Amerikanskj List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote 4H. šte vilka JToliet. Illinois. novembra 1909 Letnik XV111 KONVENCIJA V NEW ORLEANSU. Predsednik Taft govoril za previdno razširjavo kanalskega omrežja v deželi. GRADNJA VELIKEGA KANALA. Odvisna od sklepov deželne postavo-daje v prihodnjem zasedanju. New Orleans, La., 3. nov. — Guverner Deneen in njegovi svetovalci so sklenili, da postavijo gradnjo globokega kanala za glavno geslo ob bodočem volitvenem boju v državi Illinois. To se je razglasilo tu davi pred odhodom delegatov iz Chicage. Chica-ški' deputaciji je bila prepuščena dolžnost izjaviti, da so zaključki konvencije v New Orleansu postavili gradnjo globokega kanala od velikih jezer do Mehikanskega zaliva ozir. od Chicage do New Orleansa za glavno politično in praktično geslo, katero imajo vpoštevati prebivalci ob rekah Illinois in Mississippi, a še posebno v državi Illinois, kjer se mora vse prebivalstvo 'navdušiti za veliki načrt, tako da se v tej državi prične z gradnjo kanala brž ko mogoče. Predvsem bo treba delovati na to, da državno po-stavodajstvo dovoli $20,000,000 v svr-ho gradnje, kar bo pa stalo mnogo truda. New Orleans, La., 2. nov, — Ali se bo vršila še jedna konvencija glede gradnje globokega kanala, je odvisno od tega-, kako sc bo zadržal kongres, če se bo Mo deželno postavodajstvO v svojem prihodnjem zasedanju pripraviti k temu, da dovoli denarjev zh uresničenje globoko kan a 1 s kc ga riačrt-ta, potem je zadnja kdiivettcija, dosegla svoj namen in nadaljnje konvencije bodo nepotrebne. Če pa pride drugače, bo izvrševalni odbor zveze za gradnjo kanala sklical novo konvencijo. New Orleans, La,, 1, nov. — Predsednik Taft je s svojim prihodom v New Orleans končal svojo vožnjo po reki in bo čez dva dni nadaljeval svoje potovanje po železnici. Po sporedu je imel gospod Taft po-poludne govor pred tukaj zasedajočo konvencijo glede globokega kanala. Priporočal je razširjavo kanalskega omrežja v deželi. Ponavljal je, da jc v svrho izpeljave tacih načrtov za izdajo bondov, da se dela kar le mogoče pospešijo, a dostavil je tudi svarilo, nikar se ne prenagliti in razcepiti, nego počasi izvajati načrt za načrtom, in vedno tam, kjer je korist za celo-deželo največja. Po svojem govoru se je g. Taft podal v nadškofijsko palačo, kjer je z nadškofom Blenkom zaužil malo ju-žino, nakar je šel gledat žoganje z nogami. Potem sc je udeležil slavnostne pojedine v Pickwick Clubu in zvečer predstave v francoski operi. čedno gospodarstvo. New York, 1. nov. — Poslopje kazenskega sodišča, ki sc je pričelo graditi leta 1890. in ki je stalo $2,000,000, so inženirji stavbinskega urada proglasili za razpadljivo, da leze na kup. Poslopje, ki je zgrajeno iz opeke, je o-sem nadstropij visoko in stoji na mo-čevini. V zidovju so razpoke, ki se raztegajo od strehe do temelja. Pravijo, da se da poslopje popraviti za $200,000 stroškov. Žrtve nogožoganja. West Point, N. Y., 31. okt. — Kadet Eugene A. Byrne iz Buffala, N. Y., če-trtoletnik zavezne vojaške akademije, je umrl davi kot žrtev nogožoganja (football game). Nekaterniki pravijo, da se vsled tega dogodka kadetje v West Pointu in Annapolisu ne bodo več udeleževali te nevarne igre, pri kateri si je Byrne zlomil tilnik. Kokomo, Ind., 31. okt. — Tu je bii pri nogožoganju smrtno ranjen Ogle •Seagraves. , Omaha, Neb., 31. okt. — Coe Cody, srednješolec, si je pri nogožoganju zlomil ključnico. , Ni dobil ženitne licence. Oroville, Cal., 1. nov. — John Pinkney Ware, ki je star 70 let in tukajšnji meščan, je prišel v soboto pred okrajnega kierka Batchelderja in prosil licence, da bi se mogel oženiti s Coro May Burns. Njeno starost je njena mati navedla na 15 let, a deklica ni bila videti starejša nego 13. Čeprav je nevestina mati, gospa Eliza Baglin, privolila v možitev, ni hotel Batchel-der izdati licence. Nadzorstvo čez deklico se materi bržkone odvzame in izroči uradniku mladinskega sodišča, J. A. Glennu. Ko je najprej slišal prošnjo za izdanje licence, je Colonel Bat-chelder mislil, da jo hoče mati, ki je po njeni izpovedi stara 34 let, imeti zase. Volitve. New York, 3. nov. — William Gay-nor iz Brooklyna, bivši član državnega višjega sodišča in kandidat demokratov za župana Velikega New Yorka, je bil včeraj izvoljen z večino 73,016 glasov. Gaynor je namreč dobil 250,-678 glasov, republikanec O. T. Ban-nard 177,662 in neodvisni kandidat William R. Hearst 153,843. Mestno svctovalstvo bo štelo 43 demokratov in 36 fusionistov (Bannardovih in Hearstovih pristašev). Doslej je videti, da bodo imeli republikanci v državni postavodaji večino 43 glasov, kar pomenja pridobitev petih glasov. Volitve za senat se niso vršile. Cleveland, O., 2. nov. — Župan Tom L. Johnson, ki je spet kandidiral, je poražen. Njegov nasprotnik Herman Baehr ima najmanj 4000 glasov večine. .In nele Johnson, ampak z njim so bili poraženi vsi drugi demokratski kandidatje, izvzemši morda enega, namreč mestnega državnega pravdni-ka. Značilno je, da se je proti njemu glasovalo ravno v onih delih mesta, kjer vozijo Johnsonove “tricentne” u-lične železnice. Baehr je prvi republikanski župan, -W ga bo Cleveland imel v desetih letih, Gary, Ind., 3, nov. — Demokratski županski kandidat Thomas Knotts je bil izvoljen z večino 55 glasov. Indianapolis, Ind., 2. nov. — Republikanski županski kandidat Samuel Lewis je dobil skupaj 27,170 glasov, njegov nasprotnik, demokrat Charles A. Gauss 25,702, Nič VfeČ malih čekov. Za dhéni •L.jiàhuarja 1910 bode nezakonito 'napisati ček za kako svoto manjšo od $1. Kazen za prestopek bo globa ali zapor za šest mesecev. Na stotine protestov vpošiljajo trgovci, posebno oni, ki dobivajo naročila po pošti, proti točki 178. kazenske postave, ki je bila potrjena dne 4. marca 1909 in ki določa, tla ne sme nihče narediti, izdati, krožiti ali izplačati nobene note (nakaznice), nobenega čeka ali memoranda (spomenice) in nobene druge obveznice za manjšo svoto nego $1 namenjene za kroženje kakor denar ali za sprejemanje ali rabo namesto zakonitega denarja Združenih Držav.. Strašna sirovost. Carlinville, Til., 1. nov. — Na pokopališču tega mesta . (Carlinville City Cemetery) so siroveži napravili v Hal-loween-proslavo okoli $8,000 škode. Nad 100 nagrobnih spominkov jc bilo poškodovanih. Mali kameni, stari sko-ro že sto let, so bili istotako razbiti, kakor moderni spominki. Težka vrata neke grobnice so bila razdejana s kladivom in dletom. Dva siroveža sta bila zasačena. Rokovnjaška. Paterson, N. J., 2. nov. ■— Petdeset italijanskih delavcev', ki tu delajo za neko tvrdko pri železniški gradnji ter stanujejo v neki bajti, so štirje lopovi hladnokrvno oropali in jim pobrali vse njihove prihranke, okoli $1600. Četveri rokovnjači so se predstavili delavcem kot zavezni uradniki, ki zasledujejo ponarejene denarje. Drugega za drugim so poklicali delavce iz bajte, ga zvezali in mu odvzeli prihranke. Ko so takisto zadnjega moža oplenili, so ubegnili. Maršal ustreljen. Des Moines, la., 2. nov. -r-, “Pat” Hatton, mestni maršal iz Carrolla, la., je bil davi ob 7. uri nedaleč od Glid-dena, 7 milj vzhodno od Carrola, u-streljen. Dva razbojnika sta tam ponoči vlomila v neko hišo. Hatton ju je že aretiral in spremljal z naperjenim revolverjem do svojega voza. Naenkrat pa ga je eden izmed dvojice ustrelil. Krdelo 75 meščanov je zasledovalo zločinca in ju tudi ujelo v nekem kozurišču. V Carrollu se zbira ljudstvo, da roparja po njunem prihodu linča. Carroll, Iowa., 2. nov. — Moška, ki ju je prijel maršal Hatton, se imenujeta Ernest Linquist in Oskar Olsen, in trdita, da sta se priselila iz Švedije šele pred šestimi meseci. Linquist je priznal, da je on ustrelil Hattona; morilec je sam težko obstreljen v trebuh. Amnestija še traja. Kakor našim čitalcem znano, je pomilostil avstrijski cesar lani o priliki svojega jubileja vojaške begune, ki so se odtegnili naborni stavi in so odpotovali v inozemstvo. Tega pomilošče-nja so deležni pa le tisti, ki so se odtegnili naborni stavi pred 2. decembrom leta 1907, in ki se vrnejo v domovino najkasneje do 1. decembra 1909 in se do tega časa osebno zglasijo pri svojem okr. glavarstvu. Kdor ima torej sorodnike, ki so vojaški beguni kje v inozemstvu, naj jih opozori, da ne bodo nič kaznovani, če se vrnejo in zglasijo pri okr. glavarstvu do 1. decembra 1909 in če bo dani zgoraj obrazloženi pogoji. RAZSODBA JE POTRJENA. Prizivno sodišče vzdržuje odloko v znanem slučaju Gompers, Morrison in Mitchell. OBSOJENI SO BILI V ZAPOR. Sodišče misli, da se mora vsakdo po koriti odredbam zakona. Washington, 2. nov. — Distriktpo prizivno sodišče je potrdilo odloko najvišjega sodišča za distrikt Columbia, s katero so bili predsednik Samuel Gompers, tajnik Frank Morrison in podpredsednik John Mitchell od “A-merican Federation of Labor” obsojeni zaradi preziranja sodišča v slučaju Buck Stove & Range Co. Višji sodnik Sheppard se iz ustavnih razlogov ni pridružil razsodku sodišča. Prizivno sodišče je mnenja, da je glavno vprašanje, za katero se je Šio, ali se mora pokoren biti ustavno obstoječim oblastvom vladnim, ali se jim sme kiju bovati. Okolnost, da so obtoženci u-radniki organiziranih ameriških delavcev, podeljuje slučaju prav posebno važnost in zvišuje resnost položaja, ampak dovoljeno ne sme biti, da ta Okolnost vpliva na razsodbo. “Ako bi bilo kaki organizaciji državljanov, najsi bo močna kakorkoli,” pravi sodišče, “dovoljeno, prezirati sodnij ska povelja, bi temu zgledu tudi kmalu sledili posamnikt. Ampak organizacije in posamezniki so podvrženi zakonu in nijeden izmed njiju ne stoji nad njim. Ako bi smel kak državljan, čeprav odkritosrčno misleč, da so se njegove pravice kršile, po svoji volji odločiti, ali in vkoliko naj bo pokoren zakonitim odredbam, kakor jih je sodišče tolmačilo, ko bi vendar smel rabiti samo sredstvo priziva, potem bi nele sodišča, marveč tudi vlada prišla ob moč in družba bi padla nazaj v stanje anarhije ali brezvladja." Najvišje sodišče distrikta Columbia je bilo Samuela Gompersa, Johna Mit-chella in Franka Morrisona od “American Federation of Labor” obsodilo v zapor za 12. 9 ozir. 6 mesecev, ker se ti trije obtoženci niso pokorili povelju sodišča, po katerem jim jc bilo prepovedano, staviti Buck’s Stove & Range kompanijo v St. Louisu, Mo., še dalje na črni imenik v svrho bojkotiranja te združbe. Ime korporacije je bilo sicer s črnega imenika federacije odstranjeno, ampak gospoda Gompers in Mitchell sta bojkot še nadalje vzdrževala s tem, da sta tvrdko večkrat omenjala v "Federationistu”, uradnem glasilu federacije. Vsled bojkota se je kupčija omenjene tvrdke znižala za 50 odstotkov. Bojkot je bil vprizorjen proti tvrdki, ker se je unija kovinskih likal-cev razprla s tvrdko, zahtevajoč v soglasju s federacijo deveturen delavnik. Družba ni privolila v zahtevo in njeno ime je bilo objavljeno v črnem imeniku. Mati s četverimi otroci zgorela. Pittsburg, Pa., 2. nov. —• Go. Wm. Marlow s četverimi otroci je storila smrt v plamenih svoje goreče hiše ob. mestni meji. Prevrnjena svetilmca je povzročila ogenj. Svoje peto dete je mati rešila, preden je sama zgorela. Njen soprog in dva sina so bili začasa nezgode v bližnjem premogovniku na delu. Ko je bila svetiljka prevrnjena v kuhinji, se je goreči petrolej razlil na vse strani in je vse užgal. Gospa Marlow je nesla svoje najmlajše dete hitro na dvorišče in se je potem vrnila v hišo, da reši svoje druge štiri otroke, ki so spali v gorenjem nadstropju. Plameni pa so se prehitro razširili in mati je z deco zgorela. Olejnik ni streljal na župana. Cleveland, O., 29. okt. — Po tukajšnjem mestu in odtod po vsej deželi se je raznesla vest, da je bil danes opolu-dne izvršen napad na župana Johnsona. Resnica je, da je neki Jos. T. Olejnik, ki ga angleški listi proglašajo za “Avstrijana”, streljal skoz okno v kavarno, v kateri so mu odklonili pijačo. V trenutku izstreljenja je župan Johnson z nekim prijateljem stopal v kavarno. Župan se ni niti ustavil, ampak je šel v kavarno in se je tam dal dvigniti po elevatorju v višje nadstropje, do jedilnice. Da Olejnik ni imel nikake namere streljati na župana, o tem je popolnoma prepričan policijski načelnik Kohler, ki je stre-ljalca podrobno zaslišal. Štrajk. St. Paul, Minn., 2. nov. — Tukaj in v Minneapolisu je 500 vkladalcev marmornih ploč zaštrajkalo. Zahtevali so osemuren delavnik in obenem zvišanje plače za 5c na uro. Sedaj dobivajo od 42^ do 60c na uro. Eksplozija v rudniku. Johnstown, Pa., 31. okt. — Dvanajst delavcev Jc bilo snoči usmrčenih v premogovniku Cambria Steel-kompa-nije, 2 milji od tu, bržkone vsled eksplozije dinamita. Usmrčenci so vsi inozemci. Trije delavci so se rešili, ker so splezali v glavnem preduhu po strmih rešilnih lestvah, kar se jim je vkljub strupenim plinom in razpadli-nam posrečilo. Začasa eksplozije je bilo v rudniku 15 delavcev. Eksplozija se je. pripetila ob solnčnem zahodu, ko so hoteli rudarji po končanem dnevnem delu odložiti svoje orodje. Po zračnem pritisku vsled eksplozije je bilo v sosednih seliščih mnogo oken popolnoma razbitih. Na stotine ljudi se je zbralo v neverjetno kratkem času ob vhodu v rudnik. Reševalci, ki so se vrstili, so začeli odstranjevati po-drtine v nižjeležečih rovih, kjer se je pripetila eksplozija. Ampak reševanje se je vršilo le prav počasi. Ko so ko-nečno prodrlj v kraj nesreče, so našli 12 trupel, stisnjenih skupaj. Vsi znaki kažejo na to, da so se nesrečneži zadušili. Rudniški uradniki molče o vzroku eksplozije, Pravijo, da pridejo .državni rudniški nadzorniki, kateri vso stvar pojasnijo, Trupla so bila pozno zvečer spravljena na površje. Doslej ni noben spoznan. Nesrečo je bržkone povzročila eksplozija dinamita. Tokio žaluje. Tokio, 1. nov. — Truplo umorjenega kneza Ito je dospelo danes popolu-dne semkaj in je bilo tu sprejeto s takimi častmi, kakršne so pristojale njegovemu slavnemu življenju v japonski državni službi. Znamenit je bil prizor, ki se je dpigral na kolodvoru, ko je semkaj dospel vlak, noseč truplo iz Yokosuke. Kolodvorski hodnik je bil poln odličnih osebnosti iz javnih in zasebnih krogov, ki so hotele izkazati umorjencu čast. Med njimi jc bilo pet princev. V Yokosuki je prešla predpravica, stražiti krsto, od mornarjev na vojake. Krsto so prenesli v ekvipažo in prepeljali v hišo ltovo. Ob cestah, koder se je pomikal sprevod, si je gnetlo na. stotisoče sožalnikov, Vse hiše so bile v žalovalnih zastavah. Te so bile živobojne, kakor zahteva japonski običaj. Truplo ostane na mrtvaškem odru v Itovi hiši do četrtka. Potem se bo vršil slovesni pogreb. Itov morilec prijet. Harbin, Mandžurija, 2. nov. •— Into-han Angan, Roreanec, ki je umoril kneza Ito, in njegovi namišljeni sokrivci bodo prepeljani v Soeul, kjer se bo vršila sodna obravnava proti njim. Ko jih je ruska policija prijela, je izročila ujetnike japonskim oblastvom. Zrakoplovnje na dnevnem redu. Hamburg, 1. nov. — Tu se je pričel teden zrakoplovnih vzletov, in že prvi dan je zaznamovati nezgodo. Mehanik Peguet je podjel vzlet z aeroplanom v precejšno višino, kjer je eksplodirala shramba bencina. Stroj je plaval niz-dolu, a nevarnost zgoreti je bila tako velika za zrakoplovca, da je v višini od 15 do 20 čevljev skočil doli. Ranil se je na prsih, a bode okreval. Kolera. Amoy, Kitaj, 1. nov. —■ Po uradnem naznanilu je bilo tu v zadnjih dveh tednih, ki sta se končala zadnjo soboto, 52 smrtnih slučajev vsled kolere in 78 vsled kuge. Red odklonjen. Pariz, 1. nov. — Ameriški poslanik White, ki izstopa iz svoje službe, je hvaležno odklonil od francoske vlade ponujeni mu veliki kordon častne legije, naj višje odlikovanje francosko. Obenem je naznanil svoje vzroke za odklonitev. Prvič izjavlja, da je bil vedno proti temu, da se ameriškim diplomatom podeljujejo taka odlikovanja, kot jih ameriška vlada nima na razpolago, in drugič smatra sprejetje tacega reda za nasprotno ameriškim običajem. Opomin. Rojake v Chicagi In okolici prosim, da malo potrpijo, ako sem še kateremu kaj dolžan. Vsega nisem mogel tako hitro poravnati, a prilično sem se že rešil, a vsega ne morem tako hitro poravnati. Drevo ne pade na en mah, za to bo že počasi prišlo vse na vrsto. V dolg me je pripravila dolga in mučna bolezen moje žene. Bolehala je več let in gotovo več zdravnikov nucala, pa brez vse pomoči dokler se nisem nameril na zdravnika, po imenu: Nick Zornak, doma iz Samobora na Hrvaškem, ki jo je menda popolnoma ozdravil. Ni mi žal, da sem se zadolžil, le da je žena zdrava, za to se omenjenemu zdravniku lepo zahvaljujem. Srčen pozdrav rojakom in rojakinjam širom Amerike. John Kočevar, 798 W. 22 St., Chicago, IH. ČUDEN DOGODEK VZBUJA POZORNOST. Grof Vetsera, namišljeni morilec cesarjeviča Rudolfa, baje umrl v Denveru, Colo. AVSTRIJA IŠČE NJEGOV GR0P-, Žaloigra v Meyerlingu se vršila pred dvajsetimi leti. Denver, Colo., 3. nov.