Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Letno porocilo 2017 Kazalo UVOD 3 PROGRAMI IN DEJAVNOSTI CENTRA za sLovenšcino kot drugi in tuji jezik v Letu 2017 4 slovenšcina na tujih univerzah 5 seminar slovenskega jezika, literature in kulture 27 simpozij obdobja 33 izpitni center 36 tecaji slovenšcine 42 slovenšcina za otroke in mladostnike 49 izobraževanje 53 založniška dejavnost 55 oBjave v MedijiH 58 BiBLiograFija strokovniH deLavCev Centra 70 Porocilu na pot Centrovo leto 2017 je bilo, podobno kot že vrsto let, polno novih izzivov, ki so se jih sodelavci in sodelavke lotili z veliko mero zavzetosti in strokovno odgovorno. Zaznamovalo ga je nekaj pomembnih dogodkov, ki jih je treba poudariti in izpostaviti že na samem zacetku. Porocila posameznih programov odražajo vso kompleksnost dejavnosti, ki jih združujemo v okviru Centra. Na prvem mestu bi želela izpostaviti znak kakovosti, ki ga je v letu 2017 dobil Izpitni center. Gre za mednarodno priznanje. ALTE, katerega clan je tudi IC, ga podeljuje izpitnim centrom, ki v mednarodni evalvaciji uspejo pokazati, da ustrezajo strogim merilom.To je po eni strani priznanje minulemu strokovnemu delu, hkrati pa tudi zaveza, da bodo sodelavci in sodelavke tudi vnaprej ohranjali visok nivo kakovosti. Drug pomemben mejnik je povezan z internacionalizacijo univerzitetnega prostora. Center je v letu 2017 sodeloval v projektu, ki ga danes poznamo kot Leto plus in ga za vse fakultete Univerze v Ljubljani izvaja Oddelek za slovenistiko na Filozofski fakulteti. Gre za tecaje slovenšcine za redno vpisane nedržavljane Slovenije, ki si z uspešno opravljenimi obveznostmi pridobijo pravico za eno leto podaljšati svoj študij. Stranski produkt tega projekta je spletni tecaj slovenšcine Slonline, ki je namenjen predvsem ucenju besedišca. Tecaj je zelo hitro dosegel precejšnje število uporabnikov, saj s svojo privlacno sodobno podobo nagovarja zacetnike, samoucece se posameznike, ki se na ta nacin lahko v svojem tempu ucijo osnov slovenšcine. Tudi na lektoratih slovenšcine na tujih univerzah se je leta 2017 zgodilo marsikaj novega. Uspešni so bili pogovori o ustanovitvi lektorata vTokiu, uspešno sta novo študijsko leto zacela dva nova lektorata v Argentini. In še bi lahko naštevali. Lektorati skupaj s predanimi uciteljicami in ucitelji uspešno širijo slovenski jezik, literaturo in kulturo po svetu ter s tem utrjujejo mednarodne povezave in na svoj nacin prispevajo pomemben delež v procesu internacionalizacije. V nekaj besedah bi lahko dosežke v letu 2017 strnili takole: vec udeležencev in udeleženk na vseh vrstah tecajev, poletnih šol in izpitov, vec študentov in študentk na lektoratih, vec ucbenikov in gradiv, vec projektov, ki jih sodelavci in sodelavke Centra vodijo ali v njih sodelujejo, vec izobraževanj. Rdeca nit vseh programov je povecevanje obsega dela in raznovrstnosti dejavnosti, ob tem pa kadrovska struktura ostaja približno enaka. Ena od preprek, ki nas sili v to, da moramo »vec« omejevati, je predvsem prostor. Za prihodnja leta si želimo, da bi lahko porocilo zaceli z novico, da se je Center preselil v vecje prostore, kar mu je omogocilo zaposliti nove sodelavce in sodelavke, s tem pa so se izpolnili tudi pogoji za nacrtovanje in izvedbo novih razvojnih nalog, ki bodo Centru omogocile ohranjati mesto med pomembnimi nacrtovalci in izvajalci nacionalne jezikovne politike na podrocju slovenšcine kot drugega in tujega jezika. red. prof. dr. Simona Kranjc predstojnica Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Programi in dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Predstojnik/predstojnica: red. prof. dr. Marko stabej (do julija 2017), red. prof. dr. simona kranjc (od julija 2017) vodja strokovne službe: asist. dr. damjan Huber Program oz. dejavnost Financiranje programa oz. dejavnosti Samostojni strokovni sodelavci Financiranje strokovnih sodelavcev Slovenšcina na tujih univerzah MIZŠ dr. Mojca Nidorfer Šiškovic (vodja programa STU) asist. dr. Damjan Huber (vodja programov SSJLK in Obdobja) MIZŠ, lastna sredstva Seminar slovenskega jezika, literature in kulture Predsednica: red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosic MIZŠ, lastna sredstva, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, sponzorji Simpozij Obdobja Predsedniki: doc. dr. Aleksander Bjelcevic doc. dr. Matija Ogrin izr. prof. dr. Urška Perenic MIZŠ, lastna sredstva, ZRC SAZU Izpitni center lastna sredstva dr. Ina Ferbežar (vodja programa) Petra Likar Stanovnik Lidija Jesenko (poslovna tajnica; do decembra 2017) MIZŠ, lastna sredstva Tecaji slovenšcine lastna sredstva, MIZŠ, UradVlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, CMEPIUS Branka Gradišar (vodja programa) Tanja Jerman (vodja uciteljev) Jana Kete Maticic Tjaša Alic MIZŠ, lastna sredstva Slovenšcina za otroke in mladostnike lastna sredstva, MIZŠ (ZRSŠ), UradVlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Mihaela Knez (vodja programa) dr. Damjana Kern MIZŠ, lastna sredstva Izobraževanje MIZŠ, lastna sredstva izr. prof. dr. Nataša Pirih Svetina (vodja programa; do junija 2017) Matej Klemen (vodja programa; od septembra 2017) dr. Mihaela Knez lastna sredstva Založništvo lastna sredstva mag. Mateja Lutar (vodja programa) Matej Klemen (od septembra 2017) MIZŠ, lastna sredstva Dodatne dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik v letu 2017 Redna izobraževanja za ucitelje in izpraševalce Znanstvena in razvojno-aplikativna dejavnost – projekti - VIME - Izboljšanje procesa internacionalizacije slovenskega visokega šolstva - Slonline (Slovene Learning Online) – spletni tecaj slovenskega jezika - EVA - Izzivi medkulturnega sobivanja - Objem Slovenšcina na tujih univerzah dr. Mojca nidorfer šiškovic, asist. dr. damjan Huber 1 Splošno o programu V študijskem letu 2016/17 je na tujih univerzah delovalo 57 slovenistik, od tega 8 na univerzah, kjer lektorjevo delo financira samo Republika Slovenija (MIZŠ), 33 na univerzah, kjer lektorja sofinancirata Republika Slovenija in univerza gostiteljica, in 16 na univerzah, kjer lektorja financira samo univerza gostiteljica.V lektorate in študijske programe slovenšcine na tujih univerzah je bilo vkljucenih približno 2.500 študentov, podobno kot v nekaj preteklih letih. Statusi slovenistik na tujih univerzah so bili naslednji: na 27 univerzah je imela slovenistika status samostojnega diplomskega študija ali študijske smeri v okviru dodiplomskega in/ali podiplomskega študija, tj. magistrskega in doktorskega študija. Na vseh univerzah, razen na univerzah v Parizu, Kijevu, Neaplju in Pardubicah, pa so lektorat slovenšcine bodisi kot obvezni izbirni predmet ali kot izbirni predmet lahko izbirali vsi študenti oddelka, kjer je slovenistika, študenti fakultete, univerze in tudi zunanji slušatelji. 2 Svet programa STU Po sprejetju Pravil Filozofske fakultete v letu 2015 in sprejetju Pravilnika Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik v januarju 2016 je zacel z delom Svet programa Slovenšcina na tujih univerzah, sestavljen iz predstavnikov pristojnih in zainteresiranih ministrstev MIZŠ, MZZ, MK in Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavnikov nosilca programa Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete, Oddelka za slovenistiko in Centra za slovenšcino. Svet se je v študijskem letu 2016/17 sestal trikrat: 21. oktobra 2016, 18. januarja 2017 in 7. julija 2017. Na sejah je bilo preuceno stanje slovenistik in njihovi statusi na tujih univerzah ter smernice glede predlogov za odprtje novih slovenistik. Sprejeti so bili tudi kriteriji za odpiranje oz. delovanje slovenistik v prihodnje, ki se bodo upoštevali skupaj s financnimi možnostmi države. Kriteriji za odprtje oz. delovanje lektoratov in študijev slovenšcine na tujih univerzah (lektorata, študijske smeri): 1. Izkazanih vec vrst interesov RS (gl. spodaj) 2. Najuglednejša možna univerza v državi oz. regiji 3. Dobro razvita slavistika in/ali oddelek modernih jezikov 4. Visoko število vpisanih študentov 5. Sofinanciranje tuje univerze K tocki 1: Interesi RS a. Izobraževalno-znanstveni interes – visoko šolstvo: . poucevanje slovenšcine na tujih univerzah na ravni lektoratov in študijev slovenšcine: slovenšcina kot samostojni študij, študijska smer, obvezni izbirni predmet, izbirni predmet za študente dolocenega oddelka, fakultete, cele univerze in za zunanje udeležence; skrb za diplomante slovenistike (ok. 50 letno) in drugih študijev v povezavi s Slovenijo, doktorande, prevajalce iz slovenšcine, . spodbuda za meduniverzitetno sodelovanje, skupni študijski programi, akademske izmenjave; slovenistika (posebej lektorji) skrbi za usposabljanje prevajalcev, spodbuja prevajanje, raziskovalno delo in sodelovanje s Slovenijo, posreduje informacije potencialnim študentom, uciteljem, raziskovalcem; sodelovanje pri internacionalizaciji slovenskega univerzitetnega prostora. b. Kulturni interes: promocija Slovenije, jezika in kulture, spodbujanje in krepitev medkulturnih stikov in sodelovanja: vsebine so v okviru pedagoškega dela lektorjev posredovane študentom (jezikovne vaje, predavanja o slovenskem jeziku, književnosti in kulturi), lektorji nekajkrat letno organizirajo kulturne dejavnosti za širšo javnost; v krajih, kjer so veleposlaništva, v sodelovanju z njimi ter tudi s slovensko skupnostjo. c. Gospodarski interes (gospodarske izmenjave, sodelovanje v podjetništvu, vlaganja): lektorat pripomore pri jezikovnem poucevanju, izobražuje študente, ki so potencialni sodelavci organizacij v RS, se zaposlujejo v slovenskih predstavništvih. c. Podpora slovenski skupnosti: clani se udeležujejo kulturnih dogodkov, ki so organizirani v okviru lektorata na univerzi nekajkrat letno za širšo javnost, nekateri obiskujejo lektorat slovenšcine, izbirajo za diplomska, magistrska in druga dela teme, povezane s Slovenijo. Slovenšcina na tujih univerzah Kadrovske spremembe in spremembe statusa na slovenistikah V program Slovenšcina na tujih univerzah (STU) je bilo v študijskem letu 2016/17 vkljucenih okoli 50 uciteljev slovenšcine v tujini, od tega jih je 31 zaposlenih na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL) ter devet uciteljev, ki so poucevali na slovenistikah na podlagi avtorske pogodbe. Poleg uciteljev, ki so izvajali lektorate, je predavanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi na univerzah v tujini izvajalo vec kot 35 tujih habilitiranih uciteljev. Na nekaterih slovenistikah so predavanja, seminarje in mentorstva študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah izvedli tudi zaposleni ucitelji programa STU. Nekateri, ki so že dosegli doktorske nazive, so tudi mentorji študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah, objavljajo prispevke in se udeležujejo znanstvenih konferenc. Enajst uciteljev programa STU je v prvi polovici julija 2017 zelo uspešno poucevalo na 53. Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, saj so jim udeleženci v anketi podelili oceno 4,84 (od 5), rezultat pa je hkrati primerljiv s preteklimi leti. V preteklem študijskem letu je prišlo do naslednjih menjav na FF UL zaposlenih uciteljev na slovenisitkah v tujini: Lara Pižent je v aprilu zapustila delovno mesto na univerzi v Vilni, saj se je zaposlila kot lektorica slovenšcine na slovenistiki vVidmu (zaposlitev na tuji univerzi), zaradi malo študentov pa mesto ni bilo obnovljeno, zdaj slovenšcino poucuje po pogodbi dr. Jelena Konicka, profesorica na oddelku vilniuške univerze. Mateju Klemnu se je iztekel mandat na univerzi v Gradcu, zaposlil pa se je na prostem delovnem mestu vodje programa Izobraževanje in sodelavec založništva na Centru za slovenšcino. Dr. Andrej Šurla se je s Karlove univerze v Pragi prestavil na univerzo v Gradcu, Boštjan Božic je z univerze v Bukarešti odšel na slovenistiko univerze MGU v Moskvi, Magda Lojk pa se je z univerze MGU v Moskvi prestavila na Karlovo univerzo v Pragi. Na razpisu delovnega mesta na univerzi v Bukarešti je bila izbrana Katarina Dovc, ki je z delom zacela v septembru 2017. Na univerzi v Kölnu, kjer je slovenšcina akreditirana kot lektorat in kot študijska smer, je poucevala Kristina Eder, delno že zaposlena na univerzi v Kölnu, spomladi pa je bilo v okviru STU razpisano delovno mesto s polovicno zaposlitvijo, tako da je v septembru z delom zacel Nejc Robida. Na slovenistiko na Univerzi v Sombotelu se je vrnila s porodniškega dopusta Mojca Jesenovec, do marca 2017 pa jo je nadomešcal Jernej Kljucevšek. Na univerzi je izredno malo vpisanih študentov, zato je bilo organiziranih vec sestankov in obiskov, da bi se katedra intenzivneje vkljucila v izobraževanje uciteljev na dvojezicnih šolah. Stanje se je poslabšalo na univerzi v Nottinghamu, kjer so v preteklih letih že ukinili vecino slovanskih pa tudi drugih jezikov in delovnih mest, tako da je tudi slovenšcina ponujena samo še kot izbirni predmet. Hkrati pa se je s prizadevanji lektorice, vodstva STU in FF ter veleposlaništva RS izboljšal vpis na univerzi University College London (UCL), kjer so imeli doslej tri skupine izbirnih tecajev, z jesenjo pa sta zaceli v dogovoru z UCL poucevati slovenšcino še dve uciteljici, ki živita v Londonu. Na univerzi na Dunaju ostaja odprto vprašanje habilitiranega ucitelja slovenšcine, hkrati pa se je s habilitacijo dosedanje lektorice dr. Mojce Jenko za podrocje didaktike sprostilo mesto lektorja, zaposlenega na dunajski univerzi, v poletnem semestru sta del ur izvajala tudi ucitelja iz Gradca. Na univerzi v Kijevu je prenehala z delom po pogodbi Katja Piuzi, z delom pa je zacela Petra Seitl. Na pobudo kitajskih univerz Hebei (v provinci Hebei) jeseni 2016 in Pekinške univerze za mednarodne študije (BISU) v Pekingu spomladi 2017, ki sta odprli delovni mesti in vzpostavili lektorat slovenšcine, je s poucevanjem v Hebeiju marca 2016 zacela Jerica Fras (do septembra), nato Katarina Potocnik, na univerzi BISU pa v septembru 2017 Martina Toplišek. Dosegli smo dogovor s Sofijsko univerzo, da bodo po ukinitvi vseh B-smeri, tudi slovenistike, lektorat slovenšcine ponudili še študentom bolgaristike, obenem pa bo lektorica izvajala predmet slovenske kulture in imela prevajalsko delavnico.V dogovoru z Univerzo za tuje študije v Tokiu (TUFS) se bo aprila 2018 odprla slovenistika. Delo ucitelja bo placano s strani Slovenije, univerzaTUFS pa bo lektorju krila stroške namestitve. Ob obisku dekanje red. prof. dr. Branke Kalenic Ramšak in vodje programa STU dr. Mojce Nidorfer Šiškovic ter sestankih z vodstvi na univerzah v Buenos Airesu in Cordobi v Argentini so bili doseženi naslednji dogovori: na Državni univerzi v Cordobi bodo akreditirali in svojim študentom ponudili predavanja iz slovenske književnosti, na Katoliški univerzi v Cordobi ponudijo izbirni lektorat slovenšcine. Oboje bo po pogodbi izvajala Maja Kracun, slovenistka, ki se je po diplomi preselila v Cordobo. Na Državni univerzi v Buenos Airesu, kjer uspešno deluje lektorat slovenšcine, se prouci možnost razširitve predavanj iz slovenske književnosti v seminarju, prav tako pa tudi na Državni univerzi v La Plati. Z vsemi štirimi univerzami se podpišejo sporazumi o sodelovanju, študentskih in uciteljskih izmenjavah ter povezovanju v raziskovalnih projektih. Konec avgusta se je iztekel triletni mandat predstavnikoma uciteljev: mag. Pavlu Ocepku (predstavnik) in dr. SašiVojtech Poklac (namestnica), ki sta bila na avgustovskem srecanju soglasno izvoljena za novo obdobje, tj. do avgusta leta 2020. Dr. SašaVojtech Poklac je v letu 2016/2017 prejela Priznanje Filozofske fakultete za zelo uspešno pedagoško delo. Izobraževanja in delovna srecanja uciteljev ter priprava novih uciteljev Financiranje in status programa STU ter stiki in podpora drugih institucij 5.1 Podpora programa STU slovenistikam Študentske in uciteljske izmenjave V slovenisticne programe na tujih univerzah je bilo vkljucenih približno 2.500 študentov. Ucitelji STU so bili tudi letos pogosto somentorji ali celo mentorji študentom, svetovali in pomagali so jim pri zbiranju gradiva ter ustrezne strokovne literature za diplomska, magistrska in doktorska dela. V okviru programa STU in Centra za slovenšcino smo organizirali tri tradicionalna delovna srecanja in izobraževanja za ucitelje: novoletno 21. in 22. decembra 2017 s sprejemom na MIZŠ, poletno izobraževanje Centra za slovenšcino (28. in 29. junija 2017) ter osrednje delovno srecanje uciteljev STU pred zacetkom novega študijskega leta, tj. tridnevno srecanje in izobraževanje od 23. do 25. avgusta 2017. Za vse ucitelje, ki so bili izbrani na razpisih in so z novim študijskim letom prvic odšli na delo na tujo univerzo, smo organizirali posebno usposabljanje in hospitacije v okviru Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture terTecajev slovenšcine, udeležili so se tudi junijskega in avgustovskega izobraževanja Centra za slovenšcino. Financiranje programa s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ) je bilo v letu 2016/17 stabilno, sodelovanje pa tudi na vsebinski ravni zelo konstruktivno. Tudi z Ministrstvom za zunanje zadeve RS in slovensko diplomatsko mrežo po svetu smo zelo dobro sodelovali, izjemna je bila podpora zlasti ob obisku v Argentini in pri izvedbi projekta Svetovni dnevi slovenske kulture za univerzitetno in širšo javnost v decembru 2016. Veliko slovenskih diplomatskih predstavnikov v tujih državah je v preteklem študijskem letu obiskalo lektorate oz. se srecalo z vodstvi tujih univerz, sodelovalo pri kulturnih prireditvah in projektih slovenistik ter pripravilo sprejeme. Ucitelji v tujini redno sodelujejo z društvi Slovencev in s slovenskimi gospodarskimi predstavništvi. Ucitelji so v svojih porocilih znova pohvalili vsestransko podporo programa STU in Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik v smislu organizacijske in vsebinske podpore, koordinacije skupnih projektov (npr. Svetovni dnevi), nakupa knjig in drugih gradiv za študente, obvešcanja o novostih in aktualnih razpisih, sodelovanja pri organizaciji strokovnih ekskurzij v Slovenijo ter uradne korespondence z univerzo gostiteljico, organizacije kakovostnih srecanj in strokovnih izpopolnjevanj trikrat letno. Prav tako ucitelji zelo cenijo štipendije, ki jih prispevata MIZŠ in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za udeležbo študentov in uciteljev slovenistike in slavistike iz tujine ter iz slovenskega zamejstva na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK). Pri tem poudarjajo, da študentom iz tujih držav z nizkim standardom placilo namestitve v casu Seminarja pogosto predstavlja prevelik strošek, zato se Seminarja ne morejo udeležiti nekateri zelo dobri študenti.Tujim študentom in uciteljem slovenšcine ta edinstvena prireditev (v letu 2017 je potekal 53. Seminar) omogoca, da se s slovenšcino poglobljeno seznanijo v Sloveniji, poslušajo predavanja strokovnjakov s podrocja slovenistike in humanistike ter družboslovja in stkejo strokovne ter kulturne stike z institucijami v Ljubljani in Sloveniji. V zadnjih letih se povecuje število izmenjav in gostovanj tako študentov kot tudi uciteljev slovenistov v Sloveniji in tujini. K temu so najvec pripomogli ucitelji s podpisom novih pogodb Erasmus s slovenistikami na tujih univerzah ter slovenistikami na vseh slovenskih univerzah ter v letu 2017 podpisanega sporazuma Erasmus+ z Ukrajino. Precej izmenjav poteka tudi preko akademske mreže Ceepus in bilateralnih pogodb ter programov o sodelovanju, ki jih Republika Slovenija podpisuje z drugimi državami. Na pobudo Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik so na Oddelku za slovenistiko delovali lektorati slovenšcine kot tujega jezika, in sicer kot semestrski 60-urni zunanji izbirni predmeti, ovrednoteni s tremi kreditnimi tockami, ki jih lahko izberejo vsi redno vpisani študenti Univerze v Ljubljani. Preko posebnega razpisa MIZŠ pa je bilo prvic omogoceno ucenje slovenšcine tudi vsem zainteresiranim študentom Univerze v Ljubljani, vzpostavilo se je Leto Plus – dodatno leto študija, ki ga lahko študenti izkoristijo za pripravo na študij in ucenje slovenšcine, zbrati morajo 30 kreditnih tock. Želimo si, da bi imeli v prihodnje vsi študenti, tudi tisti na študijskem gostovanju na slovenskih univerzah, možnost za brezplacno ucenje slovenšcine, saj bo njihov študij v Sloveniji kakovostnejši in uspešnejši, hkrati pa bi prispevali k znanju in poznavanju slovenskega jezika ter bolje promovirali slovenske univerze in študije v procesu internacionalizacije. Pri tem bi bila smiselna povezava z ucitelji slovenšcine na tujih univerzah, ki bi poucevali in tako imeli možnost eno leto preživeti in poucevati v Sloveniji, npr. 1–2 ucitelja na leto. Podatki o slovenistikah za študijsko leto 2016/2017 Slovenšcina na tujih univerzah Lektorati tipa A (8) Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Slovenistika ima habilitiranega ucitelja Število študentov Status slovenistike v 2016/17 enak/spremenjen Beograd mag. Laura Fekonja dipl., obv. izb., izb. 16 (480) D (1) 73 študij in 789 izb. enak Bruselj Ivana Petric Lasnik obv. izb., izb. 4 (120) / 16 enak Buenos Aires Tjaša Lorbek izb. 14 (420) / 97 enak La Plata Tjaša Lorbek – dod. lektorat izb. 2 (64) / 4 enak Gent Ivana Petric Lasnik obv. izb., izb. 15 (360) / 6 enak Köln Kristina Eder dipl., izb. 6 (145) D (2 za južno slavistiko) 6 enak Lizbona mag. Mateja Rozman obv. izb. 15 (558) / 37 enak Vilna Lara Pižent izb. 12 (360) / 21 enak Lektorati tipa B (33) Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Slovenistika ima habilitiranega ucitelja Število študentov Status slovenistike v 2016/17 enak/spremenjen Bratislava dr. Saša Vojtech Poklac dipl., obv. izb., izb. 16 (480) / 112 enak Brno mag. Mateja Kosi dipl., obv. Izb., izb. 13 (390) / 21 enak Budimpešta dr. Mladen Pavicic dipl., obv., obv. izb., izb. 16 (428) D (2) 15 enak Bukarešta Boštjan Božic obv. izb., izb. 12 (246) / 20 enak Cleveland Luka Zibelnik izb. 18,7 (598) / 75 enak Gradec Matej Klemen dipl., obv., obv. izb., izb. 11 (330) D (3) 34 zahtevnejši pogoji za vpis na jezike: predznanje na A2, prej A1 Granada Ana Fras izb. 12 (360) / 16 enak Katovice Tina Jugovic dipl., obv. izb., izb. 12 (360) D (1) 30 enak Kijev Katja Piuzi dipl. 6 (180) D (1) 15 enak Krakov mag. BojanaTodorovic obv. izb., izb. 13 (390) D (1) 91 enak Lodž Vesna Bukovec dipl. 12 (360) D (1) 43 enak Lvov Primož Lubej dipl., obv. izb. 15,7 (472) D (2) 83 enak Moskva Magda Lojk dipl., izb. 11,4 (342) D (2) 20 enak München Marjana Jerman izb. 8 (240) / 31 enak Nottingham Maja Rancigaj izb. 6 (180) / 11 enak London Maja Rancigaj izb. 6 (180) / 18 enak Padova Polona Liberšar dipl., izb. 11,8 (354) D (1) 12 enak Pariz Simona Gotal dipl. 12 (360) / 8 enak Peking mag. Metka Lokar izb. 12 (320) / 20 enak Praga dr. Andrej Šurla dipl., obv. izb., izb. 11 (330) D (1) 16 enak Regensburg Slavo Šerc izb. 6 (180) / 12 enak Rim Sanja Pirc dipl. (B-študij), izb. 16,2 (486) D (1) 8 enak S. Peterburg dr. Anna Bodrova izb. 9 (270) D (1) 4 SJ je izb. predmet za študente cešcine kot drugi slovanski jezik in za študente 2. stopnje Sarajevo mag. Pavel Ocepek obv. izb., izb., 13 (390) / 66 enak Sofija Eva Šprager obv. izb. 12 (360) / 8 ukinjene so B-smeri, SJ ostaja obvezni lektorat za študente srb. in hrv. jezika, po novem še jezikovni tecaj, prevajalska delavnica in 2. slovanski jezik za bolgariste Sombotel Mojca Jesenovec, Jernej Kljucevšek dipl., obv. izb., izb. 13,7 (410) / 4 enak Tokio mag. Jelisava Dobovšek Sethna izb. 2 (60) / 8 enak Trst (odd. za humanistiko) mag. Rada Lecic dipl., podipl., izb. 12 (360) D (1) 25 enak Trst (odd. za prevajanje) dr. Karin Marc Bratina dipl., izb 12 (360) / 19 enak Tübingen dr. Irma Kern dipl., obv. izb., izb. 12 (360) D (1) 25 enak Varšava dr. Jasmina Šuler Galos dipl., obv. izb. 14 (420) D (1) 16 enak Zadar dr. Mojca Stritar Kucuk obv. izb. 2 (60) D (1) 42 enak Zagreb mag. Meta Klinar dipl., izb. 14 (420) D (2) 120 enak Lektorati tipa C (16) Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Slovenistika ima habilitiranega ucitelja Število študentov Status slovenistike v 2016/17 enak/spremenjen Banja Luka (Apeiron) ni bilo ucitelja obv. izb. 24 / - enak Berlin* dr. Boštjan Dvorak izb. 2 / 10 enak Celovec dr. Nataša Hribar, dr. Tatjana Vucajnk dipl., izb. 16 (480) D (4) 84 enak Dunaj dr. Elizabeta Jenko dipl., obv. izb., izb. 13 (390) D (vec), G ok. 30 enak Gdansk* dr. Maša Guštin obv. izb., izb. D (1) 14 enak Hebei Jerica Fras, Katarina Potocnik obv. izb. 12 (360) / 10 enak Lawrence* Marta Pirnat Greenberg izb. 1 (30) / 1 enak Leiden Dr. Tijmen Pronk izb. 2 (60) 1 - enak Slovenšcina na tujih univerzah Neapelj* Aleksandra Žabjek Scuteri, Maria Bidovec dipl. 9 (270) D (1) 17 enak Novi Sad dr. Željko Markovic obv. izb. 2 (60) D (1) 60 enak Pardubice dr. Aleš Kozár dipl. 20 (600) D (1) 7 enak Peking (BISU) Martina Toplišek obv. izb. 12 (360) / 10 spremenjen: tudi dipl. Perm* Ekaterina Storoževa izb. 2 (60) D (1) 16 enak Seattle* dr. Michael Biggins izb. 2 (60) 3 (90) - enak Skopje dr. Lidija Arizankovska dipl., izb. 12 (360) D (1) 44 enak Videm* Eva Srebrnic, Lara Pižent dipl., izb. 16 (480) D (2) 21 enak LEGENDA Tip lektorata: A: lektor je zaposlen na slovenski strani, ucitelja placuje samo Republika Slovenija B: lektorat je sistemiziran in financiran na slovenski in tuji strani – ucitelja sofinancirata Slovenija in univerza gostiteljica C: ucitelj s slovenske strani ni financiran, na voljo ima sredstva za strokovno literaturo, udeleži se lahko izobraževanj, na univerzi gostiteljici ima razlicne statuse dipl. – diplomski študij obv. – obvezni predmet obv. izb. – obvezni izbirni predmet izb. – izbirni predmet D – domaci ucitelj G – gostujoci ucitelj ZS – zimski semester PS – poletni semester * – letnega porocila nismo prejeli, podatki iz preteklih let 8 Objave v medijih Ucitelji in študenti z lektoratov so bili v preteklem letu pogosto gostje radijskih oddaj RTV Slovenija, zlasti oddaj, namenjenih Slovencem po svetu, ter drugih oddaj in programov lokalnih radijskih in televizijskih hiš v okolju in mestih, kjer delujejo lektorati.Vec o tem gl. posebno poglavje. 9 Kulturne dejavnosti in Na slovenistikah so bili tudi v študijskem letu 2016/17 ucitelji izredno dejavni na podrocju projekti programa organiziranja dodatnih kulturnih dejavnosti, ki so dopolnile pedagoško delo s študenti. V okviru programa smo uspešno izvedli projekt Svetovni dnevi slovenske kulture. Ucitelji na tujih univerzah so že v študijskem letu 2015/16 pripravljali vsebine in gradiva za poucevanje slovenske kulture na univerzah po svetu, ki so zdaj zbrana v 11 poglavjih v e-ucilnici v programu Moodle na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter na voljo vsem uciteljem STU. Pripravljena so poglavja Država in narod, Zgodovina, Naravna in kulturna dedišcina, Gospodarstvo,Turizem in kulinarika, Znanost in tehnologija, Književnost, Glasba, Likovna umetnost, Arhitektura in oblikovanje, Uprizoritvene umetnosti in Šport. Za vsako podrocje smo z ucitelji, ki so se že leto prej na daljavo povezali v skupine, pripravili pregledna besedila in predstavitve (ppt) z aktualnim in arhivskim gradivom, s spletnimi povezavami in z drugimi viri, dodali pa smo tudi naloge za študente. Ucitelji gradivo pri uporabi sproti prilagajajo študijskim programom in potrebam svojih študentov – njihovemu znanju slovenšcine, poznavanju posameznih podrocij slovenske kulture ter študijskim in medkulturnim ciljem poucevanja, v okviru katerih domuje slovenska kultura na univerzah po svetu. E-ucilnico bomo tudi v prihodnje redno posodabljali, dodajali vsebine in gradiva. Projekt Svetovni dnevi slovenske kulture se je na vec kot 50 tujih univerzah, kot je že tradicija, zakljucil s številnimi prireditvami v tednu od 3. do 9. decembra 2016, predstavili smo ga univerzitetni in širši javnosti.V tem casu je slovenska kultura po svetu zaživela v razlicnih oblikah – s filmskimi in z literarnimi veceri, nastopi gostujocih predavateljev, umetnikov, kulturnikov iz Slovenije in tujine, s kulinaricnimi sprehodi po slovenskih pokrajinah. Projekt smo organizirali v sodelovanju s tujimi univerzami, katerih del študijskih programov je tudi slovenšcina, skupaj s študenti slovenšcine, slovenskimi diplomatskimi predstavništvi, z Društvom Ljudmila ter s številnimi drugimi institucijami v Sloveniji in po svetu. Obenem so ucitelji na interni razpis za sofinanciranje projektov na slovenistikah v okviru programa STU prijavili skoraj 40 projektov in jih uspešno izvedli s svojimi študenti na univerzah v tujini ter ob pomoci strokovnih sodelavcev programa STU, vecinoma že v 9.1 Kulturne dejavnosti na slovenstikah, zbrane iz porocil uciteljev prvi polovici leta 2017. Pri organiziranju dodatnih dejavnosti na lektoratih so sodelovali z veleposlaništvi, pomagali pri izvedbi kulturnih projektov in predstavitev, npr. ob slovenskem kulturnem prazniku in Dnevu jezikov, ter s študenti veliko prevajali. Projekte so izpeljali s sredstvi iz razpisov, financno podporo društev, predstavništev slovenskih podjetij, slovenskih kulturnih ustanov, založb itn. V Beogradu sta študentki slovenistikeTamara Poletan in Nevena Živadinovic v sodelovanju z uciteljico dopolnilnega pouka slovenšcine v BeograduTatjano Bukvic za ucence na OŠ v Požarevcu 3. 10. izvedli delavnico Degustirajmo slovenacki! 13. 10. je bil v Domu omladine v Beogradu organiziran vecer z naslovom Arhipelag slovenske književnosti, na katerem so bili predstavljeni sodobni prevodi slovenskih literarnih del v srbšcino, o nacrtih pa so se pogovarjali profesorica Maja Đukanovic, prevajalka Ana Ristovic, literarni kritik MicaVujicic in glavni urednik pri založbi Arhipelag, Gojko Božovic. 25. 10. so imeli na fakulteti »literarni zajtrk« z Markom Kravosom, pogovor je vodila profesorica in prevajalka dr. Marija Mitrovic. 25. 11. so v casu Dnevov slovenskega filma, na katerih so beograjski slovenisti sodelovali kot prevajalci podnapisov, v Jugoslovanski kinoteki predstavili kratki dokumentarec o študiju slovenistike Študira(j)mo slovenšcino, posnet posebej za Svetovne dneve slovenske kulture za predstavljanje ucenja in študija slovenšcine v Srbiji, sledila je prevajalska delavnica (Z)najdi se v prevodu o podnaslavljanju filmov. 4. 12. so se študenti slovenistike udeležili Miklavževe kuharske delavnice, 6. 12. pa so na fakulteti študenti slovenistike izvedli kratke tecaje slovenšcine Klopam slovenacki!, ki se jih je udeležilo približno 100 ljudi. Sledil je nagradni kviz in pokušina slovenske potice ob slovenski glasbi. 8. 12. so v društvu Sava organizirali literarni vecer z naslovom Izgubljeno – najdeno s prevodom z gosti Gojkom Božovicem, Ano Ristovic,Tadejem Golobom in Mirtom Komelom, pogovor je vodila Maja Đukanovic, literarne odlomke pa je prebral Nebojša Rako. Februarja je v Narodnem gledališcu v Novem Sadu potekala osrednja proslava ob obeležitvi slovenskega kulturnega praznika z visokimi predstavniki iz Srbije in Slovenije, udeležili so se je tudi študenti slovenšcine, prav tako pa tudi predstave Divjak v gledališcu Atelje 212 ljubljanskega SiTiTeatra. Marca je potekal sejem izobraževanja EduFair 2017, castna gostja je bila Slovenija, sodelovali pa so tudi beograjski slovenisti, mdr. so Uroš Cirovic, Mina Banjac inTamara Poletan obiskovalce sejma seznanili z osnovami slovenšcine ter izvedli tecaj Klopam slovenacki! Na Fakulteti za organizacijske vede (FON) je potekala okrogla miza z naslovom Povezanost znanosti in gospodarstva, ki jo je organiziral Slovenski poslovni klub (SPK) v Beogradu, glavni govorec je bil srbski minister za izobraževanje dr.Vladimir Popovic, uciteljica slovenšcine je predstavila plodno dosedanje sodelovanje s Slovenskim poslovnim klubom in predlagala prakso študentov v podjetjih. Marca je v kulturnem središcu Parobrod potekala predstavitev druge številke znanstvenega casopisa Slovenika, ki ga izdaja Nacionalni svet za slovensko manjšino v Srbiji, posvecena jeziku, pri njej pa so s prispevki sodelovale (sedaj že bivše) študentke beograjske slovenistike: Jelena Budimirovic, Milica Poletanovic, Irena Kužnik,Tamara Poletan in Anica Cvetkovic. Aprila je gostoval dr. Marko Jesenšek s FF UM, ki je predstavil izbrana poglavja iz slovenske književnosti (literarne zgodovine) in jezikovne politike, maja pa dr. SašaVojtech Poklac s temami: primerjalna slovanska homonimija, slovenska frazeologija in slovenska dialektologija. V Bratislavi se je slovenistika ob evropskem dnevu jezikov predstavila na prireditvi Ulica jezikov, na osrednjem trgu so študenti slovenšcine mimoidoce poucevali slovenšcino. V okviruTedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij v Kopru so slovesno odprli razstavo Slovaško-slovenska dimenzija, ki so jo ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije in slovaškem predsedovanju Svetu EU v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Bratislavi, Združenjem SLO/SLO in slovaškim narodnim muzejem pripravili slušatelji bratislavske slovenistike.V oktobru so pod hribom Slovinec (Slovenec) v Devinski NoviVasi pri Bratislavi slavnostno posadili slovensko lipo, študenti slovenšcine pa so pripravili kulturni program. Oktobra se je 45 študentov slovenšcine odpravilo na enodnevno strokovno ekskurzijo v Ljubljano, najprej na CSDTJ, nato so se srecali s študenti slovakistike FF UL in si ogledali Ljubljano. Popoldne so se udeležili odprtja razstave Slovaško-slovenska dimenzija v Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani.V okviru SD je gostoval dr. Aleš Kozár, ki je predstavil svoje prevode, predvsem Cefurji raus GoranaVojnovica, nato so si ogledali tudi film, posnet po romanu. Z veleposlanico RS Bernardo Gradišnik so se zbrali ob spominski tabli Francetu Prešernu na Prešernovi ulici v Bratislavi, kjer so študenti v slovenšcini in slovašcini prebrali nekaj Prešernovih pesmi. Popoldne je veleposlanica ok. 50 študentom filozofske fakultete predavala o Sloveniji in odprla razstavo I feel Slovenia. Študenti slovenistike so na podlagi knjige F. Milcinskega Ježka Zvezdica Zaspanka pripravili gledališko igro in jo odigrali na tradicionalnem slovenskem miklavževanju na veleposlaništvu. Predstojnica oddelka za slavistiko dr. Mária Dobríková je pripravila predavanje z naslovom Glasbeni motivi v slovenski frazeologiji, lektorica pa predavanje Slovenska ljudska noša Slovenšcina na tujih univerzah in tradicionalni slovenski plesi. Sledile so delavnice, povezane s slovensko kulturno dedišcino, ki so jih pripravili dr. Svetlana Kmecová, dr. SašaVojtech Poklac, Miha Kragelj ter Urška Potocnik in Anja Pišot s FF UL v okviru Erasmus+. Urška Potocnik je pripravila zbirko receptov, ki so jih študenti slovenistike prevedli v slovaški jezik, po receptih pa so v restavraciji KlubVŠMU BASA v prostorih Akademije za gledališce, film in televizijo v Bratislavi pripravili Teden slovenske kuhinje. Na OŠ ZŠTbiliská so pripravili ustvarjalne delavnice, mdr. panjskih koncnic in tradicionalnih ljudskih glasbil, za vec kot 200 obiskovalcev, ki jih je vodila Mira Poklac skupaj s študenti slovenistike. Januarja so na OŠ ZŠTbiliská pripravili Medeni zajtrk v sodelovanju veleposlaništva v Bratislavi, slovaškega ministrstva za kmetijstvo, zveze cebelarjev Slovaške in lektorata. Lektorica slovenšcine je predstavila knjigo Marjana Mancka Iz dnevnika cebelice Medke, ki jo je v slovašcino prevedel MiloslavVojtech in izdala slovaška cebelarska zveza. Prireditev je odmevala tudi v medijih na slovaški nacionalni televiziji in televiziji Markiza. Za ucence OŠ ZŠTbiliská je lektorat