raziskovalna dejavnost 165 The relationship of selected morphological and neuromuscular factors with the performance of the deadlift in moderately to highly trained subjects Abstract This study investigated the relationship between selected morphological and neuromuscular factors and deadlift performance in moderately to highly trained individuals. Utilizing a cross-sectional design, twelve male participants (mean age: 25.8± 7.1 years) underwent evaluations for grip strength, knee extensor and flexor strength, anthropometric measurements, thigh muscle thickness, and maximum deadlift strength (1RM). Notably, a high and statistically significant positive correlation was found between absolute 1RM and knee extensor strength (r = 0.72). However, no other variables showed a significant correlation with absolute or body mass-normalized 1RM. This highlights the critical role of knee extensor strength in deadlift performance. Contrary to expectations, connections with knee flexor strength were not established, possibly due to meas- urement methodologies. Additionally, while muscle thickness and anthropometry are considered determinants of muscle strength, no clear link with deadlift performance was found in this study. The research shows the complexity of factors influencing deadlift performance and suggests the importance of knee extensor strength during testing and training. Limitations of the study include a small, male-only sample size, suggesting further research with larger, diverse groups to validate findings and explore additional variables affecting deadlift performance. Keywords: knee strength, grip strength, anthropometry, muscle thickness, weightlifting Izvleček V raziskavi smo preučevali povezave med izbranimi mor- fološkimi in živčno-mišičnimi dejavniki ter uspešnostjo izvedbe mrtvega dviga pri zmerno do visoko treniranih posameznikih. V prečno-presečno študijo je bilo vključe- nih 12 moških (povprečna starost: 25,8 ± 7,1 leta). Meritve so zajemale jakost stiska pesti, jakost iztegovalk in upogi- balk kolena, antropometrijo, debelino stegenskih mišic in uspešnost izvedbe mrtvega dviga (1 RM). Ugotovljena je bila visoka in statistično pomembna pozitivna korelacija med absolutnim 1 RM in jakostjo iztegovalk kolena (r = 0,72). Nobena druga spremenljivka ni pokazala pomemb- ne korelacije z absolutnim ali s telesno maso normalizira- nim 1 RM. V nasprotju s pričakovanji povezave z jakostjo upogibalk kolena niso bile ugotovljene, verjetno zaradi metodologij merjenja. Medtem ko debelina mišice in ne- katere antropometrične mere veljajo za determinante mišične zmogljivosti, v tej študiji ni bila ugotovljena jasna povezava z zmogljivostjo mrtvega dviga. Raziskava kaže kompleksnost in prepletenost dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost izvedbe mrtvega dviga, in nakazuje pomen jakosti iztegovalk kolena v kontekstu testiranja in treni- ranja. Omejitev študije je majhna velikost vzorca, ki so ga sestavljali samo moški. Potrebne so nadaljnje raziskave z večjimi, raznolikimi skupinami za potrditev ugotovitev in raziskovanje dodatnih spremenljivk, ki vplivajo na uspe- šnost mrtvega dviga. Ključne besede: jakost kolena, stisk pesti, antropometrija, debelina mišic, dviganje uteži Miha Pešič, Sara Gloria Meh, Daniel Djurić, Andraž Šterk, Žiga Kozinc Povezanost izbranih morfoloških in živčno-mišičnih dejavnikov z uspešnostjo izvedbe mrtvega dviga pri zmerno do visoko treniranih preiskovancih 166 Uvod Povečana mišična zmogljivost (mišična ja- kost in mišična moč) je povezana z množi- co potencialnih koristi, med katere spadajo izboljšana telesna zmogljivost, zmanjšano tveganje obolevnosti/smrti ter izboljšanje športne uspešnosti (Westcot, 2012; Sucho- mel, Nimphius in Stone, 2016). Mišična ja- kost je opredeljena kot sposobnost mišice za proizvajanje sile proti zunanjemu uporu, medtem ko je mišična moč opredeljena kot sposobnost opravljanja mehanskega dela (Knudson, 2009). V športni diagnosti- ki se jakost najpogosteje ocenjuje z upo- rabo izokinetičnih dinamometrov. Kljub pogosti uporabi omenjene metode ima določene omejitve, glavna med njimi je visoka cena opreme, hkrati pa izokinetični dinamometrer zahteva veliko prostora in usposobljene merilce (Martins idr., 2017). Kot alternativa temu se v praksi kot velja- ven test mišične jakosti pogosto uporablja test dviga največjega bremena pri 1 pono- vitvi (angl. 1 repetition maximum – 1RM) (Kraemer, Fry, Maud in Foster, 1995). Grgic, Lazinica, Schoenfeld in Pedisic (2020) so v svojem