—Čudna stvar je til prišla na dan. Tu je baje zadnjo soboto umrl grof Ludovik Vetsera iz Avstrije, bolje znan kot John Salva-tor. Tukajšnji avstro-ogrski konzul pl. Grivičič je namreč obiskal župana Speera in ga naprosil, naj mu pomaga iskati truplo necega plemenitaša. Pod kakim imenom je tu živel ia umri, je prav tolika skrivnost kakor Ona, ki obdaja smrt avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in grofinje Marije Vetsera, vendar se je vedno zatrjevalo, da je oba usmrtil Ludovik Vetsera, brat grofinje. Čepray je pl. Vetsera nekaj let pb tragični smrti prestolonaslednika in grofinje Marije Vetsera iz Avstrije izginil, je vendar očito, da mu je avstrijska vlada hodila za sledom, kajti tukajšnji konzul je bil obveščen o smrti namišljenega grofa po avstro-ogrskem generalnem konzulu v San Franciscu, katerega je bil pa spet obvestil avstro-ogrski poslanik v Washingtonu. Naročilo se glasi, naj se truplo najde in spozna kot ono grofa Ludovika Vetsera. Denver, 3. nov. — Avstrijski grof Ludovik Vetsera, brat baronice Vetsera, krasne Avstrijanke. ki je bila med žrtvami v eni najizrednejših žalo-iger evropskih v devetnajstem1 stoletju, je pravkar umrl v nepoznanosti tukaj in bil pokopan neznanokje. Po dozdevnem naročilu avstrijskega poslanika v Washingtonu na tukajšnjega konzula se bo poiskalo in primerno pokopalo truplo moža, ki je baje igral važno vlogo v žalorgri, v kateri sta storila nasilno smrt avstrijski prestolonaslednik Rudolf in baronica Vetsera, imenovana tudi grofinja. V.večer sijajne gostije v cesarskem dvoru, medtem ko so gostje čakali na prihod prestolonaslednika, so brzoseli donesli vest, da je bil prestolonaslednik slučajno usmrčen v svojem lovskem gradiču pri Meyerlingu. Nekoliko pozneje je prišla vest, da je tudi baronica Vetsera mrtva in da so njeno truplo našli ležeče poleg prestolonaslednika. To je bilo dqe 30. januarja 1889. Da se prava resnica vzroka in načina smrti zakrije, sta skrbela cesar Franc Jožef in cesarica. Prestolonaslednikova žena Štefanija, katero je Rudolf zanemarjal - zaradi baronice Vetsere, je tudi molčala doslej o vsem tem. Pripovedke o žaloigri v cesarski hiši, ki so krožile križem sveta, so bile najrazličnejše. Po eni in zelo verjetni pripovedki je prišel baroničin brat z njenim soprogom v Meyerling med lovsko družbo in zvečer se je v lovskem gradiču razvila nespodobna gostija, med katero je bil Rudolf ubit s šampanjsko steklenico, nakar se je baronica ustrelila. Njen brat je kmalu po žaloigri zapustil Evropo in nič več se ni slišalo o njem. Sedaj pa prihaja novica, da je zadnjo soboto umrl tu v Denveru, dvajset let po grozni žaloigri. Čajkovskij spet v zaporu. Petrograd, 2. nov. — Nikolaj Čajkovskij, znani revolucionar, ki je bil po prvem prijetju dlje časa v zaporu, a potem proti poroštvu izpuščen, je zopet dejan v zapor in se nahaja sedaj v trdnjavi Petropavlovski. Uporniki premagani. New York, 2. nov. — Senor Pio Bo-lanos, nicaraguanski konzul, objavlja kabelogram predsednika Zelaya, po katerem so imele vladne čete pri mestu Bocas San Carlos zmagovito bitko z uporniki. Ti so bili pod generalom Emiliano Chamorro strašno tepeni. Po baje zanesljivem poročilu iz O-srednje Amerike se je ljudovlada Honduras postavila na stran nicaraške vlade v njenem boju proti upornikom. Svarilo. Odšla sta neznanokam moja žena Ana in njen ljubimec, Jas. Kraševec. Ona je doma iz Bereče vasi, a on iz Bušinje vasi suhorske fare. Mene je žena zapustila in troje otrok ter neznanokam odšla z Jos. Kraševcem in dvemi otroki. Opozarjam rojake, da kdor jej kaj da na upanje, bo vse izgubil, ker jaz več nisem za njo odgovoren. Fr. Gregoraš, 901 Scott St. Joliet, Illinois. Anton Foerster ml. O prvem javnem nastopu našega rojaka Antona Foerster ml. poroča chicaški “Westen und Dahrim” z dne 31. okt. t. 1. sledeče: “Odlično občinstvo jc napolnilo zadnji četrtek zvečer Orchestra Hall, kjer sta pod pokroviteljstvom Chicago Musical College-a dva nemška (!) itme-teljnika svetovne slave pred tukajšnjim občinstvom prvikrat pokazala svoje izredno glasbeno znanje. Ve-ščaki so bili zelo mnogoštevilno zastopani. Naši najznamenitejši goslarji in pianisti so prišli, nele da zadoste so-dmžni dolžnosti, marveč tudi da prisostvujejo velikemu umetniškemu -u-spehu obeh slavnih mož, da se na tem vzpodbudijo in da oba virtuoza priznajo kot polnokrvna umeteljnika in velevredni pridobitvi za' tostransko po-luto. Gospod Foerster je vsekako mojster svojega instrumenta (glasbila). Čarodejna, divna tehnika, eleganten, spre-minjavepoln udar in oduhovljanje njegovega izvajanega predmeta značijo njegovo briljantno igranje. On ume, izsiliti iz glasbila dlišnost, toploto in blagoglasje v vseh stopnjah lestvice tonov. — Rubinsteinov D-moll Concerto jc nudil gospodu Foersterju priliko, postaviti vso klavirsko tehniko in izrazljivost glasbenega orodja v žarečo luč. Izborni orkester je umetelj-nika spremljal izborno. Gromko ploskanje in večkratno klicanje je govorilo več nego besede, kako je gospoda Foersterja divno igranje poslušalce navdušilo. Nameček ni mogel izostati. G. I'oerster je sedaj igral brez spremljevanja orkestra in pokazal v tem igranju tem jasneje, da je tu opraviti s temeljito razumnim glasbenikom, ki ima pred očmi največjo natančnost v izvajanju vsega tega, kar nudi skladba, da združuje potemtakem v sebi tudi zmožnost, prenašati svoje znanje na druge.... (Kritik ocenja potem ostale umetnike in zaključuje:) Koncert je uspel izvrstno, da je vsem deležnikom čestitati." Slično so poročali vsi chicaški časopisi, predvsem angleški dnevniki. G. Antonu Foersterju ml., ki je naše gore list, kakor smo omenjali zadnjič, dasi bi ga Nemci radi prišteli med svoje, iskreno čestita tudi Am. Sl. ter kliče: Na mnogaja ljeta! Poslani domov. Dunaj, 2. nov. — Državna poslanska zbornica je za nedoločen čas odgodc-na. Vzrok tiči v tem, da se imajo postave v zaščito nemškega jezika odstrani ministrstva potrditi med časom, ko državna zbornica ne zaseda. Vlada se je takisto izognila demonstracijam odstrani Slovanske Zveze, katera je skrajno ogorčena nad jezikovnimi postavami in protislovansko politiko ministrstva Bienerth. Pozor, Sokoli! Redna mesečna seja Slovenskega Sokola v Jolietu bode v nedeljo, dne 7. nov. 1909 ob pol 8. url v društveni (starocerkveni) dvorani. Tem potom se poziva vsak posamezni sodelujoči brat Sokol, da se te seje gotovo udeleži. Pozivajo se objednem tudi vsi drugi bratje Slovenci, kateri hočejo pristopiti k Sokolu, da se priglasijo pri tej mesečni seji. Na zdar! Franjo Skole, tajnik.' Rojakom je znano, da ima “A. S.” na svojem imeniku rojake in rojakinje, ki so vzor slovenskega naroda v Ameriki. Število se čedalje bolj množi in upati je, da bo “A. S.” naročen kmalu v vsako slovensko hišo. Pomnite, da je “A. S.” prvi slovenski in edini slov. katoliški lisi v Ameriki. Stane le $1.(X) na leto. ' Naroči se lahko vsak čas. Kdor zaostane z naročnino, naj pošlje $1.00, in se mu bo računalo za nazaj in naprej. Uprava A. S. To pomore, t Vsakovrstno glavobol Čudovito o-vo kožo, morate rabiti Severovo Zdra-per glavobol in nevralgijo. Uživanje je varno, izdatno, lahko, ni neprijetno in ne škodljivo. Nikdar te ne razočarajo. Poskusi jih! Dvanajst praškov za 25c; v lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1. Cenjenim rojakom na znanje! V. J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl. tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00. Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na V. J. KUBELKA & CO. 538 W. 145 St. New York, N. Y. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 3. nov. — Precej dobro se je obnesla naša cerkvena veselica, ki se je vršila tri zadnje sobote v bivši Golobičevi dvorani. Posebno zadnji večer so župljani pokazali, da so vedno pripravljeni po svoje pomagati, kadar se gre za čast in blagor naše fare. Udeležba zadnjega večera je bila velika in vzpodbudna, tako da se je vsem m zlasti vrlemu cerkvenemu odboru srce smejalo veselja. Vsi so prišli, mladi in stari, in vse so prišle, gospe in gospodične, da razvesele svojega velepri-ljubljenega dušnega pastirja s svojo navzočnostjo ter se nekoliko pozabavajo in razvedre. Zabave je bilo dovolj, dasi bi bilo drugikrat želeti nekoliko raznovrstnejšega programa, da sc zadovoljijo tudi vsi oni in posebno one, ki ne plešejo in ne igrajo in ne pijejo. Kolikor pa je bilo topot sporeda, se je proizvajal v najlepšem redu. Predvsem so spet želi burno pohvalo naši pevci pod vodstvom g. organista Malovrha: kadarkoli so nastopili, so občinstvo očarali — le škoda, da ni bilo njihovih nastopov več, kajti lepa pesem je na vsaki veselici ena najlepših toček. Našim pevcem je samo želeti, da se jim pridružijo vsi na-šinci, ki jih je Bog obdaril s pevskim grlom ter nam večkrat prirede kak imeniten večer, kakršnih imajo v stari domovini vsepovsod vsepolno. Bog živi naše pevce! In tudi naše dične pevke bi radi spet slišali o kaki priliki —na tej veselici smo jih pogrešali. Poročati nam je dalje, da se je “sreče kolo” lepo vrtelo ves večer in dirke konjičkov so donesle dokaj drobiža.' Glavno pozornost pa sta obračala nase vse časti in pohvale vredna konte-stanta, gg. Josip Muhič in John Petrič. Borila sta se oba neumorno in oba sta s pomočjo prijateljev dosegla lep nspeh: prvi je nabral $315.55, drugi pa $629.80, torej sta skupaj nabrala $945.35 v pokritje izvanrednih stroškov za popravo farnih poslopij in pri-zidavo hiše za čč. šolske sestre. Zma-galec je dobil prav lepo nagrado. Obema čast! Čisti dohodek veselice naznanimo po sklepu računov. Vsekakor je bil finančni uspeh veselice precej lep, za kar gre zahvala vsem radodarnim faranom. — Na Vseh svetnikov dan pri večernih opravilih v naši cerkvi sv. Jožefa je imel slovesno in dnevu primerno pridigo domači gospod župnik. Rev. F. S. Šušteršič. Iz dna srca prihajajoče in v srce segajoče resnobne besede so napravile na zbrane vernike najgloblji vtis. Moški pevski zbor pod vodstvom g. organista je zapel znano pesem “Blagor mu” tako miloglasno in ganljivo, da so se vsem prisotni-kom duše pretresale žalosti in oči bli-ščale v solzah. kjer je prisostvoval otvoritvi konvencije glede gradnje velikega kanala. Vrnil se je pred sklepom, ker se ni dobro počutil. Pravi, da bo izteklo še nekaj vode po reki Desplaines, preden se začne uresničevati načrt za velikansko podjetje. — Škrlatica je nastopila med deco v bližnjem Rockdalu in navdala prebivalce s strahom. Par otrok je že u-mrlo, in več drugih je obolelo. Rock-dalska javna šola je zaprta. Več hiš je pod strogo kvaranteno. Dr. Stru-zinski, zdravstveni uradnik rockdal-ski, in tamošnji župan sta pa ukrenila vse potrebno, da sc nevarna bolezen omeji in kmalu prežene. Vkoliko so prizadeti naši rojaki, nam doslej ni znano. —“Tag day” v korist Silver Cross hospitalu je donesel $1,551.02. Nabirale so gospe in gospice zadnjo soboto “down town”. ' — “Indijansko poletje” imamo tako-rckoč do danes. Mošt po kleteh rojakov se vsledtega-izpreminja v najiz-bornejšo kapljico. To bodo imenitni “krsti”! — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Kral Jožef, Primožič Jožef, Sloncel (Solnce?) Alojzij. Ely, Minn., 24. okt. — Tukaj se je poročil dne 23. okt. g. John Šega iz Grahovega pri Rakeku z mlado go-spico Ivano Drobnič iz Sodraške okolice. Mlademu paru obilo sreče in blagoslova. J. J. P. Ely, Minn., 1. nov. — Dne 28. okt. se je v Sibley rudniku ponesrečil rojak Jožef Šikonja. Opravljal je delo pri vspenjači, pri katerej mu je odtrgalo tri prste na roki. Naše sožalje. Danes, dne 1. nov., se je tu poročil rojak Jožef Gregorich z gospdčno. Frančiško Leskovec. Ženin je iz Ely, a nevesta iz Iga. Poročencema želimo obilo sreče. J. J. Peshel. Eveleth, Minn., 30. okt. — Spoštovano uredništvo! V dopisu iz Eveletha v št. 47. A. S. je dotični faran napačno poročal ali pa je premalo podučen v farnih zadevah. Jaz podpisani izjavljam, da Louis Gnidica ni stavbeni odbornik, ker se je že ždavnej odpovedal. Zakaj je poročevalec zamolčal g. Johna Murnik in g. Matijo Pretnar, naša odličnjaka, ne vem. Toliko v pojasnilo. Cerkvi želim obilo radodarnih ljudi, Am. Slovencu pa obilo naročnikov. Pozdrav! Louis Gnidica, Box 757. — Slovenski Sokol v Jolictu je zadnjo nedeljo napravil svoj drugi nedeljski izlet pod milo nebo na proste vaje, in sicer topot prvikrat v svojih sokolskih uniformah. Seveda je naš ponosni Sokol vzbujal veliko pozornost. Drugorodci so kar obstajali in se divili našim uniformirancem, ki so napravili s svojim lepim nastopom najboljši vtis na vse. Mnogoteri rojak je pa sklenil, da še on vstopi v miroljubno vojsko naših junakov, ki hočejo na polju miru in sprave delovati v korist in čast sebi in svojemu narodu v novi domovini, Z ameriškim praporom na čelu ter ob izpodbudnih zvokih troblje in bobna je lepa vrsta ižletmkov odkorakala popoludne na brat Nema-nichevo farmo, ki leži nad Theilerje-vim parkom vrhu hriba in nudi najlepše vežbališče z divnim razgledom daleč naokrog. Vaje so se vršile v dveh oddelkih pod vodstvom brata Ferkota in brata Skoleta. Starejši bratje in gledalci so se tekom vaj tako navdušili, da so se nenadno razvrstili v tretji oddelek, ki je potem izvršil imeniten naskok na “sovražnika”. Po utrudljivih a izvrstno .uspelih vajah je kaj dobre teknil izborni lunch v lopi pred gostoljubno hišo, ki v nji gospodarita stari očka Nemanich in njegova čvrsta ženka belih las, ki sta bila prevesela navdušenih Sokolov, med katerimi sta bila tudi njun sin Anton in vnuk istega imena. Le škoda, da na takihle izletih čas tako hitro teče in preteče. Povratek s farme, se je vršil v najlepšem redu, in vseskozi do sokolske dvorane je narod pozdravljal izletnike z glasnimi vzkliki: Na zdar! — G. Math Papich iz Peorije, je včeraj dospel na obisk v Joliet. In sicer na povratku iz North Dakote, ozir. iz Tower City, kjer je bival tri mesece na počitnicah pri tamošnjih slovenskih farmarjih. Gospodje Jos Nemanich, Vivoda in Japel imajo tam krasne farme, vsaka po 800 akrov; sa mo prvi je letos pridelal do 9000 buš-ljev žita, kakor nam je povedal g. Papich, ki nam je o tem obljubil daljši dopis za prihodnjo št. Danes odrine naš dragi gost in sotrudnik v Peorijo, kjer stalno biva že nekaj let. V Peo-riji je pred kakimi tremi meseci vse delo “zaštapalo”, a sedaj so naši tamošnji'rojaki spet veseli, ker žičarna spet "rona” s polnim parom. — 42 smrtnih slučajev se je pripetilo v Jolietu meseca oktobra, pa le nekaj vsled nalezljivih bolezni. — Župan John R. Qronin se je vrnil v nedeljo zvečer iz New Orleansa, Hostja Vas (Brockway), Minn., 24. okt.—Velecenjeno uredništvo Am. Sl. Tukaj v naši Hostji Vasici imamo se še dosti dobro. Mraz je že dosti, pravo jesensko vreme. Ljudje imajo že večinoma obdelana poljska dela. Sola v distriktu 130 se je pričela z učiteljico Miss Rose Farol. Upamo, da bo dobro napredovala. Dne 20. oktobra je neizprosljiva smrt vzela sinčka Andreja iz družine Andrej Legatove. Bil je v tej dolini solza samo nekaj ur. Žalujočim Staričem izrekamo svoje sožalje. Iz Ljubnega, Gorensko, je prišla v Amerik- dne 15. t. m. k svoji sestri gospej Andrej Legat gospodična Katarina Biček. Kličemo ji dobrodošla! Gospa Neža Blenkuš iz Oregona, ki je bila tukaj na obisku, se je vrnila nazaj. Pozdrav čitateljem! John Poglajen. Minneapolis, Minn., 1. nov. — Uredništvo, Amer. Slovenec. Vem, da je več rojakov, kateri bi radi znali podrobnosti o srečkanju indijanskih zemljišč, ki se vrši pod vodstvom vlade Zveznih držav že kaka štiri leta sem, odkar se je poskus za vlado zadovoljivo obnesel pri indijanski rezervaciji Rosebud v South Dakoti. Pred srečkanjem razdeljevala je via da taka zemljišča po isti vrsti kakor so prihiteli ljudje k vpisu. “First come, first served” bil je vladni klic, in tako so prosilci čakali po več dni v vrsti, dok se je odprl urad za vpis. Da je bilo to čakanje jako mučno, zamore si vsak predstavljati sam; kajti niti jesti, niti spati, niti k svoji potrebi ni smel prosilec, ako ni hotel, da bo nje gov prostor zaseden od tekmeca. In vrhu tega moral je imeti vsak svoj “homestead” izbran pred tem mTšče njem. Danes je to drugače, in čeravno ima loterija svoje napake, ima pa, naobrat-no, mnogo dobrih strani. Bil sem na zadnji registraciji za Standing-Rock in Cheyenne rezervaciji v South Dakoti, zato hočem rojake kratko seznaniti z načinom tega srečkanja. Pred vsem pa naj opomnim, da sem z mojim sorojako.m, g. Pavel Rozin, propadel, med tem ko sta rojaka Rudolf Jager in Matija Ka-ker “terno” zadela, ter dobi vsak 160 akrov zemlje, cenjene na $4000. Pravico registrirati, se vpisati, za in dijanska, vojaška in gozdna rezervacijska zemljišča ima vsakdo kdor ima vsak sam izbere in je popolnoma zastonj. Razlike v zemlji ni, in tudi ne v podnebju; v obeh slučajih je vsakovrstna zemlja, in vsakovrstna klima. Ameriško ljudstvo, pravi Yankee-ji, so primeroma jako slabo poučehi o njih javnih zemljiščih, o "homestead”, in kako jih dobiti. To našel sem pri večini kmetskih in mestnih turojencih, če sem se ž njimi pogovarjal; in slastno so kupovali knjižico “homestead law” po dolarju. Ni toraj čuda, da je še mnogo “homestead” zemlje nenaseljene. Med novejšimi naseljenci na državno zemljo je mnogo Slovanov, med temi precejšne število Slovencev, ki so imeli pogum, ter si zibrali zadnji dve leti “homestead” po Minnesoti, South Dakoti in North Dakoti. Celo v mrzlo Canado jih je nekaj šlo. Večina teh rojakov pričela je z malim denarjem, in boriti se imajo s težko-čami pijonirja. Vendar nevstrašno delujejo ter prospevajo, sicer počasi a sigurno. Njih bodočnost je nedvom-ljivo boljša kot ona dninarjev, akorav-no ne dobe “check-a” vsak teden. Pod Land office Lemon in Rapid City, So. Da., najde se še tisoče akrov dobrih poljedelskih zemljišč pod “homestead” postavo, in vsak teden registracije na indijansko rezervacijo vpisalo se je čez 1000 strank za “homestead” v teh dveh mestih. Namen nekaterih rojakov je poiskati spomladi "homestead”, in tudi moj namen je se naseliti na farmo, ako me kak poseben slučaj ne zadrži še za kratek čas. Ker pa vem, da je nujno potrebno seznaniti se s postavo o “homestead”, da je treba vedeti, pri-lično, kje zemljišča leže in kakošna so, ponudim rojakom slovensko knjigo, ki vso to stvar razpravlja. Za knjigo poslati je treba le jeden “kvoder” ali 25 centov, v denarju ali v znamkah po 2 centa, in ker je knjiga pisana v prid našega slovenskega ljudstva, upam, da se bo več rojakov odzvalo z naročbo takoj ko prečitajo ta spis. Naš stari pregovor je: “Kolikor več znaš, toliko več mož veljaš”, in to velja posebno za naš slovenski rod, kojega glavni pogoj naj bi bil stremljenje po dobrem čtivu, da se povspne do iste stopinje civilizacije, na koji so narodi, katerim se mi, žalibog, danes "rogamo”. Knjiga naroči se pri: Viljem Brunšmid, 708 So. 10 St., Minneapolis, Minn.; opomnim pa, da so nekatere neznatno pomazane radi ognja, ki me je prizade! ko sem bil v South Dakoti na registraciji, ter je pognal družino iz spanja ob treh zjutraj v spalni obleki v mrzlo noč. Knjige bile so rešene še pravi čas, in odgovarjajo novim; če jih zmanjka se kupnina vrne. Način dobave indijanskih rezervacij opisan je na kratko v knjigi, bolj podrobneje je pa sledeč: Vsak, ki ima pravico do “homestead” ima tudi pravico do vsake rezervacije. Vidi knjigo! Rezervacijska zemljišča stanejo aker vseskozi od 50 centov do $20.00, koja svota se porabi večji del za odškodnino Indijancem. Vrhu tega dobi pa vsak Indijanec 160 akrov zemlje, bodi si, da je zagledal še le luč sveta, bodi si, da ima že toliko petkov na grbi kot jih je imel Metuzala. Zemljišča plačati so najdlje v petih letih brezobrestno, in isti, ki ima srečo, da zemljišče dobi, vstanoviti mora svoj glavni dom, svoj sedež, na njem za isti čas kot na ‘homestead”. Se ve, niti na homestead, niti na rezervaciji ni potreba čepeti ves čas; zadostuje, če tam družina stanuje in izboljšuje zemljišča, mož, če ima dober posel, naj jih le gotove čase obišče, če žena temu ne nasprotuje. Najkrajša doba za stanovanje traja 14 mesecev v obeh slučajih. Za indijanska zemljišča registrirati je v kraju, ki ga razglasi vlada. Mesto Aberdeen, S. D., bilo je med druzimi registracijskimi kraji glavni sedež zadnje loterije, in- tam smo