v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom pripravil ucno uro Slovaško-slovenska dimenzija, ob slovenskem kulturnem prazniku pa sta na FiF UK imela koncert kitaristTimotej Kosovinc in tenorist David Jagodic.Veleposlanica in lektorica sta se srecali z rektorjem Univerze Konštantína Filozofa v Nitri dr. Lubomírjem Zelenickim, prorektorico za mednarodne odnose UKF Nitra dr. Gabrielo Miššikovo in dekanom FF UKF dr. Bernardom Garajem. Veleposlanica je nato predavala študentom FF v Nitri na temo 25 let samostojne Slovenije, lektorica slovenšcine pa na temo Slovensko-slovaška medjezikovna hominimija, nato so v prostorih fakultete odprli razstavo I feel Slovenia. Marca je gostovala dr. Mateja Pezdirc Bartol s FF UL s ciklom predavanj s podrocja slovenske mladinske književnosti in slovenske dramatike. Udeležili so se otvoritve razstave Nematerialna kulturna dedišcina Slovenije v luci Dogovora UNESCO, ki jo je v prostorih Univerzitetne knjižnice v Bratislavi pripravil Slovenski etnografski muzej. Ob slovenskem državnem prazniku je na slovaškem radiu potekal koncert Petra Milica Beethoven – iz temnega v svetlo, ki ga je spremljal simfonicni orkester slovaškega radija z dirigentom Markom Hribernikom. Koncerta in sprejema se je udeležilo vec kot 450 obiskovalcev. Junija so v Banski Bystrici potekali Slovenski dnevi, ki jih je v sodelovanju z mestom, osnovno šolo ZŠ Spojová, bolnišnicno šolo, Združenjem SLO/SLO, lektoratom slovenskega jezika in kulture na FiF UK, programom Slovenšcina na tujih univerzah pripravilo slovensko veleposlaništvo na Slovaškem. Gostovala je pisateljica in ilustratorka Lila Prap, v mestni hiši so otvorili razstavo o Janezu Puharju, lektorica slovenšcine pa je pripravila uro slovenšcine.V okviru festivala Eurokontext so si ogledali gledališko predstavo Slovenskega narodnega gledališca Drama iz Ljubljane z naslovom Kralj Ubu, junija pa so na OŠ ZŠ Zelenec predstavili projekt Slovaško-slovenska dimenzija. V Brnu so oktobra priredili literarni festival Zlati coln, med drugim s predavanjem dr. Iztoka Osojnika Ekologija skozi poezijo Jureta Detele in literarnim vecerom, na katerem so nastopili Nina Dragicevic,Vesna Lemaic, Iztok Osojnik in Nežka Struc. Novembra so se udeležili predstavitve romana Džehenem Dušana Caterja v sodelovanju z založbamaVetrné mlýny in Beletrina; roman je v cešcino prevedel Libor Doležán.V okviru SD se je zvrstilo šest predavanj o Sloveniji in slovenski kulturi. Michal Kura je predaval na temo Slovenija – Zelena. Aktivna. Zdrava., dr. Aleš Bajer pa o kulturno-naravnih zanimivostih Slovenije. Veleposlanik RS v Pragi mag. Leon Marc je predstavil Slovenijo v perspektivi zgodovine mednarodnih odnosov, ddr. Andrej Pleterski je predaval na temo Slovenci in Triglav. Kaj ali kdo?, dr. Janez Bogataj pa na temo Slovenija praznuje – ali smo v Sloveniji še prazni za praznike? Zvecer je bil koncert brnske glasbene skupine Livada in pogostitev. Sredi marca je dr. Andrej Šurla predaval na temo Slovenska zabavna glasba – zgodovina, slogi in zvezde, v zacetku aprila je Anka Polajnar s FF UL izvedla delavnico brskanja po Cobissu in predstavila slovenske knjižnice, dr. Nataša Logar s FDV UL je za študente izvedla tri predavanja na temo Slovenšcina v digitalni dobi, in sicer Radijski, televizijski in spletni jezikovni nasveti, Orodja in aplikacije za procesiranje jezika in Orodja, aplikacije in viri za širšo uporabo. Konec aprila so šli študenti na strokovno ekskurzijo na Karlovo univerzo v Prago, kjer so si ogledali Plecnikovo cerkev, nato pa prisluhnili predavanjem o slovenski skladnji dr. Mojce Smolej s FF UL. Po predavanjih jih je vodila po razstavi Poljub z jezikom: slovnice in slovarji slovenskega jezika od zacetkov do danes, pri kateri je sodelovala kot soavtorica. Konec maja so organizirali druženje s študenti cešcine s FF UL, ki so jih z lektorico Zdenko Kohoutkovo, nekdanjo študentko brnske slovenistike, obiskali v okviru svoje strokovne ekskurzije na Ceško. V poletnem semestru je bila na praksi Erasmus+ Anja Batic z UNG. V Bruslju so v okviru Svetovnih dnevov gostili prevajalko Adrée Lück Gaye, spoznali roman Alamut, februarja je dr. Božo Repe s FF UL predaval o zgodovini Slovenije v Srednji Evropi. S študenti so sodelovali na prireditvi ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika, konec aprila pa na odprtem dnevu univerze, kjer so brali Malega princa v vseh jezikih, ki jih je mogoce študirati na oddelku, tudi v slovenšcini.V zacetku junija so se na ULB srecali dr. Aleksandra Pivec in mag. Primož Ilešic z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Jean-PierreVonarb s slovenskega veleposlaništva, dr. Xavier Luffin, predstojnik Oddelka za moderne jezike na ULB v Bruslju,Yvon Molinghen, predstavnik rektorata univerze v Bruslju, študenti slovenšcine in lektorica. Pogovarjali so se o položaju obeh belgijskih slovenistik ter o možnostih sodelovanja, študenti so med drugim zelo pohvalili možnost pridobitve štipendije za SSJLK. V Budimpešti sta v okviru Svetovnih dnevov imela predavanje Jernej Kljucevšek O Cbelici in Novicah ter dr. Mladen Pavicic Slovenska zgodovina v poldrugi uri. Dan pozneje so se udeležili gostovanja Dániela Berzsenyija na sombotelski Pedagoški fakulteti, ki je imel predavanje Slovenska zgodovina v poldrugi uri. Lektor je oktobra soorganiziral konferenco ob 10-letnici študija slovenšcine na UB Slovenistika 10 v prostorih Inštituta za slovansko in baltsko filologijo, kjer je hkrati potekala tudi razstava Poljub z jezikom. Slovnice in slovarji slovenskega jezika od zacetkov do danes. Priredili so literarni vecer z Ano Pepelnik, Anjo Golob, Primožem Cucnikom, Juretom Jakobom in Andrejem Hocevarjem, aprila pa z Gašperjem Kraljem in BornoVujcic.Vsak mesec so si ogledali enega od filmov: Vesna, 20. stoletje Jurija Gustincica, Plecnik : Fabiani, V leru, Oda Prešernu, Sladke sanje, Porno film in Petelinji zajtrk. Lektor je novembra gostoval na Inštitutu za zahodno in južno slovansko filologijo Univerze vVaršavi s predavanjem O sodobnih slovenskih romanih s cefurjem kot pripovedovalcem, maja v lendavski knjižnici s predstavitvijo svojega prispevka o Gabrielli Szép Hadrovics, ki je izšel v tamkajšnji reviji Lindua in junija na generalnem konzulatu RS v Monoštru s kratkim pregledom zgodovine Slovencev. V Buenos Airesu so se s slušatelji lektorata udeležili dogodkov v organizaciji slovenskega veleposlaništva ob praznovanju 25. obletnice samostojnosti Slovenije: odprtja fotografske razstave v središcu mesta Cutim Slovenijo. Cutim 25 in cikla slovenskega filma, v okviru katerega je gostoval Nejc Gazvoda, ki je predstavil film Izlet. Dan prej so na lektoratu organizirali srecanje s pisateljem in režiserjem, udeleženka lektorata Matilda Leskovec je pomagala pri tolmacenju na dogodku in na projekcijah filmov. Na sklepnem praznovanju je lektorica skupaj z nekaj slušatelji lektorata prevzela skrb za slovensko stojnico. Avgusta je bila v Centro Cultural de la Cooperación Floreal Gorini v okviru društva Sociedad Argentina Dostoievski, katere clani so tudi nekateri profesorji in asistenti katedre za slovansko književnost na buenosaireški filozofski fakulteti, organizirana prva konferenca slovanskih študij v Argentini. Na njej je sodelovala tudi lektorica ter sedanji in nekdanji slušatelji lektorata: Florencia Ferre je izpostavila probleme prevajanja iz slovenšcine v španšcino, Pablo Arraigada je primerjal izbrane srbske in slovenske pesnike, Soledad Barrionuevo je osvetlila pomen PrimožaTrubarja za razvoj slovenske književnosti in kulture, Julia Sarachu je predavala o Karlu Destovniku Kajuhu in njegovem delu, lektorica pa je predstavila lektorat in njegovo delovanje. Novembra jih je obiskala podiplomska študentka s FF UL Anja Pugelj, ki je predstavila del analize slovenskega prevoda Mafalde, kultnega argentinskega stripa, ki je izhajal v Sobotni prilogi Dela med letoma 1995 in 1997. Slovenske dneve so obeležili s predstavitvijo projekta oz. spletne ucilnice ter predavanjem o poeziji Alojza Gradnika in branjem izbranih pesmi, ki jih je Julia Sarachu prevedla in izdala v zbirki La tierra desolada. Decembra je lektorat sodeloval pri predstavitvi dvojezicne zbirkeToneta Kuntnerja Slovenska pomlad/Primavera eslovena v rezidenci veleposlanice RS v Buenos Airesu, Jadranke Šturm Kocjan. Prireditev sta izvedla Damian Ahlin in Marjana Pirc iz slovenskega doma Carapachay, lektorica pa je skupaj s Pablom Arraigadom in Florencio Ferre prebirala pesmi v slovenšcini in španšcini. Kot vsako leto so študijsko leto zakljucili z vecerjo v eni od buenosaireških restavracij, ki se je je udeležilo vec kot 40 slušateljev lektorata.V La Plati so bili slušatelji lektorata preko e-pošte redno vabljeni na prireditve, ki jih je organiziralo veleposlaništvo RS v Argentini, kakor tudi na vse ostale prireditve, povezane s Slovenijo in širjenjem slovenske kulture v tej južnoameriški državi. V Bukarešti se je oktobra odvijal mednarodni slavisticni simpozij Zilele culturilor slave în România (Dnevi slovanskih kultur v Romuniji).V okviru mednarodnega gledališkega festivala FESTin pe Bulevard so si v okviru lektorata v gledališcu Odeon ogledali gledališko predstavo Višnjev vrt SNG Maribor, za katero je nadnapise v romunšcini pripravila Alina Irimia, slušateljica slovenšcine in prevajalka. Novembra so skupaj zVeleposlaništvom RS v Bukarešti na gostovanje povabili pilota in fotografa Matevža Lenarcica, ki je v Ceškem centru pripravil predavanje Preko modrega planeta, nato pa predaval še mestu Cluj-Napoca, kjer od aprila 2016 deluje konzulat RS.V okviru festivala Svetovni dnevi sta jih obiskala veleposlanik RS gospod Mihael Zupancic ter njegova namestnica in 1. svetovalka gospa Elizabeta Kirn Kavcic. Po predavanju veleposlanika o Sloveniji in pogovoru s študenti so si ogledali kratek film Ljubljana: Ljubljena, nato pa sta Alina Irimia in Denisa Berbece, udeleženki Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, predstavili zanimivo fotoreportažo z vtisi iz Slovenije, prisotne pa je nagovorila predstojnica slavisticnega oddelka gospa Octavia Nedelcu. Decembra so se na tradicionalnih Colindah (kolednicah) srecali študenti, profesorji in lektorji na oddelku. Marca je lektor v sodelovanju s Spatiul Slovenšcina na tujih univerzah Public European (Evropski javni prostor) in ob podporiVeleposlaništva RS v Bukarešti organiziral javno predvajanje filma Aleksandrinke z romunskimi podnapisi, ki je pritegnilo številno publiko, prevajalka Eva Catrinescu je na kratko spregovorila o izkušnji s prevajanjem filma. Maja so sodelovali na EU tržnici: obiskovalci so se lahko preizkusili v slovenšcini z igrico povezovanja slik in besed, študentke slovenšcine Darina-Andrada Cepreaga, Iuliana .tefania Ene in Livia Nistor so ob pomoci ucitelja slovenšcine otroke ter njihove starše povabile k igrivemu ucenju slovenšcine s pobarvankami.V okviru filmskega festivala Festivalul Filmului European v kinu Cinema Muzeul .aranului so si ogledali tudi slovenski film – prvo slovensko grozljivko Idila (režijaTomaž Gorkic), konec maja sta na mednarodnem pesniškem festivalu Festivalul Interna.ional de Poezie Bucure.ti poezijo v slovenšcini brali pesniciVeronika Dintinjana in Barbara Korun. V Celovcu so sodelovali v okviru Svetovih dnevov s številnimi dogodki, februarja pri Tag der Sprachen und Kulturen (Dan jezikov in kultur), konec marca na Tag der offenen Tür (Dan odprtih vrat), aprila pri Schule meets Uni, Kinderkongress – Kinder forschen Sprache(n), maja na Studikompass in konec junija na Slowenisch Sprachquiz (Slovenski jezikovni kviz). Promocijske aktivnosti so vkljucevale raznolike dejavnosti za šolarje razlicnih šol. Izvedli so tudi ekskurzijo v Slovenijo in na Hrvaško. V Clevelandu je lektor konec septembra pripravil predavanje o poslovni slovenšcini za konferenco združenja SABA (slovensko-ameriško poslovno združenje), ki so se ga udeležili poslovneži iz ZDA in Slovenije. Za hrambo in predstavitev novopridobljenih Prešernovih rokopisov je zbiral sredstva, med drugim je na pomoc priskocilVlado Kreslin, ki je izvedel dobrodelni koncert, na katerem so zbirali prostovoljne prispevke. Organizirali so ga v zacetku decembra, udeležilo pa se ga je vec kot 250 ljudi, ki so skupaj zbrali dovolj denarja za ustrezni vitrini in opremo za t. i. Prešernovo sobo. 14. 12. je v Slovenski muzej in arhiv v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in kustosinjo mag. Adelo Pukl prispela razstava o Cockti. Na odprtju razstave je lektor predaval o trženjskih strategijah Cockte v primerjavi s Coca-Colo, gostje pa so lahko med drugim poskusili slovensko pijaco. V okviru obiska kustosinje mag. Adele Pukl je lektor organiziral dva dogodka. Prvi je potekal v okviru kurentovanja, ki je že stalnica v Clevelandu, ko je mag. Adela Pukl odprla razstavo o nesnovni kulturni dedišcini pustovanj v Sloveniji. Slovenski etnografski muzej je pripravil in prevedel razstavo, predavateljica pa je predstavila pester nabor pustnih šeg v Sloveniji. Drugi dogodek je potekal v prostorih Clevelandske državne univerze (CSU), kjer je študentom razlicnih jezikov predavala o slovenski popularni glasbi, predstavila fenomen Avsenikov in Slaka. Obe razstavi so poslali tudi naVeleposlaništvo RS v Washingtonu, kjer sta bili skupaj s kurentom razstavljeni ob dnevu odprtih vrat, videlo pa jih je vec tisoc obiskovalcev. Februarja je lektor pomagal voditi in povezovati dogodek ob kulturnem dnevu v Collinwoodu, kjer je slovenska skupnost pripravila kulturni vecer ob glasbi in recitacijah. ASEF (Ameriško slovenska izobraževalna fundacija) je marca v Clevelandu pripravil gala vecerjo s sestankom, ki so se ga udeležili visoki predstavniki ASEF-a prof. Jure Leskovec, izumitelja Franc Rode in Zvonko Fazarinc, generalni konzul Andrej Rode, dekan Gregory Sadlek, prof. John Plecnik, castni konzul RSTom Brandi, predavatelj in novi castni konzul RS Michael Biggins in ostali. Aprila je bil lektor vabljen kot eden od dveh predstavnikov slovenske skupnosti na prireditev AJC Global Diplomatic Seder, kjer so se pobliže spoznali z drugimi predstavniki clevelandskih skupnosti in navezali globje stike z judovsko skupnostjo. Maja je lektor pripravil dva vecera predavanj slovenskega jezika na veleposlaništvu v Washingtonu, ki jih je organiziral svetovalec Borut Žunic v okviru kulturnega meseca na veleposlaništvu. S profesorico dr. Lydijo Grebenyovo, direktorico lingvisticnih študij, je lektor pomagal študentom pri raziskovanju slovenskega jezika in kulture. Študenti so kasneje dobili nagrado za dodiplomske plakate z rezultati raziskave. Zanje je pripravil predavanje in obisk slovenske skupnosti, posneli so veliko število intervjujev, kjer so ugotavljali, kateri fonemi so se spremenili z bivanjem v tujejezicni kulturi.V zacetku junija je lektor organiziral razstavo idrijskih cipk v prostorih Slovenskega muzeja in arhiva, nato je v okviru razvojne organizacije St. Clair Superior Development Corporation pomagal dva dni gostiti izraelsko delegacijo mestnih svetnikov in predstavnikov skupnosti izraelskih mest Beit She‘an inValley of Springs, in sicer so si ogledali slovenistiko, Center za slovenske študije ter Slovenski muzej in arhiv. Na obisk je prišel predsednikVlade RS dr. Miro Cerar, ki si je med drugim v Slovenskem muzeju in arhivu ogledal priložnostno razstavo o plebiscitu 1990 in oba Prešernova rokopisa. Lektor je predaval na mednarodnem simpoziju Crossing Over na CSU in predstavil pasti pri raziskovanju antisemitskih stereotipov v literaturi. Predavanja se je udeležilo mnogo lektorjevih kolegov, študentov in dekan dr. Gregory M. Sadlek. Konec septembra je na veleposlaništvu v Washingtonu predstavil svoje delo na srecanju znanstvenikov in izobraževalcev. Predstavitev so poslušali Ministrica za finance RS MatejaVranicar Erman, veleposlanik mag. StanislavVidovic in generalni konzul Andrej Rode, udeležilo se ga je vec slovenskih castnih konzulov, strokovnjakov in predavateljev. Z lektorata na Dunaju so se odpravili na ekskurzijo v Celje in priredili tradicionalni Slovenski vecer z gosti. V Gentu so v zacetku novembra gostovali štirje slovenski pesniki:Veronika Dintinjana, Ana Pepelnik, Milan Dekleva in Marjan Strojan.Vrnili so obisk štirim flamskim in nizozemskim pesnikom, ki so jih v Sloveniji gostili na Dnevih poezije in vina v preteklem letu. Na prevajalskih delavnicah so dva dni prevajali svoje pesmi v nizozemšcino, pri prevajanju sta zelo aktivno sodelovali asistentki na oddelku za slavistiko in bivši študentki slovenšcine, Tilde Gerardyn in Phaedra Claeys. Delavnico in literarni vecer (9. 11.) je vodila Staša Pavlovic, gostovanje pa je bilo organizirano s strani založniške hiše Beletrina.V okviru Svetovnih dnevov so organizirali literarno delavnico z naslovom Slovanska motivika v slovenski literaturi. Delavnico je vodila Staša Pavlovic, v Gentu živeca Slovenka, sicer prevajalka slovanske literature v slovenšcino in sodelavka založbe Beletrina. Na delavnici so bili predstavljeni vplivi ruske literature na slovensko književnost (France Prešeren, Ivan Cankar, Srecko Kosovel) in folklorni motivi, ki se pojavljajo v razlicnih slovanskih literaturah (povodni mož, rusalka, jagababa, snegurocka …). Delavnice so se udeležili študenti slovenšcine in ostalih slovanskih jezikov ter kolegi s katedre za vzhodnoevropske jezike in kulture, slovensko veleposlaništvo pa je poskrbelo za pogostitev. Svetovne dneve so obeležili tudi februarja, ko je lektorica pripravila predavanje z delavnico pod naslovom How exotic can a language be (on the example of Slovene), ki se ga je udeležilo 9 dijakov iz srednje šole Don Bosco College de Zwijnaade, dr. Božo Repe s FF UL pa je nastopil na dobro obiskanem predavanju o zgodovini Slovenije s poudarkom na povezavah z drugimi južnoslovanskimi narodi. Marca je Gent obiskala pesnica Barbara Korun, literarni vecer je bil organiziran ob izidu dvojezicne (slovensko-nizozemske) pesniške zbirke Sodihanje/Samen ademhalen, ki je izšla pri založbi Pegasus. Prevajalca Phaedra Claeys in Glenn duVille, bivša študenta slovenšcine na univerzi v Gentu, sta pripravila prijeten in sprošcen pogovor z avtorico v prostorih pesniške hiše Poeziëcentrum v Gentu. Dogodek je bil pripravljen v soorganizaciji slovenskih veleposlaništev v Bruslju in Haagu, JAK-a in Centra za slovenšcino. Na katedri za vzhodnoevropske jezike in kulture so si ogledali film Cefurji raus. Projekcija je bila organizirana v okviru ciklusa slovanskih filmov, ki so bili posneti po književnih delih. Pred ogledom je lektorica pripravila predstavitev romana, filma in avtorja ter režiserja GoranaVojnovica. 