sistematičnem pregledu zaključili, da se testiranje 1 RM lahko uporablja kot zanesljiv pokazatelj mišične jakosti z do- bro do odlično stopnjo ponovljivosti. Mrtvi dvig predstavlja eno izmed pogosteje upo- rabljenih vaj za jakost, uporablja se tako za izboljšanje mišične zmogljivosti kot za te- stiranje mišične jakosti v obliki testiranja 1 RM. Obenem za tekmovalce v troboju moči 1 RM predstavlja neposredno mero uspe- šnosti. Mrtvi dvig je večsklepna vaja, ki vključu- je mišice spodnjih okončin (Woodley in Mercer, 2005; Koulouris in Connell, 2005), hrbta in trupa ter mišice rok (Camara idr., 2016). Ključna determinanta, ki vpliva na 1 RM mrtvega dviga, je mišična jakost, saj nakazuje na zmožnost mišic za razvoj sile. Poznamo še nekaj drugih dejavnikov, ki ne- posredno vplivajo na zmogljivost pri tem dvigu, med njimi so antropometrične la- stnosti (Cholewa, Atalag, Zinchenko, John- son in Henselmans, 2019), tehnika dviga in z njo povezana mehanska učinkovitost (Swinton, Stewart, Agouris, Keogh in Lloyd, 2011), trenažna zgodovina (Grgič idr., 2020; Suchomel idr., 2016; Helms, Cronin, Storey in Zourdos, 2016) in živčno-mišična učinko- vitost (Tillin in Folland, 2014). Zanimivo je preučevanje vpliva morfoloških značilnosti sinergističnih mišic (v tem primeru izte- govalk kolka) ter navsezadnje tudi jakosti podpornih mišic – na primer jakost stiska pesti (Garhammer, 1993). Breme ali izved- ba večjega števila ponovitev pri mrtvem dvigu lahko povečajo mehansko delo na mišice podlakti pri prijemu palice, ki pa se lahko čez čas utrudijo ali pa je sama jakost mišic premajhna, zato je posameznik prisi- ljen zmanjšati breme na palici. V tem smislu lahko sposobnost opravljanja mehanskega dela mišic podlakti pri posamezniku pred- stavlja omejitveni dejavnik med mrtvim dvigom, saj lahko omeji število zaporednih ponovitev oziroma onemogoči dvig maksi- malnega bremena (Jukic idr., 2021). Številne raziskave nakazujejo na veljavnost in uporabnost ultrazvoka pri merjenju de- beline mišic (Ema idr., 2013; Betz idr., 2021; Hoffmann idr., 2021). Ultrazvok se je prav tako izkazal za dobro koreliran z drugimi slikovnimi metodami, kot npr. računalni- ška tomografija (Lambell idr., 2020). Poleg tega so zanesljivost ultrazvoka pri merjenju debeline mišic dosledno potrdile različ- ne raziskave. Na primer, Liu idr. (2023) so opravili sistematični pregled, ki je pokazal visoko zanesljivost pri ocenjevanju arhi- tekture mišic spodnjih okončin s pomočjo ultrazvoka (večina ICC > 0,90). Jeong idr. (2016) so prav tako podprli zanesljivost in veljavnost ultrazvoka pri merjenju debeline mišic zgornjih vlaken trapeza in prečne tre- bušne mišice. Če povzamemo, več raziskav podpira veljavnost in zanesljivost ultrazvo- ka pri merjenju debeline mišic, zlasti mišic spodnjih okončin pri različnih populacijah in kliničnih okoljih. Med izvedbo mrtvega dviga so aktivne predvsem zadnje stegenske mišice oziro- ma mišice semimembranosus, semiten- dinosus in biceps femoris. Te mišice omo- gočajo predvsem izteg kolka in upogib kolena (Woodley in Mercer, 2005; Koulouris in Connell, 2005). Martín-Fuentes idr. (2020) so med mrtvimi dvigi opazili nekoliko ve- čjo aktivacijo mišice semitendinosus v primerjavi z mišico biceps femoris, vendar je najverjetneje težko sklepati o večji po- membnosti prve mišice za izvedbo mrtve- ga dviga, saj sta pri izvedbi mrtvega dviga pomembna oba sklopa mišic. Ob opisa- nem lahko rečemo, da je izvedba mrtvega dviga rezultat kompleksne kombinacije različnih dejavnikov. Z natančnim testira- njem in analizo različnih spremenljivk lahko pridobimo podroben vpogled v šibke toč- ke posameznika in dejavnike, ki vplivajo na uspešnost izvedbe. Zato je cilj te raziskave preveriti, katere od izbranih spremenljivk so povezane z uspešnostjo izvedbe mrtvega dviga pri zmerno do visoko treniranih po- sameznikih. Rezultati te raziskave bi lahko bili koristni tako za športne trenerje pri na- črtovanju vadbenih programov kot za po- sameznike pri izboljšanju njihove izvedbe mrtvega dviga.Vrh obrazca „Metode Preiskovanci V raziskavi je sodelovalo 12 preiskovancev (starost: 25,8 ± 7,1 leta; telesna masa: 86 ± 5,3 kg). Preiskovanci so poročali o rednem izvajanju vadbe proti uporu (trenažni sta- tus: 5,1 ± 2,2 leta), v svoj trenažni proces so vključevali mrtvi dvig vsaj enkrat na teden, kar je bil tudi pogoj za vključitev v raziskavo. Izključitveni kriteriji so bile hujše poškodbe ali bolezen v zadnjih šestih me- secih pred izvedbo raziskave ali bolečine, ki bi lahko vplivale na izvedbo meritev. Po