registrirali tudi 4 Slovenci, kolikor meni znano, dva z vspehom, dva brezvspešno. Ko prideš na lice mesta obleglo te bo takoj več poštenih in nepoštenih vsakojakih ponujalcev obeh spolov, a čim bolj se jim izogneš tem bolj za tvojo denarnico; ker, dokler nisi svest, da si potegnil številko, ki te pooblašča do 160 akrov zemlje, ne potrebuješ nobene “žaube” od teh in od nobenih ljudi. V pisarni greš pred ‘Notary Public’. Praša te za ime in naslov, za visokost in težo, ter če prisezeš na izpovedbo. Jednostavni “sure” (šur, gotovo) je vse, kar treba izreči; in ko podpišeš listino, katero ti da notar, je vseh ceremonij konec. Dobiš tudi zalepko s tiskanim naslovom na prejemnika, kamor zalepiš od notarja prejeto prošnjo. Kolekuješ jo z znamko za 2 centa, in vržeš v katerikoli nabiralnik za pisma si že bodi, akoravno je priporočljivo oddati pismo na pošto. Vsa pisma zaklenejo se v kositarske cilindre, in na dan loterije stresejo se na velik oder. Potem se dobro preme šajojz vilami, in vzemši jedno iz kupa, se odpre javno v pričo prisotnih gle dalcev, ter isti, kateri je podpisan i njem dobi prvi dobitek — prvo farmo. Pismo se zazilači s št. 1, in prosilec ima pravico izbrati si najboljši prostor, kadar dobi zato poročilo. Ravno tako se potegne št. 2 itd. Prva farma cenjena je v zadnji re zervaciji $20,000, ker je najboljši seli ški prostor (town site) v celi rezervaciji. Tudi 9 sledečih farm so “homestead sites”, in so visoko cenjene. Nai boljši dobitek, farma št. 1, zadela je v jednega. Na njega mesto stopila je št. 2, ki je zadela necega “uigra“ iz Bismarck, North Dakota. Vsakdo, ki ga zadene številka obveščen je uradno, in pol leta po obvestilu mora se vsak. naseliti. Vse drugo je v knjigi. Zdravi in srečni, domorodci m domorodke! Viljem Brunšmid. Omaha, Nebr., 17. okt. — Slavno u-redništvo! Iz vseh strani čitam dopise in novice v “A. S.”, le iz našega mesta se menda še ni nihče oglasil. Eden vzrok je menda, ker ni tu dosti Slovencev, a drugi je pa menda to, ker ni časa. V tej tuji deželi si moramo najprvo gledati za sedanjost in prihod-njost, namreč za životni obstanek. Vse drugo — nam bo privrženo, za to menda ni časa, da bi se naši rojaki tu preveč ukvarjali s pisanjem. Naših rojakov je *tu malo, a še ti žive na južni strani, ki se nazivlje South Omaha. Tam imajo tudi eno moško in eno žensko društvo spadajoče h K. S. K. J., ki pa menda na napredujeta bogve kako hitro. Premalo moči in preozko polje v društvenem oziru je vzrok slabega napredka. Več je pa tu bratov Hrvatov in drugih slovanskih narodov, ki se jako zavedajo narodne ideje. Imajo velika društva, svoje prodajalne in še celo svoje šole. Slovani se še nekaj spoznajo, to je oni, ki so malo bolj izobraženi. Vedo ceniti bratstvo in pomagajo eden drugemu. Drugače je pa med navadnimi delavci. Ni one bratske ljubezni, ki bi morala napolnjevati srce do svojega sobrata Slovana, za to pa ne moremo daleč naprejfiker naš stari greh-— nesloga nam povsod zavira pot. Mesto Omaha leži ob reki Missouri. Tu se nahajajo velike klavnice, ki so znane po celem svetu. Tudi je veliko drugih tovarn in rudotopilmc, ki dajo delo mnogim delavcem. Delo se dobi letos še dokaj lahko. Posebno težja dela so vedno na razpolago. Plača je še dokaj primerna. Sicer ni pravice, ker je povsod tako, da oni, ki največ in najtežje delajo, vedno najmanj zaslužijo. K tej vrsti delavcev spada večina naših delavcev. Kam pride naš rojak, ga povsod pritiskajo k najtežjemu delu. Vsak se kako vtakne v bolje delo le slovanski delavec mora prenesti najhuje, a pri tem pa menj zasluži kot drugi delavci na lažjem delu. Naši delavci bi se tudi morali zavedati in vstopati v unije. Kdor več či-ta, vidi kako se linijski delavec zaveda. On ne prosi delodajalca na kolenih, da mu naj da primerno plačo. Unijski delavci samo zahtevajo primerno pla čo, pa se jim mora dati. ali pa grejo na štrajk. Ako bi ne bilo unije v A meriki, bi morali delavci delati za jako -nizko plačo, a navadni dninarji bi še za košto ne zaslužili, posebno dandanes, ker je vse tako drago. Še sedaj si ne more delavec nič prihraniti. Zatorej slovenski delavci pristopajte k unijam pa ne boste rabili se tožiti, da vas “grajščaki” naganjajo kot živino, in to še za malo plačo. Ko se bodo slovanski delavci zadostno zavedali, bodo znali ceniti vrednosti unije. Po listih se mnogo piše o raznih stvareh, za to bi bilo dobro, ako bi naši delavci več poročali o njih stanju; da bi tudi unijci polagali na srce drugim sobratom-delavcem, da se naj zavedajo in napredek bo tudi na tej točki gotov. K skepu pozdravljam vse rojake širom Amerike, a tebi vrli unijski list “A. S.”, pa mnogo zavednih naročnikov. Jos. Krainc, Box 205, Omaha, Neb. So. Chicago, IH., 30. okt. — Letošnje leto je obdržavala naša fara “fair” ali cerkveno veselico v korist nove šole, katero mislimo graditi v bližnji bodočnosti. Zadnji večer, t. j. 26. oktobra smo srečkali loto, katero je zadel naš rojak John Gorišek iz Dickson, 111.; srečna št. je bila: 1323. Naša fara je izplačala Johnu Gorišku za dobljeno loto $400.00 v gotovini, nakar je isti daroval naši cerkvi vsoto $45.00. — Čisti dobiček 04 veselice znaša $1500. V zadnji št. Am. Slov. se je" pripetila neljuba pomota, ker je stavec prezrl jedno ime naših cerkvenih pevcev in ta je: John Makovec. Omenjeni rojak je izvrsten basist in neumorno deluje pri cerkvenem petju odkar je bila naša cerkev dodelana, t. j. že izza leta 1903. Župnija, katera ima tako zveste in za čast božjo vnete mladeniče kakor je John Makovec, je lahko na nje ponosna. John Kranjec. Soudan, Minn., 17. okt, Vsaki teden čitam vsakovrstne dopise iz vseh krajev naše nam nove in tudi stare domovine, le iz tukajšnje naselbine se ne oglasi nobeden, akoravno je precej Slovencev tukaj, služečih si svoj vsakdanji kruh v edinem železnem rudniku, ki se nahaja tu. Delamo sedaj vsaki dan razun nedelj in praznikov; seveda ta čas pa porabimo v to, da se malo poveselimo pri kozarcu “ječme-novca”. Zima je tudi nastopila z vso svojo krutostjo kot o Božiču, in to že od 11. oktobra; snega imamo že čez dva čevlja, in izreden mraz je pritisnil Res,nenavadno hitro, še stari ljudje ne pomnijo tako zgodnje zime, kot je nastopila letos, res “severna” Minnesota. V tri angleške milje od tu oddaljenem mestu Tower so tudi dokončali krasno stavbo z imenom “Vermillion Hotel”, ki bode res ponejs mesta Tower. Stalo je pred več leti na ravno istem mestu tudi lepo poslopje, tudi “hotel” zgoraj-šnjim imenom, ali nesrečni požar ga je razdejal do tal. Končno srčne pozdrave vsem bralcem vrlega nam Am. Slovenca. Leopold Stupica. Willard, Clark County, Wis., 18. okt. —Slavno Am. Sl. uredništvo! Prosim, da priobčite ta moj dopis v list Am. Sl. Tukaj je padel mali sneg tako, da je bilo vse pobeljeno. Dne 10. oktobra je deževalo tako, da nam je vse ognje pogasilo, ker požigamo sedaj po naši okolici. Tu zrase povsod, kjer ni zemlja obdelana, po štiri čevlje visoka trava in rože. Ogenj pa je večkrat potreben, da se sežge, potem je lepo hoditi. Sneg je v dveh dneh izginil. Škode sneg nam ni nič napravil, samo drva bomo bolj drago prodali, če bo mraz trajal delj časa. Sedaj je toplo, ne zmrzne nič po noči uže par dni. Soproga našega soseda Al. Koščak je obolela tako hudo, da je bila predzadnjo nedeljo previdena s sv. zakramenti. Prvo je imela zobobol, potem ji je od zoba čeljust otekla; potem se je prehladila in oteklina se je širila. Sedaj je izvan vse nevarnosti. Zato-raj rojaki, zapomnite si dobro, da ne kupujte si farm daleč od železnice, ker nesreča nikoli ne počiva. Hvala bodi Bogu, mi lahko dobimo gospoda duhovna ali pa vsako pomoč v 30 minutah. Sedaj bomo napravili svoj lastni telefon. Stal nas bo vsacega, kateri ga bo hotel imeti, 15 dolarjev. Tudi Elycani v Dolenji vasi imajo uže svoj telefon; zdaj, če hočejo kaj imeti, kar telefonajo, pa jim prihrani pot. Mi na Willardi imamo Fosterjev telefon na železniški postaji, ravno istega imajo Elycani. Štif Plave je uže tri kare drv prodal. Sedaj nakladajo drva Tomšič in Trunkel. Krompir je letos jako po nizki ceni; tukaj ga farmarji prodajajo po 40 centov en bušel. V Grenwoodu mleta bela moka stane 50 funtov vreča 1 dol. 25 centov. Pozdravljam vse čitatelje Am. SL Listu želim obilo božjega blagoslovi. Z Bogom! Ignac Česnik Willard, Clark County, Wis., 31. okt. Cenjeni g. urednik! Priloženo bodete našli ček za 3 dol., katero vsoto vam pošiljam za naročnino na Am. Sl. Sedaj imate v naši naselbini 17 naročnikov na list. Tudi Glas Naroda ima tukaj dosti naročnikov. Jaz dobim zmiraj kako pismo iz raznih krajev in me prosijo, da naj pošiljam novice iz naše farmarske naselbine vsak teden. Meni je pa težko to storiti, ker tu sploh vsi smo trudni vsak večer, ker imamo zmiraj kaj novega za narediti. Botra štorklja iz Oakley River je prinesla bebico mojemu najbližjemu sosedu Fr. Perovšek-u; in eno punčko (Nadaljevanje na 5. strani.) pravico vzeti navadni “homestead” Razloček je le, da se razdelujejo rezqr- j Standing Rock in Cheyenne rezerva vacije potom loterije po vrsti številk,' ciji Nemca Engel iz Butte, Nebraska, ki jih nosijo farme, katere se morajo ki jo je pa izgubil, ker je že preje vzel plačati, med tem ko si “homestead” homestead, a vsak ima pravico le do * 9*9 Severova Zdravila priporoča vsakdo, ki je poskusil njihov dobri učinek. lil mm 1 Mufi et ALCOHOL » PBR CEiiT' and Stomach Table« L, , luK'1 ***■«,*6*h»**' 04 1 srtf-iS—; T-r aixr.tiOHlo» HLADNO VREME donaša seboj mnogo nevarnosti za človeško.zdravje. Pazite nanje in ob prvem znaku prehlada, kašlja ali kakega drugega obolenja pljuč in grla uživajte Severov Balzam za Pljuča Že mnogo let je to zdravilo čuvalo ljudi pred resnim obolenjem dihalnih organov. Zelo koristen je ta balzam pri zdravljenju naglih in dolgotrajnih prehladov, zimskega kašlja hripavosti, pljučnice, naduhe, vnetja sapnika in raznih drugih pljučnih neprilik, ki so tako številne med hladnim vremenom. Cena 25 in 50 centov. Čudovito zdravilo! Presego vsa druga! “Severov Balzam za pljuča smatram za najčudovitejše in najizdatnejše zdravilo za kašelj in prhlade. Presega vsa druga in iskreno ga priporočam vsem, ki imajo kako pljučno bolezen.” Jos, Sieminki, Priče Hill, W.Va. ZAHTEVAJTE SEVEROVIH ZDRAVIL V LEKARNAH IN NE VZEMITE NOBENIH DRUGIH. Preženi bolečino Bolečino v boku .skoro vedno povzroča nevralgija, vnetje prsne mrene, ali revmatizem, in vse te bolezni treba krajevno zdraviti. Operite prizadete dele s Severovim Oljem sv. Gotharda. potem namoči kos flanclc s tem mazilom, ga priveži in skoro gotovo obču-tuš kmalu lajšbo. To Olje je tudi koristno za mišične bplečine, izvinjenja, revmatizem, odrge, okorelost, otekline in vnetja. Cena 50 centov. Ali ste Bolni in Trudni? Če steslabi, potrebujete krepila, ki vam očvrsti moč, poživi in uravna želodec, jetra in drobje ter dovede vse organe v pravšno stanje. Predvsem vam je potreben Severov Zivljenski Balzam. in videli boste, kako zelo vam koristi v slučajih slabe slasti, neprebavnosti, glavoboli, zapeke, žolčnice, zlatenice in jetrnih neprilik. Izvrsten za malarijo, trešljiko in mrzlice. Dejavnost povrne vsakemu življenskemu organu. Cena 75 centov. NAPRODAJ V LEKAHNAH. ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA L KRANJSKO. J -—V Ameriko z ljubljanskega Južnega , kolodvora se je odpeljalo dne 12. oktobra 23 Slovencev in 214 Hrvatov; 13. okt. 85 Slovencev in 24 Hrvatov. — Vseslovenska Ljudska Stranka. Dne 17. oktobra je bila v Ljubljani u-stanovljena Vseslovenska Ljudska Stranka. Ljubljanski “Slovence’’ z dne 18. okt. piše o tem med drugim: “Za nami jc dan, ki je bil najlepši v zgodovini naših bojev in naših zmag. In ne samo to — med vsemi tisočimi, ki so včeraj stali ob rojstvu najmogočnejše politične organizacije vsega Jugoslovanstva v Avstriji — ni bilo nikogar, tudi ne med najbolj osivelimi glavami, ki bi bili tako lep dan sploh kdaj doživeli. Kako slabotna je beseda, kako okorno pero, poklicano, da v par stavkih vlije čuvstva vseh src, ki so včeraj bila, ko je predsednik razglasil, da je Vseslovenska Ljudska Stranka ustanovljena! Ali je sploh kaj na svetu, da bi se moglo dotakniti tiste svečanosti in sile, ki je' takrat vela skozi dvorano? Angeljski jezik bi moral imeti, kdor bi hotel predočiti, kako je včeraj 'slovensko ljudstvo, kako so njegovi najboljši sinovi si podali medseboj roko in kako se je do neba cula obljuba in prisega: Ni več meja med nami — eni smo v mišljenju in čutenju, edini bomo v dejanju! In v • vseh je ta zavest živela in si dala du- ška: Skupaj gremo k zmagam! To je bil prvi in poglavitni znak včerajšnjega dneva. Drugi pa je bil dan po tem, da so nas brati Čehi in Hrvati pozdravili, so bili priče našega naj večjega praznika in najbolj smo na to ponosni, da so bili to zastopniki kmečkega ljudstva. Pozdrav načelnika Poljske Ljudske Stranke, Stapinskega, ki je bil zadržan, pa je tako politično pomemben, da je zborovanje povzdignil tudi v tem oziru do največje politične važnosti v sedanjem momentu. In ko-čno ne smemo pustiti nenaglašenega tega: Naše kmečko ljudstvo je včeraj ogromno prevladovalo iz vseh pokrajin! Do 4000 naših zaupnikov, ki so bili na opoldanskem shodu zbrani, je dal kmečki stan. Po tem dnevu bo naše delo še lažje. Odmev njegov bo šel od Krkonoš do Adrije — v radost enim, v izpodtiko drugim. To pa bo odslej vsak vedel: Slovenci smo od-zdaj najmogočnejši faktor na jugu monarhije, smo z močno roko posegli v središče, koder se stekajo niti države in od včeraj naprej tvorimo veliko, združeno telo, ki komaj čaka, da pokaže, da smo veliki in da hočemo v tej državi še večji postati!” — Ustanovitev Vseslovenske Ljud-,ske Stranke veselo pozdravlja tržaška “Zarja”, ki piše: 17. oktober bo v zgodovini našega rodu velepomemben. Ta dan se prične uresničevati ideal vseh naših pravih rodoljubov od davnih ča- 1 sov: zjedinjena Slovenija! Ideal je to, ki smo ga težko, a z gotovostjo pri-' čakovali. Včs razvoj stvari je povsem naraven: vseslovenski izobraževalni organizaciji v slovenski krščansko-so-[ cialni zvezi mora slediti in se mora pridružiti še vseslovenska politiška or-| ganizacija. — Sedanji čas je kaj pri-l meren, da se združimo na političnem ! polju mi Slovenci neglede na pokrajinske meje. Saj nas kličejo k taki tesni združitvi enaka katoliška načela, ena-[: ka stremljenja, enake potrebe. Gnile-I ga liberalizma so se otresli naši bratje [ na Kranjskem, sledili so jim Štajerci E in zdaj je ponosno vstala še solnčna E Goriška s trdim Krasom. Do tistega p procesa pride prav gotovo tudi pri nas. | Nihče pa ne bo v hudih bojih, ki.se ; jim v Trstu in Istri bližamo, bolj po-f treboval modrega navodila in krepke E pomoči od združenih in v boju skuše-t nih bratov, kakor mi Slovenci ob Adri-I ji. To nam priča izkušnja kratke do-I be našega gibanja. —■ — Belokranjska železnica se bo pri-I čela v kratkem graditi in sicer se bo I pričelo z gradnjo proge iz kranjske, j hrvatske m dalmatinske strani obe-I nem. Konkurzi za zgradbo so baje že j razpisani. Tore^ vendar enkrat! — Po-I slanec Matjašič in tovariši so v seji I deželnega zbora dne 11. oktobra pred-{ lagali: “Državni zakon z dne 30. de-I cembra 1907, drž. zak. št. 281, jasno določa, da je normalnotirno železnico j od Novega mesta preko Metlike do j Karlovca (belokranjsko železnico) do-gotoviti in prometu izročiti do 31. ok-! tobra 1910. Navzlic temu jasnemu be-: sedilu se zavlačuje zgradba te proge na tak način, da danes niti trasa ni določena, ter da je popolnoma izključeno, da bi se v tekočem letu moglo pričeti z zgradbo. Naravno je, da se je . vsled tega nepopisno razburjenje polastilo prizadetega prebivalstva, zlasti : onega v Belikrajini. Z ozirom na to j dejstvo poživlja se c. kr. železniško ministrstvo najodločneje, da nemudoma ukrene vse, česar treba v izvršenje : gori omenjenega državnega zakona ter j toliko zaželjene belokranjske železnice.” — In glej, temu pozivu je ministrstvo brž ustreglo, kakor poročajo sta-j rokrajski listi. Stroški za belokranjsko železnico so proračunani na 18,400,000 kron. V svrho pokritja teh stroškov se je vlada pooblastila, da izda državne zadolžnice v enakem znesku. Ali bodo gradili železnico čez Metliko s postransko progo na Črnomelj, ali pa čez Črnomelj in Metliko, to nam še ni znano. — Za odpravo klancev na karlovški državni cesti. Poslanec Matjašič in tovariši so vložili sledeči samostalni predlog: Visoki deželni zbor naj sklene: C. kr. ministrstvo za. javna dela se poživlja, da pospeši odpravo klancev na Karlovški državni cesti od Suhorja preko Metlike do deželne meje ob Kolpi. — Gorje zajcu! Dne 11. okt. ob 11. uri ponoči je bil v seji kranjskega deželnega zbora sprejet lovski zakon, po katerem se zajec proglaša za lovno žival, katero lahko vsakdo vsepovsod pobije. Za lovce važno določilo je, da se bode smelo zajca v občinah, kjer bode lovna žival, streljati že od 16. avgusta in do 1. februarja, srnjaka pa od 16. maja do 1. februarja. V občinah, kjer ne bode zajec lovna žival, se ga bode smelo pokončevati skozi celo leto. (Torej je zmagal kmečki glas, ki je zahteval: Smrt zajcu! Zajci so namreč vsako leto na tisoče sadnih dreves iz-lubili, in zato je kmet izgubil veselje do sadjereje. Sedaj bo drugače.) ■— Vodovod Cirknica-Rakek. Kranjski deželni zbor je potrdil postavo o zgradbi vodovoda Cirknica-Rakek. Stal bo 424,000 kron. —• Novo veteransko društvo se snuje v Ljubljani. — Delniška družba pivovarne “Union”, Deželno predsedstvo je v soglasju s trgovinskim ministrstvom dovolilo podružnici c. kr. zas. avstr, kreditnemu zavodu za trgovino in obrt ter tvrdki I. Kosler & Comp., da osnujeta akcijsko družbo “Delniška družba pivovarne Union” s sedežem v Ljubljani. -— Za Aljažev dom je podarila banka “Slavija” v Pragi 300 K. — Nova cerkev v Šiški. Kakor znano, se je pred časom sklenilo, da se zida V Šiški nova cerkev, župnišče in pokopališče. Stavba sé bo kmalu začela zidati. — Slovenski umetnik. G. Lev Fun-tek, sin znanega slovenskega pesnika in pisatelja, prof. Antona Funtka v Ljubljani, je dne 1. okt. nastopil v Wi-borgu na Finskem prvikrat kot dirigent filharmoničnega orkestra in sicer z velikim uspehom. — Dr. Mantuaniju, ravnatelju deželnega muzeja kranjskega v Ljubljani, je podeljen naslov profesorja. -— Orel se je ustanovil dne 10. okt. v Velikih Laščah' na Dolenjskem. Dolenjska mladina se čezdalje bolj zbira in organizuje, da se izobrazi ter usposobi za velike naloge ih boje, ki še čakajo naš slovenski narod. — V Lukovici blizu Kamnika je u-mrla gospa Berta Kersnikova, mati pokojnega