11. 5. je študente slovenšcine obiskal sodobni slovenski pisatelj in esejist Jasmin B. Frelih. Pogovarjali so se o njegovem romanu Na/pol (v nizozemšcini je izšel pod naslovom In/Tweeën pri založbi Geus), za katerega je Frelih leta 2016 prejel evropsko nagrado za književnost. V Gradcu so (so)organizirali dogodke v okviru lektorata oz. na Inštitutu za slavistiko ali Inštitutu za prevajalstvo ter v Slovenski citalnici. 24. 11. so na Inštitutu za slavistiko pripravili filmski vecer s filmom Sladke sanje, projekciji je sledil literarni vecer s scenaristom filma Mihom Mazzinijem.V sprošcenem pogovoru s SebastianomWalcherjem je predstavil roman Nemška loterija, ki je pred kratkim izšel v nemškem prevodu.Vec kot 50 obiskovalcev si je lahko dve Mazzinijevi zgodbi in kolumni, ki so jih pod mentorstvom Helge Benigni-Cokan prevedli študenti prevajalstva na Univerzi v Gradcu, prebralo tudi v knjižici, pripravljeni za to priložnost. 6. 12. je dr. Mateja Pezdirc Bartol s FF UL nastopila s predavanjem Sodobne slovenske dramaticarke in družbeni kontekst, koncert Zorana Predina so organizirali v okviru Slovenske citalnice v glasbeni kleti lokala Die Scherbe. Slovenski citalnici je v sklopu akcije Podarimo knjige darovala Mohorjeva družba iz Celovca 170 knjig. Ob tej priložnosti so se v Slovenski citalnici zbrali visoki predstavniki Slovenije in avstrijske Štajerske, kar je bil prvi visoki obisk od odprtja Slovenske citalnice pred tremi leti. Ob odprtju je zbirka Slovenske citalnice štela približno 2000 slovenskih naslovov, zdaj jih je že skoraj 3000, skupaj s starejšimi deli, ki jih hrani Štajerska deželna knjižnica, pa jih je okoli 6000. Slovenska citalnica se je v treh letih razvila v osrednje prizorišce slovenskih prireditev, skupaj so jih do konca leta 2016 pripravili kar 40. Marca je dr. Petra Kramberger s FF UL v Slovenski citalnici v predavanju Südsteirische Post (1881–1900), nemški casopis za slovenske interese predstavila sliko dogajanja na publicisticnem podrocju Spodnje Štajerske konec 19. in na zacetku 20. stoletja, veleposlanik RS v Avstriji dr. Andrej Rahten je deželni knjižnici slovesno predal faksimilirano graficno zbirko JanezaVajkardaValvasorja Iconotheca Valvasoriana, dr. Boris Golec s FF UL in ZRC SAZU pa je v predavanju Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor in njegovo štajersko potomstvo do današnjih dni predstavil 13 generacijValvasorjevega potomstva, katerega velik del danes živi v Gradcu in okolici. Aprila je avstrijsko Štajersko obiskal predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez, srecanja z njim v Pavlovi hiši sta se udeležila tudi Kasilda Bedenk in Matej Klemen, ki sta predstavila delovanje lektorata in Slovenske citalnice. 20. 4. je na dnevu odprtih vrat na Inštitutu za slavistiko lektoricaTatjana Koren zbranim predstavila slovenske obicaje ob veliki noci. 9. 5. je na literarnem veceru Franc Mikša, veleposlanik v Švici in v Kneževini Liechtenstein, v pogovoru s Sebastianom Walcherjem predstavil svoj drugi roman Klic, pa še Trst! V njem je Mikša z biografskimi Slovenšcina na tujih univerzah in zgodovinskimi elementi strnil dogodke iz življenja svojega oceta. 16. 5. je v Slovenski citalnici pisatelj, kolumnist in odvetnik Dino Bauk predstavil svoj prvenec Konec. Znova. Roman je letos izšel tudi v nemšcini v prevodu SebastianaWalcherja, ki se je na literarnem veceru pogovarjal s pisateljem. Pogovor je tolmacil Jernej Lorber. Ob veceru so študenti prevajalstva pod mentorstvom kolegice Helge Benigni-Cokan v nemšcino prevedli kolumne, kratko zgodbo in intervju, ki smo jih postavili v knjižico in jih razdelili med obiskovalce. 29. 5. so na Inštitutu za slavistiko prisluhnili predavanju dr. Mojce Nidorfer Šiškovic s Centra za slovenšcino Pragmaticne kategorije v komuniciranju preko e-pošte v slovenšcini. Na Inštitutu za prevajalstvo so od 29. 5. do 1. 6. na razstavi Slosign predstavili sodobni slovenski dizajn, ki navdih crpa iz slovenske kulture, tradicije, družbe ali naravnih danosti, in sicer z izdelki devetih oblikovalcev oz. oblikovalskih skupin: studio Draž v sodelovanju z Alpino, Pleksimanija, Kaaita, Almira Sadar, Špela Leskovic s Cvetnoetno, studio Mashoni z Ribrand, JagaBaba,Teja Ideja s kolekcijo Reke, polja in gore,Tri gore blazine Triglav in Center arhitekture Slovenije s kolekcijo Darilo slovenske arhitekture: Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik. Dvojezicno razstavo v slovenskem in nemškem jeziku je pod mentorstvom uciteljev Helge Benigni-Cokan, Kasilde Bedenk, Mateja Klemena inTatjane Koren cel semester pripravljalo 16 študentk in študentov slovenšcine na Inštitutu za prevajalstvo in Inštitutu za slavistiko ter 9 študentk in študentov prevajalstva. Ob razstavi so izdali tudi dvojezicni razstavni katalog, ki ga je tako kot razstavo oblikoval Marko Klemen. Ob odprtju sta spregovorili namestnica predstojnice Inštituta za prevajalstvo mag. Florika Grießner in vodja programa STU dr. Mojca Nidorfer Šiškovic, zapel jim je zbor Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu, študentke in študenti slovenšcine pa so zbranim predstavili oblikovalce in njihove izdelke. Razstavo Slosign so ponovno postavili na ogled 22. 6. v Pavlovi hiši, predstavila sta jo Kasilda Bedenk in Matej Klemen, glasbeno pa je vecer zaokrožil nastop skupine Edna. 30. 5. je bilo na Inštitutu za prevajalstvo predavanje dr. Jerneja Mlekuža z ZRC SAZU I feel kranjska klobasa: kako je kranjska klobasa gor spravila slovenski narod. Od 5. 6. do 9. 6. so se s študenti Inštituta za slavistiko odpravili na slavisticno ekskurzijo po zahodni Sloveniji. Ekskurzijo sta pripravila dr. Ludvik Karnicar in lektorica Kasilda Bedenk ob sodelovanju drugih lektorjev slovenšcine. 12. 6. jim je predaval dr. Boris Kern s predavanjem Besedotvorna stilistika – stopenjski vidik, 14. 6. pa je s predavanjem Dunaj in Ljubljana kot središci literarne konsekracije gostoval dr. Marko Juvan z ZRC SAZU. V Granadi so septembra na Evropski dan jezikov v Madridu organizirali mini tecaj slovenšcine v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom. Decembra so v okviru Svetovnih dnevov organizirali gostovanje SuzaneTratnik, Alje Adam terVeronike Dintinjana in Svetovne dneve – Dneve slovenske kulture. 13. 12. je v okviru Evroarabske fundacije potekala predstavitev projekta in pripravljenega materiala za poucevanje slovenske kulture in kratka zgodovinska predstavitev Slovenije s strani študentov. Ogledali so si film Presihajoce jezero. 14. 12. so v knjigarni La Qarmita priredili pogovor s SuzanoTratnik in predstavitev knjige Posiciones geográficas – O LGBT gibanju na Slovenskem. Pogovoru je sledilo dvojezicno branje zgodb. 15. 12. je potekal pesniški vecer z Aljo Adam inVeroniko Dintinjana – branje v slovenšcini in španšcini. Maja je v oviru tedna slovenske kulture na FF v Granadi predavala dr. Alojzija Zupan Sosic o Slovenski eroticni pesmi in Sodobnem slovenskem romanu. Dan pozneje pa sta lektorica in dr. Alojzija Zupan Sosic predstavili Lainšckov roman Nedotakljivi v španšcini, ki ga je lektorica tudi prevedla. 15. 6. je lektorica istoimenski roman predstavila tudi v Malagi, skupaj z založnikom FranciscomTorresom. V Katovicah se je na Šlezijskem izobraževalnem festivalu, ki so ga soorganizirale šlezijske fakultete, odvilo vec kot 300 (poljudno)znanstvenih dogodkov: predavanja, predstavitve, eksperimenti, tematske stojnice, razstave in tecaji. Cilj Festivala je pokazati, da je znanost lahko privlacna in navdihujoca, ter spodbuditi nadaljnje raziskovanje in razmišljanje. Lektorica in doktorandka Joanna Cieslar sta pripravili tecaj slovenskega jezika ter predavanje-kviz Slovenija malo drugace. 1. 12. je v prostorih Filološke fakultete Šlezijske univerze potekal Slavisticni dan, tema je bila primerjava poljšcine z drugimi slovanskimi jeziki. Svetovne dneve so obeležili tudi v Katovicah, Sosnowcu, Bedzinu inVaršavi.V cajnici Marzenie v Sosnowcu je potekala prevajalska delavnica Prva pomoc za mladega prevajalca z mag.Tatjano Jamnik, pesnico in pisateljico, prevajalko poljske in ceške književnosti. V prvem delu srecanja so se pogovarjali o prevajalskem poklicu v praksi, v drugem delu pa so obravnavali izvirnika avtoricVide Pauer Mokrin inVesne Lemaic. Istega dne so v prostorih Znanstvenoinformacijskega centra in akademske knjižnice (CINiBA) v Katovicah odprli fotografsko razstavo Slovenija v presežnikih priznanega fotografaToma Jesenicnika. 7. 12. se je na potopisnem veceru Slovenija pozimi v klubu popotnikov Namaste (Katovice) zbralo približno 50 radovednežev in prisluhnilo predstavitvi Dominike Pawlak, katoviški slovenistki in lastnici turisticne agencije Slovenika, kjer beležijo vedno vecje zanimanje za Slovenijo med rojaki.Vecer so zakljucili študenti s kvizom Odkrivam Slovenijo in predstavitvijo brošure Slovenska kultura. Že naslednji dan so na Filološki fakulteti v Sosnowcu gostili novinarja Mladine in predavatelja s Fakultete za medije in Filozofske fakultete dr. Bernarda Nežmaha, ki je izvedel predavanje Kletvice in psovke, sledila je novinarska delavnica: na primerih posameznih novinarskih žanrov so dolocali naloge in cilje, pa tudi izostrili kriticen odnos do besedil. Svetovni dnevi so zaživeli tudi v bližnjem mestu Bedzin, na II. splošnem liceju S. S. Wyspianskega, kjer se je kratkih tecajev slovenskega jezika in predstavitve Slovenije udeležilo kar 70 dijakov, dejavnosti sta vodili lektorica in doktorandka Joanna Cieslar. Dneve kulture so sklenili 10. 12. v prostorihVeleposlaništva RS vVaršavi, na predpraznicnem decembrskem snidenju in praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti. Ob tej priložnosti so delavci in študenti slovenistik iz Lodža, Katovic in Varšave predstavili Svetovne dneve in brošuro ter pripravili glasbeno-dramski program in kviz Slovenija malo drugace. 19. 1. so na Inštitutu obeležili 70. rojstni dan prof. BozeneTokarz, poljske literarne zgodovinarke, prevodoslovke, komparativistke, dopisne clanice SAZU-ja ter dolgoletne urednice revije Przeklady Literatur Slowianskich (Prevodi slovanskih književnosti). Jubilantki so posvetili zbornik Komunikacja miedzykulturowa. Przeklad/komparatystyka/teoria i historia literatury (ur. Monika Gawlak, Alina Swiesciak, Katovice, Wydawnictwo Slask, 2016). 600-stranski izbor prinaša prispevke o slovenski in poljski oz. slovanski književnosti, literarnem prevodu ter medkulturnem posredovanju. Dr. Andrej Šurla je 19. 1. na Inštitutu pripravil predavanji o slovenski glasbi. Bogata tradicija slovenskih pustovanj je na Poljskem skoraj povsem neznana, zato so se študenti slovenistike šlezijske in varšavske univerze odlocili za skupen raziskovalni projekt z naslovom Slovenska pustovanja. Prvi del projekta je povezan s terenskimi raziskavami v Drežnici, Cerknem, Markovcih, na Ptuju in v Ljubljani, drugi pa je bil posvecen predstavitvi slovenskih pustnih šeg na Poljskem. 27. 2. sta obe skupini obiskali Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, izkušnje na terenu pa je dopolnilo predavanje dr. Jurija Fikfaka z ZRC SAZU.Terensko delo je temeljilo na beleženju pogovorov z organizatorji in udeleženci povork ter na zbiranju fotografskega in filmskega gradiva. 30. in 31. 3. je na Poljskem potekalo gostovanje pisateljaVlada Žabota, povezano s promocijo prevoda Bukovske matere (Mora bukowa, Instytut Mikolowski, 2016), ki je bil izdan na Poljskem. Na predavanjih na Jagelonski in Šlezijski univerzi je gost razložil pomen slovanske mitologije in remitizacije v literaturi, v Sródmiejskem Osrodku Kulture v Krakovu in Rondu Sztuke v Katovicah pa je predstavil svoj knjižni prvenec tudi v povezavi z likovnimi deli Zdenka Huzjana. Aprila je dr. Damjan Huber (FF UL) izvedel predavanji Pravila kot pomoc za ustrezno izgovarjavo slovenskih fonemov ter Izbrana poglavja iz naglaševanja slovenskih besed, prisluhnili so predavanju Urbana Logarja (zavodTurizem Ljubljana) z naslovom Ljudje se bojijo casa, cas se boji Plecnika. Slovenske dni so nadaljevali s predstavitvijo Kdo se skriva za masko? Slovenska pustovanja. Slovenisti s Šlezijske univerze in Univerze vVaršavi so se februarja odpravili na terenske vaje na Ptuj, v Markovce, Ljubljano oz. v Drežnico in Cerkno, da bi raziskovali tamkajšnje pustne obicaje. Festival so sklenili z gledališko-glasbeno predstavo Brutalci; od Butalcev do Brutalcev oz. kaj loci davnega od sodobnega Evropejca. Besedilo Butalci Frana Milcinskega sta priredila in zaigrala Urban Logar in Jaka Andrej Vojevec (KUDTransformator in Matafir) v kavarni Pogon v Sosnowcu. Slovenski dnevi so bili dobro obiskani in toplo sprejeti.Tudi v tem akademskem letu je lektorica s študenti pripravila vrsto predavanj, delavnic in kvizov, s katerimi so širili prepoznavnost Slovenije in slovenšcine. Dejavnosti so potekale v kulturno-izobraževalnih središcih v Katovicah, Sosnowcu, Myslowicah, Bedzinu, Swietochlowicah, Chorzowu in Mikolówu. Septembra so izvedli literarno srecanje z dr. Andrejem Blatnikom, decembra pa so organizirali Svetovne dneve. Na univerzi v Kijevu je marca gostoval prof. dr. Aleš Maver iz Univerze v Mariboru, maja pa sta jim o naglaševanju v slovenskem jeziku predavala dr. Damjan Huber in o besednem redu v slovenšcini dr. Mihaela Knez s FF UL. V Krakovu so od 6. do 8. 12. potekali Svetovi dnevi, ki so bili organizirani okrog dveh tematskih sklopov. Prvi je bila slovenska poezija za otroke, kjer je bil glavni gost dr. Peter Svetina z Univerze Alpe-Jadran v Celovcu. Predaval je o zgodovinskem razvoju slovenske otroške poezije, njenih specificnih funkcijah in glavnih avtorjih. Pred predavanjem so se otroški poeziji posvetili tudi na lektoratih v 3. letniku ter v 1. in 2. letniku 2. stopnje in obravnavali besedila Otona Župancica, Nika Grafenauerja ter Andreja Rozmana Roze in predavateljevo literarno ustvarjalnost, saj je pred kratkim na Poljskem izšel prevod Svetinove slikanice Antonov cirkus.V drugem tematskem sklopu je lektorica izvedla predavanje, posveceno slovenskim državnim simbolom: grbu, zastavi, himni, praznikom in drugim. 10. 3. so poslušali predavanje dr. Mojce Horvat z ZRC SAZU o portalu Fran kot slovenski leksikalni bazi. Predavanje je bilo umešceno v ciklus predavanj Kosilo z digitalno humanistiko, ki so vedno snemani in dostopni na spletu. Predavanje je bilo namenjeno sodelavcem Inštituta za poljski jezik pri Poljski akademiji znanosti ter vsej zainteresirani strokovni javnosti ter študentom lektorata. 30. in 31. 3. je na Poljskem potekalo gostovanje pisateljaVlada Žabota, povezano s promocijo poljskega prevoda zbirke novel Bukovska mati Slovenšcina na tujih univerzah v prevodu dr. Marlene Gruda. Dogodek se je zacel s predavanjem za študente slavistike na Šlezijski univerzi v Sosnovcu, nato v Krakovu na slavistiki Jagelonske univerze o pomenu slovanske mitologije in remitizaciji v literaturi, zvecer pa je imel avtor literarni vecer v Mestnem kulturnem središcu, ki ga je vodila dr. Marlena Gruda. Poleg Žabotove literature je bilo s projekcijo predstavljeno tudi slikarstvo Zdenka Huzjana, ki motivno in tematsko korespondira z Žabotovo prozo. 1. 4. je v organizaciji Filološke fakultete Jagelonske univerze potekala prireditev Noc jezikov, namenjena širši javnosti, na kateri je lektorica predstavila slovenšcino in izvedla uro lektorata. Dve udeleženki sta se konec septembra prijavili na lektoricin lektorat v novem študijskem letu. 17. 5. je ob izidu prevodov svojih romanov Na zlati obali in Opazovalec (oba izšla leta 2017, prevedla dr. Marlena Gruda) v Krakovu gostoval pisatelj Evald Flisar. Dopoldne je na slavistiki predaval o medkulturnem dialogu gluhih, zvecer pa je sledilo še literarno branje v potopisni kavarni Bonobo, pogovor z njim je vodila dr. Marlena Gruda. V Lizboni je bila rdeca nit študijskega leta medkulturni dialog. Od 24. do 28. 10. so na Faculdade de Letras da Universidade de Lisboa organizirali jezikovni festival z naslovom Destrava, na katerem so sodelovali profesorji z vec oddelkov. Lektorica je bila v organizacijskem odboru, ki ga je sestavljalo šest clanov razlicnih narodnosti.V okviru jezikovnega tedna je gostoval dr. Robert Grošelj s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je na kratko predstavil slovenski jezik in imel predavanje z naslovom Sorbios (Lužiška srbšcina). Slovenski jezik so predstavili tudi na informativni mizi, v okviru pesniških vecerov in v okviru legend, ki so bile predstavljene ustno in z gibom. Po celi fakulteti so bili napisi in pregovori v razlicnih jezikih. Napisi in pregovori so bili predstavljeni tudi v slovenšcini. Odprtja festivala se je udeležil slovenski veleposlanik na Portugalskem s sedežem v Ljubljani, gospod Matjaž Longar. Oktobra so imeli v Havani na Kubi, v Društvu kubanskih pisateljev in umetnikov UNEAC, prevajalske delavnice. Pri projektu prevajalskih delavnic so sodelovali slovenski pesniki Brane Mozetic, Jana Putrle, Peter Semolic ter dr. Alojzija Zupan Sosic s FF UL, ki je imela predavanje in pogovore o slovenski literaturi. Projekt sta vodila Brane Mozetic ter kubanski pesnik in slikar Pierre Bernet. Lektorica je prevajala iz španšcine v slovenšcino ter obratno in sodelovala pri koordinaciji in vodenju prevajalskih delavnic. Aprila je bila izdana elektronska knjiga s prevodi pesmi osmih kubanskih pesnikov z naslovom La isla en peso (Teža otoka), za kar sta poskrbela pesnika Peter Semolic in Brane Mozetic. Andrej Rozman Roza je izvedel predstavi z naslovom Praznicne pridige. Kulturni dogodek je bil del programa projekta Svetovni dnevi. 