predstavitvi morebitnih tveganj, koristi in poteka raziskave so preiskovanci podpisa- li informirano privolitev v sodelovanje pri raziskavi, ki je v skladu s Helsinško deklaraci- jo. Preiskovancem je bila predstavljena tudi možnost odstopa od raziskave med pro- cesom brez posledic. Raziskavo je potrdila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 0120-690/2017/8) in je v skladu z zahtevami raziskovalne etike. Potek študije Raziskava je presečna. Za vse preiskovan- ce je bil potreben le en obisk, hkrati smo jim naročili, naj na meritve pridejo spočiti, naj zaužijejo primeren energijski obrok in poskrbijo za hidracijo. Sočasno sta meritve opravljala dva preiskovanca. Preiskovancu smo najprej opisali potek raziskav, tveganja in koristi. Izpolnil je list z osebnimi podatki ter kratek vprašalnik o zgodovini poškodb in značilnostih trenažnega procesa, na kon- cu pa še informirano privolitev za sodelo- vanje v raziskavi. Sledile so antropometrič- ne meritve, pri katerih smo vključili višino preiskovanca, obsege podlakti (meritev je bila izvedena na sredini podlakti in na naj- širšem delu, izračunano je bilo povprečje vseh 4 meritev) in nadlakti (meritev je bila izvedena na sredini nadlakti, izračunano je bilo povprečje 2 meritev), obseg bokov in obseg stegna (meritev je bila izvedena na proksimalnem delu, na sredini stegna in na distalnem delu stegna, izračunano je bilo povprečje 6 meritev). Nato je sledila me- ritev bioelektrične impedance z uporabo telesnega analizatorja Tanita (BV 418MA). Preiskovanci so postopek nato nadaljevali z ogrevanjem, in sicer so izvedli 5 minut sto- raziskovalna dejavnost 167 panja na višjo podlago, dinamične razte- zne vaje celotnega telesa po 10 ponovitev (kroženja – glave, ramen, rok, bokov, kolen, gležnjev) in 5 krepilnih vaj (10 počepov z dvigom na prste s 4- ali 6-kilogramsko utežjo, 10 enonožnih mrtvih dvigov s 4- ali 6-kilogramsko utežjo, 10 upogibov komol- ca v supiniranem in proniranem položaju podlakti s 4- ali 6-kilogramsko utežjo v vsaki roki ter 10 enonožnih dvigov mostu). Preiskovanci so nato opravili meritve jako- sti stiska pesti, meritve jakosti iztegovalk in upogibalk kolena ter meritve 1 RM pri mr- tvem dvigu. Merilni postopki V prvem sklopu so bile opravljene an- tropometrične meritve, meritve telesne analize s telesnim analizatorjem Tanita ter meritve debeline mišic dolge glave biceps femoris, mišice semitendinosus in velike zadnjične mišice z uporabo ultrazvoka. Antropometrične meritve so bile izvede- ne po priporočilih standardov za oceno antropometrije (Norton, 2018). V meritve smo vključili višino preiskovancev, obsege in dolžine zgornjih okončin (dlan, zape- stje, podlaket, nadlaket, prsni koš), pasu ter spodnjih okončin (stegnenico in golenico). Nato so preiskovanci opravili bioelektrično impedanco, pri čemer smo zabeležili tele- sno maso, mišično maso, kostno maso, BMI, maščobno maso in delež vode v telesu (angl. Total body water). Za meritev debeline mišic smo uporabili diagnostični ultrazvok Resona 7 (Mindray, Shenzhen, Kitajska) in srednje veliko line- arno sondo (Model L11-3U, Mindray, Shen- zhen, Kitajska). Merilca sta bila predhodno usposobljena za ultrazvočne meritve. Pri vseh preiskovancih smo debelino mišice iz- merili na dominantni nogi ter zajeli tri loče- ne meritve pri vsaki mišici. Izmed treh zaje- tih slik posamezne mišice smo izbrali tisto z vidnejšimi mišičnimi vlakni in aponevrozo. Preiskovanci so ležali sproščeno na fizio- terapevtski postelji, kot je razvidno s Slike 1 (kot v kolku in kolenu je bil 0°). Mišično- -tetivni kompleks je bil označen s pomočjo palpacije in izometrične kontrakcije mišice. Zajem slike posamezne mišice je bil po ce- lotni dolžini od narastišča do izvora, čemur je sledila določitev debeline mišice na treh mestih (proksimalni, srednji in distalni del mišice). Srednji del je bil določen pri najve- čji debelini, proksimalni in distalni del pa 2 cm višje in nižje. Med zajemom slike smo sondo premikali s 3–5-sekundnim zami- kom po prej označeni liniji ter jo ustrezno obračali, da je ostala pravokotno na sondo in usmerjena glede na orientacijo mišičnih fasciklov. Med zajemom slike smo uporabili minimalen pritisk. Za izboljšanje stika med kožo in sondo smo uporabili ultrazvočni gel (AquaUltra Basic, Ultragel, Budimpešta, Madžarska). Slika 1: Primer meritve debeline mišice dolge glave biceps femoris Drugi sklop meritev je bil opravljen z roč- nim dinamometrom za vrednotenje ma- ksimalne jakosti mišic podlakti. Merjenci so meritev opravili dvakrat