slovenskega pisatelja Janka Kersnika. — Največji prijatelj ga vrgel v vodo, da je utonil. Iz Brezovice z dne 13. okt. pišejo: Danes zjutraj so dobili vtopljenega mrtvega J. Dolenca, zasebnika, kateri je bil v mladih letih zelo priden kmečki delavec in kajžar, ko sta se pa preveč s šnopsom sprijaznila, ga je ta sedaj zavozil v nesrečno smrt. — Nesreča na Ljubljane!. Železni most cestne električne železnice pri šentpeterski vojašnici v Ljubljani so na novo pleskali, a se je pri tem zlomila deska na odru in 24 letni Fran Klinar je padel v močno naraslo Ljubljanico in zginil v kalnih valovih. Nesrečo je videl nadporočnik 17. pešpolka g. Gressl, hipoma slekel suknjič in skočil za ponesrečencem, a ni. ga mogel več rešiti iz deroče in kalne vode. Šele čez teden dni so našli truplo utopljenčevo pri Vodmatu. / —Samoumor enoletnega prostovoljca. Dne 14. okt. zjutraj se je ustrelil v stanovanju svojega prijatelja v Florjanski ulici št. 42 v Ljubljani enoletni prostovoljec Franc Derharin. Zadel se je v prša in kmalu nato v hudih mukah umrl. Govori se, da je nesrečni prostovoljec umirajoč izjavil, da se je ustrelil radi sekatur, drugi pa pravijo, da je bil bolan. -- Pogrešajo že od julija meseca 171etnega učenca VIII. razreda ljudske šole Antona Jarca iz Črne vasi. —Dole. (Lepa, čeprav nagla smrt.) Dne 9. okt. smo s primerno častjo izročili hladni zemlji truplo obče spoštovanega moža Andreja Vidmarja, s hišnim imenom “Rozmana”. Imel je svoje posestvo v Čepljah, ki ga je umno obdeloval, redil živino, vinograd v Moravski gori oskrboval ter postavil kmetijo v dober stan in hišo v dobro ime. Kdor ga je poznal, ga je čislal kot moža. — Samoumor. Iz Breznice se piše: Sodnijska komisija je pri raztelesbi samomorilca Franceta Justin, ki se je obesil na domačem skednju, dognala, fa samomorilec ni imel nobene notranje ali zunanje poškodbe in nobenega znaka kakega udarca. Torej ni res, kar je trdil ljudski glas, da bi bilo oč-inovo ravnanje kaj vplivalo ter povzročilo samoumor. Justin je izvršil samoumor v hipni duševni zmedenosti. — Grobni spomenik Jan. Trdini, pokojnemu slovenskemu pisatelju, je izdelal kamnosek Alojz Vodnik v Ljubljani prav okusno. Trdina počiva na novomeškem pokopališču. — Na Škrlatici je obolelo v Dragi na Kočevskem in v bližnjih vaseh 27 otrok in en mož. Šola v Dragi se je zaprla. — Redek lov. Dne 9. okt. ustrelil je Franc Beg iz Gor. Sušic, lovec g. Ivana Pezdirca, iz Dol. Sušic beloglavega jastreba, kateri meri z razprostrtimi krili 2.73 m. Na prošnjo novomeške gimnazije prepustil je istega g. Pezdirec proti plači 30 kron zavodu v učne namene. — Igra narave. Trgovec Friderik Skušek v Metliki ima vinsko trto “kraljevino”, na katere loži je letos bil med 36 belimi grozdi tudi jeden črn. Za učenjake je to vsekakor zanimiv pojav. — Iz Ambrusa. V nedeljo 17. okt. je bilo blagoslovljenje nove brizgalni-ce tukajšnje požarne brambe. Popoldne ob tretji uri pa je priredilo katoliško slovensko izobraževalno društvo veselico s petjem, deklamacijami in igro: “Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček.” Pele so se narodne pesmi. — Premcmba posesti. Bivšo Ma-thianovo hišo na Starem trgu je kupil Franc Kraškovic, trgovec v Ljubljani, za 30,400 kron. — Petrolej izpila in se potem z njim : polila — tako se je skušala usmrtiti neka Ivana Babel v Medvodah. Je malo upanja, da okreva. —• Kandija, 15. okt. Pretekli teden je ukradel pri g. Zurcu (Štemburju) v Kandiji Ivan Rakoše, učenec I. razreda ljudske šole okoli 150 K. Ukradel je na prigovarjanje Ivana Stritarja, učenca II. razreda, kateremu je tudi izročil ukradeni denar. Zadnji je v družbi svojih jednakih tovarišev popival v gostilni Hrastarjevi na Drski, kjer je plačal naenkrat 6 K. Bahal se je, da ima še za eno kravo v žepu. Ker je preveč govoril, se je izdal. Dobili so pri njem le še 34 K, ostalo je bržkone razdelil svojim prijateljem. Ker je Stritar sploh znan kot uzmovič (pozkušal je že tudi v cerkvi krasti), ga je obsodilo c. kr. okr. glavarstvo v štirinajstdnevni zapor in tri leta v prisilno delavnico. Anatolom in Aleksandrom ter je v Gradcu srečno poletel v zrak. Zrakoplovu je ime “Estaric I.” — Za slovensko spodnjo realko v Trbovljah je v štajerskem deželnem zboru stavil predlog dr. Benkovič. ‘ Nenavadno zeljnato glavo je pridelal g. Iv. Volk iz Laškega trga. Glava je popolnoma razvita, nenavadno pa je to, da ima okrog sebe 12 mladičev, 12 manjših glavic, na katerih sedi velika glava. ŠTAJARSKO H Prestavljeni so: čč. gg. provizor v Mohličah Friderik Malgaj v Peravo kot namestnik č. g. Trunka, ki je šel v Ameriko proučevat razmere ameriških Slovencev; Matej Trepal iz Ma-lošč v Dobrlovas; V. Moertl, kaplan v Dobrlivasi, v Borovlje. — Župnijski izpit je delalo letos 14 gospodov. Izmed Slovencev so se u-deležili izpita čč. gg. Ivan Dolinar, provizor v Šmarjeti pri Velikovcu, Jos. Linasi, provizor v Apačah, Ivan Sne-dic, provizor v Žabnicah, Franc Vuk, provizor v Kotmarivasi. —Celovec. V bogoslovju je letos doslej 44 bogoslovcev. Med njimi je 18 Slovencev, 3 Poljaki, 1 Hrvat, 1 Čeh in 21 Nemcev. — Po zaužitku klobase umrl. V Št. Vidu na' Glini si je neki obrtniški vajenec kupil klobaso, katero je takoj použil. Ali že prve trenutke so se pokazali znaki zastrupljenja, da so ga morali spraviti v bolnišnico, kjer je po groznih bolečinah umrl. bila obtožnica tekom 45 dni prišla v Argentinijo. Ker pa snov ni bila zbrana, je niso sestavili in Argentinci so izpustili Lorenzetta, ki jc prostost porabil v to, da je drugam pobegnil. — V Barkovljah pri Trstu se je u-stanovil odsek Sokola. Sokolska organizacija na Tržaškem krepko narašča. — V I-ovrani se je naselil nov slov. odvetnik dr. Karl Lukež. — Kmečka banka v Gorici je prevzela posredovanje za prodajo vina goriških vinarskih zadrug. — Tujci v Opatiji. Od 1. januarja do o. oktobra 1909 je obiskalo Opatijo 35,623 oseb. Od 30. sept. do 6. okt. t. 1. je nanovo došlo 700 oseb. Dne 6. okt. je bilo navzočih 2650 gostov. — Zobna železnica na Učko goro. Železniško ministerstvo je. gradni tvrdki Union na Dunaju dovolilo, da počne z tehničnimi pripravami za zobno železnico na Učko goro iz Lov-rane. STENSKI PAPIR prihodnjih 10 (lilij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljer in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. L Chicago telef. 2794 telef.N e2 7 Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. HRVATSKO. J Točim izvrstno pivo, katero izd*, ¡uje slavnoznana Joliet Citizens Br*-very Rojakom sc toplo priporočani |ifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHrHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiHiiiniHN§ I VELIKO PRATIKO J za navadno leto 1910 — Aretiran izseljenec. V Trstu so prijeli nekega Josipa Jurdiča iz Karlovca, ker je hotel s tujim potnim listom, ki si .ga je za 20 kron kupil, v Ameriko. Fantu so povedali, da je še le 20 let star in da bo moral prej vojake, odslužiti, potem pa lahko gre kamor hoče, kar si je dal dopovedati, a da bi ne smel rabiti potnega lista, ki si ga je kupil za svoj denar, to brihtnemu fantu ni šlo v glavo. — Defraudant dr. Lorenzetto. Pač poslednjikrat se peča javnost z bivšim notarskim kandidatom dr. Lorenzetto, ki je s svojimi mnogobrojnimi sleparijami v Pulju onesrečil premnogo rodovin in potem pobegnil. Defraudan-ta so prijeli v Argentini ji in bi ga bili tudi izročili avstrijski pravici, ako bi •— Zapisnik veleizdajniškega procesa v Zagrebu obseza 5094 strani. — Frankovcem sije sobice na. Hr-vatskem. Sodišče je izreklo sodbd proti frankovcu dr. Mariniču, kivje iz strankarske mržnje ustrelil naprednjaka. Ljubomira Puceka. Daši so bili jasni vsi znaki uboja, ga je sodišče vendar proglasilo krivim samo radi prestopka prekoračenega silobrana ter ga je obsodilo v 1 letno ječo. Sodišče je razven tega razsodilo, da mora obtoženec dr. Marinič plačati vdovi 2000 K odškodnine in trem njegovim otrokom po 1000 kron, torej skupaj 5000 K. Ta obsodba je vzbudila na Hrvat-skem veliko začudenje, ker se jo primerja z obsodbo v “veleizdajniškem” procesu. Dr. Marinič je ubil uglednega meščana, zato je bil obsojen v 1 letno ječo, a srbski “veleizdajniki”, o katerih je ves pošten svet prepričan, da so nedolžni, so bili obsojeni na 7 do 12 let težke ječe. (Medtem jih je cesar-kralj popolnoma pomilostil.) —Liško-dalmatinska železnica. Glasom vesti iz poslaniških krogov v Zadru se je med avstrijsko in ogrsko vlado dosegel popoten sporazum glede liško-dalmatinske železniške proge. Z gradnjo se prične takoj po ofertni obravnavi, ki jo avstrijska vlada te dni razpiše. g dobite, ako pošljete malo svoto = lOc I AMERIKANSKI SLOVENEC = Joliet, Illinois. lllllllllllllllllllillllllllllllliHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIHHIHIIIIIHll Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, iv bolečinam v prsih, proti j* glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in TT 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. «5 Pearl St. New York. •—- V štajerskem deželnem zboru je deželni glavar Attems odstopil, a se dal pregovoriti, da ostane. Nastop slovenskih poslancev kmečke Zveze kaže, da Nemci ne bodo več mogli zaničljivo prezirati Slovencev, ki zahtevajo svojih pravic in ne pustijo zaničevati slovenskega jezika. Graška zbornica bo še mnogokrat slišala slovenski jezik! Krepko je govoril o pravicah slovenskega jezika posebno dr. Korošec v eni zadnjih sej. Dejal je: “Jasno m brez ovinkov izjavljam, da z rabo slovenščine v deželnem zboru nismo nameravali nobene provokacije. Naša materinščina nam je previsoka in presveta, da bi jo ponižali za provo-katerko. Kaj hi vi dejali, ako bi vaši bratje Nemci n. pr. v kranjskem deželnem zboru svoj jezik zatajili? Pro-kieli bi jih. Zato tudi od nas ne mo- . k rete in ne smete kaj takega zahtevati. Naš narod je majhen, toda ljubezen naša do njega je velika, je neminljiva —v tej ljubezni hočemo živeti in u-mreti!” Nobenega ugovora od nikoder. V prekipečem navdušenju izgovorjene besede so napravile tudi na večino mogočen vtis. Dr. Korošec je končno poštene Nemce pridobil popolnoma zase, ko je začel neusmiljeno bičati ptujskega župana Orniga, glavarja štajercijanske stranke. Ironičen smeh je krožil na ustih nemških poslancev, ko je Korošec tega renegata do golega slekel in mu jasno dokazal, da je Ornig —žalibog — kri od naše krvi in da je zadnjič zagovarjal slovensko kmečko ljudstvo zato, ker ga je gnala slaba vest. — Železnica Mestinje (Rogatec)-Brežice-Rudolfovo. Na zaupnem sestanku v Brežicah dne 9. okt. se je ventiliralo vprašanje, ali ne kaže projektirati progo Videm-Krško ob cerkljanskem hribu dalje v Kostanjevico in Rudolfovo, na progi južne železnice Videm-Brežice pa dobiti pravico peage-prometa za železnico Mestinje-Brežice. Zastopniki Kozja in gornjih krajev so se zavzemali za progo Me-stinje-Podčetrtek-Buče - Kozje - Pod-sreda-Št. Peter itd. Kakor se vidi, bo še nastalo marsikatero preporno vprašanje. — Slavnostna otvoritev “Društvenega doma” v Šmartnu pri Velenju je bila radi “griže” prepovedana. * — Maribor. Pred porotnim sodiščem je bil obsojen Franc Domanjko iz Sv. Miklavža pri Ormožu radi požiga na štiri leta težke ječe. — Radi enakega prestopka je bil obsojen Franc Ciproš iz Kraljovc na 15 let zapora, poostrenega z vsakoletnim postom in trdim ležiščem na dan požara. —- Prvi vodljivi zrakoplov v Avstriji je za graški “jesenski sejem” konstruiral Franc Renner s svojima sinovoma «*v» «sff» SQt «A* «stf* Kfc* «d* %s^j Ut-J •stf» zn božič in NOVO LETO pošiljajo Slovenci ________ kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj= ceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSERj, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y. 1778 ST. CLAIRj ST., CLEVELAND, C. rA*» •JJS» «?JV yXv JJ> yjv «/J> •TJ* «?Jv «/Jv JJt, Jjv «/J> «/Jv JJv «flv «/Jv JgV Jjv Jjv JJv Jlv «/P* Jjv «’Jv JJv JJv Jjv JJv *^v Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti ’ predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AM5RIKANSKI SLOVENEC Joliet, 111. Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. Ia41. Tri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. pravi apostol: "Nobeden izmed nas ne živi sebi in nobedeh ne umre sebi. Kajti če živimo, živimo Gospodu, in če umremo, umremo v Gospodu. Ce torej živiriio in če umremo, smo Gospodovi." In obrnil sem sc naravnost na svojega prijatelja. “Dragi Anton, prosim te, ako te časih hoče življenje tega sveta omamiti in ti s svojo temo omračiti vedrino tvoje duše, pojdi v takih urah, kjerkoli si, iz hrupnega življenja na kraj smrti. Take hoje ti ne bo nikdar žal. Gledati te uči življenja vrednost in resnost in resnico." Moj prijatelj je ob teh mislih postal resnoben. Ko mi je ob slovesu pred posvečenim krajem stisnil roko, sem pazil, da me je razumel. In mislim, smem povedati, da mu mojih besed bilo nikdar žal. LETNO OBČNO ZBOROVANJE SLOVENSKE RAFAELOVE DRUŽBE V NEW YORKU. NOVA PRAVILA IZ RIMA. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. 8The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the «LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application g TRADES], ARF||. ___ CERKVENI KOLEDAR. Občni zbor se je vršil na dan sv. Rafaela 24. okt. v slavnostno okrašeni obi dekl. društva popoldne po litanijah. Predsednik g. Štucin je v imenu zadržanega predsednika družbe, č. g. J. Tomšiča, otvoril zborovanje z molitvi-o in potem vse navzoče prisrčno pozdravil. Na to je predlagal, da bi se brzojavno pozdravilo pokrovitelja dru-be, mil. g. škofa Trobca in družbenega predsednika, č. g. J. Tomšiča, kar je bilo oboje z burnimi ovacijami obelita čč. rojakoma sprejeto. G. Ant. Podgornik, zapisnikar, je prebral na to svoj krasno sestavljen zapisnik ustanovnega zborovanja 1. dec. lani. 'inan. tajnik, g. Al. Češarek, je podal jasno poročilo o denarnem stanju družbe. Dohodkov je bilo, celo leto $1033.35 in stroškov $758.32, samo da-ov se je razdelilo v svoti $540.54. V blagajni ostane $275.03. • Blagajnik g. V. Vavpotič potrdi, da ima res toliko v blagajni. Glavni tajnik poda poročilo o riiz- 7. nov. Nedelja Engelbert, škof. voju in napredku družbe v tem prvem 8. Pondeljek Bogomir, škof. letu. Iz njegovega poročila je razvid- 9. “ Torek Božidar, m. no, da ima danes družba 15 dobrotni- 10. “ Sreda Andrej. kov, 13 društev, 259 družbenikov in 11. “ Četrtek Martin, škof. 313 članov. Pokroviteljstvo družbe je 12. “ Petek Varstvo D. M. sprejel mil. g. škof Trobec, Monsgr. 13. “ Sobota S taniš. Kostka ap J. F. Buh pa častno predsedstvo tega PROHOD ČEZ POKOPALIŠČE. Imel sem mladega prijatelja, pre kipevajočega, lahkoživega in vsledtega tudi v njegovem naziranju časih nekoliko lahkomiselnega tovariša. Njegova nrav ali notranja bitnost ni bila hudobna, nasprotno, prav mnogo dobrih strun je bilo ubranili na dnu njegove duše. Ampak ravno naglica njegovega bistva, udajanje hipnim navdihom in raz položaj etn je tvorilo zanj veliko nevarnost. Vsaka družba, ki ga je dobila v svojo sredo, ga je imela zase. Lepe besede, ki so z njimi hvalili nje govo duhovitost in glasbeno znanje, so se ga le prehitro in preveč prijele. Prišel je čas, ko jc imel stopiti v življenje in sam skrbeti zase. Z bojaznijo sem pričakoval tega hipa. Kako ga prestane? Nekaj dni pred njegovim odhodom je bil Vernih duš dan, resnobni, ganljivi dan. Pač nič tako lahko ne pri pravi človeka k resnemu premišljava nju, kakor na Vernih duš dan prohod čez pokopališče. Kaj tu vse pripove iluje grob za grobom! Kaj je zemlja? Kaj so ljudje na zemlji? Kaj jc posameznikovo življenje? Tu leže vsi. Eden ko drugi. Nobene razlike. In kake razlike so bile v življenju! Kake razlike so v večnosti! Povabil sem po storjenem delu Svojega mladega prijatelja na izpre hod. Medpotoma sva sc razgovarjala o tem in onem. Najrajši pa mi je preetočeva! mamljive, podobe in sanje ki mu jih je risala živa domišljija. Živel j.e že takorekoč v izmišljenem svetu. Poslušal sem ga. in pustil, da te incljito razodene svoje misli, izgubivši se v svoje sanje. Danes je to pristo jalo namenu, ki sem ga zasledoval. Ne da bi prijatelj v svojem sanjarstvu za pazil, sem najino pot tako obrnil, da je držala proti pokopališču. Ko sva dospela do istega, sem smatral za sa moumevno, na ta dan stopiti notri in obiskati grobove marsikaterih dragih ki so nama žc ležali tu. Moj mladi prijatelj se je pomiril Nehote je pač občutil ostro nasprotje, ki so bili v njem njegovi zlati gradovi s to resnobno sedanjostjo. Polagoma tako zdajpazdaj sem izpregovoril. onega groba, s tega groba sem dvig I nil mimogrede v duhu takorekoč ode jo in mu pokazal, kar se je skrivalo pod njo: Vse prah, vse okostje, večji del že popolnoma razpadlo, v svoj vrsti preminulo. Nobene razlike med mrtvaško črepinjo učenjaka, delavca moža, otroka. Kar so bili na žemlj minulo! Kaj so njihove misli, njihove besede, njihovi načrti, njihovi čini? Na zemlji sprhneli, brez sledu večinoma izginili. Ako ne bi bilo napisov na grobeh, kdo bi še vedel njihova imena Kako čudno so nas z nekaterih nagrob mh kanienov gledale fotografije, kakor bi hotele ostro nasprotje še povdarjati Kje so dobre družbe, oploskovani 1 ju bljenci svojih krogov? Na zemlji jih iščem zaman. In vendar je vse ostalo vsak hip, kakor je bil uporabljen, vsak gibljej življenja, vse dejanje in nehanje — tu gori, pri Njem, ki je večnost In kaj tam? Kaj je tam človek? Samo kar je živel — v dobrem ali v slabem -----Resnično, samo jedno ima vred n ost, ona beseda, ki jo o nas kristjanih Zopetno objavljenje odloka z leta 1903. glede izseljevanja italijanskih duhovnikov v Ameriko je vzbudilo precej pozornosti v Rimu. Omenjeni odlok je bil priobčen v “Acta Aposto-licae Sediš", uradnem izvestju velikanskem. Odlok prepoveduje italijanskim škofom, dati odpustnico duhovniku, ki se želi izseliti, če ni mož zrele starosti in izkušnje. V takem slučaju se sme dati odpustnica samo potem, ko neposredno prošnjo kacega ameriškega škofa na škofijstvo dotičnega duhovnika potrdi cerkveni zbor. Za evropske duhovnike, ki niso Ita-lijair ni potrebno, da bi se škofi zate kali h kongregaciji glede dovoljenja odpustnice njihovim podložnikom. Vendar morajo ameriškega prelata natanko obvestiti o vsem glede duhovnika, ki se namerava izseliti. Za duhovnike kateregakoli naroda, ki se žele izseliti na Filipinske otoke, veljajo pravila, predpisana za italijanske duhovnike, izseljujoče se v Ameriko. Razlika jv samo v eni točki, namreč, da morajo evropski duhovniki dobiti dovoljenje od kongregacije, do-čim imajo ameriški duhovniki predložiti prošnjo apostolskemu delegatu v Združenih Državah. * Duhovniki na jutrovem, ki žele za pustiti svoje škofije, so podvrženi odredbam propagande. ROJAKOM priporočam svojo . Phoenii v Buffei ler se toči vedno sveže pivo, žgan ter najboljša vina Tržim tudi domače smodke Ant. Sko ff Gostilno 137 N. N. W. Phone 6oI o iz debelega ali tankega blaga. Ženske bodo jako vesele, ako se «• znanijo z našim delom. Prenovi w obleke, boljše in hitreje kot se aonr. naredi za Kar zahtevamo le malo pl» čilo. Poskusite naše delol JOLIET STEAM DYE HOUSE James Straka & Co. 520-622 Cass St. JOLIET, ILL Chi. Tel. 4S9. N. W. Tel. 4IS FERRER KOT OČE. 0 domačem življenju španskega prekucnila Ferrerja se poročajo vzpodbudne reči. Po časopisju so bila citati prav ganljiva poročila o njegovi hčeri. Ista izhaja od njegove prilež-nice (“prijateljice” pravi svobodomiselno časopisje), kateri je volil glavni delež svojega premoženja. Njegova prva soproga se je dala pred leti ločiti od njega zaradi zakonolomstva, katero jc izvršil. Ena hči, izhajajoča iz zakonitega zakona Ferrer jevega, živi v Parizu. Nahaja se v najbednejših razmerah, ima troje otrok in dela proti dnini dveh frankov v neki suharnici. “Čudijo se splošno, da je bogati Fer-rer pustil svojo hčer priti tako na nič,” je citati v nekem prekomorskem listu. 