfl^H |p ni čaranje, pa2 sa- K K 3 \ 8 mo dobre voIie je UElui iSjAN^ Sž NARJEV V S r A RO DOMOVINO in gotovo i je najhitreji ;n najceneji v pošiljanju denai jer: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., [ New York- :J J __________on 11 i ft* f ^ / r" Frank Sakser^ i \ M 109 Greenwich Street., New York, N. Y. ( j ^^^ ^ ; USTANOVLJENO LETA 1893. USTANOVLJENO LETA 1893. \ O C 1 A TTl ¥pošiljam najceneje in najhitreje v staro do> ^ JP /\ K E I* rnovino. JVlilijone kron pošljem vsako leto Sloven- J *A ^ ^ ^ cem in Hrvatom domu in ni Čuti glasu o nepravilnosti t Kaka l S redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem lOO kron $20.45 in 1 o centov poštarine, bodisi da kdo pošlje So ali SoOO. P A DORDOOMF I IQTTI^P prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-M /\m\iJIJm\\/eJi1 C LvIO 1 fvHv kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj -7- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v Xow York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 379S Cortlandt, ali con-i nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter / pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važnol Z veleštovanjem hraink: sakser, \ 109 GREENWICH ST., INEW YORK, IV. V. \ Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga / številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. DIREKTNA ČRTA D9 KAVRE, PARIZA, ŠViCE, EN9M0SFA IN LJUBLJANI POŽTM PARNIKI SOi "La Lorraine-* na dva vijaka..................12,000 ton. 25,000 konjskih mofi; "La Savo'.e" " u h ____...... ..... .12 000 " 25 000 *J "La Tounme" " u « .... m'mm....... 10*000 ** 12 00(J "L'Aqaitaine" M - « ----1.....„.,I..^10;000 " 161000 10 "La B«e»egne" ............................... 8,000 " 9,000 "La Chan.pagne".............................. 8,000 " 9,000 * * La Oaacogne"............................... 8,000 « 9r000 " Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. ParaSd odpišejo od seda; naprej vedno ob četrtka ob 10. url dopoludtw is prisfl« niSča 41 North River, ob Morton St., New York: *LA SA.V0IE 15. junija 1905. La Bretag^ie 20. julija 1905. La Bretairne 22. junija 1905 *LA LORRAINE 27. julija 1905. •LA LORRAINE 29. junija 1905. *LA TOURAINE 3. avgusta 1905. La Gascogue 6. julija 1905. La Gascogne 10. avgusta 1905. *LA SAV01E 13. julija 1905 La Bretagne 17. avgusta 1905. Faraik* s svoxdo zaznamorsni imajo po dva vijaka. — - - - - - - - — ----—' —- - w -w ! r=co"b StozE^xoIbL, 1 ^ laciison. ?ti-eot,___■_-___Chicago, Tli j ■ SliV? p '^s'-'-ba srebrno aro '.a so- /rfT^Si^ I st.rjc: 1 ' e Screw G D^viiak j C v..,- -ram t g K ; Kikel ura.....S <»„<*» ; Srebrua ura...... ! Screw naviiak... . J12.DO * ! Srebrn:, ira._______fewg I z dvema pokrovima Oil ) Ako žetite ere s 15. kamni, porum t 1 priložite $2.00 navedenim c^naro* / ""- t 1 Cena ,,Fahys Cases Gold- X/. field" jamčene 20 let: / ' ] , 16 Size 7 kamnov $15.00 , " -Kj. 2 jj^-v^L ^ Agi'.Ma [i , 1« " i«> #18.00 ; ^f^^f^HB i il«15 « [A %m ) 6 Size ura za dam V- ' ' f fi 5 - kamnov........iPU.OO \ - ^ tTt Š& i ) Opomba: Vse v, e sr najboliše ■ •-*j , delo Elgin in Waltham ter jam£er.< > ~ ' * \ I glede kakovosti. •'•. • -J'- '-'Wm^ I Za obile aaročbe se priporočanj ^ g^l^pp^ I Jacob 2si£G2*Icli, i ! Š9 E. Madison Street, CHICAGO, IUU t