posamično na vsaki roki in dvakrat z obema rokama hkrati. Merjenec je opravil po dve poskusni meri- tvi in dve največji hoteni kontrakciji stiska pesti v vsakem pogoju. Med ponovitvami so imeli vsaj 30 sekund odmora. Zabeležili smo največje sile, ki jih je preiskovanec do- segel v unilateralnih in bilateralnih posku- sih. Preiskovanec je držal dinamometer ozi- roma dinamometra tako, da je posnemal položaj mrtvega dviga, z rahlim upogibom rame in komolcem v iztegnjenem položaju (Slika 2). Merjenec je stisnil in zadržal dina- mometer z največjo možno silo vsaj pet se- kund. Preiskovance smo med testiranjem glasno verbalno spodbujali. Tretji sklop meritev je bil opravljen na izo- metričnem dinamometru (S2P, Science to Practice) z vgrajenimi senzorji sil (model 1-Z6FC3/200 kg) z namenom vrednotenja največje izometrične jakosti upogiba in iz- tega kolena (Slika 3). Meritve smo opravili kvazirandomizirano in uravnoteženo, kar pomeni, da smo v nekaterih primerih začeli z upogibom, nato z iztegom ter prav tako v nekaterih primerih z bilateralnim iztegom oziroma upogibom in nato z unilateralnimi iztegi oziroma upogibi in obrnjeno. Dina- mometer je bil pred testom kalibriran po navodilih proizvajalca. Preiskovanec se je usedel na stol dinamometra, pri tem je bil celoten hrbet v stiku z naslonjalom (koti: kolk 100° in koleno 120°). Nastavitve stola so bile prilagojene tako, da je bilo prostora med sedežem in nogo toliko, da ni oviral izvedbe posamezne naloge in da je bila os kolenskega sklepa poravnana z osjo dina- mometra. Prav tako je bila delovna noga preiskovanca v nevtralnem položaju, brez zunanje in notranje rotacije v kolčnem skle- pu. Ročica dinamometra je bila prilagojena dolžini noge preiskovanca, vpetje je bilo tako nad lateralnim maleolom (5 cm pro- ksimalno) in močno zatesnjeno. Za boljšo stabilnost med testom je bilo preiskovancu naročeno, naj uporablja ročici na robu se- Slika 2: Merjenje jakosti stiska pesti z dinamo- metrom Slika 3: Položaj preiskovanca med merjenjem jakosti upogiba in iztega kolena 168 deža za oprijem. Za vsako nalogo je mer- jenec opravil tri poskusne ponovitve s 50, 75 in 90 % ocenjene največje zmogljivosti, temu so sledile tri ponovitve največje ho- tene kontrakcije, med katerimi so bili eno- minutni odmori. Tudi pri tej nalogi so imeli preiskovanci pri vsaki ponovitvi glasno ver- balno spodbudo. Zadnji sklop meritev je zajemal merjenje maksimalne jakosti (1 RM) pri mrtvem dvi- gu. Preiskovanci so ogrevanje začeli s pra- zno palico ter postopoma dvigovali breme po lastnem občutku. Po prvih nekaj ogre- valnih serijah so izvajali le po eno ponovi- tev pri nadaljnjih bremenih, da bi se izognili vplivu utrujenosti. Ogrevanje, dodajanje bremena in odmor so si preiskovanci lahko določili sami, pri izvedbi pa so bili glasno verbalno spodbujani. Za testiranje 1 RM so imeli na voljo tri ponovitve. V analize smo vzeli tako absolutni 1 RM (v kg) in 1 RM, normaliziran na telesno maso (kg/kg). Statistična analiza Za statistično analizo smo uporabili pro- gram IMB SPSS Statistics 25 (IBM, New York, USA). Za vse parametre smo izračunali opi- sno statistiko (povprečne vrednosti, stan- dardni odklon, minimum in maksimum). Normalnost porazdelitve podatkov smo preverili s Shapiro-Wilkovim testom in hi- stogramom. Za ugotavljanje povezanosti spremenljivk smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient (r), pri čemer smo rezultate interpretirali kot: 0,1–0,29 majhna povezanost; 0,3–0,49 zmerna povezanost; 0,5–0,69 velika povezanost; 0,7–0,89 zelo velika povezanost; 0,9–0,99 popolna pove- zanost (Akoglu, 2018). Pri ordinalnih spre- menljivkah ali nenormalno porazdeljenih spremenljivkah smo uporabili Spearmanov korelacijski koeficient (ρ). Statistična značil- nost je bila sprejeta pri stopnji zaupanja α < 0,05. „Rezultati Opisna statistika V Tabeli 1 je zbrana opisna statistika meri- tev. Korelacije Opazili smo pomembno pozitivno kore- lacijo med absolutnim 1 RM in jakostjo iztegovalk kolena, tako surovo (r = .718, p < .05) kot normalizirano (r = .717, p < .05). Nobena druga spremenljivka ni pokazala pomembne korelacije z 1 RM. Za normali- ziran 1 RM ni bilo nobene statistično značil- ne povezave, zaznan je bil trend povezave z normalizirano jakostjo iztegovalk kolena (r = 0,646, p = 0,06), kar kaže na trend, ki bi ga lahko raziskali v nadaljnjih študijah z večjimi velikostmi vzorcev. Tabela 2 prika- zuje korelacijske koeficiente med 1 RM in drugimi spremenljivkami. Tabela 1. Opisna statistika Spremenljivka Povprečje SO