1 110, saj je znano, da je bil Ferrer anarhist, sovražnik vsake oblasti, ozna-novalec najdivjejše svobode. Ustanavljal je zasebne svobodne šole, v katerih so njegovi učenci in somišljeniki sistematično zastrupljali mladino, ji trgali vero iz src, zasmehovali javni red in gazili domovinsko čustvo ter pošteno domače življenje v krščanski družini. In tako je bil Ferrer pravi povzročitelj prekucijskih izgredov, ki so se. vršili v Barceloni letošnjega meseca julija. Razdivjane množice so tedaj tako grozno gospodarile v nesrečni deželi, da še je ves svet zgražal. Ko pa je doletela duševnega očeta barcelonske prekucijc smrtna kazen, pa je začel ves liberalni svet vpiti: Mučenec svobodne misli! Gorje človeški družbi, kadar bo imela več taki lile “mučencev”.. .. Jotin Stefanie na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, ID Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, I» vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET' Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je Tie A. W. Mer Ml Co. LEKARNARJI. 2or. Bluff and Exchange Street» JOLIET, ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. CUi. Phone 2932 N. W. Phone 5 Stan. Phone Chi, 3541 M. PHILB11N 5lSCassSt. Joliet, lil ...Premog.. Kadar potrebujete premog, se obrnste do mene. Cena najnižja. E. PILCHER,predsednik. FRED BENNITT, podpredsednik. GEORGE ERB, kas ir. F. W. WOODRUFF, ass'tkasir. Citizens' National M Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini. 3$ o OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Cc boi kupoval od nas, ti bomo vsu-iej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki ia m trdi les, late, cederne stebre, deska ia šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplainea «Ud blizu novega kanala Predno kupiš LUMBER oglasi t» pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mit« bomo zadovoljili in ti prihrinili deaai. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON ST*. Emil Bachman 1719 South Center Avenue. Chicago, III. Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap bande» in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj. Krvava Noč v Ljubljani drama v štirih dejanjih s karikaturami (slikami). V isti knjigi je tudi povest iz življenja ameriških Slovencev Najdeno Srce Knjiga obsega 168 strani v velikosti 6 in 8yi palcev. Cena broširani je 40c. Cena vezani je 75c. i Naroča se pri: Jacob Hočevar, 1142 E. 72nd St. N. E., Cleveland, Ohio PIJ X. O ČASOPISJU. "Bair. Kurier” poroča iz Rima: Ko je papež predkratkim sprejel necega časnikarja, mu je rekel:-“Oh časopisje! Še vedno ne umejo, njegove naloge prav ceniti. Niti verniki niti duhovniki se ne pečajo z njim, kakor bi morali. Časih je slišati starejše gospode, ki pravijo, da je časopisje novo delo in da so doslej vodili duše, tudi ne da bi se ukvarjali s časopisi. Da, p o-prej je to morda šlo. Ne smemo pa pustiti v liemar, da poprej slabo časopisje ni bilo tako razširjeno kakor sedaj, in da torej tudi protipeza dobrega časopisja ni bila tako neohhodno potrebna kakor danes. Ne gre se za to, kako je bilo poprej. Gledati moramo, kako je danes.—Resnica je pa, da se krščansko ljudstvo dandanašnji po slabem časopisju vara in pokvarja. Kaj pomaga, graditi cerkve, prirejati miši- j Jone, zidati šole — vsa dobra d e i a, vsa prizadevanja k a tori č a n o v ostajajo neplodna, ce ne umejo tudi, prav posluževati se napadalnega in branil n ega orožja, katoliškega časopis j a.” Roosevelt in katoliški misijon. 1* atlier Cayzas, C. S. Sp., ki že mnogo let misijohari v Zanzibaru, piše sledeče: “V misijonu Raisoli smo imeli veli ko čast, sprejeti na obisk bivšega predsednika Roosevelta; ostal je med nami dobri dve uri; vse je hotel videti in slišati, in napravil je na nas vse vtis velikega in dobrega moža, kakršen je zaslul po raznih poročilih. Koncem obiska je želel biti fotografiran s člani misijona.” Četveri mlini v Minneapolisu zmeljejo 20,000,000 bušljev pšenice vsako leto. Leta 1908. so na 544,935 akrih s čajevcem obsajene Indije pridelali 246,- 722,551 funtov čaja. Avstrija je dežela največje milosti za morilce. Prav malo število obsojencev zapada usmrčenju. Občinski svet v Pragi na Češkem je sklenil dne 9. oktobra t. 1., da morajo najemniki odstraniti vse nemške napise na poslopjih, ki sq last mesta. Vseslovanska banka. “Novojc Vrcm-ja” poroča, da so podpisali že za 'vseslovansko banko v Peterburgu ruski industrijalci okroglo 20, češki pa o-kroglo 8 milijonov kron. Loterija v Avstriji. Lani so znosili ljudje v loterijo 34 milijonov kron, dobitkov pa se je izplačalo 1,300,000 K. Na vsakega 90. igralca je prišel dobitek okrog 18 K. Država je imela čistega dobička 15 milijonov kron. Še vedno ni slabo v Avstriji, kjer zmečejo ljudje toliko milijonov v judovsko in državno žrelo. THE EAGLE slovenska prodajalna 406-8-10 North Chicago St. MATH. S I M ONI C H, p re Fine Obleke za može in mladeniče. Ako hočete kupiti fino obleko ali vrh. njo suknjo, gotovo pridite k nam. Mi imamo največjo in najpopolnejšo zalogo oblek v Jolietu. Cene $10 do $30. Fine obleke po $15, $18 in $20 ČEVLJI ZA MOŽE. Upham čevlji so najboljši na svetu. Cena $4 in $5. Drugi fini čevlji po $2.50, $3.00 in $3.50. Tk Eagle JOLIET, ILL. Feet Trouble You ? Do you feel rough pavements and pebbles through the soles of your shoes ? IF SO, IMPROVED CUSHION SOLE SHOES will relieve that trouble. $5.22 Organizovana v Jofiet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. GLAVNI ODBOR: Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I. podpredsednik:..........Marko Ostronich, 9,2 Villa St., Allegheny, Pa. II. podpredsednik:__....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik: .......John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:____Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111 Pooblaščenec.............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111. Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St, Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111. Joseph Kompare, 8908 Greenba y Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn. URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC. pristopili Člani. K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 15442 Nikolaj Černič, roj 1878, spr. 17. okt. 1909. Dr. št. 43 članov. K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 15443 Franc Bentz, roj 1S73, spr. 30. okt 1909 Dr. št. 73 članov. K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 15444 Lovrenc Leščanec, roj 1868, spr. 19. okt. 1909, Dr. št. 57 članov. K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 15445 Martin Radoš, roj 1892, 15446 Matija Vrebec, roj 1873, spr. 24. okt. 1909. Dr. št. 64 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 1544/ hrane Fekavec, loj 1880, 15448 Filip Starc, roj 1869, spr. 14. okt. 1909. Dr. št. 127 članov. K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 15449 Franc Zidar, roj 1889, 15450 Anton Avsec, roj 1883, spr. 30. okt. 1909. Dr. št. 55 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., k društvu sv. \ ida 25, Cleveland, Ohio, 12884 Anton Gliha, 1. nov. 1909. I. dr. št. 71 članov. II. dr. št. 299 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12506 Franc Grom, 2. nov. 1909 Dr. št. 99 članov. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 587 Franc Adamič, 2. nov. 1909. Dr. št. 300 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 10222 Martin Gerkšič, 1. nov. 1909. Dr. št. 238 članov. Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 9123 Marka Jakljevič, 28. okt. 1909. Dr. št. 110 članov. Od društva sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., 8864 Ivan Gnidic, 5447 Ivan Krupič, 8312 Marka Balkovetz, 13386 Matija Hustin, 28. okt. 1909. Dr. št. 149 članov. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3337 Josip Mourin, 9065 Mihael Ma-dronich, 30. okt. 1909. Dr. št. 370 članov. Od društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 10563 Franc Suhoverš-nik, 1. nov. 1909. Dr. št. 52 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1803 Mihael Novak, 12320 Peter Srčar, 27. okt. 1909. Dr. št. 60 članov. Od društva sv. Frančiška Ser. 46, New \ork, N. Y., 9o33 Franc Kraljič, 29. okt. 1909. Dr. št. 40 članov. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 12912 Ivan Klcšič, 1. nov. 1909. Dr. št. 62 članov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 10773 Mihael Mišmaš, 11907 Ivan Hiti, 10898 Ivan Mihelič, 10900 Ivan Selan, 10251 Anton Šraj, 10914 Jakob Malenšek, 26. okt. 1909. Dr. št. 125 članov. Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 6072 Matevž Štrukcl, 13753 Franc 'Klančnik, 29. okt. 1909. Dr. št. 67 članov. Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa,, 15065 Franc Germ, 24. okt. 1909. Dr. št. 118 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 15227 Ivan Štrusa, 10. okt. 1909. Dr. št. 69 članov. Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 11701 Ivan Grl, 13940 Mihael Stopar, N13842 Ivan Šetina, 13045 Mihael Šnajt, 805 Valentin Fajnik, 30. okt. 1909. Dr. št. 37 članov. Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 14049 Franc Rigler, 13. okt. 1909. Dr. št. 48 članov. Od društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 15022 Franc Krajc, 8. okt, 1909. Dr. št. 77 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 4489 Franc Gliha, 27. okt. 1909. Dr. št. 136 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 12331 Josip Delost, 11035 Josip Boštjančič, 13035 Jakob Škerlj, 12686 Lovrenc Ponikvar, 12688 Anton Kovač, 24. okt. 1909. • Dr. št. 62 članov. Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 9548 Josip Papeš, 12652 Franc Bam-bich, 28. okt. 1909. Dr. št. 71 članov. ZNIŽALA POSMRTNINO. Pri društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 10823 Mihael Pirnat, 2. nov. 1909, znižala zavarovalnino iz $1000 na $500, III. razred. Pri društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 13530 Josip Pirc, 2. nov. 1909, znižal zavarovalnino iz $1000 na $500, III. razred. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet; 111., 4304 Frančiška Rogina, roj 1884, spr. 1. nov. 1909. Dr. št. 48 članic. K društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 4305 Gizela Matelič, roj 1891, 4306 Marija Matelič, roj 1870, spr. 30. okt. 1909. Dr. št. 14 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 380 Ivana Adamič, 2. nov. 1909. Dr. št. 97 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3423 Ana Možina, 162 Ana Jakša, 1. nov. 1909. Dr. št. 113 članic. Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 2902 Ana Jakljevič, 28. okt. 1909. Dr. št. 47 članic. Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 4155 Pavlina Gnidic, 28. okt. 1909. Dr. št. 60 članic. Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1267 Katarina Novak, 27. okt. 1909. Dr. št. 4 članice. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 4102 Marta Brajčič, 26. okt. 1909. Dr. št. 21 članic. Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 3010 Franca Šetina, 1. nov. 1909. Dr. št. 3 članice. ZVIŠALA POSMRTNINO. Pri društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 3787 Jerica Kolar, 21. oktobra 1909, zvišala zavarovalnino s $500 na $1000, II. razred. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. 1223 Josip Ulašič, star 38 let, član društva sv. Janeza Krstnika 20, Iron-wood, Mich., umrl 8. sept. 1909. Vzrok smrti: Ubit pri rudniku od “skip-a”. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 24. nov. 1899. 3871 Josipina Zalar, stara 20 let, članica društva sv. Ane 120, Forest City Pa., umrla 1. okt. 1909.. Vzrok smrti: Convulsions. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 25. novembra 1908. 3855 Marija Dremel, stara 34 let, članica društva sv. Barbare 24, Blocton Ala., umrla 30. avg. 1909. Vzrok smrti: Zastrupljena. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 19. novembra 1908. URADNO NAZNANILO GL. TAJNIKA. Za mesec november 11—1909, plača vsak član in članica poleg rednega me- tečnega asesmenta. 25c posebne doklade. Da se prihrani nepotrebno pisanje in povpraševanje od strani Iruštev K. S t J., zakaj je ta doklada, naj bode s tem povedano, da ta posebna doklada je za pokritje Jed. stroškov, ki morajo biti plačani le iz stroškinega sklada. (Takoimenovani izvanredm stroški.) Radi tega jc vsak član in članica pod kaznijo suspendovanja dolžan plačati to svoto. Slavna društva, v prvi vrsti njih uradniki in uradnice, naj blagovolijo to vpoštevati, ter članom(icam) stvar pojasnijo. Na pisma in povpraševanja, zakaj je ta posebna doklada 25c, se ne bodem oziral in kratkomalo ne odgovarjal, m to radi primanjkljaja časa. Z bratskim pozdravom ostajam Vam vedno udani sobrat JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. Jednote. IZ GL. URADA K. S. K. J. V zadnji štev. Jednotinega glasila, bilo je poročano,. da so bile Jednotine knjige, računi in dru'go premoženje po državnih expertih pregledano. Danes objavljamo poročilo, katerega smo prejeli od zavarovalninskega oddelka, Springfield, III., dobesedno. Priporočamo vsem članom in članicam K. S. K. J., da to poročilo pazno prečitajo, ter se s tem prepričajo o stanju in poslovanju Jednote. ________GL. ODBOR K. S. K. J. ' State of Illinois Insurance Department Springfield FRED W PO TTER, Superintendent November 3rd, 1909. Secretary Grand Carniolian Slovenian Catholic Union, Joliet, Illinois. Dear Sir:— I am enclosing herewith a copy of the report of the recent examination of society made by the examiner for this Department, Mr. Lucius Pfouts. After reading this should you desire to be heard in regard to any matter mentioned in the report, please advise me. Yours very truly, FRED W. POTTER, Insurance Superintendent. Insurance Department—State of Illinois. Joliet, Illinois, October 23rd, 1909. Hon. Fred W. Potter, Insurance Superintednt, Springfield, Illinois. Sir:—We have the honor to report that in accordance with your instructions we have made an examination of the books, records and files of the Grand Carniolian Slavonian Catholic Union, at their home office No. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois. We examined their condition as shown by their books at the close of business December 31st, 1908, and found the same to agree with their statement to the department at that date. We continued our examination to cover the transactions during the nine (9) months ending with September 30th, 1909, and submit herewith a statement in detail for that period, also showing their condition at the close as foiiows: Statement 9 months ending September 30, 1909. Ledger Assets December 31, 1909...............................$107,390.28 Income. Assessments for mortuary ..........,................ .$73,304.15 Assessments for reserve ........................... 2,298.00 Assessments for permanent disability............... .. 699.75 Assessments for expenses ....'................... 2,561.25 Membership fees ..................................... 618.50 Medical examiners fees ............................. 307.75 Certificate fees ................................. 228.00 Charter fees........................................ 40.00 Supplies ........................................ 303.45 Total paid by members...............$80,360.85 Interest on mortgage loans ............................. 1,498.63 Interest on bonds ....................., .■»........... 787.50 Miscellaneous receipts ................................. 22.00 Total Income 82,668.98 Sum.......................................$190,059.26 Disbursements. Death claims ............................................$41,815.33 Permanent Disability Claims contributed to disabled members ............................................ 1,500.00 Total benefits paid.....................$43,315.33 Salaries of officers ................................ 1,216.64 Auditors ............................................. 135.87 Supreme medical examiners ...........,................ 308.80 Insurance Department fees ................................. 5.00 Rent .................................................. 90.00 Advertising, Printing and stationery................... 1,890.20 Postage, telegraph and téléphoné......................... 144.41 Official publication ................................. . 183.00 Expense of Supreme Lodge meeting ........................ 428.52 Legal expense ........................................... 3d7.27 Furniture ......................:.. .................. 74.54 Traveling ............................................... 221.28 Supplies ................................................ 625.00 Miscellaneous/........................................... 324.63 Total disbursements ............................. 49,320.49 Balance.................................$140,738.77 Ledger Assets. Mortgage Loans ...........................................$40,500.00 Real estate ............................................. 4,985.65 Bonds .................................................... 25,000.00 Cash in hands of Treasurer ................................ 1,549.81 Deposited in banks on interest....................... 