Po katolišlceiti ^v^So Hrvati hrepeHJjo po sveaiiku. Z jeruzaleioskini mučenikom Nikolajem Tavelič, čigar češčenje kot blaženega je papež Leon XTD[. leta 1889 dovolil šibeniški škofiji, papež Pij XL pa leta 1937 raztegnil na vse škofije Jugoslavije, je število od cerkve priznanih Maženih nied Hrvati naraslo na pet. Svetnika pa bratje Hrvati še tudi nimajo. R.azlog je morda tudi v tem, ker Hrvatje svojih velikih svetih n?ož ne častijo tako, kakor to delajo drugi narodi, zlasti Francozi in Italijani. V zadnjem času se je v tem oziru začela. Łprememba. Odkar so Hrvatje poetaviJi ,v Jerusaiemu v ^škoslovaški cerkvi sv. Cirila in Metoda na Oljski gori v čast bl. Niktdaju Taveiiču oltar, ki ga je lani blagoslovil zagrebškr nadškof dr. Stepinac o priJiki hrvatskega romanja v Sveto deželo, se je začelo Taveličevo češeenp bolj širiti med hrvatskim ljudstvom in indi med Hrvati v inozemstvu. VeJiko težnjo hrvatskega naroda po lastnem svetniku je krepko podprl grac; al mir.oritov v P^nu p. dV. Beda Hess, po rodu AmmJ-anec, lri je nedavno prec*bM papežu Piju XI. prošnjo, naj bi se bl. Nikolaj Tavelič, ki je bil član minoritskega reda, proglasil za svetnika. Hrvatski škof je pa se v zvezi s Katoliško akcijo trudijo, da bi se češčenje bl. Nikolaja Taveiiča ne samo razširilo, marveč tndi poglobilo. Tei svrhi naj služijo njegove sftke in kipi po posameznih cerkvah, graditev kapelic in morda tudi cerkva. S poglobljeno pobožnoetjo bo rastlo zaupanje v blaženega mu- eenika in zaradi neskončne božje dobrot-* ljivosti uslišanje molitev na njegovo pri-< prošnjo tudi na čudežni način. Po proglasitvi za blaženega sta namreč potrebna1 vsaj dva, brezdvomno dokazana čudeža kot predpogoj za proglasitev za svetnika,Slovensko ljudstvo, ki ga prešinja vdiko stremljenje po proglasitvi za blaženega velikega sina nasega naroda škofa Slomšeka, bo s svojimi molitvami podpiralo pžemenite težnje hrvatskega ljudstva. Mednarodni evharistični kongresi. Letos je bil mednarodni evharistični kcngres v Budimpešti, ki so "e ga v lepem številu itdeležili tudi Slovenci. Ko ss j« s tega kongresa vračal v svojo belgijsko domovino namurski škof Heylen, lci je precis-^dnik Stalnega odbora za mednarodne evharistične kongrese, je dal javnoeti ctvestilo o teh kongresih v bodočnosti. Da je bel-< gijski škof predsednik odbora za te koogrejje, je razlog v tem, ker je ideja tebi. kongresov vznikla v Belgiji. O icrajih, v katerih se bodo ti kongresi, ki se obhajajo vsako drugo leto, vršili'v bodočih letih, i> škof Heylen dal to napoved: leta 1940 b-- tak kongres v Nizzi na Francoskem, leLa 1942 na Poljskem, leta 1944 v Španiji, leta 1946 v Bdgiji. S tem kongresom bo zdmž«ia proelava 7001etaice ustanovitv^ praznika presv. Rešnj jga Telesa. Od dose-i 1?njih kongr^ov jih je bilo največ n* fi/ancoskih tleh: deeet v Franciji, eden pa v Kartagi (v francoskem Tunisu). Koniunistična vzgoja. Kakor so poročali mcskovski listi, se je osemletni deček Aleksander Sofonov pritožil pri krajevnem eovjetu, da njegovi starši z njim slabo ravnajo. Krajevno vodstvo komunistične stranke je zadevo preiskalo ter dognalo, da so starši kaznovali svojega dečka, ker ni hotel iti v cerkev ter nositi križec na prsih. Vodstvo stranke je izdalo to sodbo: Starši so nesposobni in nevredni, da vzgojijo svoje otroke v sovjetske državljane. Zato se jim otroci odvzamejo ter izročijo v nadaljnjo vzgojo državnemu komunističnemu zavodu. Sedaj pa osemletnemu Sofonovu ne bo več treba moliti, hoditi v cerkev, nositi križec na prsih. Cista komunistična vzgoja ga bo vzgojila za pristnega brezbožnika.