Minimum Maksimum 1 RM (kg) 177,8 25,4 150,0 220,0 1 RM (kg/kgTM) 2,2 0,3 1,8 2,7 Debelina mišice (BF) 38,1 6,9 27,9 48,0 Debelina mišice (ST) 32,7 4,8 24,1 40,0 Debelina mišice (GM) 48,5 4,8 40,2 52,4 Odstotek telesne maščobe (%) 16,8 3,2 11,5 21,3 Telesna masa (kg) 82,1 2,6 79,6 86,2 Pusta telesna masa (kg) 64,9 2,7 61,2 69,7 Jakost stiska pesti (N) 594,2 86,2 500,1 797,2 Jakost iztegovalk kolena (N) 715,1 103,6 611,0 912,0 Jakost upogibalk kolena (N) 357,2 37,4 304,0 432,0 Jakost iztegovalk kolena (N/kgTM) 8,7 1,1 7,4 10,6 Jakost upogibalk kolena (N/kgTM) 4,3 0,4 3,8 5,0 Višina skoka (cm) 41,3 5,5 31,5 48,5 Obseg bokov (cm) 101,5 3,1 98,0 107,0 Obseg stegna (cm) 55,4 2,5 52,7 59,0 Obseg podlakti (cm) 29,1 0,9 27,4 30,5 Obseg nadlakti (cm) 34,2 1,5 32,0 36,5 SO – standardni odklon; kgTM – normalizirano na kilogram telesne mase Tabela 2. Korelacijska analiza Spremenljivka 1 RM 1 RM – Normaliziran Debelina mišice (BF) .032 .155 Debelina mišice (ST) .277 .295 Debelina mišice (GM) .378 .363 Odstotek telesne maščobe (%) .157 .097 Telesna masa (kg) .455 .250 Pusta telesna masa (kg) .198 .100 Jakost stiska pesti (kg) .147 -.033 Jakost iztegovalk kolena (N) .718* .611 Jakost upogibalk kolena (N) .359 .280 Jakost iztegovalk kolena (N/kgTM) .717* .646 Jakost upogibalk kolena (N/kgTM) .244 .225 Višina skoka (cm) -.099 .015 Obseg bokov (cm) .264 .129 Obseg stegna (cm) .455 .317 Obseg podlakti (cm) .532 .460 Obseg nadlakti (cm) .164 .068 kgTM – normalizirano na kilogram telesne mase; * – statistično značilna povezava raziskovalna dejavnost 169 „Razprava Namen naše raziskave je bil preveriti, ka- tere spremenljivke so povezane z 1 RM pri mrtvem dvigu pri zmerno do visoko treniranih posameznikih. Merili smo jakost stiska pesti, jakost iztegovalk in upogibalk kolena, antropometrijo, debeline zadnjih stegenskih mišic in velike zadnjične mišice ter navsezadnje 1 RM pri mrtvem dvigu. Rezultati raziskave so potrdili pomembno pozitivno korelacijo med absolutnim 1 RM in jakostjo iztegovalk kolena, prav tako je bil zaznan trend povezave z normalizirano jakostjo iztegovalk kolena. Nobena druga spremenljivka ni pokazala pomembne ko- relacije z 1 RM. Korelacija med jakostjo iztegovalk kolena in 1 RM pri mrtvem dvigu v naši raziskavi je bila pričakovana, saj imajo iztegovalke ko- lena veliko vlogo pri izvedbi mrtvega dvi- ga (Escamilla idr., 2000). V nasprotju s pri- čakovanji nismo odkrili nobene povezave z upogibalkami kolena in 1 RM pri mrtvem dvigu. Meritve sEMG pri mrtvem dvigu so pokazale večjo aktivnost iztegovalk kolena v primerjavi z upogibalkami kolena, vendar so avtorji raziskav še vedno neenotni (Mar- tín-Fuentes idr., 2020). Eden izmed razlo- gov za dobljene rezultate v naši raziskavi bi lahko bil kot v kolenu pri meritvah jakosti upogiba kolena. Escamilla idr. (2000) so izvedli biomehansko analizo dveh različic mrtvega dviga pri 24 dvigalcih uteži (sumo in konvencionalni način izvedbe). Pri mr- tvem dvigu so zabeležili kot v kolenu 126° ± 8°(sumo različica) oz. 124° ± 9 (konvenci- onalna različica) v začetnem delu giba ter 153° ± 8°(sumo različica) oz. 161° ± 8°(kon- vencionalna različica), ko je palica prečkala koleno, kar je v nasprotju s kotom v kolenu v začetnem položaju na izometričnem di- namometru v naši raziskavi, ki je obsegal 120°. Prav tako lahko v ozir vzamemo polo- žaj kolkov. V omenjeni raziskavi so zabeležili v začetnem delu dviga kot v kolkih 77° ± 7° (sumo različica) oz. 72° ± 13° (konvencional- na različica) ter 106° ± 8° (sumo različica) oz. 114° ± 11° (konvencionalna različica), ko je palica prečkala koleno, medtem ko so pre- iskovanci v naši raziskavi na izometričnem dinamometru imeli kot v kolkih 100°. Ker so zadnje stegenske mišice dvoskle- pne mišice (Kellis in Blazevich, 2022) in ker je mrtvi dvig dinamična vaja (Camara idr., 2016), poleg tega je bila v našem primeru meritev upogibalk kolena izvedena v sta- tičnem, fiksnem položaju in zunaj meja ko- tov, ki jih vadeči zajame skozi gib, sta lahko to razloga za pomanjkanje korelacij z 1 RM. Zato bi bilo treba za relevantnejše rezultate v prihodnje izmeriti jakost mišic v različnih kotih, ki imitirajo mrtvi dvig. Omeniti je treba tudi razlike med mrtvim dvigom in upogibom kolena na dinamometru. Mrtvi dvig je – na grobo opisano – izteg gležnjev, kolen in bokov (Camara idr., 2016) oziroma dinamično izveden gib, medtem ko smo v naši raziskavi merili jakost upogibalk kolena v statičnih pogojih, kar lahko dodatno pod- krepi pomanjkanje korelacij z uspešnostjo izvedbe mrtvega dviga. V