38,204.50 Deposited in banks not on interest.................... 30,498.81 Total Ledger Assets ................................$140,738.77 Non-Ledger Assets. Accrued interest on mortgages..........................$ 929.19 Accrued interest on bonds ............................. 240.75 Assessments collected not turned over-estimated...... 8,900.00 Office fixtures and supplies .......................... 2,000.00 12,069.94 Gross Assets ........................... Deduct Assets not Admitted. Office furniture nd supplies......................... .$152,808.71 .$ 2,000.00 Total Admitted Assets .....................................$150,808.71 Non-Ledger Liabilities. Death claims due and unpaid (34)..............................$23,754.67 Death claims adjusted not due (8)............................. 6,500.00 30,254.67 Disability claim (1) ....................................'. 500.00 lion for the sole use of the society as a home office building. The building is well adapted for the purpose, having strong vaults for the safe keeping of the books and records of the society, the present office of the society not affording them any protection for these records. We are of the opinion that the action of the officers in trying to obtain such suitable quarters is not only wise, but commendable. The entire cost of the building is not to exceed $9000. BONDS OWNED. Consist of bonds issued by the Commercial National Safe Deposit Company of Chicago, due in 1929, bearing \/2 per cent interest, par value $15,000.00, and purchased at par. Also bonds issued by City of Joliet for street improvements, due in 1917 bearing 4l/2 per cent interest, par value $10,000.00 gird purchased at par. Both these bond issues are considered worth at least par. CASH ACCOL1NT. The amount in hands of Treasurer represents receipts during the latter part of September, which were deposited on October 1st. Deposits in banks on interest are verified by the following certificates of deposit, payable on demand: Joliet Nat’l Bank, No. 81167 issued July 19, 1909, 3 per cent interest. .$20,000.00 Joliet Nat’l Bank, No. 75523 issued March 3, 1908, 3 per cent interest. 10,000.00 Will Co. Nat 1 Bank, No. 68192 issued Aug. 5, 1906, 3 per cent interest 4,204.50-W ill Co, Nat 1 Bank No. 69493 issued July 17, 1908, 3 per cent interest 4,000.00 Total .... ...................................$38,204.50 Deposit in bank not on interest is verified by certificates herewith attached showing a balance in the Joliet National Bank of $787.50 and in the Will County/National Bank $29,711.31, all of which is subject to check of the society. After making a further allowance for the accrued interest on mortgage loans and bonds, and for the amount of the September assessment estimated as being in the hands of the subordinate lodges and which will be turned over to the Grand Lodge during October, we fiind the admitted assets to be $150,808.71. Liabilities. 4 he society had unpaid on September 30, 1909, 34 claims that have been adjusted and are due, amounting to 23,754.67. These claims are unpaid for the reason that in most cases the beneficiaries cannot be located, or are in some foreign country and settlement awaits the arrival of properly certified documents. Eight other claims by reason of death and 1 claim by reason of ,the permanent disability of a member, arc in course of adjustment. We find the total liabilities to be $30,754.67. Since December 31st, 1908, the society has admitted 1236 new members and 700 members have terminated their certificates by reason of death or lapse, showing a net increase of 536 members, there being 10387 members now in good standing. The officers are under bonds to the society in the following amounts: President $5000.00, Treasurer $50,000.00, Secretary $5000.00, Assistant Secretary $2000.00, Medical Examiner $2000.00, Three Trustees $10,000.00 each, Attorney $20,000.00, and Committee on Laws $1000.00 each. The affairs of the society appear well and economically managed. We are of the opinion that owing, to the volume of business and for the better conducting of the affairs of the society, additional help should be employed in the Secietaiy s office, as the entire work is done by the Secretary, without tile help of a stenographer or assistant. His office hours are fixed in the bylaws at eight hours a day, and in our opinion it is a physical impossibility to properly look after the affairs of this society during that time. We would further recommed that the books and records of the treasurer be at all times kept in the home office of the society and that suitable accommodations be provided for this use, and that at least $20,000 of the cash deposited not on interest, could safely be invested on interest, if only on demand ceitificates bearing 3 per cent interest. The entire disbursements of the society for the past 21 months have not averaged $6000.00 per month. We desire to acknowledge the courtesies and assistance shown us by the-officers of the society during the course of our examination. Respectfully submitted, LUCIUS PH OUTS, CHAS. J. FAHNDRICH, Examiners. OPOMNJA. Slovenski prevod priobčimo prihodnjič. Doto Ivec IMS specialist za ženske in otroške bolezni in operacij«, On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen moi in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehudo utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlico, težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, oglui«-nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu ht mehurju, appendicitis, bolezni na očeh, itd. Zdravniški svet zastonj in strogo za upno. Opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrstna zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, 900 N. CHICAGO STREET, JOLIET, ILLINOIS. TT AZNANJAMO! DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SELA* PRl B. BERKOWITZ 910 N. Chicago Strer JOLIET, ILL. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa'-' te strol spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Velika velikonočna razprodaja zlatnine. Pri na dobite primerna darila po nizki ceni. Total liabilities .........................................$ 30,754.67 The society began business April 2nd, 1894, operating an insurance business under the laws of this state governing fraternal societies. They have a ritualistic form of work and a representative form of government. Assessments are collected monthly for the mortuary and reserve funds. Separate assessments are levied for the total permanent disability fund when required to meet such claims. The mebmers contribute an additional amount to meet the expenses of the society. Ledger Assets. MORTUARY LOANS. The society has loaned $35,000 upon property located in Joliet and Chicago, and $5500.00 upon property located in Houghton County, Michigan. These loans all appear to be amply secured, with the possible exception of a loan of $19,700.00 upon property located at 96th & Ewing Avenue, Chicago. From the best, information we could obtain this land is worth $4000, and the church located thereon is wort $28,000, with insurance of only $10,000.0(1 We are of the opinion that this loan should be reduced, or dditional security given, so that the value of the entire security should be at east $39.400.0(1. being double the amount of the loan' as provided for in the iw- of the -IK- ety and the laws of the state governing the investments oi nsurance companies. r I . I Consists of a one story building in course of construe (Nadaljevanje z 2. strani.) je prinesla goriomenjena botra Geo. Hencu. Vsi so, pravijo, zdravi in zadovoljni. John Rožnik bode čez zimo delal v kovačnici v Greenwood. Meni je včeraj podkoval konje v Green-woodu. Drva nakladamo zmiraj, samo da moramo čakati, ker nam jili zmiraj primanjkuje. Slovenci so kupili zUdnji .teden 4 krave. John Lukas si je zgradil veliko hišo ta teden. Na 11. novembra bomo začeli bombardirati na srne, ker bo lov otvorjen za 20 dni. Tu se ne pogovarjajo druzega kot kam da bodo šli na stanovanje. Iz mest bi vsi radi, da bi jim mi dali prostora, ali mi znamo sami Streljati srne. Jožefu Kaučnik-u v Waukegan, 111., so od tu poslali uže dve kari krompirja, ker ga v 111. prodaja na drobno. Včeraj je bilo v Fairchild celi dan nakupljenega krompirja in žita 4029 bu-šlov. Farmarji še zmiraj orjejo, ker tu je sedaj lepo vreme. Seveda noči so precej mrzle. Pozdravljam vse skupaj in želim vsem obilo sreče, zdravja in korajže. Listu Am. Sl. želim pa, da bi se podvojilo število naročnikov. Z Bogom! Ignac Česnik. Vina na prodaj Pri izpitu. Profesor: “Kaj bi storili, če bi bil kdo od smodnika vržen v zrak?” Kandidat: "Počakal bi, da bi doli padel.’' Dobro črno in belo novo vino, muš-k^tel po 30c gal., reesling po 35c gal. Vino od leta 1908 črno in muškotel po 40c gal., reesling 45c gal. Staro belo vino po 50c gal. Sladki mošt 24 steklenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 ga). Posodo dam zastonj. “Hill Girt Vineyard” BOX 77. Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal. Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite se na slovanskega odvetnika JOHN W. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, IH. Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Svoj k svojemu! Ovadnica. Paul Bourget. — A. Kalan. ❖ IL= i. ...Prijeten, gorak popoldan zgodnje pomladi je bil v Parizu pod arkadami ceste de Rivoli ob oglu trga, kjer ¿e dviga kip Jeanne d Are. Pet je ura. Množice prihajajo in odhajajo ob izložbah ob svetovnem bazarju, kjer se gnjete neprestano vse polno vozov in avtomobilov, bicikljev inVko-čii. Te množice se tako mešajo, toliko ljudi se tlači in srečuje, da bi tudi najhujši policijski vohun uc mogel koga zaslediti v tem vrvenju. Uprav zato si je izbral Julij Beliere ta kraj in to uro za sestanek s svojo ljubimko. Ob steklenih vratih neke sladščičarne je slonel in na videz ogledoval pisane pirhe, ki sol napovedovali bližnjo Veliko noč, in strmel v velikansko ogledalo, kjer je odsevalo na stotine vabljivih podob. Nestrpljivost je kazila brhkemu mladeniču obraz finih potez, velikih rujavih oči, ki so se svetile iznad bledih lic. Imel je kratke brke in ustnice nekoliko odprte, tako da so se mu videli čudovito beli zobje. ■ To mladostno podobo je krasila tudi izbrana obleka,' kakor jo nosijo mladi lahkoživi ljudje. Vendar je bilo nekaj zoprnega na tem obrazu. Nepremakljivo in kakor na preži je zrl na šetal-ce z neko pozornostjo, ki j,e postala naravnost bodeča, ko je Beliere opazil v ogledalu, da se bliža'oseba, kojo pričakuje. Usta so mu nekoliko vstre-petala. Obrne- se in preden je mlada ženska prišla do njega, oziral sc je strašno nemirno po množicah, kakor da bi hotel.še kaj druzega, kakor lju-bitnski sestanek prikriti radovednim pogledom. In prva beseda, ki jo jc spregovoril .zakasneli, tudi ni kazala kakega posebno nežnega vznemirjenja. "Dvajset minut te že čakam, Adela! ...Kaj pa obliži?.. .Vsaj vendar veš, kaj sem ti rekel. Če me zalotijo, bodo tebe poprej... Mene ne bodo prijeli, mene ne!” Te besede je spregovoril trdo in zamolklo, kakor govore tatovi, in ž njimi se je izdal kot tatu. Ljubimca sta stopala edeu poleg drugega, ne da bi si bila dala kako drugo znamenje prijaznosti. ■‘Jaz ne morem oskrbovati poslov liišinc.” odgovori Adela, “in obenem oditi in priti, kadar bi hotela. Moja gospa mi je zvonila uprav tedaj, ko sem odhajala.. . Pomisli, ko bi kaj sumila?.. . In pa če misliš, da se te bojim, se zelo motiš. To je že deveti slučaj, ki sc zanj žrtvujem zate. Vsi so se posrečili in vendar se vedno dela z menoj kakor s kako cunjo!... Dosti imam tega; rečem ti. dosti je tega!" Pri teh besedah se je nesrečnica vzravnala pokoncu. Brez dvoma se je lopov prestrašil teh odločilnih besed in teh krepkih gest. "To si huda, draga moja,” dejal je priliznjeno. In spremenil je svoj obraz in svoje govorjenje. Prijazen m prikupen se je kazal in videlo se je, da sta sramotno navezana eden na drugega, kakor sužnja. Lep obraz Adelin in pa način, kako se je nosila, v svoji obleki, bi bila dokaz, da ona ni za vlogo tako nizkotne posredovalke. To ponižanje je bilo zadnje poglavje tragičnega romana, ki je še vedno zvenel v duši nesrečne ženske, kajti prestrašila se je, ko je opazila, kako je njen tovariš spremenil švoj glas. In nadaljeval je: "Razjezil sem te resi,, a vendar te imam rad. Videl sem, da ti jc hudo, m jeza me jc minula... Če se bojim, da bi me sedaj zaprli, to Seveda zato, ker se bojim zate.. . Ali si že pozabila, da sva dogovorjena odpotovati kakor hitro bo mftgoče, daleč, prav daleč?... An se več ne spominjaš, kaj sem ti pravi), kako. da sam trpim kakor jet-- liik na teh strašnih potih. . . In kakšne besede si ti spregovorila, da me kaznuješ zaradi mojega hipnega srda. Daj, reci, da ti je žal..., reci!” Ver pa jc ženska .le še vedno molčala, prime jo za roko, jo rahlo stisne in s tem nekako, vanjo prelije svojo voljo. Po tem vzorcu nizkih živali si tudi ljudje znajo pridobiti nagnjenje, in on je pri tem spoznal, da jo ima še vedno v svojih rokah, dasi je čutil že dalje časa, da se ji vzbuja in oglaša vest. Ona ga je tako rada imela! On je zahteval in prejel od nje toliko žrtev od tedaj, ko je zaradi njega zapustila dom, do sedaj, ko mu pomaga pri tem zločinu. Adela je preživela mladost, kakor je kazal njen fin, prijazen obraz: bila je hči priprostih, ^ato poštenih staršev. Njen oče je umrl kot podtajnik v ministrstvu. Ona se je poročita z M. Baron-om, ki je trgoval s platnom v ulici Bertin-Poiree. Povedati moram, ne da bi opravičeval, ampak samo da pojasnim, kako da je tako zašla od svojega poklica, da je bil ta soprog' surov s svojo ženo, da nista imela otrok in da ni prav nič slutila, s čim da se pravzaprav peča Julij Be-11 e res, ki je imel tedaj službo kot navaden pisar v neki banki. Slučajno sta se seznanila nekje na deželi pri obisku svojih skupnih prijateljev. Mladenič je mladi ženi pripovedoval zgodbo, napo« resnično, rekel je, da jc zgrešil svoj poklic kot,umetnik. In vzljubila ga je. Ovadili so jo možu, seveda tega ni smela Adela nikoli vedeti, da je to storil Julij sam, in mož je zapodil svojo ženo. Osen» dni pozneje ji Julij naznani, da je v uradu nekaj izmaknil in da je zato izgubil službo. Kakor je pristavil, je to storil zaradi nje. In ona je to verjela. Od tedaj je v. resnici zlobnež zašel v zloglasno družbo hudodelnikov, ki so potrebovali tudi žensk, da bi bolj varno delali. Kaj da je ta zveza pomenila, to nam odkrije jasen naklep, katerega sta se ljubimca na rahlo dotaknila v svojem razgovoru. Bil pa je naklep ta-le: l’o posredovalki je Adela stopila v službo kot,hišina pri neki Amerikanki, in sicer pod tujim imenom in s knjižico, ki jo je vzela drui'i, pravi hišini. Seški sta se pod arkadami v ulici de Rivoli, da se končno, dogovorita d vsem, kar treba Belieru vedeti, da qropa to gospo vseli njenih zlatnitčin dragoceno- dom. Vse okrog nje je nosilo znak njene ljubeznive osebnosti; in uprav sti. Dve leti je bila že , Adela . v tej službi. Kaj čuda, da jc bil .ničvredni ljubimec, ki jo je že tako globoko ponižal. prepričan, da ima neomejeno o-blast nad njenim ubogim srcem?, Smehljaj, kakor smehljaj zmagujočega, se'jc zato pojavil na njegovih zo-pernih ustnicah, ko mu je rekla: "Jaz te imam rada. Juiij. Ti to dobro veš, ker si le že preveč zlorabil mojo ljubezen. Ti tožiš, da si kakor suženj na teh potih. Kdo nama pa brani, da takoj izgineva od tukaj? Dvajsetkrat gotovo sem ti že to nasvetovala. Pojdiva v Ameriko. Nihče ne bo vedel, kdo da sva. Ti boš delal in jaz tudi...” “To ni mogoče,” jo prekine, “vsaj sedaj ne, vsaj veš..." “Kedaj pa?” “Kadar dobiva dovolj denarja,” ji odgovori ojštrd. "To se lahko zgodi še to noč, če se stvar z biseri pri go-spej Risley posreči. Ah si poskusila v ključavnici omarice z dragocenostmi ključe, ki sva jih dala napraviti?'’ “Da, poskusila sem jih,” odgovori. "Ali si gotova, da je verižica z biseri v omarici in da jo gospa nocoj vun ne vzame?" "Popolnoma gotova. Pri večerji bo nocoj v Neuilly, kakor sem ti pisala, pri svoji nekdanji vzgojiteljici, in mene vzame seboj. Odšli bova z doma ob sedmih, lil to sem ti prišla povedat. Pred polnočjo se ne vrneva. Najbolj ugoden čas je ob. osmih, ob četrt na devet...” “Dobro,” odgovori Beliere. “Ob o-smili pridem pred vrata hotela Beau-site, ki vodi v ulico Saint Honore. Če me kdo vpraša, kam da grem, imenoval bom gospo Risley. Nato vstopim v hišo na hodnik na desno, od tam v. drugo nadstropje in pridem pred vrata št. 67. Ta vrata niso zaprta in yo-, dijo v predsobo, v majhen salon. O-niarica z dragocenostmi je v spalnici. Ti si položila ključe pod preprogo pri postelji. Ali je prav tako?...” “Vse v redu,” odgovori in s tresočim glasom dostavi: “Obljubi mi,... če koga srečaš, na priliko eno izmed deklet v hotelu... Tedaj se ti odstraniš... Ti bom že pojasnila... Bog ne daj, da bi...” In tiho dodene: “Tega bi ne prenesla, da bi bila sodeležna pri kakem umoru... Vsaj je že to tako grozno...” “Bodi popolnoma mirna,” odgovori lopov z zlovoljnim nasmehom. "Nič se ne boj, da boš kaj prikrajšana pri tej stvari. Vse se bo mirno izvršilo. To mi znamo... Sploh pa če bi morala moj varuh ali jaz kaj sile delati, bi to storila le, da se braniva, in rajši si daT va odrezati glavo, kakor da bi tebe izdala, kakor tudi ti nas ne izdaš, ako te primejo. Ti me ne izdaš, kaj ne da ne?” "Nikdar ne,” reče ona in pogleda ga in v tem pogledu se zrcali ona zvestoba v nevarnosti, ! ki jc edina zadnja častna poteza pri dogovorjenih hudodelcih. Beliere se je zdel potolažen, ko je čul to zatrdilo. Sedaj pa je mislil, da bi nadaljni razgovor vzbudil samo nove in nepotrebne, pomisleke pri ženski, ki’je'že sedaj naveličana! tega suženjstva,'zato se je hipoma poslovil. rekoč: “Tam na oglu vidim dva sumljiva človeka. . . Kadar pa bo panj ogreben, takrat boš videla... Pa saj si bova pisala in se razumela... Sploh pa jc to zadnja poskušnja... Zdrava-, Adela, pogum, srček moj..." Sel je z njo za cerkev sv. Roka ter jo objel. Ta trenotna ljubeznjivost je bila mladi ženi zadosti, da je na potu nazaj v ulico Saint Honore, začutila v svojih, žilah strup strasti, ki jo je dve, zanjo smrtonosni leti omamlja! kot žrtvo tega elegantnega lopova, ki je nespravljiv, nizkoten,, skrivajši se v opremi poštenjaka, kakor so lopovi iz predmestja- s svojimi visokimi kapami, s svojim kratkim telovnikom in svojimi širokimi hlačami. II. Adela je komaj vstopila v hotel Beausite in skoro že ni imela časa odložiti klobuk, ko je cula zvoniti hišni telegraf, ki je vezal njeno sobo z gospejnimi sobami. “Vsaj je šele tričetrt na šest,” si je rekla, hiteč. “Saj bi se gospa imela napraviti šele ob pol sedmih. Pa vendar ni spremenila svoje misli... Moj Bog!. . . Vsled tega strahu se je vznemirjenim srcem podala laži-hišina' v mali salon, kjer jo je čakala gospa, 'pri kateri je vstopila v službo'samo zato, da jo oropa. In sčdaj !.. . Mrs. Edita Risley je slonela na zofi v tej navadni sobi hotela, ki jo je ona v eni zimi svojega bivanja: .spremenila v prijazen ta ljubeznivost je bila vzrok, da je so-vdcležnica Belierova toliko časa čakala. Edita jc bila izmed onih, ki se je zdelo, da je pridružila svoji finosti ono odločno voljo, katero ohranijo njeni rojaki pri pridobivanju svojega imetja. Njene sobe so biie opremljene s krasnimi preprogami, po mizicah so bile razpostavljene drobne dragocenosti. Dve krasni sliki, ena Maes-ova, ki predstavlja deklico, katera ima. mačko poleg sebe in medeni kolač, druga velika Bronzinova; obe sta bili lično postavljeni na dve stojali. Nedavno ju je ta/lama kupila na dražbi za drag denar. Knjige angleške, nemške. 