2. 12. je pridigal študentom ter profesorjem na Faculdade de Letras Univerze v Lizboni, 3. 12. pa je imel vecerno ponovitev za zunanjo publiko v prostorih palace Ateneu, ki se nahaja v starem delu Lizbone. Glasbeno zelo nadarjena študenta sta na obeh predstavah pela pesmi in igrala na klavir. 3. 12. so imeli v okviru projekta Svetovni dnevi tretji medkulturni dialog v spomin na Franceta Prešerna. S profesorjem kubanske literature je lektorica predstavila nekatere skupne tocke dveh romanticnih pesnikov: Franceta Prešerna in Joseja Martija. 7. 12. je imela lektorica na Faculdade de Letras Univerze v Lizboni predavanje o slovenskem plesu in gledališcu. Od 5. do 11. 3. je na Faculdade de Letras da Universidade de Lisboa gostoval dr.Vojko Gorjanc s FF UL. Predaval je na temo Interpreting and translation studies. 21. 3. so na pobudo Centra za slovanske študije in v sodelovanju s prevajalskim oddelkom organizirali Svetovni dan poezije in predstavili pesmi v štiridesetih jezikih. Slovenska poezija ima precej prevodov v portugalski jezik, zato je bila dobro predstavljena, med drugim tudi z razstavo pesmi. Od 3. 4. do 8. 4. je imel dr. Robert Grošelj predavanje z naslovom A short history of Slovene language, 29. 6. je lektorica sodelovala na festivalu pisateljev diaspore iz Mozambika, ki je potekal na sedežu Uniăo das Cidades Capitais Luso-Afro-Américo-Asiáticas (UCCLE). Lektorica je predstavila projekt Slovensko-portugalske nedokoncane pesniške antologije. V slovenšcino je prevedla nekaj pesmi znanih mozambiških pesnikov. Portugalska dobro sodeluje z Mozambikom, zato je bilo med udeleženci precej znanih Portugalcev. Od 9. do 17. 7. je lektorica gostovala na festivalu literature v Havani Nuestra America (Naša Amerika). Na zacetku festivala je lektorica predstavila projekte pesniških antologij. Pri prevajalski mizi je na kratko predstavila slovenski jezik in prevode pesmi iz slovenšcine v španšcino ter v portugalšcino, med drugim je brala prevode pesmi Srecka Kosovela.Vsi našteti dogodki so bili dobro obiskani in uspešni.V prihodnje nacrtujejo še vec raznolikih medkulturnih dialogov. V Lodžu so si 12. 10. ogledali filma Houston, imamo problem, 20. 10. pa so priceli z nacrtovanjem dogodkov in pripravami na Svetovne dneve. 24. 10. so poslušali predstavitev Seminarja slovenskega jezika, Erasmusa+ in štipendijskih mest. 9. 11. so si ogledali film Lahko noc, gospodicna. 5. 12. in 6. 12. so s študenti izvedli delavnice (teme povezane s slovensko kulturo), 6. 12. pa so si ogledali film Estrelitta – pesem za domov. Dan pozneje je potekala prireditev ob Prešernovem rojstnem dnevu, v istem tednu pa še promocija Slovenije in slovenšcine. 10. 12. so se na povabiloVeleposlaništva RS vVaršavi udeležili srecanja in se predstavili s krajšim programom. 11. 1. so si ogledali film Sreca na vrvici. 28. 4. so poslušali predavanji Slovenšcina med zapisom in izgovorom in Naglaševanje v slovenšcini dr. Damjana Huberja. 16. 5. in 17. 5. je v Lodžu potekala konferenca, na kateri je lektorica skupaj z dr. hab. Agnieszko Zatorsko predstavila clanek Z problem tworzenia konstrukcji z negacja przez polskich studentów uczacych sie jezyka slowenskiego. V Londonu in Nottinghamu so 14. 3. na Šoli za slovanske in vzhodnoevropske študije v Londonu (SSEES UCL) gostili pesnika Milana Šelja. Pogovor z avtorjem je vodila prevajalka in podiplomska študentka prevodoslovja s slovenšcino v Nottinghamu Olivia Hellewell. Pogovor je tekel o poeziji in poeziji v prevodu, avtorjevi pesniški poti, njegovi gejevski zgodbi in življenju med Londonom in kraško vasico Avber. Študenti izpopolnjevalnega vecernega tecaja slovenšcine v Londonu so za to priložnost prevedli v anglešcino nekaj Šeljevih pesmi iz zbirk Darilo in Kristali soli ter na literarnem veceru prebrali svoje prevode. Pred zacetkom dogodka sta vse zbrane pozdravila tudi direktor SSEES UCL prof. Jan Kubik in slovenski veleposlanik mag.Tadej Rupel. Slovenski veleposlanik mag.Tadej Rupel se je na sestanku srecal z direktorjem SSEES UCL prof. Janom Kubikom, nato pa sta se skupaj udeležila literarnega vecera.Veleposlaništvo je tudi letos ponovno pomagalo ter se zavzelo za obstoj in prihodnost lektorata v Nottinghamu in posredovalo s pismom. Za to podporo in pomoc se jim lektorica iskreno zahvaljuje. Lektorica je v rednem stiku tudi zThe British-Slovene Society, študenti v Londonu se radi udeležujejo dogodkov, ki jih društvo organizira (božicnica, Prešernova vecerja in letni piknik pri slovenskem kozolcu v arboretumu blizu Oxforda). 4. 2. se je lektorica udeležila Prešernove vecerje v Londonu, študent Geoff Bayley je na veceru sodeloval z branjem poezije, lektorica pa je pripravila opise Prešernovih pesmi, ki so bili prebrani na veceru. Društvo je pomagalo tudi pri oglaševanju vecernih tecajev slovenšcine v Londonu na SSEES UCL. V Lvovu sta od 13. do 16. 9. gostovala Andrej Blatnik in Milan Dekleva na literarnem festivalu Forum Vidavciv. Lektorat je poskrbel za organizacijo literarnega vecera, prevod odlomkov in pesmi ter natis brošur. 1. 11. je pri njih gostovala dr. BranislavaVicar s FF UM, ki je pripravila predavanje Kriticne animalisticne in medijske študije. Od 6. do 13. 12. so izvedli projekcije slovenskih filmov Razredni sovražnik, Rezervni deli in Kajmak in marmelada. 22. 2. jih je obiskala veleposlanica RS v Kijevu Nataša Prah. Gostja se je srecala z vodstvom fakultete in univerze ter pripravila predavanje za študentke slovenistike. 23. 3. je pri njih predaval dr. Aleš Maver z naslovom Primerjalni prikaz slovenske in ukrajinske zgodovine. Od 17. 5. do 20. 5. so se slovenski predstavniki udeležili mednarodne slavisticne konference v Lvovu. Ob tej priložnosti so se 18. 5. odvila gostujoca predavanja dr. Alojzije Zupan Sosic (Ptici in hiša v romanih Berte Bojetu Boeta), dr. Mojce Nidorfer Šiškovic (Elektronska poslovna pisma v slovenšcini – dialoški diskurz in pragmaticne kategorije) in dr. Damjana Huberja (Naglaševanje v slovenšcini). 19. 5. so dr. Damjan Huber, dr. Mojca Nidorfer Šiškovic in lektor na dogodku FiloSlovenija: slovenska izkušnja uspešne promocije maternega jezika po svetu predstavili CSDTJ, program STU in lektorat slovenšcine. V Moskvi so postali filmski veceri zelo uspešna srecanja, ki jih mesecno organizirajo na katedri. Letos so si ogledali: Srecen za umret, Pot v raj, Petelinji zajtrk, Idila, Odgrobadogroba, Babica gre na jug in Hvala za Sunderland. 6. 12. je David Krašovec predaval o fenomenu skupine Laibach. Poleg njega je o glasbi predaval še muzikolog Dmitrij Uhov in tako dopolnil strokovno predstavitev svetovno znane konceptualne glasbene skupine ruskim študentom. Srecanje je bilo organizirano v sodelovanju s katedro sodobnih diskurzov MGU, konkretneje s profesorjem Sergejem Romaškom. Februarja, v casu meseca slovenske kulture v Centru slovanskih kultur, je pod uredništvom dr. Julije Sozine izšla Antologija slovenske dramatike. Na predstavitvi so študenti prebrali nekaj odlomkov v ruskem in slovenskem jeziku. V Münchnu jih je ob Svetovnih dnevih obiskala dr. Mateja JemecTomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in jim predavala na temo strokovnih jezikov in terminoloških slovarjev v dobi digitalizacije, 23. 5. pa je izvedla še hospitacijo. V Padovi so septembra gostili prof. Jožico Škofic. Svetovne dneve so odprli že 7. 11., ko so jih obiskali štirje avtorji slovenske LGBT književnosti, in sicer SuzanaTratnik, Nataša Sukic, Gašper Malej in Uroš Prah. 18. 12. je lektorica že drugo leto zapored v knjižnici v Bassanu del Grappa predstavljala Marka Sosica in njegov roman Tito, amor mijo, ki je že zaradi naslova med publiko zbudil veliko zanimanja, saj je prišlo okrog štirideset slušateljev. Od 28. 11. do 2. 12. so gostili prof. MartoVerginella s FF UL, ki je za študente slovenistike, drugih slovanskih jezikov, profesorje ter kolege z Oddelka za zgodovino, geografijo in antiko padovske univerze, pripravila dve predavanji ob izidih svojih knjig v italijanšcini. Svetovne dneve so pripravili skupaj s prof. Egidiem Iveticem z Oddelka za zgodovino, geografijo in antiko, predavanjem pa so prisluhnili tudi njegovi študenti. Osrednji dogodek v okviru Svetovnih dnevov je bilo gostovanje Igorja Pisona, ki je predstavil delovanje Slovenskega stalnega gledališca vTrstu na podlagi izredno uspešne predstave Trst, mesto v vojni. Študenti so bili tako navdušeni, da se je ob tem porodila ideja za strokovno ekskurzijo v Slovenšcina na tujih univerzah Trst in ogled katere izmed predstav v SSGT-ju. 6. in 7. 12. se je lektorica skupaj z Igorjem Pisonom udeležila simpozija z naslovom L’est nell’ovest, ki so ga organizirali na Univerzi vVeroni.Tam sta s kolegico dr. Neiro Mercep vodili pogovor z g. Pisonom o njegovem literarnem ustvarjanju. Gostovanje lahko oznacijo za uspešno, saj so se tako predstavili še na eni izmed italijanskih univerz in poskrbeli za promocijo slovenske kulture, ki pa ni sama sebi namen, pac pa so se s tamkajšnjima predavateljema dr. Manuelom Boschierom in dr. Gabriello Pelloni že pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju.V aprilu so uciteljice slovenšcine na univerzah v Padovi inTrstu organizirale strokovno ekskurzijo vTrst in Koper. Med drugim so se srecali z Markom Sosicem, avtorjem predstave Grozljiva lepota, ki so si jo nato tudi ogledali v Slovenskem stalnem gledališcu, obiskali so Univerzo na Primorskem v Kopru, študenti so prisluhnili predavanju dr. Jadranke Cergol, ki jim je predstavila slovensko književnost vTrstu. Marca so se z nekaterimi študenti udeležili srecanja s pisateljem Dragom Jancarjem v Benetkah. Aprila je imel prof. Han Steenwijk predavanje z naslovom La letteratura popolare slovena: tra etnografia e ideologia v okviru drugih predavanj, tako da je s pregledom zgodnje slovenske književnosti seznanil veliko študentov, ki študirajo književnosti drugih jezikov na našem oddelku. Junija so imeli v okviru univerze predstavitev študijskih programov, lektoricina predstavitev je imela naslov La Slovenija – lo sloveno. Vicino – lontano. V Parizu so se 27. 9. s študenti udeležili literarno-glasbenega vecera, kjer se je predstavila umetnica in pesnica Maja Gal Štromar. Mitja Simic jo je spremljal na kitari, Ante Bracic pa je bral prevode avtoricinih pesmi v francošcino.Vecer je povezovala predsednica Hiše slovenske poezije v Franciji Mateja Bizjak Petit. 9. 11. so se udeležili predstavitve poklica »ucitelj v tujini« in študija slovenšcine v Parizu na dogodku DruštvaVTIS (DruštvoV tujini izobraženih Slovencev). Na dogodku z naslovom Francija, dežela priložnosti?, ki je potekal v rezidenci veleposlanika RS v Franciji, je lektorica predstavila delo uciteljice slovenšcine v tujini in študij slovenšcine na inštitutu Inalco. Lektorico je predstavnica DruštvaVTIS Katja Ilovar povabila k sodelovanju na okrogli mizi, na njej pa so sodelovali še oglaševalka Špela Lokovšek, racunalnicar Janez Banic in odvetnik Anže Arko. Za glasbo je poskrbela pevka Karin Sever v spremljavi kitarista. Goste je pozdravil veleposlanik RS v Franciji Andrej Slapnicar, nato pa so govorci razpravljali o priložnostih, ki jih Francija ponuja Slovencem v tujini, o razlogih za službovanje v Franciji, pa tudi o ovirah in kulturnih razlikah. Novembra so na Inalcu gostili pisateljico, oblikovalko in prevajalko Ifigenijo Simonovic, ki je študentom slovenšcine in ostalim obiskovalcem predstavila življenje in delaVitomila Zupana.Vecji del predstavitve je bil namenjen njegovi t. i. zaporniški poeziji, saj je v zaporu napisal 25 pesniških zbirk, ki jih je Ifigenija Simonovic prepisala in izdala v 7 knjigah na 2000 straneh. Med poezijo, napisano v zaporu, so našli tudi notne zapise in skladbe, za katere je Zupan napisal svoja besedila. Nekaj teh skladb so s študenti imeli priložnost slišati na koncertuVite Mavric in Janija Kovacica z naslovom Šlagerji in pesmi iz zapora, ki ga je marca organiziralo Veleposlaništvo RS v Parizu. 14. 12. s o priredili srecanje študentov, ki študirajo slovenšcino na inštitutu Inalco, in študentov, ki se ucijo slovenšcine pri dopolnilnem pouku slovenšcine v Parizu. S študenti z Inalca so drugim študentom predstavili študij slovenšcine in potek dela na Inalcu. Svetovne dneve so v Parizu zaceli s predavanjem Miriam Možgan, namestnice veleposlanika RS v Franciji in namestnice veleposlanika pri Unescu, ki je 5. 12. študentom slovenšcine na Inalcu predstavila splošna dejstva o Sloveniji in njeni osamosvojitvi. Projekt Svetovni dnevi je lektorica predstavila tudi na sprejemu, organiziranem ob zakljucku jubilejnega leta, ko je Slovenija praznovala 25 let samostojnosti v rezidenci veleposlanika RS v Franciji Andreja Slapnicarja. Udeležili so se ga slovenski umetniki in ustvarjalci, ki delujejo v Franciji, in tudi skupina slovenskih slikarjev, ki je tiste dni razstavljala v Parizu, v Carroussel du Louvre. 8. 12. je v okviru Svetovnih dnevov in Biennale Internationale des počtes en Val de Marne potekal pesniški vecer sTonetom Škrjancem, vecer je organizirala in vodila Mateja Bizjak Petit, ustanoviteljica Hiše slovenske poezije. 19. 1. so organizirali pogovor z Andrée Lück Gaye, prevajalko slovenskih avtorjev v francošcino, v poljski knjigarni v Parizu, organiziralo ga jeVeleposlaništvo RS v Franciji. Marca je lektorica na dnevu odprtih vrat na Inalcu s predstojnico predstavila študij slovenšcine dijakom, s študenti se je udeležila predstavitve romana Nouvelles définitions de l‘amour avtorice Brine Svit v knjigarni Gallimard v Parizu, nato pa še koncertaVite Mavric in Janija Kovacica. Aprila se je lektorica s študenti udeležila predstavitve prevoda romana Namesto koga roža cveti avtorja Ferija Lainšcka v poljski knjigarni v Parizu, na Inalcu so gostili pisateljico Gabrielo Babnik, ki je predstavila svoj roman Sušna doba, v francošcino ga je prevedla dr. Florence Gacoin Marks. Pogovor je povezovala dr. Kaja Dolar z Université Paris Ouest, odlomke iz romana pa so v slovenšcini in francošcini brali študenti. V Regensburgu so 7. 12. Svetovne dneve obeležili z ogledom filma Predmestje Vinka Möderndrferja, za nadaljevalce pa je lektor pripravil tudi odlomek iz romana, ki so ga za vajo potem prevedli doma. Lektor je imel 18. 12. predavanje z naslovom Slowenische Euro­Münzen: Geschichte, Literatur, Kultur, predvsem za študente študijske smeri Ost-West Studien. Izkazalo se je, da tudi tisti, ki so že bili v Sloveniji in so imeli slovenske kovance v rokah, niso niti slutili, kaj vse jim sporocajo in predstavljajo oz. kaj se za njimi skriva. Lektor je orisal Plecnikovo delovanje in »njegovo« Ljubljano, zatem še Lipico in knežji kamen ter Slovence na Koroškem, slovensko impresionisticno slikarstvo itn. V Rimu so zaradi italijanskega državnega (cerkvenega) praznika Svetovne dneve strnili v enega, poimenovali so ga kar po glavnem protagonistu – Medeni dan slovenske kulture. 5. 12. so tako priceli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom in pokušino slovenskega medu. Kot se mestu pritice, so poskrbeli, da je bilo poleg kruha tudi vsaj malo iger, zato sta bila lektorica in Janez Fajfar, župan obcine Bled, oblecena v gorenjsko narodno nošo, cebelar Lovro Legat pa v cebelarsko uniformo.Tako so na dvorišcu pred fakulteto razdelili 180 vreck, v katerih je bilo poleg prospektov o Sloveniji, medu, mleka, masla, jabolk in crnih žemelj še kratko pojasnilo o pobudi RS pri OZN, da razglasi 20. 5. za svetovni dan cebel. Popoldanski del so namenili slovenskemu cebelarstvu – njegov kulturno-zgodovinski in etnološki pomen je predstavil etnolog Janez Fajfar, sodobno delo in organiziranost slovenskih cebelarjev v okviru Cebelarske zveze Slovenije pa cebelar Lovro Legat. Slavica Benko je na predvecer sv. Miklavža še lastnorocno priskrbela slastne parkeljne. Oba dogodka sta bila zelo dobro oglaševana, obiskana in odmevna. Glavni razlog, da so v letošnjem študijskem letu bili organizirani le Svetovni dnevi, je prostorska stiska (zaradi ustanovitev enotnega jezikovnega centra se je namrec moral ves oddelek marca 2017 seliti na novo lokacijo, ki pa še ni dobila obratovalnega dovoljenja, tako da so bili prisiljeni ves drugi semester vsak dan gostovati po razlicnih zgradbah na širšem podrocju kampusa). V Sankt Peterburgu so imeli 8. 6. zagovor magistrske disertacije Ksenije Konopko »Svoje«, »drugo«, »tuje« v potopisih Antona Aškerca (mentorica Anna Bodrova). V Skopju je februarja s predavanjem gostoval slovenski veleposlanik v Republiki Makedoniji prof. dr. Milan Jazbec. V Sofiji je aprila gostovala dr. Đurda Strsoglavec s FF UL, ki je imela literarni predavanji. Predavanji sta bili dobro obiskani tudi s strani predavateljev. Mestna obcina Ljubljana, Turizem Ljubljana in Mestna galerija so skupaj s sofijsko obcino organizirali Dneve Ljubljane v Sofiji, ki so potekali v zacetku junija, med drugim je skupina Katalena priredila koncert v sofijski operi. V Sombotelu so 14. in 15. 