prihodnje bi bilo treba meriti jakost upogibalk kolena pri raz- ličnih kotih v kolenu ter tudi v dinamičnih pogojih oz. med samo izvedbo mrtvega dviga. V prejšnjih raziskavah je bilo dokazano (Jukic idr., 2021), da je lahko jakost prijema oziroma prijem palice omejitveni dejav- nik, saj lahko zmanjša število opravljenih ponovitev ali pa zmanjša % bremena, ki ga bi bil posameznik sicer sposoben dvi- gniti. Če je omejitveni dejavnik jakost mi- šic podlakti, so lahko rešitev dvižni trakovi (Jukic idr., 2021), saj prenesejo del bremena s prstov na zapestja ter s tem omogočajo večji prenos sile in dvig večjih obremenitev. Omeniti pa je treba, da jih tekmovalci po pravilih mednarodne powerlifting zveze na tekmovanjih ne smejo uporabljati, lahko pa služijo kot pripomoček v trenažnem proce- su. Povezave z 1 RM pri mrtvem dvigu in jakostjo prijema v naši raziskavi nismo opa- zili. Razlog za to bi lahko bil položaj drža- nja ročnega dinamometra. V naši raziskavi so preiskovanci posnemali položaj držanja palice pri izvajanju mrtvega dviga, kar je vključevalo rahel upogib rame ob iztegnje- nem komolcu. Ta pristop se razlikuje od splošnih priporočil za izvedbo testa stiska jakosti pesti, kar lahko vpliva na rezultate. Raziskava Ng in Fan (2001) poudarja, da lah- ko spremenjen položaj komolca vpliva na natančnost meritev jakosti stiska pesti. Zato bi lahko odstopanje pri rezultatih v naši raz- iskavi delno pripisali tej specifični metodi držanja dinamometra. Da bi bolje razumeli vpliv tega dejavnika, bi bilo smiselno iz- vesti dodatne analize in morda prilagoditi postopek testiranja oziroma testirati jakost stiska pesti v različnih kotih komolca. Poleg tega bi lahko raziskave v prihodnje preučile druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na po- vezavo med jakostjo stiska pesti in spodnji- mi okončinami, ter tako pripomogle k ce- lovitejšemu razumevanju teh kompleksnih medsebojnih odnosov. Raziskave potrjujejo hipotezo, da je preč- ni presek mišice močan napovedovalec mišične jakosti in živčno-mišične učinko- vitosti (kot npr. maksimalni vertikalni skok) pri moških in ženskah. Sklepamo lahko, da služi prečni presek mišice kot pomembna osnova za gradnjo tako mišične jakosti kot mišične moči (Suchomel in Stone, 2017). Suchomel in Stone sta v svoji raziskavi pri 17 treniranih moških preučevala povezavo med prečnim presekom, jakostjo in drugi- mi dejavniki. Ugotovili so, da imata prečni presek mišice vastus lateralis in biceps fe- moris pozitiven vpliv na 1 RM pri počepu, in dodajajo, da se morajo posamezniki osredotočiti na povečanje prečnega pre- seka predvsem mišic spodnjih okončin, če želijo povečati 1 RM. Kljub temu, da je debelina mišice pomembna determinanta mišične jakosti, v naši raziskavi nismo od- krili jasne povezave z uspešnostjo mrtvega dviga. Prav tako smo se v raziskavi osredotočili na vpliv telesnih mer na maksimalno jakost, pri čemer smo se zgledovali po prejšnjih ugotovitvah, opravljenih na visoko trenira- nih športnikih, kot je raziskava Mayhew idr. iz leta 1993. Njihova študija je zajemala 58 igralcev ameriškega nogometa in pokaza- la, da ima antropometrija pomemben vpliv na 1 RM pri mrtvem dvigu, potisku s prsi in počepu, zlasti na obseg in prečni presek rok ter obseg nog. Čeprav smo v raziskavi podrobno izmerili omenjene antropome- trične parametre (ter druge) in so bili pre- iskovanci dobro trenirani, nam ni uspelo odkriti korelacij med temi merjenji in ma- ksimalno jakostjo pri mrtvem dvigu. To ne- ujemanje s prejšnjimi raziskavami kaže, da bi bili rezultati morda drugačni, če bi vklju- čili večji vzorec preiskovancev, zlasti pa, če bi populacijo razširili na oba spola. Eden izmed ključnih omejitvenih dejavni- kov naše raziskave je omejeno število pre- iskovancev, ki bi lahko vplivalo na splošno reprezentativnost rezultatov. Raziskava Mayhewa idr. (1993) je zajemala 58 igral- cev ameriškega nogometa, kar je morda prispevalo k jasnejšemu razumevanju po- vezav med antropometrijo in maksimalno jakostjo. Ob teh ugotovitvah bi bilo smi- selno razmisliti o nadaljnjih raziskavah, ki bi vključevale večji in homogenejši vzorec preiskovancev, saj bi to lahko pripomoglo k celovitejšemu razumevanju morebitne povezanosti morfoloških in funkcionalnih spremenljivk z uspešnostjo pri izvedbi mr- tvega dviga. 