'italijanske in francoske so bile vsevprek razložene v njeni knjižnici, znamenje, kako splošno jc bila izobražena ta izredna prikazen, kateri je rahla lepota nekako kopnela ob bujni čustvenosti in inteligenci. Bila je blon-dina. svetlo-sivth oči in bledo belega obraza. Y onem trenotku. ko je hiši-lia vstopila, zdela se je gospa V svoji svilnati, s čipkami obrobljeni obleki kakor kaka deklica iz muzeja du Prado, Dasi sc jc opravičeno zbilo mnogo šal glede vprašanja, kake pradede imajo Amerikanci,. je vendar tudi res. da ne izvirajo od samih demokratov. Edita je bila po svoji rodbini rojena van Alotym. Bila jc potomka izseljenca. ki se je ondi iz Nizozemskega naselil v sedemnajstem veku in je bil nezakonski potomec enega izmed zadnjih španskih guvernerjev. Prijatelji Edite, ki so tudi vsi, kakor je to že v navadi pri amerikanskih milijonarjih, imeli cele galerije bolj ali manj pristnih najbolj slovečih del, so jo imenovali Velasquez. Bila je vkljub bogastvu- ali pa radi bogastva ena izmed onih žensk, ki se jih veliko dobi onkraj morja, ki imajo rade, da so tudi vsi drugi ž njimi veseli in zadovoljni; ker imajo zanje toliko resničnega, iskrenega sočutja, ki niti ojstro ne spregovore niti srpo ne zamahnejo, da bi ne motili ljubeznivega ozračja. Ta iskrena ljubeznivost — kaka ironija!— je bila vzrok, da je Mrs. Risley k sebi vzela ljubimko lopova s ceste. Njena prava liišina. neka Nemka, ki je bila pri njej v službi že deset let. je bila klicana brzojavno k oboleli materi. Mrs. Risley je v naglici začasno dobila drugo, da tem ložje dovoli daljši dopust svoji zvesti strežnici. Adela se ji je predstavila pod imenom Av-relija Brissand z ukradenimi spričevali. Amerikanka jo je vsprejela na prvi pogled. “Pri meni odločuje simpatija ali antipatija. Po tem se jaz slepo ravnam.” Dobre tri mesece je bila nova hišina v službi in se je zelo prikupila gospej, tako da je sklenila vzeti jo seboj v Ameriko ob enem z ono, ki je zdaj pri materi. Neka misel pa je begala zadnjih štirinajst dni gospo prav hudo vselej, kadar je videla pred seboj Avrelijo. Kako naj jo namreč vpraša. da je ne razžali, ali bi hotela biti pri njej kot druga hišina, dasi je že več časa poslovala tako dobro kot prva. Nemka ji je naznanila, da se kmalu vrne, in zato Mrs. Risley ni mogla več odlagati tega razgovora z namestnico, ki ji je tako vdana. Popolno se v tem tudi ni motila. Zlosrečni Julij Beliere je opazoval nekaj tednov, da se je njegova prijateljica zelo spremenila, in -to se je res zgodilo, ker se ni mogla ubraniti veliki hvaležnosti do gospe. Adela si je že več tednov izmišljevala razne nove vzroke, da se odloži. dogovorjeni rop, in sicer zato ker ji je vedno bolj dobra in prijazna gospa vzbujala s svojo ljubeznivo Skrbjo zanjo vedno hujše očitanje ve sti, ki se je oživljala skromni meščan ki, ki jc služila bandi tatov kot lovska psica. ■■ Ti očitki sicer niso bili še: tako močni, da bi bili nadvladali sramotno ljubezen, ki jo ,je: družila z, zlobnežem, ker se je konečno vendarle odločila vse pripraviti, da se ta večer izvrši tatvina. Storila je to v zadnjih štiriindvajsetih urah v veliki razburjeno sti vsled groženj Belierovih. On.ji je namreč dejal: “Najamem si sobo v ho telu; to bo najbolj varno.’* In pri tem je bil njegov pogled bodeče-ojster. Adela se je zbala.. Zato. je .vso stvar tako vredila, da bi bila gospa daleč od donla, ko se tatvina izvrši. Bala se je namreč še hujše nevarnosti za gospo. Toda zdaj, ko je začula zvonec, je ne kako slutila, da se je morda varala pri tem svojem računu. Vsa preplašena je zato vstopila v salon, kjer jo jc gospa vsprejela z besedami: “Adela, nocoj jaz ne grem z doma. Mme. Renaud” — to jc bilo ime stare vzgojiteljice, pri kateri je bila gospa dve leti, tedaj stara štirinajst let “Mme. Renaud mi je sporočila, da ji ni dobro, pa tudi mene nekaj glaba boli Prav lia kratko bom povečerjala v salonu .. .” Za hip Adela ničesar ne odgovori. V duhu pa jq videla, kako se v kratkem odpro vrata v predsobo, kamor vstop tat, prepričan, da ni nikogar doma Gospa bo slišala ropot in bo šla gle dat. In potem?... Potem, ako ji bo mogoče koga sklicati, je Beliere izgubljen, čc pa ne.. . pa on ubije gospo. . . In v dveh urah se bo vse to res zgo dilo. Tako silno je hišino ta misel zadela v srce, da. je obledela in se vsa tresla. Gospa, ki se jc čudila, da se nič ne gane in nič ne odgovori, takoj opazi to spremembo na hišini. “Kaj pa vam je, Avrelija?” jo vpraša. “Zdi se mi, da vam je slabo!”... Vstala je s stola in stopila k Adeli ki pa jo ustavi in reče: “Nič hudega, gospa; omotica me je prevzela, pa je že dobro-.” “Že več dni opazujem, da ni pri vas vse navadno,” reče Mrs. Risley. “Ali vam morda ni kaj všeč v moji službi?” silila je v hišino tako naravno in lju-beznjivo. “Meni bi bilo prav žal. Bila sem popolnoma zadovoljna z vami in hotela sem se z vami nekaj razgovoriti. Pravili ste mi, da imate starše in še eno sestro. Kaj mislite, ali bi vam branili z menoj v Ameriko?...” “V Ameriko?” ponovi Adela, “pa vendar gospa ne mislite...” “Vzeti vas seboj v Ameriko? Da...” in nekoliko zarudela nadaljuje: “Mala težava jc pri tem, in ravno zato dose-daj še nisem z vami o tem govorila. Povejte mi odkrito: vi ste prepričani, da bi vas jaz ne mogla za nič na svetu žaliti?” “Ob, gospa!...” reče Adela, “vi ste bili vedno z menoj tako dobri, tako prizanesljivi...” "Vi ste to tudi zaslužili,” odgovori gospa. “Kaj naj bi bila jaz počela te mesece brez vas? Toda razumeti pa tudi lahko, da nisem mogla toliko let živeti s svojo prvo hišino, ne da bi jo vzljubila in da ne morem odpustiti iz službe svoje stare hišine Mueller-jeve .. . Ona se sedaj kmalu vrne; dobila sem nedavno pismo od nje. Nekam postarala se je, pa bi bilo dobro, ako bi koga imela v pomoč... Seveda je za vas težko, da bi bila ona prva. Toda ako vam obljubim isto plačo in vam dam zagotovilo, da^ boste, ako ona o-boli, vi njena naslednica pri meni, ali sprejmete mojo ponudbo?” Neka srce pretrešujoča milina se je razlila po obrazu bogate žene, ki je s tako ljubeznjivostjo napravila ponudbo svoji služabnici. Dasi po zunanje neznatna, je ob tej svoji dobrohotnosti gospa vzrasla v divni plemenitosti. Ni bilo kdovekaj, kar je storila, vendar je bil to znak, ki je kazal, kako bogate zaklade sočutja in naklonjenosti skriva to srce, ki.se je tako lepo razodelo nasproti revežem. Adela je globoko padla v teh dveh letih, blodeča med izvržki človeštva po svoji nečastni zvezi; a sedaj je zopet začutila neko plemenitost v sebi, kakor se ji večkrat ni mogla že preje ubraniti po vplivu in v krogu te plemenite duše. Sram jo je bilo, da bi lagala pred njo. Nasprotje med .tem, kar ji gospa ponuja in med tem, kar sta se dogovorila z Julijem, je bilo zanjo prehudo. Gledala je to dobro, blago gospo, ki bo v najkrajšem času vsled njenega izdaj-(Nadaljevanje na 7. strani.) -^000000000000000000000000000000000000000000**100000000000000000000000000000000000^ JOHN N. GOSAR CO. 5312 Butler St. Bell Phone, Fish 1090 J- Pittsburg, Pa. Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Re-galij), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer. KRASNI MOLITVENIKI PO ZEL O NIZKI CENI ■ * 000000000a a a a a a 0 0 0 a 0 a m 0 a a a 0 0 0 0 a a a a 0 a a 0 a a 0 a 0 0 0a a 0 a a a 0 a 0 0 0 0 0 a 0 a 0 a a a 0 0 0 a 0 a 0 0 a a 0 m'i FRANK MEDOSH 9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVEN-SKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO. ILL. Poštena Postrežba vsakemu. Gostilničar. Izdeluje vsa v notal ska dela, prodaja Sif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Telefon 123, South Chicago. MATH. H. NEMANICH, 1005 N. Chicago Street, Joliet, 111. dobroznan SLOVENSKI POGREBNIK V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč. Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263 J. J. KUKAR, Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182. ZASTOPMK WAUKEGAN, ILL. vseh parobrodtiih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Brig. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna. ¿g¿ÊèÊÈdNfe. 4wâ&tSSk ilfllžfriffft nr nr nr nr nr n& nin nin “ np nr % Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano JOSEPH TKINEK’S 'Verv/i^ Registered Trinerjevo zdravilno grenko vino. To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju. To ie čudežno zdravilo ojstri okus, kredea živce, cisti liri, cedi obrazno barvo, pomnoži pozam, odstrani neprebavnost, donese mirno spanje, rlfullttf) OpT ft A 1 i ikVl V « * * % « * * ^ 1333-9 S. Ashland Ave. * éJù éMà ÜÊà üKj ÜÈU êXà éMà éJÊtà hMà éMà éJLà àMÀ vw VHP daljša življenje. Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To se ne more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednect -ega leka... Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku. CHICAGO, ILL, Ne pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importirane Slivo vice in Slovenskega Brinjevca, vse domačega izdelka. tg» 4P m» *4* «¥» *4* $ PROSTOVOLJNA ZAHVALA Dr. E. C. COLLINS svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medica! Institnta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”. Bolnik kateri je imel vnetje oči in skoro oslepil, jo sedaj popolnoma ozdravljen po čuda-polnih zdravilih od Collins New York Medical Institute. Pošljite še danes za lo centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenja n zdrav je" Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti artmwfi! (Nadaljevanje s 6. strani.) stva žrtva grde spletke, kdove, morda celo umorjena, in kakor da bi sama sebi govorila, ji je dejala: “Gospa, vi ste tako dobri. Zahvalim se vam za vašo naklonjenost... Toda vi razumete, da ha to ne morem takoj odgovoriti. Služba pri gospej je bila vedno tako prijetna.. . Kako bi mogla misliti gospa, da bi bila jaz .užaljena, zato ker ne morete odsloviti stare sluz kinje... Prva ali druga pri gospej, bi la bi vedno zelo.. . Toda...” “Seveda se vi ne marate poprej odločiti, preden ste o tem govorili svojimi starši..." reče Mrs. Risley, “tega vam pač ne morem zameriti. Toda zamerim Vam, ker imate skrivnosti pred menoj, kakor sedaj. Vsaj vem, danes na praznik sv. Emilije je god vaše matere...” Adela sc je komaj še spomnila, da je v pogovoru z gospo si/ izmislila, da je tako njeni materi imel... ' “Zakaj me niste na to opomnili. Jaz bi vam bila takoj naročila, da povečerjate in da potem greste k materi. Toda ne bodite žaostna; časa je še dovolj, ako takoj greste, pridete še ravno k večerji domov. Od tukaj do vašega doma ni tako daleč in jaz vas do enajstih nič ne potrebujem. Samo to mi recite, da ste zadovoljni...” “Oh, gospa, zelo zadovoljna...” Te besede je hišina tako hitro spregovorila, da jih je gospa komaj slišala in odhitela je hišina iz salona, da zakrije solze, ki so se ji vlile po obrazu. “Koliko srca imajo te deklice iz naroda,” si je dejala Mrs. Rislcy, ko je ostala sama. “Uganila sem: Zato je bila žalostna, ker se ni mogla z materjo radovati ob njenem godu. Dobro, da sem pogledala v koledar in opazila ime današnje svetnice...” ITT. ...Dve uri sta minuli od tedaj. Kmalu bo osem. Adela še vedno sedi v svoji sobi, odkar je po tem razgovo-voru odšla od gospe. Da, dve uri sta odbili, ne da bi se tega zavedala v brhkostih, ki so se vojskovale v njenem srcu. Na eni strani neodoljiva hvaležnost njenega srca, ki je bilo več vredno nego njeno življenje in ki je čutilo prvikrat, da še z njim tako ravna, kakor bi bila želela, da bi se bilo vedno ravnalo; na drugi strani pa sila zaslepljene ljubezni, ki je bila vslcd dogor vorjenega zločina in skupne propalo-sti še hujša in pa strah, da se to.zvrši tako hitro in kdo ve s kakimi posledicami... Kaj naj stori? Kje naj najde Julija? Ali naj ga gre počakat na cesto pred hišo, da mu zabrani v hišo z naznanilom, da je Mrs. Rislcy doma? To je bila prva njena misel. J n že je gledala pred seboj v duhu Julija, kako se nezaupno nanjo ozre, kako jo hladno pogleda, kako ji grozi. Kaj pa, če ji ne verjame, če bi hotel s silo v hišo, v stanovanje, da Vse sam prepriča... Ali naj ga skuša zadržati?... Čisto jasno si je predstavila ta prizor : Julij jo zavrne, morda* pahne s silo od sebe, udari, ljudje se zbero, policaj posreduje in ju odvede na policijsko stražnico. In njen mozeg se ji je strdil ob misli, da ju zapro, tembolj, ker ji je bilo znano, da že zasledujejo to tatinsko družbo.. . Ne! Tega ne more storiti.. . Kaj pa če ostane v hiši in čaka na hodniku, da on pride. Toda tukaj bi se ne mogla razgovoriti, ker ljudje vedno hodijo po hodnikih. Toda nekaj vendar treba storiti! — Nato jo prevzame druga misel. Pred seboj gleda svojega dragega, ki ni več krut, grozeč, marveč prijazen. Kaj pa, če jo prosi, naj ga sprejme v svojo sobo, da se tam skrije in da ponoči poskusi svojo tatvino. Kaj, ako bi od nje zahteval, ker je že tukaj, da mora ona ukrasti dragocenosti. In on bi odšel s plenom, njej pa bi nikdo ne mogel dokazati, da je pri tem sodelovala... Da, toda ona naj to stori z lastnimi rokami in to njej, ki je ravno sedaj ji pokazala toliko ljubeznjive skrbi zanjo?... Ne! Ne! Nikdar ne!... Kaj tedaj? Adela vrže svoje šivanje na mizo, zakrije svojo glavo z rokama in se izgublja v propadih raznih misli, kar udari ura osem in ona skoči po koncu. Sedaj ne more nič več odlašati. Vsak hip je lahko tat tukaj. V teh obupnih trenotkih se nesrečnici pojavi v njeni duši misel, na katero se do sedaj ni spomnila, in takoj se dvigne, da jo izvrši. Kako da se ni že poprej tega domislila.. . Treba je iti k gospej, da, k Mme. Risley ter ji vse povedati in jo prositi, da ne ovadi tatov, katerih žrtva bi skoro bila. katerih se pa za vedno oprosti. Vsaj je tako plemenita, da ne bo hotela dati zapreti nje. ker ji je to naznanila in tudi ne Beliera, ker če njega naznani, on tudi njo ovadi... Toda kako govoriti, kako v obraz povedati plemeniti dobrotnici podrobnosti tega peklenskega naklepa, po katerem je ona vstopila v službo kot hišina in s katerim namenom? Ah, kaka sramota!— Za hip je bil ta vtis premočan. Adela je že rekla; Ne! Ne! Kakor je to dejala o svojih prejšnjih sklepih. .Naenkrat pa vzklikne: “Da, da, to mora biti!” Vzbudila se je tedaj v njej misel, da je bila nekdaj poštena ženska, in ona je v tem strašnem ponižanju videla ono spravo v tem trpljenju, ono zadoščenje, ki je nekako naravna potreba onim, ki sami sebe več ne spoštujejo. — “Težko bo to,” je vzdihovala, a dostavila: “Tem bolje!...” Omahujoč se je dvignila iz svoje sobe in hitela k gospej zato, da ne bi imela časa o stvari razmišljati.. . Že je potrkala na vrata v salon in začula prijazen glas: “Notri!” Vstrašila se je glasu. Mrs. Risley je še vedno sedela na naslonjaču. Na mizici poleg nje so bili še ostanki skromne večerje: srebrna skle- dica z juho in posušeno grozdje na krožniku. Ko zagleda hišino vso razburjeno, vsklikne iznenadena: “Ali ste že nazaj, Avrelija?.. . Kaj se je zgodilo?” "Zgodilo se je, da sem vas vtirala, da jaz nisem kaka hišina, da mi ni ime Avrelija, da sem ljubimka tatu, ki vlomi morda v petih minutah v to stanovanje... Zgodilo sc je, da sem dala ponarediti ključ od vaše omarice z dragocenostmi, da on ve kje leže vaši biseri... Toda jaz ne prenesem več misli, da bi se to res zgodilo, ker ste mi bili vedno tako dobri, tako velikodušni in posebno še zadnji čas... Ah, ne kličite na pomoč...” Mrs. Ris-ley se je v resnici dvignila s stola, ko ji je Adela pripovedovala. “Mene se vam ni treba bati,, vsaj vidite... In on... Ah, njega jaz nisem mogla izročiti... Nisem ga mogla. Zaprite vrata s ključem od znotraj... Ko bi silil notri, moral si bo odpirati vrata ...Vi spregovorite... On bo spoznal, da ste doma in bo odšel... Če bi pa ne šel, vi lahko uidete skozi ona druga vrata in pokličete na pomoč. Le mirni bodite in meni dovolite, da stvar izvedem.” Nato hitro Adela skoči skozi vrata v predsobo, zasuče s ključem dvakrat in pritisne tudi zapah znotraj, ki se je od zunaj zapiral, hiti v svojo spalnico, ki jo tudi zapre. Tudi vrata na hodnik je zaprla in se nato vrnila skozi druga vrata v sobo k gospej, ki je bila kakor okamenela vslcd tega grozovitega prizora. Spregovoriti ni mogla nobene besede. Tako stojita ženski ena poleg druge in preden sta prišli v svoji razburjenosti do sape, da bi mogli spregovoriti, začuli sta ropot v predsobi, kar jima je vzelo popolno vse moči. . Nekdo je prijel za kljuko pri vratih. Vrata se niso odprla in zločinec je krepko porokah Spregovorite, gospa, spregovorite!” zašepeče proseč Adela. "Kdo je?” zavpije Mrs. Risley in glas se ji ni več tresel. Čutila se je zopet hčer onega naroda, ki si ohrani svojo silo v dejanski nevarnosti. "Kdo je zunaj?” zopet zakliče in stopi iz salona proti vratom. “Ako se ne oglasite, pozvonim...” Tako grozeč je poslušala kaj bo. Razločila je. kako je dihal iznenadeni lopov. Pogumno je prijela za kljuko in poropo-tala. kakor bi hotela sama odpreti vrata. lihi koraki pO preprogi so jo poučili, da se je tat odstranil. "Odšel je," je rekla. "Sedaj pozvonim, da preprečim, da ne bo nihče več poskušal v sobo ter poprosim stražnika, da čuje nocoj na hodniku... In vi,” dostavi ter prime Adelo za roko, "Prosim, da sedaj ne greste od mene. Treba je, da me seznanite s svojim žuljenjem. Jaz hočem vse vedeti, čisto vse.. TV. ...Drugi dan po tem čudnem dogodku se je Mrs. Risley zelo pozno vzbudila. Okoli štirih