10. sodelovali na Mednarodni slavisticni konferenci v spomin Avgusta Pavla, ki jo je organiziral Oddelek za slovanske jezike in književnosti, s prispevkom lektorja na temo Oblikovanje slovenskega knjižnega jezika v 19. st. V okviru Svetovnih dnevov je po uvodni predstavitvi letošnjega projekta o slovenski zgodovini predaval dr. Mladen Pavicic, ki je s tem izvedel drugo polovico lektorske izmenjave Budimpešta – Sombotel. Jernej Kljucevšek je namrec teden prej na univerzi ELTE v madžarskem glavnem mestu govoril o Kranjski cbelici in Kmetijskih in rokodelskih novicah.V drugem delu popoldneva je bil gost na univerzi v Sombotelu pisatelj, dramatik in dobitnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko deloTone Partljic. Pogovor z njim je vodil študent slovenšcine Norbert Gerenscér. Pri izvedbi projekta so sodelovali Center za slovenšcino, oddelek, Veleposlaništvo RS v Budimpešti in Generalni konzulat RS v Monoštru. Marca so si v kinu Savaria ogledali prireditev, ki je bila namenjena tako slovenski skupnosti kot tudi širši javnosti. Zacela se je v sredo, 8. marca, z ogledom filma Razredni sovražnik, še prej pa so poslušali kratko predavanje generalnega konzula RS v Monoštru dr. Borisa Jesiha o prednostih in priložnostih dvojezicnosti v sodobnem svetu, sledila je pogostitev z dobrotami iz Slovenije. 9. 3. je bila na sporedu intimna zgodba o družini, ljubezni in žalovanju Drevo, 10. 3. pa Cvitkoviceva komedija Šiška Deluxe.V treh dneh se je na projekcijah zbralo okrog 70 ljudi, v velikem številu so se ga udeležili ucitelji z dvojezicne OŠ Števanovci. Filmi so bili podnaslovljeni v madžaršcini. Pri projektu so sodelovali Katedra za slovenski jezik in književnost na univerzi v Sombotelu, Slovenski filmski center, kino Savaria, Center za slovenšcino in konzulat RS v Monoštru. Hospitacije pri pouku slovenskega jezika in dvojezicnega pouka na DOŠ Števanovci in DOŠ Jožefa Košica Gornji Senik so bile marca opravljene na osnovi dogovora na sestanku, ki je bil januarja organiziran na pobudo mag.Valerije Perger, višje svetovalke za šolstvo Slovencev na Madžarskem, na katerem so bili poleg nje prisotni še Roman Gruden (MIZŠ), dr. Boris Jesih (generalni konzul RS v Monoštru), Martin Ropoš (predsednik Državne slovenske samouprave), Agota Holecz (ravnateljica DOŠ Števanovci), Ildiko DoncseczTreiber (ravnateljica DOŠ Jožefa Košica Gornji Senik), ucitelji obeh dvojezicnih šol in predavatelji Katedre za slovenski jezik in književnost na univerzi v Sombotelu. 7. 4. so študenti in ucitelji obiskali Maribor. Po mestu so se najprej sprehodili z vodicem Luko Hrvatinom in med drugim tudi izvedeli, da je v Mariboru in sploh v tem delu Evrope konec 19. st. zasvetila prva elektricna žarnica. Sledil je ogled odlicne predstave Lutkovnega gledališca Maribor Casoskop v velicastni minoritski cerkvi. Predstava se oglašuje kot »dinamicen poklon mestu ob castitljivi 850-letnici« in Slovenšcina na tujih univerzah to tudi zares je. Nadaljevali so s kosilom v restavraciji Rožmarin, koncali pa z obiskom in vodenim ogledom Pokrajinskega muzeja Maribor. Drago Oman jih je popeljal po stalnih razstavah, ki so bile na voljo, casovno od mlajše kamene dobe do srednjega veka, s cimer smo dobili vpogled v nacin življenja v teh krajih skozi razlicna obdobja. Posebej ponosni pa so na rekonstrukcijo historicne lekarne s konca 19. stoletja. V Trstu, na Oddelku za humanisticne študije, so imeli študenti novembra ekskurzijo v Koper, kjer je dr.Vesna Mikolic predstavila svojo knjigo Govor turizma, poleg avtorice pa je govoril tudi dr. Janez Bogataj, ki je napisal predgovor h knjigi. 5. 12. so v okviru Svetovnih dnevov vTržaškem knjižnem središcu gostili etnologinjo in poznavalko gastronomijeVesno Guštin. Predstavila je nekdanje prehrambene navade in recepte tržaškega podeželja, tipicne jedi in zacimbe ter obicaje ob praznovanjih s pokušino nekaterih tipicnih jedi. 24. 1. so se udeležili okrogle mize Spomini na prvo svetovno vojno vTržaškem knjižnem središcu z gosti: dr. MartoVerginello, dr. Markom Klavoro, mag. MatejemVenierjem in Mitjem Jurnom. Predstavili so svoj pogled na objavljene spomine na prvo svetovno vojno. 21. 3. so bili v Kopru v antikvariatu knjigarne Libris na pesniškem srecanju z Alferijo Bržan in pisateljemVanjo Peganom. Aprila so šli na Fakulteto za humanisticne študije v Kopru na predstavitev tematske številke revije Dialogi – Slovenšcina danes (2016). Govorili sta urednici DarjaTasic in Emica Antoncic. 20. in 21. 4. so se lektorati slovenšcine na Univerzi vTrstu in Padovi odpravili na dvodnevno strokovno ekskurzijo vTrst in Koper (gl. Padova). 25. 4. so v koprskem gledališcu prisluhnili pesnici in prevajalkiVeroniki Dintinjana, ki je izdala dve pesniški zbirki: Rumeno gori grm forzicij in V suhem doku. Pogovor je vodila Jasna Cebron. 8. 5. so vTrstu poslušali dr. Majo Smotlak, ki je predstavila svojo knjigo Narodna identiteta v sodobnem slovenskem romanu v Italiji, o knjigi sta govorila tudi prof. Miran Košuta in dr. Jadranka Cergol. 9. 5. pa se je v koprskem gledališcu Jasna Cebron pogovarjala z Barbaro Korun o njeni najnovejši pesniški zbirki Vmes. 18. 5. so šli s študenti specialistike Po poteh balad v Ljubljani, na pot jih je popeljala dr. Marjetka Golež Kaucic. V Trstu, na Oddelku za pravne študije in jezikoslovje ter tolmacenje in prevajanje, so na pobudo Maurizia Stagnija (Pahor, De Filippo, Fait, Spirito) in uredništva tržaškega casopisa Bora (mentorica Karin Marc Bratina) oktobra in novembra prevajali kratko prozo tržaških avtorjev, ki so pisali o burji. Novembra in decembra so pod mentorstvom lektorice prevajali knjižico Svetovnih dnevov v italijanšcino, pod mentorstvom Laure Sgubin pa so prevajali slovenske avtorje iz Italije. V okviru Svetovnih dnevov so skozi vse leto organizirali kulturne prireditve. 9. 11. so imeli predstavitev slovenskih kulturnih in gospodarskih institucij iz Trsta (ZTT, SSG, PD, SLORI, NŠK, SKGZ idr.), 30. 11. so si ogledali fotografsko razstavo tržaškega fotografa Maria Magajne, 25. 11. so se odpravili na ekskurzijo v Ljubljano in na obisk knjižnega sejma ter literarnega vecera z italijansko pisateljico Susanno Tamaro. Decembra so priredili srecanje Biseri iz slovenske kuhinje z e(t)nogastronomsko izvedenko Vesno Guštin. 12. 4. so obiskali SSG in si ogledali vaje dvojezicne predstave Grozljiva lepota – La paurosa bellezza avtorja Marka Sosica (odlomke iz dela so študenti predhodno prevedli pod mentorstvom Laure Sgubin, na obisku so med drugim spoznali tudi nacine in tehnike nadnaslavljanja, kar jeposebnostSSG). 20. in 21. 4. soseodpravilina ekskurzijo vTrst (gl.Padova), poslušali so predavanje prof. Jasne Cebron o italijanskih literatih iz Istre in obiskali Znanstveno­raziskovalno središce Koper s predstavitvijo možnosti za opravljanje prakse. 9. 3. so se udeležili konference o možnostih za opravljanje prakse v prevajalski agenciji IOLAR. V Tübingenu so na slavistiki od 14. do 19. 11. potekale delavnice in predavanja Prevajalske strategije pri prevajanju poljudnostrokovnih in strokovnih besedil iz slovenšcine v nemšcino. 16. 11. so poslušali predavanje dr.Tanje Žigon Prevajanje med malimi in velikimi jeziki (na primeru slovenšcine)/ Übersetzen zwischen kleinen und grossen Sprachen (am Beispiel des Slowenischen), priredili so literarni vecer z Dubravko Ugrešic, dobitnico nagradeVilenica 2016, ki je brala odlomke iz svojih del Karaoke kultura in Baba Jaga znesla jajce.V okviru Svetovnih dnevov so imeli 17. 11. predavanje dr. Franza Brendla z Oddelka za novejšo zgodovino UniverzeTübingen z naslovom Primož Trubar – slovenski reformator. 6. 12. so imeli še branje s slovenskim pesnikom Alešem Štegrom in ogled novega filma z njegovimi besedili z naslovom Brezmejno/Grenzenlos. Prireditev je bila dobro medijsko oglaševana, o njej je v clanku porocal tudi dnevni casopis Schwäbisches Tagblatt. Od decembra do julija so v sklopu Svetovnih dnevov med drugim potekale predstavitve lektorice na temo Slovensko slikarstvo in na druge teme iz slovenske kulture (glasba, arhitektura itn.), s poudarkom na slovenski literaturi. 25. 1. je v okviru slovenskega kulturnega praznika na slavisticnem oddelku FF Univerze vTübingenu s predavanjem Die slowenische Dichtung der Moderne im europäischen Kontext: Lyrische Gattungsformen/Poezija slovenske moderne v evropskem kontekstu: lirske zvrsti gostovala dr. Urška Perenic s FF UL. Predavanje je bilo nadaljevanje v decembru zacetega projekta Svetovni dnevi, udeležili so se ga študenti slavistike in drugih študijskih smeri, profesorji in zainteresirana publika. Od 21. do 23. 4. je lektorica predavala na 22. posvetu slovenskih organizacij o življenju in delu PrimožaTrubarja in 500 let reformacije. Študenti so se ob 500. obletnici zacetka reformacije v Nemciji v okviru slovenskih literanih srecanj v aprilu in maju seznanjali z reformacijo in delom Primoža Trubarja, zgodovinsko literarno izhodišce so razširili na srecevanjih s sodobno Slovenijo v okviru aktualnih dogodkov v Stuttgartu, kjer so med 15. in 18. 5. potekali dnevi slovenske kulture. 17. 5. je bil v centru Stuttgarta v osrednji dvorani barocne palace Neue Schloss koncert Big Band orkestra Akademije za glasbo v Ljubljani, s katerim je bila obeležena 25-letnica slovensko-nemških gospodarskih odnosov. Organiziralo ga je veleposlaništvo RS v Berlinu skupaj z generalnim konzulatom RS v Münchnu. S študenti izTübingena so bili 18. 5. v Stuttgartu v rezidenci odvetniške družbe Gleiss Lutz, kjer je bilo uradno odprtje novega slovenskega castnega konzulata v Stuttgartu, novi slovenski castni konzul je postal dr. Matthias Karl, nastopili so tudi Günther Oettinger, evropski komisar za proracun in cloveške vire, slovenski gospodarski minister Zdravko Pocivalšek in slovenska veleposlanica v Nemciji Marta Kos. 18. 6. so se udeležili dogodka z naslovom Skupaj praznujmo 25/ Zusammen feiern wir 25, ki ga je organziralo Slovensko veleposlaništvo v Berlinu v sodelovanju z Uradom RS za Slovence po svetu. 4. 7. so organizirali literarno popoldne o PrimožuTrubarju in njegovem delu Proti zidavi cerkva, 12. 7. pa o Zofki Kveder in delu Njeno življenje. Organizirali so tudi projekcije naslednjih filmov: o Juriju Gustincicu (8. 11.), Brezmejno (6. 12), o JožetuToporišicu (9. 5.) ter Pot. Dokumentarni sprehod Po Trubarjevih krajih (27. 6.). Sodelovali so v mednarodnem projektuTransstar, ki se je v akademskem letu 2015/16 zakljucil, vendar mladi prevajalci nadaljujejo s prevajalskimi aktivnostmi, nastajajo novi prevodi slovenske literature v nemšcino in obratno. V Varšavi so 18. 11. potekali tiskovna konferenca in literarni vecer od izidu knjige Czytac, wedrowac, byc, posvecena profesorju Zdzislawu Daraszu. Predavanje Proza Gorana Vojnovica je izvedel dr. Mladen Pavicic, dr. Bernard Nežmah pa predavanji Kletvice ali intimna družbenost jezika ter Iz novinarjeve delavnice. Od 24. do 28. 2. so se odpravili na strokovno ekskurzijo v Slovenijo, ki je bila organizirana v sodelovanju z lektorico slovenskega jezika na Šlezijski univerziTino Jugovic. Študenti iz Katovic so obiskali pustovanja na Ptuju in v Markovcih, varšavski pa vasi Drežnica in Cerkno, skupaj so poslušali predavanje Slovenska pustovanja dr. Jurija Fikfaka in obiskali CSDTJ, katerega delovanje je predstavil dr. Damjan Huber. 8. 2. so sodelovali na literarnem veceru ob Prešernovem dnevu v prostorih slovenskega veleposlaništva. 26. 4. so bili na predstavitvi projekta Pustovanje v Drežnici na univerzi v Katovicah, 27. 4. jim je predaval dr. Damjan Huber, in sicer na temi Slovenšcina med crko in fonemom ter Dinamicno naglaševanje v slovenšcini. 15. 5. je bila predstavitev poljskih izdaj romanov Opazovalec in Na zlati obali Evalda Flisarja ter pogovor z avtorjem v sodelovanju z založbo Ezop. V Vilni so na povabilo Pediatricne klinike vVilni za otroke pripravili ucno uro slovenšcine in italijanšcine in jih naucili nekaj osnovnih fraz v slovenšcini in italijanšcini. V okviru Svetovnih dnevov so si ogledali film režiserja Blaža Završnika Pot v raj, lektorica je za študente pripravila predavanja in delavnice na temo slovenske arhitekture in oblikovanja, konec januarja so imeli na Poljskem inštitutu vVilni v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika in 13. Slovenskega vikenda predavanje zgodovinarke Maje Lukanc z naslovom Ana Celjska, soproga poljskega kralja in litovskega velikega kneza Jogaila (Jagiela). V prostorih vilenske Opere je bil konec januarja uradno imenovan castni konzul Slovenije v Litvi, Gintautas Kevišas. Predavanje v okviru Slovenskega vikenda je zbudilo kar nekaj zanimanja litovskih novinarjev in založnikov, saj so takoj drugi dan dobili ponudbo za prevod knjige v litovski jezik. 27. 2. so s študenti sodelovali na slovenskem veceru, ki ga je v mladinskem centru Žalianamis organizirala Urška Pecenik, prostovoljka iz Slovenije.V okviru vilenskega filmskega festivala Kino Pavasaris so se konec marca s študenti udeležili premiere filma Liberation day, kjer so nastopili tudi nekateri clani slovenske glasbene skupine Laibach, ogledali so si še film Houston, imamo problem in kratki film New Home ter tri kratke filme: Dobro unovceno popoldne, Borders in Nocna ptica ter film Kruha in iger. V Zadru so priredili filmski vecer s predstavitvijo slovenske kinematografije in z ogledom slovenskega filma. V Zagrebu so v okviru Svetovnih dnevov priredili kulturni vecer z Barbaro Korun in predstavitev tretje antologije sodobnega slovenskega pesništva v hrvašcini v literarni kavarni Booksa. Na Filozofski fakulteti v Zagrebu je bila organizirana okrogla miza Slovenšcina in hrvašcina kot drugi/tuji jezik v zadnjih 25 letih ter izmenjava dobre prakse, na kateri so sodelovali štirje slovenski in štirje hrvaški profesorji. Bibliografija uciteljev slovenšcine na tujih univerzah v letih 2016 in 2017 Slovenšcina na tujih univerzah Lidija Arizankovska Lidija Arizankovska, 2016: Macedonian. Müller Peter O., Ohnheiser Ingeborg, Olsen Susan, Rainer Franz (eds.): Word-Formation. An International Handbook of the Languages of Europe 4. Berlin: De Gruyter Mouton. 168. Znanstveni clanki Lidija Arizankovska, 2016: Zboroobrazuvanjeto i internet-komunikacijata (vrz primeri od makedonskiot jazik). 17. Internationale Konferenz der Kommission für Wortbildung beim Internationalen Slawistenkomitee: Wortbildung und Internet. Graz: Institut für Slawistik Karl-Franzens-Universität Graz. 27–41. Lidija Arizankovska, Olgica Dodevska-Mihajlovska, 2016: Del od leksikata so ist koren vo makedonskiot i vo sloveneckiot literaturen jazik spored sferata na upotreba. XX. Mednarodna znanstvena konferenca Jazikot naš denešen – jazikot naš nasušen, Edicija vo cest na Blagoja Korubin. Skopje: Univerza »Sv. Kiril i Metodij«, IMJ »Krste Misirkov« – Skopje. 137–149. Boštjan Božic Boštjan Božic, 2016: Slovenšcina na tujih univerzah – kulturni projekt Svetovni dnevi. Antoaneta Olteanu (ur.): Romanoslavica LII/1. Bukarešta: Editura Universita.ii din Bucure.ti. 135–143. (https://drive.google.com/file/d/0B_uQ9vm9C5K6c21uTzdydWFKSjA/view) Ana Fras Ana Fras, 2016: Comparaciones estereotipadas según la valoración psicológica en esloveno y espańol. Quero, E.; Benami, B. (ur.): Trends in Slavic Studies. Moskva. 609–620. http://urss. ru/pers/203677Trends.pdf Prevoda Feri Lainšcek, 2017: Los intocables. Malaga: Eda libros. Patxi Zubizarreta, Juan Kruz Igerabide, 2017: Sedem noci s Paulo. Ljubljana: Založba Malinc. Tina Jugovic Tina Jugovic, 2016: Pri sosedih za mizo: brezekvivalentna leksika in njene leksikografske rešitve v slovensko-hrvaškem in slovensko-srbskem slovarju. Petar Sotirov (ur.): Zeszyty Cyrylo-Metodianskie (5). Lublin: Wydawnictwo UMCS. 132-140. Tina Jugovic, 2016: Gospodarstvo. Mojca Nidorfer-Šiškovic (ur.): Svetovni dnevi slovenske kulture. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Tina Jugovic, Matej Klemen idr., 2016: Likovna umetnost, arhitektura in oblikovanje na Slovenskem. Mojca Nidorfer-Šiškovic (ur.): Svetovni dnevi slovenske kulture. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Lektoriranje Miha Preinfalk, 2016: Jožef baron Dietrich in njegove povezave z rodbino Sulkowski. Dariusz Nawrot, Grzegorz Madej (ur.): Zapomniani ksiazeta? Sulkowscy w XVIII-XX wieku. Katovice: Wydawnictwo Uniwersytetu Slaskiego. Mojca Rjavec, 2016: Plemiška družina Sulkowski v Bresternici pri Mariboru v 20. stoletju. Dariusz Nawrot, Grzegorz Madej (ur.): Zapomniani ksiazeta? Sulkowscy w XVIII-XX wieku. Katovice: Wydawnictwo Uniwersytetu Slaskiego. Matej Klemen Matej Klemen, Marta Cemažar, Marko Klemen, 2017: Posavsko štehvanje. Svet in ljudje 20/225–226. 118–125. Lisa Bender idr., 2017: Slosign : Ausstellungskatalog, Katalog razstave. Helga Benigni-Cokan, Kasilda Bedenk, Matej Klemen (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Marta Cemažar, Marko Klemen, Matej Klemen, Nena Židov, 2017: Bilten triinšestdesetega posavskega štehvanja. Ljubljana: Kmecka strojna skupnost Savlje-Klece. Tina Jugovic, Matej Klemen, Irma Kern, Metka Lokar, Lara Pižent, 2016: Likovna umetnost, arhitektura in oblikovanje. Mojca Nidorfer-Šiškovic (ur.): Svetovni dnevi slovenske kulture. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 20–21. Mateja Kosi Mateja Kosi, 2016: Svetové dny slovinské kultury. Slovanský jih: casopis Spolecnosti prátel jižních Slovanu v Ceské republice 17/2. 31–32. Rada Lecic Rada Lecic, 2017: Slovenšcina od A do Ž (1. del). Cerkno: Založba Gaya. Rada Lecic, 2017: Slovenšcina od A do Ž / Slovenacki od A do Ž. Cerkno: Založba Gaya. Rada Lecic 2016: Slovenšcina od A do Ž / Slowenisch von A bis Ž (1. del). Cerkno: Založba Gaya. Magda Lojk Magda Lojk, 2017: Postanovki proizvedenij M. Bulgakova na slovenskoj scene. E. A. Jablokov (ur.): Mihail Bulgakov i slavjanskaja kul‘tura. Moskva: Slovanski inštitut Ruske akademije znanosti. 