170 „Zaključek Mišična jakost ima ključno vlogo v celo- vitem razvoju športnika, zlasti v discipli- nah, pri katerih je izvajanje kompleksnih gibalnih nalog ključno. To velja predvsem za športe, kot je troboj moči, pri katerem največja jakost neposredno določa uspe- šnost izvedbe nalog in zmanjšuje tveganje za poškodbe. V jakostnih športih je jakost pomembna, saj ima tesno povezavo s tek- movalnim uspehom. Mrtvi dvig je večskle- pna vaja, ki vključuje mišice celega telesa, zato je v središču športne diagnostike in uvrščena v trenažni proces športnikov. V okviru naše raziskave smo se osredotoči- li na identifikacijo ključnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na uspešnost pri izvedbi mrtvega dviga. Rezultati naše študije so pokazali, da obstaja korelacija med jakostjo iztegovalk kolena in maksimalno jakostjo pri mrtvem dvigu. Ugotovili smo, da no- bena druga analizirana spremenljivka ni pokazala korelacije z 1 RM. Pomembno je poudariti, da moramo biti pri interpretaci- ji rezultatov previdni, saj smo v raziskavo vključili omejeno število preiskovancev moškega spola, le 12 posameznikov. Za pridobitev zanesljivejših in generaliziranih zaključkov bi bilo v prihodnjih raziskavah smiselno vključiti večji vzorec preiskovan- cev obeh spolov z bolj podobnimi trena- žnimi procesi. Naša raziskava lahko služi kot temelj in vodilo za nadaljnje študije, kjer bi bilo treba razširiti vzorec in upoštevati širši spekter spremenljivk, ki bi lahko vplivale na rezultate. Raziskave s homogeno skupino športnikov obeh spolov bodo omogočile boljše razumevanje kompleksnih interakcij med uspešnostjo pri izvedbi mrtvega dvi- ga in različnimi dejavniki, kar bo imelo po- membne implikacije za oblikovanje učinko- vitih trenažnih programov in periodizacijo športnikov v teh zahtevnih disciplinah. „Literatura 1. Beenakker, K. G., Ling, C. H., Meskers, C. G., et al. Patterns of musclestrength loss with age in the general population and patientswith a chronic inflammatory state. Ageing Res Rev. 2010;9(4):431–436.6. 2. Betz, T. M., Wehrstein, M., Preisner, F., Ben- dszus, M., & Friedmann-Bette, B. (2021). Reliability and validity of a standardised ul- trasound examination protocol to quantify vastus lateralis muscle. Journal of Rehabili- tation Medicine, 53(7), jrm00212. https://doi. org/10.2340/16501977-2854 3. Buckley, C., Stokes, M., & Samuel, D. (2018). Muscle strength, functional endurance, and health-related quality of life in active older female golfers. Aging clinical and experi- mental research, 30(7), 811–818. https://doi. org/10.1007/s40520-017-0842-4 4. Cawthon, P. M., Fullman, R. L., Marshall, L., et al. Physical perform-ance and risk of hip fractures in older men. J Bone Miner Res.2008;23(7):1037–1044. 5. Camara, K. D., Coburn, J. W., Dunnick, D. D., Brown, L. E., Galpin, A. J., & Costa, P. B. An Exa- mination of Muscle Activation and Power Characteristics While Performing the Dea- dlift Exercise With Straight and Hexagonal Barbells. Journal of Strength and Conditio- ning Research 30(5):p 1183–1188, May 2016. DOI: 10.1519/JSC.0000000000001352 6. Deng, M., Yan, L., Tong, R., Zhao, J. J., Li, Y., Yin, Y., … & Zhou, X. (2022). Ultrasound as- sessment of the rectus femoris in patients with chronic obstructive pulmonary disease predicts sarcopenia. International Journal of Chronic Obstructive Pulmonary Disease, Vo- lume 17, 2801–2810. https://doi.org/10.2147/ copd.s386278 7. Ema, R., Wakahara, T., Mogi, Y., Miyamoto, N., Komatsu, T., Kanehisa, H., … & Kawakami, Y. (2013). in vivo measurement of human rec- tus femoris architecture by ultrasonography: validity and applicability. Clinical Physiolo- gy and Functional Imaging, 33(4), 267–273. https://doi.org/10.1111/cpf.12023 8. Escamilla, R. F., Francisco, A. C., Fleisig, G. S., Barrentine, S. W., Welch, C. M., Kayes, A. V., Speer, K. P., & Andrews, J. R. (2000). A three-di- mensional biomechanical analysis of sumo and conventional style deadlifts. Medicine and science in sports and exercise, 32(7), 1265– 1275. https://doi.org/10.1097/00005768- 200007000-00013 9. Fonseca, J., Machado, F. V. C., Santin, L. C., An- drello, A. C., Schneider, L. P., Fernandes Belo, L., Rodrigues, A., Fernandes Rugila, D., Furla- netto, K. C., Hernandes, N. A., & Pitta, F. (2021). Handgrip Strength as a Reflection of General Muscle Strength in Chronic Obstructive Pul- monary Disease, COPD: Journal of Chronic Obstructive Pulmonary Disease, 18:3, 299– 306, DOI: 10.1080/15412555.2021.1919608 10. Fragala, M. S., Alley, D. E., Shardell, M. D., et al. Comparison of hand-grip and leg extension strength in predicting slow gait speed inol- der adults. J Am Geriatr Soc. 2016;64(1):144– 150. 