zjutraj je šele zaspala. Pozno v noč se je razgovar-jala z nevredno žensko, kateri se je imela zahvaliti, da jo lopov ni umoril. Da ji je Adela ihteč vse priznala, to jo je prevzelo z omamljivim sočutjem, lastnim takim plemenitim dušam. "Vi ste me rešili pred tem človekom, jaz vas pa rešim njega, jaz vas varujem; vi greste z menoj v Ameriko; spremenili si boste ime, on ne bo šel za vami m vi bote zopet lahko pričeli s poštenim življenjem.” - Adela je odgovorila na to ponudbo s solzami ter kleče poljubljala roko oni, ki ji je, izgubljajoči se v brezdno. ponudila nepričakovano, edino, nadnaravno rešitev. Dogovorili sta sc, da ostane še nadalje v službi, da pa ne bo hodila iz hiše; ko pa pride nemška hišina nazaj, tedaj pa odide Adela naprej v Liverpool, kjer počaka na Mrs. Risley. Ko se gospa zbudi, pokliče po hiš- nem telefonu hišino, enkrat, dvakrat, trikrat, pa čudo, hišina se ni prikazala. Gospa nato pokliče strežnico hotela istega nadstropja. Ta gre pogledat,,] zakaj Adela ne odgovori, pa vrne se! in pove, da je našla njeno sobo prazno in na mizi pismo, naslovljeno na Mme. Risley. Pismo? Ne! Nekaj vrstic, zapisanih v razburjenosti. "Gospa, odpustite mi! Čutim, da ne morem pustiti tega človeka. Da sem mogla včeraj to obljubiti, vzrok je bilo vaše blago srce. Sedaj mi je skoraj žal, tako se bojim, da po vsem tem ne bo več maral za-me. Vi vidite, da nisem taka, kakor vi mislite, da sem. Jaz nisem dobra. Jaz sem in ostanem taka, kakor on hoče, da sem. To je moja usoda. Zdelo se mi je, da sega po meni ledena smrt, ko sem se zamislila v novo življenje brez njega. Zbogom, gospa! Prosifn vas, blagovolite o-. skrbeti, da se . spravijo moje stvari v moj kovčeg, ki naj se izroči za Avrelijo pri hišni oskrbnici. Vem, da me boste iskali ter me dali zapreti, tudi me ne bote zasledovali, ko pridem po svoje stvari. Ako priložite svojo fotografijo v moj kovčeg, bote še enkrat pokazali svoje lepo srce hvaležni vaši služabnici, ki se ne more več rešiti. Adela.” Ta podoba,’ v kateri kaže narava človeška svoje posebne muhe in ne-preračtinljivc gube srca, ima tudi svoj konec: Mrs. Risley je napolnila kovčeg in vanj položila tudi v zavitku svojo, fotografijo in pet tisočakov frankov. Kdor gospo pozna, jo spozna tudi na tej potezi. Toda kdo bi pa spoznal ovadmeo tatu. žensko lopova,, ki živi od lopovstva na tem, kar je ona storila? Adela je poslala nazaj pet tisoč frankov pod istim zavitkom. Ta nesebičnost in to v takem blatu, iz katerega bi se bila lahko izkopala, je imela svoj vzrok v očitanju vesti, ki ji ni dala prenašati zločina, ki ga je storila svoji dobrotnici. Tukaj je slučaj, da rečemo z Molic-rom: "Zlodja, kod vse se lahko vgnezdi rahločutnost!" FRED C. GRASSLE pekarija slaščic Kolači za svatbe (wedding cake) naša posebnost. Telefon. 300 N. Bluff St., Joliet, Ills. Gola resnica. Samo ena resnica more biti. Že pred leti -mo povdarjali, da je za bolezni prebavnih organov Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino zanesljivo zdravilo, ki ne vsebuje nobenih škodljivih primesi. To je bila gola resnica. Naši odjemalci lahko spričajo našo trdite*. ki so uživali to zdravilo s popolnim uspehom uže dvajset let. Prodaja sc tega vinca od leta do leta več. kar je santoposebi najboljši dokaz za njegovo izdatnost. Kadarkoli je bila v družini kaka želodčna bolezen, ali če so biti živci oslabljeni, če je bila kri pičla in jc drobje odreklo delo, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino doneslo hitro olajšbo, zboljšalo tek, okrepilo živce, očistilo kri. V lekarnah. Jos. Triner. 1333-1339 So. Ashland Ave.. Chicago, 111. Stefancich & Podobnik N. W. Phone 577. 1014 N. Chicago Street Joliet, IU Gostilna Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami. aMMaaaaaaaaaaa**************a*a**MMm*********** AKO NAGLO UMRETE ne bo vaša družina vedela za vaše zavarovalnin-ske certifikate in druge vrednostne listine. Ta neprilika se prepreči, ako najmete en predal od nas. Woodruff Safe Deposit Co. Cor. Chicago and VanBuren Sts JOLIET, ILL. I,t****************************i 'aaaaaaaaaaaaaaaa***********************mm*m0m**m***à IŠČE SE KUHARICA za slovensko župnišče v starosti od 30 let naprej. Vešča mora biti vsaj toliko angleščine, da lahko odgovarja na telefon. Ponudbe se naj pošljejo na "Am. Slov." pod črko: B. L. JOUETIUU FINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets. Both Phones 26. Potrebujemo tajzov. Slovencem naznanim, da kupim vse tajze kar jih se napravi job moji železniški progi. Rak cim, blek eš in orehove tajze plačamo 30 centov kos. Vajd ok in bur ok tajze plačamo 50 centov kos. Gotovo vsak zna, da mi plačamd vse preč ses denarjem. Za pojasnilo vprašajte mojga sina Willard Foster-ja, ker on tudi prevzame in plača. Prihodnje leto bomo rabili tudi druge vrste lesa pri zgradbi naše nove železniške proge. - Fairchild, Wisconsin, 1. novembra. N. C. Foster, lastnik Fairchild North East železnice. Največja, in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani. KNAFLOVE ULICE ŠT 9. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge *n jih obrestuje po 4-1-2 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron Rezervni skladi znašajo 9.470,043 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom rafunskega sklepa 78,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve ..............K 35,207.340 Posojila občinam in korporacijam .................. 2,392.036 Menice ....................... 558.000 Vrednostni papirji ........ 23,660.702 Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin .................. 3,037.221 Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron. IM ST IT UTE. BERITE RESNICO! Nedelja 26 Sept. 1909. spoštovani gospod zdravnik! Vam pošiljam zahvalno pimo. Sooročam da sem vaša poslana zdravila porabil kakor ste mi jim predpisali. Obžalujem ker vam nisem toliko časa odpisal kake uspehe so imela zdravila, ker sem čakal nekoliko časa ker sem mislil da se mi bolezen povrne, pa se mi ni povrnila, ali seda j čutim popolno zdrave oči ter se Vam iskreno zahvaljujem, in priporočam vsem rojakomse kvam obrniti kateri t rpi bolečine, ker sem prepričan da ste vi najboljši in najpoštenejši zdravnik kateri zamore vsakemu pomagati in vabi pošljem mojo sliko in ostajam vam hvaležni rojak FRENK SUSIN 1802 Marble Ave. Cleveland Ohio. . Uradne nre—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob ncdel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. Rojaky ! Ako tora j boljujete na katerej označenih ali ^ enih bolezni, kakor; bolezni pljuč, prs, jeter, črev, želodca mehurja ali bolezni v grlu, nosu, glavi, ušesih, očeh, ali ako imate katar, kašelj, težko dihanje, bljuvanje krvi. mrzlico ali vročico, nepravilno prebavo, zlato žilo, reumatizem. traguje po životu, nečistoali pokvarjeno kri vrtoglavost nervoznost, vodenico ali kako drngo živšuo bolezen, maznle, hraste tsnaaanie las ali kake druge Kozne.borezm. Vse ženske bolezni kakor padanje jetiko in vse ostale notranje ali zunanje m ozke ali ženske bolezui, pišite takoj danes v svojem materinem, slosvenskem jeziku ali pa pridite osebno v naš zavod ter ne odlašajte niti enega dneva ampak iščite takoj pomoč tam kjer se Vam ista siguri. Pisma naslovite : THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St., New York. Dr. S. E. Hyndman, Glavni vodja. Compagnije ^ G-enera.le ^ Transalantiqrif FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kczmmski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Av e., So. Chicago, 111. A. C. Jankovicb agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17t* St, St Louis, Mo., L. Stern & Son, a gents, Joliet Illinois. Kje je najbolj varno naložen Menar? Hranilnih ulog je 35 milijonov kron. Rezervnega aaklada je: Nad milijon kron. Mestna hranilnica Ijubljnaska j« največji in najmočnejii denarni zavod te vrste po vsem Slivenskem; Sprejema uloge in jih obreaitij’« po 4 odstotke. Rentni davek piaž»}« hranilnica satbfc Y mestni itfžiulnict je najvarneje naložen denar. Za varnost vadil »feg jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana a vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, daVlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država * posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok ta varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pot jilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki I Mestna hranilnica ljubljanska vaffi daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska poaluje v svoji pata« V Prešernovih ulicah. FRANK SAKSER Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O. JOLIET CITIZENS BREWING CO. -N, COLLINS ST„ JOLIET, ILL.— rtu Fiite Elk: Brand" Divo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah SLOVENIJA OŽIVLJENA. Povodom ustanovitve. Vseslovenske Ljudske Stranke je ljubljanski “Slovenec” z dne 16. okt. priobčil sledečo zgodovinsko črtico: Minulo je zadnji četrtek, dne 14. oktobra, sto let, odkar je bila v Schoenn-brunskem miru ustanovljena Ilirija. Cesar Napoleon ji je maršala Marmonta postavil kot gospodarja pod naslovom glavnega guvernerja “Ilirskih dežel”. Nov duh je prešinil slovenske pokrajine, Istro in Dalmacijo, ko so pripadle Iliriji. Odpadel je nemški jarem. Slovenščina se je uvedla v ljudskih šolah kot učni jezik. V Ljubljani se je ustanovila akademija s štirimi fakultetami. Znižala se je desetina, odpravila tlaka in uredila uprava. Dolgo zatirani narod je dobil svobodo. Pesnik Vodnik je napovedal Iliriji srečno bodočnost z odo: “Iliria oživlena”, zaradi katere mu je avstrijska vlada potem vzela službo. Pa tudi ta vlada sc. ni mogla otresti prepričanja, da je na obalih Adrije treba organizacije slovanskih dežel, in je ustanovila kraljestvo Ilirijo. Ko se je pozneje začela poživljati narodna zavest, se Slovenci niso mogli odločiti, ali bi se zbrali pod praporom ilirskim, ali bi se oklenili tisoč let starega imena Slovenija. Prodrl je dr. Bleiweis, “oče slovenskega naroda”, s predlogom, da naj se Slovenci na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem združijo v eno administrativno skupino pod imenom “Slovenija”, ki naj ima syoj postavodajalni zbor v Ljubljani, na katerem še obrav-najo in sklepajo vsa vprašanja, nanašajoča se na narodno življenje Slovencev. Na Dunaju in v Gradcu sta se osnovali društvi z imenom "Slovenija”, v Ljubljani je začel izhajati list “Slovenija” in na raznih shodih se je pov-darjalo to kot prva točka narodnega programa. Iz 30 tisoč grl je na viž-marskenl taboril donel proti nebu glas po “Zjeditljcni Sloveniji”. Bil je to hajčVčsteji izraz z narodno zavestjo o-življene duše. Moč in ponos naroda Sta se dvignila visoko. Priklatil se je pa z Nemškega na Slovensko liberalizem. Meščani so se ga oklenili s toliko silo, da so temu nemškemu molohu žrtvovali narodni čut. Nemškutarilo se je po mestih z veliko vnemo, uprav grozno, samo da se ohrani zveza z liberalnim nemštvom. Propadli so celo na Kranjskem Slovenci pri volitvah za deželni in državni zbor in v ljubljanski mestni za stop. Pod zastavo Dežmanovih grabelj so vladali Nemci v srcu Slovenije. Tudi v kranjskem deželnem zboru so imeli večino v letih 1877 do 1883 Nemci. Ko SO Zmagali Slovenc! v teh zasto-pih, slovenski liberalci, niso imeli ttli ru, dokler se niso z istimi Nemci po pogodbi zvezali, da bi Uničili svoje slovenske brate, kateri smatrajo “katoliško vero kot temelj razvoju slovenskega naroda”. Začel se je boj za življenje in smrt po vsi Sloveniji. Zrna gala je sijajno katoliška-narodna mi sel, zmagalo je ljudstvo. Danes je Slovenija edina v načelih in to daje najtrdnejšo zaslombo njenemu zjedi-njenju. Liberalni pritepenec se je pognal tja, odkoder je prišel in odnesel je seboj poln koš slepilnih programov. Zbrano ljudstvo govori danes najjas» neji program, ko mu iz dna srca doni: Mi smo Slovenija, oživljena! j. tul*> r MA tl ,G LASI Ar-- HRV iTSKO DRUŠTVO ZRINSKI i-ankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobr,!r 920 N. Chicago St.; blagajnik:) n Tušek, 205 Ruby St.; bolniška 'elnika: za vzhodno stran mest: om. Stefančič, 1014 N. Chicago za zapadno stran mesta: Ant. Mr ič, 1316 N. Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. KJE JE FR. BAMBICH, BIVŠI'SA-lunar v Jolietu? Nekaj zelo važnega se mu ima naznaniti. Piše naj na: N. N. pri Amerik. Slovencu, Joliet, Illinois. KJE JE ANTON MIHELČIČ? ZA njega bi rada zvedela njegova mati. Kdor rojakov ve za njegov naslov, je prošen (ali pa sam) naj pošlje ga na George Mihelčič, 47-39 Plum Alley. Pittsburg, Pa. »■nmiiiiililifeiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHu Učite otroke znati vrednost denarja, i O tvorite hranilno vlogo za nje pri § Anton Nemanich $ Son. 1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohio St. JOLIET, 1LL. Prvi slovenski pogrebniški ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273 N. W. 41« Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza. PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344 g I POZOR! POZOR! ‘ Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo SLOVENSKI POP ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Slovenk Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.TV.480. Ob nedeljah N. W.344. Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj t-snico. Nadalje izdeluje ista druž ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte d omače podjetje in držite se gesl* • SVOJI K IwBBS SVOJIM! Angleščina brez učitelja, po navodilu: SlovensKo-aiglešKe sloynice. m Angleško-angleškega slovarja, Vse tri knjige v eni stane le flJt in je dobiš pri V, J. KUBELKA ft CO., 9 Albany St. New York, N. Y. Pridite k meni na obisk ko se mudite v Lockportu. Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago. Anton Dowiak, 9th Street Lockport, 111 Ana Vogrin Izkušena babica 205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet. Ill j Joliet Title & Guarantee Co. j Glavnica $50,000.00. Izdeluje abstrakte in jih jamči. Naš urad je urejen popolnoma 5 ; in naše knjige so urejene, da lahko vsak abstrakt jamčimo, ako pride g ; skozi naše roke. Zavarujte svoja posestva. S 110-112 NORTH OTTAWA ST. JOLIET, ILL. E nuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiir V zdravju in bolezni. Ako ¿elite imeti čisto obličje in zdra vo kožo, mdTate rabiti Severovo zdravilno kožno milo, ki ga imajo v zalogi vsi glavni lekarniki. Zaradi svoje zdravilnosti je zelo zaželeno za britje, penjenje in čiščenje lobanje ter prepre-čanje kožnih spahkov. Pri roki naj bi vedno bilo v družinah, ki imajo otročiče. Najboljše milo je to za kožo dece in odrastlih v zdravju ali bolezni. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. j Prodaja mesa v soboto. Postrežba točna. Zadnja stran jagnjeta, funt po 9c. Sprednja stran jagnjeta, funt po 6c. Svinjina, funt po 12c. Pork Chops, funt po 12jic. Pork Butts, funt po 12c. Teletina, funt po 9c. Veal Chops, funt po 10c. Teletina za kuhanje, funt po 7c. Goveja rebra, funt po 7c. Govedina, funt po 6c. Govedina za kuhanje, funt po 6c. Sirloin steak, funt po 10c. Goveja stegna, funt po 10c. Porterhouse steak, funt po 10c. Najboljši Porterhouse steak, 10c. Flank steak, funt po 9c. Round steak, funt po 10c. Hamburger steak, funt po 7c. Sveže svinjske klobase, funt po 9c. Frankfurtarice, funt po 9c. Bologna klobase, funt po 8c, Fina šunka, funt po 15c. Slanina, funt po 18c. Corned Beef, funt po 5—6___7c. Hren po 8c, 2 za 15c. Kislo zelje, novo, funt po 6c. Mast v konvah, funt po 13c. Posebna razprodaja mesa le vsako soboto in v ponedeljek. Fino maslo po 13c. Holstern Butterin, 18c. BUEHLER BROS. CO. 112 Jefferson St. Joliet, 111. Nenevaren socijalist. Maram jaz za denarje! Vrag vzemi denarje in kapital! Bolj pijan, kakor sem jaz, ne more niti milijonar biti! TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše “The U. S.” 10c. in “Meerschaum” 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, ltt Iz urad& Fairchild Northeastern železnice. Naznanja se, da kateri želi kupiti farmo sedaj ne zamudite. Najfodovitncjž' zemlja kar je je v državi Wisconsin se bo prodala. Ta zemlja leži v lepem kraju ob železniški postaji Bright, (izgovori: Brajt). Bright najdeš na vsakem Zemljevidu, ali ni mesto, to je farma da ji m para najti. Mr. Bright je lastnik te farme. Ima sam za sebe in za svoje hlapce poštni urad. Poljskih pridelkov se odpošilja iz te postaje na stotine karload vsako leto. Ceste so lepe gladke napravljene povsod. Lahko kupiš farmo pred šolo. Anton Modic je prvi tu kupil in tukaj se je tudi naselil. John Jerina, Frank Makovic in Jožef Novak iz Bradley, III. so tudi tu uže kupili farme in se naselijo v spomladi. Vsak lahko kupi od 5 akrov zemlje do 640 akrov. Varandi dit in apštrajk dobi vsak kakor hitro plača eno tretjino denarja. Cenat zemlji je od 17 dol. do 24 dol. vsak aker zemlje. Tu se vsak lahko naseli z malo vsoto denarja, ker če rabi denar gre lahko zaslužit v tovarno, ker tu je povsod polno fabrik različne vrste. Mr. Bright rabi zmerom dosti delavcev. Vsak naj kupi tiket do Fairchild, Wisconsin od tam naj gre k Česniku na Willard, on za vso zemljo zna. N. C. FOSTER, PRESIDENT OF F. N. E. R. E. PORTER Brewing Co. EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE FIVE PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči yf 1 O/ račun ter je obrestuje počistili * /O * Kupuje in prodaja vse vrsta vrednostih papirjev po dnevnem kurzu. Delniška glavnica K 3,000.000. PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST. Rezervni sklad K 300.000. !■■■■■ 1 1 ■ I 1 MJUjLJ 11 ■ ■ mi LEP DOBITEK. VARNEJŠE KOT BANKA. ZADNJA PRILIKA kupiti delnice The Grand Arizona Copper Kompanije po 50 centov. Cena se zviša v novembru na 60c in ne bodo dolgo prodajane po tej ceni. Menj kot 50 delnic se ne proda. Delnice se prodajo za gotov denar ali pa na 5 mesečnih vplačil. Hočete postati bogati? Tu je prilika za vas! Pišite ali brzojavite ter pošljite za delnice, ker čas je kratek. • ’ 1 « O. E. PETTERSON & CO., fiscal agents, 213-14 First National Bank Building, DULUTH, MINNESOTA. $3. 00 in več stalnega dobička jamčimo agentom z im-portiranimi avstrijskimi podobami. Nobene opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti: A. S. SILBERMAN, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minn. Chi. Pbone 521 N. W. Phone 668 MAURICE F. LENNON Advokat—Pravdnik SO DRUG E. MEERS Soba 318—321 BarberBIdR. JOLIET, ILL Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo. Katarina Mašat IZKUŠENA BABICA 309 Granite St. Joliet, Uta