11. Garhammer, John. A Review of Power Ou- tput Studies of Olympic and Powerlifting: Methodology, Performance Prediction, and Evaluation Tests. Journal of Strength and Conditioning Research 7(2):p 76–89, May 1993. 12. Hoffmann, R. M., Ariagno, K., Pham, I. V., Jar- rett, D. Y., Mehta, N. M., & Kantor, D. (2021). Ultrasound assessment of quadriceps fe- moris muscle thickness in critically ill chil- dren*. Pediatric Critical Care Medicine, 22(10), 889–897. https://doi.org/10.1097/ pcc.0000000000002747 13. Jeong, J., Han, J. H., Cho, J., & Lee, W. (2016). Reliability and validity of a personal com- puter based muscle viewer for measuring upper trapezius and transverses abdominis muscle thickness. Physical Therapy Reha- bilitation Science, 5(3), 155–161. https://doi. org/10.14474/ptrs.2016.5.3.155 14. Jukic, I., García-Ramos, A., Baláš, J., Malecek, J., Omcirk, D., & Tufano, J. J. (2021). Ergogenic effects of lifting straps on movement velo- city, grip strength, perceived exertion and grip security during the deadlift exercise. Physiology & Behavior, 229, 113283. https:// doi.org/10.1016/j.physbeh.2020.113283 15. Kellis, E., Blazevich, A. J. Hamstrings force- -length relationships and their implications for angle-specific joint torques: a narra- tive review. BMC Sports Sci Med Rehabil. 2022 Sep 5;14(1):166. doi: 10.1186/s13102- 022-00555-6. PMID: 36064431; PMCID: PMC9446565. 16. Knudson, D. V. (2009). Correcting the use of the term “power” in the strength and con- ditioning literature. The Journal of Strength & Conditioning Research, 23(6), 1902–1908. 17. Lambell, K., Tierney, A. C., Wang, J. C., Na- njayya, V. B., Forsyth, A., Goh, G. S., … & King, S. D. (2020). Comparison of ultrasound-de- rived muscle thickness with computed to- mography muscle cross-sectional area on admission to the intensive care unit: a pilot cross-sectional study. Journal of Parenteral and Enteral Nutrition, 45(1), 136–145. https:// doi.org/10.1002/jpen.1822 18. Lauretani, F., Russo, C. R., Bandinelli, S., et al. Age-associatedchanges in skeletal muscles and their effect on mobility: an oper-atio- nal diagnosis of sarcopenia. J Appl Physiol. 2003;95(5):1851–1860. 19. Liu, W., Wu, H. D., Ling, Y. T., Shea, Q. T. K., Na- zari, V., Zheng, Y., … & Zong-Hao, C. (2023). Reliability and validity of assessing lower- -limb muscle architecture of patients with cerebral palsy (cp) using ultrasound: a syste- matic review. Journal of Clinical Ultrasound, 51(7), 1212–1222. https://doi.org/10.1002/ jcu.23498 20. Martien, S., Delecluse, C., Boen, F., Seghers, J., Pelssers, J., Van Hoecke, A. S., & Van Roie, E. (2015). Is knee extension strength a better predictor of functional performance than handgrip strength among older adults in three different settings?. Archives of geronto- logy and geriatrics, 60(2), 252–258. https://doi. org/10.1016/j.archger.2014.11.010 21. Martins, J., da Silva, J. R., da Silva, M. R. B., Bevilaqua-Grossi, D. Reliability and Validity of the Belt-Stabilized Handheld Dynamometer in Hip- and Knee-Strength Tests. J Athl Train. 2017 Sep;52(9):809–819. doi: 10.4085/1062- 6050-52.6.04. Epub 2017 Aug 8. PMID: 28787180; PMCID: PMC5634229. raziskovalna dejavnost 171 22. Mayhew, J. L., Piper, F. C., & Ware, J. S. (1993). Anthropometric correlates with strength performance among resistance trained at- hletes. The Journal of sports medicine and physical fitness, 33(2), 159–165. 23. Ng, G. Y., & Fan, A. C. (2001). Does Elbow Po- sition Affect Strength and Reproducibility of Power Grip Measurements? Physiotherapy, 87(2), 68–72. https://doi.org/10.1016/S0031- 9406(05)60443-9 24. Norton, K. (2018). Standards for Anthropome- try Assessment. 10.4324/9781315385662-4. 25. Rantanen, T., Era, P., Kauppinen, M., et al. Maximal isometricmuscle strength and soci- oeconomic status, health, and physicalacti- vity in 75-year-old persons. J Aging Phys Act. 1994;2(3):206–220.7. 26. Suchomel, T. J., & Stone, M. H. (2017). The Relationships between Hip and Knee Exten- sor Cross-Sectional Area, Strength, Power, and Potentiation Characteristics. Sports (Basel, Switzerland), 5(3), 66. https://doi. org/10.3390/sports5030066 27. Tieland, M., Verdijk, L. B., de Groot, L. C., & van Loon, L. J. (2015). Handgrip strength does not represent an appropriate measure to evalu- ate changes in muscle strength during an exercise intervention program in frail older people. International journal of sport nutrition and exercise metabolism, 25(1), 27–36. https:// doi.org/10.1123/ijsnem.2013-0123 dr. Žiga Kozinc, doc., Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju ziga.kozinc@fvz.upr.si