212–222. Magda Lojk, 2016: Uprizoritve Bulgakova v slovenskih gledališcih. M. L. Remneva (ur.) Stefanos 2016/4 (18). Moskva: Filološka fakulteta MGU. http://stephanos.ru/index. php?cpub=452 Magda Lojk, 2016: Osobenosti funkcionirovanija sojuza pa v sovremennom slovenskom literaturnom jazyke / Raba veznika pa v sodobni knjižni slovenšcini. Slovenskij jazyk, literatura i kul‘tura v slovjanskom i evropejskom kontekste. Tezisy meždunarodnoj naucnoj konferencii 28–29 nojabrja 2016 goda. Moskva: Filološka fakulteta MGU. 59–62. Primož Lubej Primož Lubej, Janja Vollmaier Lubej, 2016: Jurij Andruhovic: Dvanajst krogov. Ljubljana: Cankarjeva založba. Primož Lubej, Janja Vollmaier Lubej, 2017: Sergij Žadan: Vorošilovgrad. Odsevanja, revija za leposlovje in kulturo 101/102. 35–160. Mladen Pavicic Mladen Pavicic, 2016: Za kogo uwazaja sie czefurzy?: O tozsamosci imigrantów z dawnej Jugoslawii we wspólczesnej powiesci slowenskiej. Magdalena Boguslawska, Joanna Goszczynska in Jasmina Šuler Galos (ur.): Czytac, wedrowac, byc: Tom dedykowany Profesorowi Zdzislawowi Daraszowi. Warszawa: Wydzial Polonistyki Uniwersytetu Warszawskiego. 147–162. Mladen Pavicic, 2016: O Pavlovem A szlovén irodalom vázlatos áttekintése. Studia Slavica Savariensia 1–2. 341–348. Mladen Pavicic, 2016: Mérföldko a második világháborús szlovén irodalomban. Vitomil Zupan Menüett gitárra (és huszonöt lövésre) címu regényérol. Horváth Csaba, Papp Ágnes Klára,Török Lajos (ur.): Párhuzamok, történetek: Tanulmányok a kortárs közép-európai regényrol. Budapest: Károli Gáspár Református Egyetem; L‘Harmattan Kiadó. 160–172. Mladen Pavicic, 2016: Hadrovics Lászlóné Szép Gabriella életútja és munkássága. Lindua 18. 15–26. Mladen Pavicic, 2017: Ivan Prijatelj A szlovének irodalma címu irodalomtörténeti áttekintésérol. Lukács István (ur.): Köszönto kötet a 80 éves Nyomárkay István akadémikus tiszteletére. Budapest: ELTE BTK Szláv és Balti Filológiai Intézet. 307–315. Tone Smolej, Mladen Pavicic, 2017: Josip Ogrinec in Madžarska. Lukácsné Bajzek Mária (ur.): Slovenistika 10. Zbornik predavanj. Budapest: ELTE BTK Szláv és Balti Filológiai Intézet. 117–127. Ivana Petric Lasnik Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar, 2017: ABC … gremo, ucbenik za poucevanje slovenšcine na zacetni ravni. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Sanja Pirc Sloveno compatto. Dizionario sloveno-italiano, italiano-sloveno, Zanichelli 2017. https://www. ibs.it/sloveno-compatto-dizionario-sloveno-italiano-libro-vari/e/9788808421326?inventory Id=75235745 Mateja Rozman Soprevod Peter Semolic, Brane Mozetic et al., 2016: La Isla en Peso, Sodobna kubanska poezija/Poesia cubana contemporánea. Slavo Šerc Prevodi Christian Kracht, 2016: Imperij. Ljubljana: LUD Šerpa. Rada Lecic, 2016: Slowenisch von A–Ž – (Prevod italijanske izdaje v nemšcino). Cerkno: Založba Gaya. Eva Šprager Prevod Adam J. Kurtz, 2016: Ena stran na dan (kreativni dnevnik). A&T Publishing. Slovenšcina na tujih univerzah Jasmina Šuler Galos Jasmina Šuler Galos, 2017: O rodowodzie slowenskiego socjalnego realizmu. Sosnowska Danuta (ur.): Fabryka Slowian. Modernizacje. Varšava: Wydzial Polonistyki. 142–177. Jasmina Šuler Galos, 2017: Cilji in metode Krekovega kršcansko socialnega gibanja. Slavia meridionalis 17. Varšava: Instytut slawistyki, Polska Akademia Nauk. https://ispan.waw.pl/ journals/index.php/sm/article/view/sm.1365/2793 18 gesel za Slovar idej. V tisku. Bojana Todorovic Antoni Cetnarowicz, Dušan Necak, Stanislaw Pijaj, Bojana Todorovic (ur.), 2016: W Galicji i nad Socza. Polacy i Slowency na frontach I wojny swiatowej. V Galiciji in ob Soci. Poljaki in Slovenci na frontah 1. svetovne vojne. Kraków, Historia Iagellonica. Elzbieta Solak, Barbara Popiolek, Bojana Todorovic (ur.), 2016: Male przyjemnosci: katalog slowianski. Kraków: Scriptum. Saša Vojtech Poklac SašaVojtechová Poklac, 2016: Frazemi z glasbeno sestavino na športnih straneh slovenskih casopisov (na primeru casopisov Ekipa24, Dnevnik in Delo). Pavel Krejcí in Elena Krejcová (ur.): Jihoslovanská frazeologie kontrastivne. Brno: MUNIpress. 59–72. SašaVojtechová Poklac, 2016: Problematika prechylovania ženských priezvísk v slovinskom jazyku. Lucia Molnár Satinská in Iveta Valentová (ur.): Jazykovedné štúdie 33: Prechylovanie: áno ci nie?. Bratislava:Veda. 40–46. Tatjana Vucajnk Tatjana Vucajnk, 2016: Avtobiografske prvine v slovnici in pravopisu. Erika Kržišnik, Miran Hladnik (ur.): Toporišiceva obdobja. Obdobja 35. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 155–161. http://centerslo.si/wpcontent/uploads/2016/11/Vucajnk.pdf Tatjana Vucajnk, 2016: Pomen literarnega branja pri ucenju slovenšcine kot drugega/tujega jezika = Die Bedeutung des Lesens von literarischen Texten im Unterrichtsfach Slowenisch als Fremdsprache. Doktorska disertacija. Gradec: Univerza Karla in Franca v Gradcu. Tatjana Vucajnk, 2016: Besedilo kot izhodišce in navdih za razvijanje sporazumevalnih spretnosti. http://www.zrss.si/sticisce/dopolnilni-pouk/izobrazevanja/ Tatjana Vucajnk, 2016: Slušno razumevanje: Poletne olimpijske igre, zgodovina olimpijskih iger. http://www.zrss.si/sticisce/dopolnilni-pouk/ucbenikiucna-gradiva/ Emmerich Kelih, Tatjana Vucajnk, 2017: Grund- und Aufbauwortschatz Slowenisch – Deutsch. Slovensko-nemški tematski slovar: osnovno in razširjeno besedišce. 4500 gesel, frazemov in stavcnih primerov. Celovec: Mohorjeva založba. Luka Zibelnik Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelcevic: Nova prešerniana. Slavisticna revija 64/3. 53. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Ljubezen v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (3.–14. 7. 2017) red. prof. dr. alojzija zupan sosic, asist. dr. damjan Huber 1 Uvod 53. Seminarja se je udeležilo 106 udeležencev iz 23 držav: 84 študentov, 11 asistentov, profesorjev in lektorjev s tujih univerz ter uciteljev v zamejstvu in 11 udeležencev, ki se s slovenšcino ukvarjajo na drugih poklicnih podrocjih. Na podlagi programov sodelovanja ter za lektorate slovenšcine na univerzah v tujini smo podelili 75 štipendij (meddržavne štipendije so bile v države, ki so posebej zahtevale uradno pot pošiljanja – Bolgarija, Ceška, Madžarska, Poljska, Slovaška –, poslane preko Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS), 13 štipendij smo podelili zamejskim organizacijam, 12 udeležencev je prejelo štipendije preko organizacijskega odbora, 6 pa je bilo samoplacnikov. Vecina udeležencev je prejela delne štipendije, kar pomeni, da so si bivanje v dijaškem domu v celoti ali delno placali sami. 2 Lektorske vaje ter Razvrstitev udeležencev v skupine glede na njihovo znanje in tudi interese ter seminarske vaje iz konverzacije in izkušnje je na podlagi uvrstitvenih testov naredil vodja lektorjev dr. Damjan Huber, fonetike dokoncno uvrstitev udeležencev v skupine pa smo naredili skupaj z lektorji po ustnem testiranju prvi dan Seminarja. Glede ustreznosti razvrstitve udeležencev v skupine se je v primerjavi s prejšnjim letom (4,45) letos ocena izboljšala (4,55), kar je ob tako heterogeni seminarski publiki (od študentov slovenšcine na tujih univerzah in njihovih profesorjev do zamejskih kulturnih delavcev) zelo dobra ocena. 2.1 Lektorji in lektorske Vsi lektorji, ki so vodili lektorske skupine, poucujejo slovenšcino na tujih univerzah in skupine v okviru svojih rednih delovnih obveznosti na vsakih nekaj let poucujejo tudi na Seminarju. Gre za zelo izkušene lektorje, kar potrjujejo tudi zelo visoke ocene njihovega dela (povprecna ocena lektoratov je bila 4,84 (lani 4,74), podobno visoke so bile tudi ocene njihovih metod poucevanja (4,8, lani 4,66), vkljucevanja ustreznih tem (4,84, lani 4,7) in ocene lektorjevega spodbujanja (4,84, lani 4,8); gl. graf 1). Lektorji so bili preko informacijskih listkov vsako jutro seznanjeni s spremljevalnim dogajanjem in drugimi tako za seminariste kot tudi lektorje pomembnimi informacijami. Težav pri izvedbi pouka in vodenju lektorske ekipe ni bilo, komunikacija z udeleženci je bila zelo dobra, vsi lektorji so svoje delo opravljali zelo zavzeto, pravocasno so oddali projekcije in porocila, v razrede so odhajali tocno, na ure so bili dobro pripravljeni, med udeleženci, lektorji in organizatorji je bilo vseskozi odlicno vzdušje, ki je pomembno za kakovostno delo, kar poudarjajo tudi lektorji v svojih porocilih; gl. poglavje 2.3. V skupine smo jih razporedili vecinoma v skladu z njihovimi željami in strokovnimi interesi, sami pa so izvajali tudi konverzacijo (lektorat 2–3 šolske ure/dan, konverzacija 1–2 šolski uri/dan), ki je v zadnjih letih zelo zaželena tudi v nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupinah (4,69, lani 4,45). Razpored lektorjev po skupinah (lektorati in konverzacija): Boštjan Božic (Zacetna 1), Ivana Petric Lasnik (Zacetna 2), Simona Gotal (Zacetna 3), mag. Rada Lecic (Nadaljevalna 1), Polona Liberšar (Nadaljevalna 2), Sanja Pirc (Nadaljevalna 3), mag. Mateja Kosi (Nadaljevalna 4), dr. Saša Vojtech Poklac (Izpopolnjevalna splošna), dr. Karin Marc Bratina (Izpopolnjevalna jezikoslovna), mag. Meta Klinar (Izpopolnjevalna literarna); študentska konverzacija za zacetnike: Sandra Boršic, Katarina Gomboc, Manca Hribovšek, Monika Ivancic, Barbara Kopac, Anamari Mavrin, Klara Šušteršic; foneticne vaje za zacetnike, nadaljevalce in izpopolnjevalce: Martin Vrtacnik. Graf 1: Ocene lektoratov seminar slovenskega jezika, literature in kulture 53. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 53. Pri razvršcanju udeležencev z najvišjim znanjem slovenskega jezika (izpopolnjevalci; 37 udeležencev v 3 skupinah) smo upoštevali njihove strokovne interese, ki so jih zapisali na testu ali na prijavnici, dolocene popravke pri razvrstitvi pa smo izvedli še v prvem tednu Seminarja (skupna ocena udeležencev o ustreznosti razvrstitve v izpopolnjevalne skupine je bila 4,75, lani 4,8). Udeleženci so bili z delom lektoric zelo zadovoljni, kar potrjujejo visoke ocene iz anket (lektorati med 4,4 in 5, konverzacije med 3,83 in 5). Pri nadaljevalnih skupinah (42 udeležencev v 4 skupinah) smo udeležence prav tako ustrezno razvrstili (4,36, lani 4,48), lektorice pa so bile tako pri klasicnem lektorskem delu (med 4,77 in 5) kot pri konverzaciji (med 4,33 in 5) zelo dobro ocenjene. Tudi v zacetniških skupinah (27 udeležencev v 3 skupinah) so udeleženci lektorja in lektorici zelo dobro ocenili (lektorati med 4,75 in 5, konverzacije med 4,43 in 4,75), zelo zadovoljni so bili tudi z razvrstitvijo v skupine (4,62, lani 3,89), bolje kot lani so ocenili izvajalke študentske konverzacije (med 4,11 in 5, lani med 3,82 in 5), medtem ko so izvajalcu foneticnih vaj zacetniki namenili povprecno oceno 4,63 (lani 4,71), nadaljevalci 4,69 (lani 4,8) in izpopolnjevalci 4,73 (lani 4,78). Foneticne vaje so potekale v fonolaboratoriju, namenjene so bile uvodu v slovensko fonetiko in vajam iz fonetike slovenskega jezika za zacetnike (180–360 minut) ter izpopolnjevanju izgovora za udeležence nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupin (120 minut), cetrto leto zapored pa jih je vodil MartinVrtacnik (povprecna ocena je bila 4,69, lani 4,77; gl. graf 2). Pri ocenah študentske konverzacije za zacetnike so izvajalke, tj. študentke ljubljanske slovenistike, letos prejele še višje ocene kot lani (4,6, lani 4,53; gl. graf 2). Graf 2: Ocene foneticnih vaj in konverzacij 2.2 Študijsko gradivo 2.3 Poudarki iz lektorskih porocil Lektorji so imeli na voljo ucbenik, poleg tega so uporabljali tudi lastno gradivo in druge publikacije Centra za slovenšcino, v veliki meri pa so v pouk vkljucevali tudi interaktivne metode poucevanja (od poslušanja do petja pesmi, poslušanja glasbe, gledanja filmov ter diskusije o filmih, predstavah ter drugih dogodkih, ki so jih bili udeleženci deležni med Seminarjem).V celoti so svoje gradivo (brez ucbenika) uporabljale lektorice izpopolnjevalnih skupin, kot dodatek k ucbenikom pa tudi lektorice in lektor zacetniških in nadaljevalnih skupin, še posebej pri konverzacijah. Osnovno študijsko gradivo po skupinah: Zacetna 1: A, B, C … gremo – prenovljeni ucbenik, Zacetna 2: Gremo naprej, Zacetna 3: Gremo naprej, Nadaljevalna 1: Slovenšcina od A do Ž (1. del), Nadaljevalna 2: Pot do izpita iz slovenšcine, Nadaljevalna 3: Slovenska beseda v živo 2 – ucbenik, Nadaljevalna 4: Slovenšcina od A do Ž (2. del), Izpopolnjevalna jezikoslovna: lastno gradivo, Izpopolnjevalna literarna: lastno gradivo, Izpopolnjevalna splošna: lastno gradivo, Foneticne vaje: lastno gradivo. Lektorji so pohvalili odlicno vzdušje na Seminarju, organizacijo, delovne pogoje, spremljevalni program ter delo organizatorjev in asistentov. O koristnosti in smiselnosti vkljucevanja lektorjev, ki poucujejo slovenšcino na univerzah v tujini, v seminarski program pricajo besede lektoric, ki sta v svojih porocilih zapisali: 1. »Dva tedna sta zelo hitro minila, lektorji pa smo imeli priložnost malo vec poklepetati in si izmenjati razlicne izkušnje s tujih lektoratov. Delo na Seminarju je vedno zelo intenzivno, zato zelo naporno, ampak s takšno ekipo in udeleženci tudi nadvse prijetno!« 2. »Druga dragocenost je bilo druženje s kolegi v zbornici, s katerimi se tako malo vidimo, da so strokovne in druge izmenjave resnicno dobrodošle.« Podobno kot v preteklosti tudi letos lektorice nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupin porocajo o homogenih skupinah, lektor in lektorici zacetniških skupin pa o razmeroma heterogenih skupinah, in sicer tako z vidika jezikovnega (pred)znanja, maternih jezikov (slovanski, germanski, romanski, ugrofinski in drugi jeziki), starostnih razlik, izobrazbe in/ali Predavanja, Parada mladih in izbirna tecaja osebnih interesov.Težave so uspešno sproti odpravljali, prenekatera razlika med udeleženci pa jim je služila tudi kot osnova za delo v razredu, kar prica o prilagodljivosti in dobri usposobljenosti lektorjev, ki so poucevali na Seminarju. Lektorji ponovno porocajo tudi o smiselnosti foneticnih vaj za vse udeležence, hkrati pa je lektor za fonetiko prvic »naletel na zanimivo mnenje, slišano predvsem od posameznikov iz izpopolnjevalnih skupin.Ti so namrec spraševali, zakaj imajo zacetniki po štiri šolske ure fonetike, medtem ko vse ostale skupine le po dve uri; in zakaj si fonetiko v okviru dodatnih ur prav tako lahko izberejo le zacetniki. Izpopolnjevalci namrec menijo, da bi bolj kot zacetniki foneticne vaje potrebovali tisti, ki slovenšcino že bolje obvladajo. Njihov argument se je glasil, da foneticne vaje bolj potrebuje tisti posameznik, ki že ima usvojen besedni zaklad, medtem ko mora zacetnik vec casa posvetiti besedišcu in slovnici.« Lektorji prav tako hvalijo možnost izbire med popoldansko konverzacijo in predavanji pri nižjih nadaljevalnih skupinah, lektorica izpopolnjevalne jezikoslovne skupine pa predlaga, da »bi bilo za izpopolnjevalno jezikoslovno skupino boljše, ce bi se vanjo vkljucilo samo študente slovenšcine, zamejske Slovence pa v splošno oz. literarno.« Zanimiv je tudi njen predlog, da bi »se vse dodatno gradivo, ki ga pripravljamo lektorji, zbralo v posebni mapi, da bi bilo na voljo tudi drugim. /…/ Morda bi izdelali poseben obrazec s podatki o avtorstvu, skupini, samoevalvaciji teme itn.« Predloge bomo preucili in jih poskušali upoštevati v prihodnjih letih. Klasicnih predavanj je bilo letos 11, poleg teh pa še 3 v okviru t. i. Parade mladih. Predavanj se je udeleževalo od 57 do 76 slušateljev (v povprecju 64), predavanj v okviru Parade mladih pa se je udeležilo 51 udeležencev.Tema Seminarja, ljubezen, je bila ocenjena podobno kot lani (4,41, lani 4,47), predavanja v okviru Parade mladih nekoliko slabše (4,18, lani 4,42), klasicna predavanja pa nekoliko bolje (4,61, lani 4,36; gl. graf 3). Predavali so dr. Aleksander Bjelcevic, dr. Branka Kalenic Ramšak, dr. Simona Kranjc, dr. Roman Kuhar, dr. Alojzija Zupan Sosic, dr. Andreja Žele (vsi s Filozofske fakultete UL), dr. Nataša Jakop (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), dr. Zvonko Kovac (Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu), dr. Maja Rus Makovec (Univerzitetna psihiatricna klinika Ljubljana), Urša Ivanovic (Društvo Ambasadorji nasmeha), Miklavž Komelj (samostojni kulturni delavec) in dr. Boris Kern.V okviru Parade mladih so predavali Robert Kuret (diplomant Filozofske fakultete UL) ter doktorska študenta Jernej Kusterle (ZRC SAZU) in Nuša Šcuka (Filozofska fakulteta UL). Podobno kot lani smo tudi letos organizirali dva izbirna tecaja. Literarnega, ki ga je v povprecju obiskovalo 46 udeležencev, ocena 4,44), je vodila Draga Potocnjak (Slovensko mladinsko gledališce), glasbeno-jezikoslovnega pa dr. Andrej Šurla s Filozofske fakultete UL (29 udeležencev, ocena 4,93). seminar slovenskega jezika, literature in kulture 53. Graf 3: Ocene seminarske teme, predavanj, izbirnih tecajev in parade mladih 3.1 Zbornik in druge Prispevki s predavanj, Parade mladih in izbirnih tecajev so objavljeni v seminarski publikacije ter e-objave monografiji, ki je bila natisnjen pred zacetkom prireditve, ter na spletni strani v rubriki Zborniki SSJLK, posnetki predavanj pa so dostopni na spletnem portaluVideolectures. Poleg monografije smo natisnili še Vodnik po programu ter plakat in sponzorski plakat. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 53. Spremljevalni program Seminar smo slovesno odprli v Mestnem muzeju, kjer so udeležence in druge goste pozdravili rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik, dekanja Filozofske fakultete dr. Branka Kalenic Ramšak, vodja Oddelka za kulturo na Mestni obcini Ljubljana mag. Mateja Demšic, predstojnica Oddelka za slovenistiko dr. Alenka Žbogar in predstojnica Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik dr. Simona Kranjc, prisluhnili pa smo glasbenemu nastopu Janija Kovacica.V naslednjih dneh smo organizirali literarnozgodovinski (vodil ga je mag. Andrej Bartol) in umetnostnozgodovinski (vodila ga je Katra Meke) sprehod po Ljubljani ter vožnjo z ladjico po Ljubljanici, ogled gledališke predstave v Slovenskem mladinskem gledališcu Rokova modrina in pogovor z ustvarjalci predstave, odprtje razstave Slovenski kulturni dogodki na univerzah po svetu in Svetovni dnevi …, ogled razstave v Mestni galeriji Ljubljana in slovenskega filma Utrip ljubezni, literarno-glasbeni vecer z Branetom Mozeticem in Ladom Jakšo ter pohod na Šmarno goro. Zakljucni glasbeni vecer z DJ-jem in karaokami je potekal v Kavarni Sputnik, medtem ko smo imeli t. i. delovni zakljucek Seminarja s predstavitvijo skupin na Filozofski fakulteti, posnetek prireditve pa je na voljo na YouTubu. Spremljevalni program so udeleženci ocenili s povprecno oceno 4,61, lani 4,41 (za podrobnejše ocene posameznih dogodkov gl. graf 4). V okviru celodnevne ekskurzije smo se odpravili na ogled jameVilenica in Kosovelove domacije vTomaju ter v Piran, popoldanska ekskurzija pa je vodila na Bled, kjer smo si ogledali Blejski grad, najpogumnejši pa so se kopali v Blejskem jezeru. Fotografije z obeh ekskurzij (in s celotnega seminarskega dogajanja) so na voljo v arhivu 53. Seminarja na www.centerslo.si/seminar. Udeleženci so celodnevno ekskurzijo ocenili z odlicno oceno 4,79 (lani 4,87), popoldansko pa s 4,86 (lani 3,75). Poleg obeh ekskurzij so udeleženci zelo pohvalili še slavnostno odprtje v Mestnem muzeju (4,56, lani 4,44), vodeni ogled Ljubljane (4,52, lani 4,73) in vožnjo z ladjico po Ljubljanici (4,8, lani 4,73), ogled gledališke predstave (4,71, lani 4,22), pohod na Šmarno goro (4,64, lani sprehod na Rožnik 3,58) in zakljucni glasbeni vecer (4,49, lani 4,32), nekoliko manj so bili zadovoljni z literarno-glasbenim vecerom (3,18, lani 3,6), z razstavo v Mestni galeriji Ljubljana (3,23, lani ogled razstav na Ljubljanskem gradu 4,59) in ogledom filma (3,75, lani 4,35). Graf 4: Ocene spremljevalnega dogajanja na Seminarju Razstavo knjižnih novosti s podrocja slovenskega jezika in literature (tako strokovnih kot leposlovnih) je tudi letos pripravila vodja knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko Anka Sollner Perdih s sodelavkami in so si jo udeleženci ogledali v sklopu dela v lektorskih skupinah. Organizacija, odmevi v medijih in financiranje 5.1 Bivanje Vecina udeležencev je bivala v Dijaškem domu Ivana Cankarja, ocena bivanja je najboljša v zadnjih nekaj letih (4,52, lani 4,5). 5.2 Organizacija seminarske Predsednica letošnjega Seminarja je bila dr. Alojzija Zupan Sosic, za organizacijo sta skrbela prireditve dr. Damjan Huber, ki je opravljal tudi vlogo vodje lektorjev, in dr. Mojca Nidorfer Šiškovic, za založniško dejavnost pa je bila zadolžena mag. Mateja Lutar.V veliko pomoc pri izvedbi Seminarja so bili študenti Sandra Boršic, Jits Dumarey, Katarina Gomboc, Luka Horjak, Monika Ivancic in Luigi Pulvirenti. Graf 5: Ocene organizacije, spremljevalnega programa in bivanja v dijaškem domu 5.3 Poudarki iz ankete Precej podatkov iz ankete smo sicer že izpostavili, na tem mestu pa velja poudariti udeležencev Seminarja neprecenljivo izkušnjo, da so dva tedna lahko govorili (samo) slovensko z udeleženci z vsega sveta in slovenskimi strokovnjaki za jezik, književnost in druge družboslovno-humanisticne teme ter navdušenje udeležencev nad organizacijo prireditve (letos 4,83, lani 4,87), delom organizacijskega osebja (4,94, lani 4,85), popoldansko ekskurzijo na Bled, celodnevno ekskurzijo na Kras in Obalo, gledališko predstavo Rokova modrina, vožnjo z ladjico po Ljubljanici, pohodom na Šmarno goro, zakljucnimi karaokami ter nasploh s celotnim spremljevalnim programom (4,61, lani 4,41; gl. grafa 4 in 5). Pri samooceni izboljšanja znanja je z veliko svoj napredek ocenilo 48 % (lani 50 %) udeležencev, s precej 41 % (lani 36 %), z malo 11 % (lani 13 %) in z nic nihce (lani 1 %); gl. graf 6. Graf 6: Samoocena udeležencev glede napredka v znanju slovenšcine 5.4 Medijska odmevnost 5.5 Financiranje Letos smo zasledili (vsaj) 21 medijskih objav. Seminar je odmeval tako na nacionalnem Radiu Slovenija (5 objav) kot tudi v casopisih (7 objav v Delu, Dnevniku, Veceru, Slovenskih novicah, Novem glasu, Demokraciji) in na spletu (6 objav na razlicnih spletnih portalih). O Seminarju so porocali tudi v Italiji (Radio Trst) in Avstriji (ORF in Radio Agora).Vse objave so dostopne v spletnem arhivu 53. Seminarja v rubriki Odmevi v medijih. Seminar je v veliki vecini financiralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS v okviru Uredbe o financiranju visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji preko letne pogodbe kot eno od nacionalno pomembnih nalog, tj. Skrb za slovenšcino, na pomoc pa so nam priskocili še UradVlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mestna obcina Ljubljana, Filozofska fakulteta, Rektorat Univerze v Ljubljani, Ustanova patra Stanislava Škrabca in Krka, casopisni hiši Delo in Dnevnik sta vsak dan za udeležence Seminarja pošiljali po deset brezplacnih izvodov svojih dnevnikov, nekaj sredstev pa so prispevali tudi udeleženci, ki se kljub lastnemu financnemu vložku radi vracajo na Seminar (gl. graf 7). Graf 7: Vracanje udeležencev na Seminar Sklep Za kakovostno sodelovanje se lepo zahvaljujeva strokovnima sodelavkama dr. Mojci Nidorfer Šiškovic in mag. Mateji Lutar, vodji knjižnice Anki Sollner Perdih, vsem lektorjem, ki so poucevali na 53. Seminarju, asistentom in izvajalkam študentske konverzacije, predavateljem, izvajalcema izbirnih tecajev, izvajalcem spremljevalnega programa in nasploh vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi in izvedbi letošnjega Seminarja.Velika zahvala gre tudi glavnemu financerju in vsem sponzorjem, brez katerih Seminarja že nekaj zadnjih let ne bi mogli primerno organizirati. Ob koncu tega porocila si lahko samo želiva, da bi nam (zdaj že zvesti) sponzorji prisluhnili vsaj v taki meri kot v zadnjih letih in da bi nam pristojno ministrstvo zagotovilo dodatna financna sredstva, s katerimi bi lahko nadaljevali s še kakovostnejšim prirejanjem te edinstvene mednarodne prireditve tudi v prihodnosti. 36. simpozij Obdobja: Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne Organizacijsko porocilo 2 Financiranje 3 Udeležba 4 Spremljevalne prireditve Naslov 36. mednarodnega simpozija Obdobja kaže na premik raziskovalne tematike k medijem starejšega in novejšega slovenskega slovstva, kar smo organizatorji sprejeli kot širše zamišljeno zasnovo, ki jo bo mogoce v prihodnje še dopolnjevati. Z organizacijskega vidika je bila posebnost letošnjih Obdobij ta, da je k ustanovi, ki tradicionalno prireja to osrednje slovenisticno znanstveno srecanje (Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani), letos pristopil še ZRC SAZU oz. njegov Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Poleg podpisanih sopredsedujocih so kot recenzenti poskrbeli za kakovostno znanstveno realizacijo z razpisom dolocene programske zasnove clani programskega odbora doc. dr. Marija Bidovec, Univerza vVidmu, prof. dr. Marijan Dovic, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, prof. dr. Boris Golec, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, prof. dr. Miran Hladnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, prof. dr. Marko Juvan, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, prof. dr. Herta Maurer-Lausegger, Univerza Alpe-Adria v Celovcu, prof. dr. Irena Orel, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, prof. dr. Jožica Škofic, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, doc. dr. LukaVidmar, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Poleg clanov programskega odbora je tri clanke recenzirala tudi dr. Marjeta Pisk z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Veliko vecino organizacijskih zadolžitev je prevzel dr. Damjan Huber, za simpozijski zbornik in druge tiskovine pa sta poskrbela mag. Mateja Lutar in Matej Klemen; vsi trije so sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Kot doslej je simpozij potekal v Zbornicni dvorani Univerze v Ljubljani, s to redkeje uveljavljeno posebnostjo, da prispevki niso bili razporejeni v vzporedni sekciji, temvec so vsi udeleženci lahko poslušali vse referate, kar se je izkazalo kot dobrodošlo. Ohranili smo že uveljavljeno prakso, da zbornik s prispevki izide pred samim simpozijem. Obseg referatov je bil, kakor doslej, omejen na ok. 20.000 znakov s presledki. Vsak prispevek sta ocenila dva recenzenta (t. i. slepa recenzija). Ponovila se je izkušnja, da recenzenti namenijo ocenjevanju prispevkov precej razlicno mero strokovne pozornosti in kriticnih predlogov za izboljšave, kar so v nekaterih primerih morali uravnotežiti predsedniki simpozija. Simpozij je bil v letu 2017 financiran predvsem iz sredstev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, in sicer po Uredbi o financiranju visokošolskih zavodov, clanic Univerz, iz sredstev Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Znanstvene založbe FF UL ter kotizacij referentov. Na simpoziju je sodelovalo 47 raziskovalcev iz Slovenije in še šestih držav: Avstrije, Srbije, Estonije, Italije, Izraela in Rusije. Predstavili so 45 referatov, ki so objavljeni v skrbno urejenem zborniku na vec kot 430 straneh. Zbornik s prispevki je poleg tiskane izšel tudi v elektronski obliki in je prosto dostopen na spletni strani Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, kot celota in po posameznih prispevkih. Clani vokalne skupine Insula memoriae, specializirane za petje koralnega, renesancnega in barocnega glasbenega repertoarja, so s petjem polepšali otvoritveno slovesnost. Skupina deluje od leta 2008, vodi jo dr. Katarina Šter. Zapeli so tri doslej prakticno neznane slovenske pesmi iz rokopisne pesmarice Franciška Mihaela Paglovca Cantilenae variae ter s tem slovesnost že neposredno povezali s simpozijsko vsebino. Prvi vecer, 16. 11. 2017, je kot spremljevalna prireditev simpozijsko tematiko smiselno razširil in konkretiziral vodeni obisk Rokopisnega oddelka NUK.Vodja oddelka mag. Marijan Rupert je predstavil delovanje oddelka, v citalnici je v sodelovanju z doc. dr. Matijo Ogrinom predstavil izbrane dragocene tiske in slovenske rokopise, tudi nekatere, katerih besedila so bila tisti dan analizirana v nekaterih prispevkih simpozija. Drugi vecer, 17. 11. 2017, je v dvorani Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti nastopila ljubiteljska gledališka družina iz Železne Kaple na Koroškem.V režiji tamkajšnjega župnika Poldeja Zundra je uprizorila sedem izbranih odlomkov Kapelskega pasijona, barocne dramske igre, ki je bila nedolgo pred tem izdana v znanstvenokriticni izdaji. Ko je bila izdaja še v pripravi, je bil Kapelski pasijon že predstavljen na Obdobjih 35, s cimer se je za obiskovalce zanimiva gledališka uprizoritev navezala na predhodno vsebino Obdobij. simpozij Obdobja 36. simpozij Obdobja36. 5 Odzivi v javnosti in simpozijski arhiv 6 Vsebinska zasnova in tematika simpozija O simpoziju so porocali nekateri mediji (Dnevnik Slovencev v Italiji naTV Slovenija, STA, ORF – Volksgruppen in Zgodovina.si), vsi odzivi so zbrani in dokumentirani v spletnem arhivu 36. simpozija v rubriki Odmevi v medijih.V simpozijskem arhivu je na voljo tudi drugo slikovno in besedilno dokumentarno gradivo s simpozija, vkljucno s posnetkom gledališke predstave v dvorani JSKD in simpozijskim zbornikom. Simpozij Obdobja 36 je želel osvetliti zlasti tista besedila slovenskega slovstva, ki so od srednjega veka do moderne obstajala zgolj ali predvsem v rokopisni obliki, torej slovenska besedila, ki jim je rokopisna kultura omogocila nastanek in recepcijo. Simpozij je preucil doslej deficitarno obdelano podrocje jezikovne in slovstvene rokopisne kulture z novimi raziskavami, od že znanih srednjeveških spomenikov vse do rokopisnega življenja literature v casu slovenske moderne. Predmet simpozija so bila torej predvsem rokopisna besedila, ki v svojem casu zaradi raznih razlogov niso našla poti v tiskani medij in zato niso doživela adekvatne recepcije v obliki tiskanih objav.To velja še posebej za številne slovenske rokopise od 17. do 19. stoletja, odkrite (ali raziskane in objavljene) v novejšem casu, ki odpirajo široko podrocje novih temeljnih študij tako za jezikoslovne (narecne, historicne, socialnozvrstne idr.) analize slovenšcine kakor tudi za raziskave našega slovstva v zgodnjem novem veku z vidika literarne vede, (kulturne) zgodovine, teologije in drugih ved. Tematika rokopisov se vkljucuje v doslejšnji niz Obdobij, v katerem pa odpira tudi novo podpodrocje – medije literature. Pristopi k predmetu so izhajali iz raznih ved, zlasti jezikoslovja in literarne vede, vendar tudi zgodovine in sorodnih disciplin, in so z raznolikostjo metod prikazali širok kulturni in znanstveni potencial danega predmeta. Tako je simpozij uspešno umestil obsežno novo ali ponovno odkrito gradivo, v katerem se je udejanjila rokopisna kultura slovenskega slovstva, v sistem slovenisticnih študij na Slovenskem. Priloga: Povzetek rezultatov ankete 36. simpozija Obdobja asist. dr. damjan Huber Kolikokrat ste že bili na Simpoziju Obdobja? 5 0 Tecaji slovenšcine Branka gradišar Izvedba tecajev V letu 2017 smo izvedli 23 tecajev slovenšcine za odrasle. slovenšcine Tabela 1: Razpored tecajev leta 2017 Tecaji slovenšcine 1.1 Redni tecaji slovenšcine za odrasle V letu 2017 smo izvedli vse predvidene redne tecaje slovenšcine. Od posebnih tecajev, ki jih pripravljamo glede na specificne zahteve narocnika, bi izpostavili specializirani tecaj za varnostnike in receptorje, ki smo ga izvedli za zasebno varnostno podjetje. Obsegal je 30 ur, poudarek pa je bil na krepitvi pisne zmožnosti varnostnikov in receptorjev, zlasti pri pisanju porocil o dogodkih. Vzpostavili smo tudi sodelovanje s Principia College iz Illinoisa, ZDA. Profesorica pisanja Ellen Sprague je maja v Ljubljano pripeljala prvo skupino študentov razlicnih smeri, ki se v okviru predmeta Svetovna književnost: zgodbe z vsega sveta ucijo o Sloveniji in slovenski literaturi. Zanje smo organizirali 10-urni zacetni tecaj slovenšcine in pogovor s takratnim predstojnikom CSDTJ Markom Stabejem o najrazlicnejših jezikovnih vprašanjih. Sodelovanje bo potekalo tudi v prihodnje, in sicer na vsaki dve leti. Avgusta smo že drugo leto zapored izvedli dva dodatna Žepna tecaja slovenšcine za udeležence poletne akademije Studienstiftung des deutschen Volkes na Filozofski fakulteti, sodelovanje nameravamo ohraniti tudi v prihodnje. 1.2 Tecaji v okviru projekta V okviru projekta Izboljšanje procesa internacionalizacije slovenskega visokega šolstva, Izboljšanje procesa v katerega smo bili vkljuceni do 8. novembra 2017, smo izvajali tecaje slovenšcine, namenjene internacionalizacije tujim študentom, vpisanim v študijske programe Univerze v Ljubljani (UL), in visokošolskim slovenskega visokega uciteljem UL (5 % mest je bilo namenjenih tudi tujim visokošolskim uciteljem in študentom šolstva z drugih visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe). Udeležba na tecaju je bila v celoti sofinancirana, udeleženci so kupili le ucbenik. V letnem semestru študijskega leta 2016/17 smo izvedli 12 tecajev, ki se jih je udeležilo 191 udeležencev. Tecaji so obsegali 60 ur, potekali so dvakrat na teden po dve šolski uri (razen v Portorožu, kjer je tecaj potekal enkrat na teden po 4 šolske ure), in to na 8 clanicah UL: 4 tecaje smo izvedli na Ekonomski fakulteti, po 2 na Filozofski fakulteti in Fakulteti za elektrotehniko, po enega pa na Biotehniški, Naravoslovnotehniški in Pedagoški fakulteti ter Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu. Od 11. do 29. septembra 2017 smo na FF izvedli tudi 60-urni Intenzivni tecaj slovenšcine za tuje študente in visokošolske ucitelje pred zacetkom študijskega leta, udeležilo se ga je 10 študentov. Interes za ta tecaj je bil precej manjši kot za tecaje med študijskim letom, saj je bilo treba zanj placati 75 EUR, tecaj med letom pa je bil v celoti sofinanciran. Nekoliko neugoden je bil tudi termin, saj študenti, ki so z oktobrom šele zaceli študirati, sredi septembra še niso bili v Ljubljani, tisti, ki tu že študirajo, pa imajo takrat izpitno obdobje, zato težko posvetijo 3 tedne intenzivnemu ucenju slovenšcine. Tabela 2: Razpored tecajev leta 2017 v okviru projekta Izboljšanje procesa internacionalizacije slovenskega visokega šolstva EF = Ekonomska fakulteta, FF = Filozofska fakulteta, NTF = Naravoslovnotehniška fakulteta, BF = Biotehniška fakulteta, FE = Fakulteta za elektrotehniko, PeF = Pedagoška fakulteta, FPP = Fakulteta za pomorstvo in promet, INT = Intenzivni tecaj slovenšcine za tuje študente in visokošolske ucitelje pred zacetkom študijskega leta 1012 905 848 874 Udeleženci Skupno število udeležencev v letu 2017 je bilo 1.012. Najvec jih je bilo na tecajih v okviru projekta Izboljšanje procesa internacionalizacije slovenskega visokega šolstva (201), na Intenzivnem tecaju slovenšcine za študente Erasmus+ (198), Žepnem tecaju (135) in Poletni šoli (122). Graf 1: Število udeležencev po posameznih tecajih 2017 in 2016 Erasmus+ = Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+, Štud = Slovenšcina za študente, PŠ = Poletna šola, Žepni = Žepni tecaj, JUT = Jutranji tecaj, POP = Popoldanski tecaj, SŠ = Spomladanska šola, Int JUT = Intenzivni jutranji tecaj, JŠ = Jesenska šola, ,ZŠ = Zimska šola, Indiv = Individualni pouk, Int = Intenzivni tecaj, Univerza = Intenzivni tecaj slovenšcine za tuje študente in visokošolske ucitelje, Prip VR = Priprava na izpit iz slovenšcine na višji ravni, Posebni t = Posebni tecaji, Okusimo = Okusimo slovenšcino, Prip OR = Priprava na izpit iz slovenšcine na osnovni ravni Leta 2017 smo imeli na tecajih 154 udeležencev vec kot leto prej, zlasti na racun tecajev, ki smo jih izvedli v okviru projekta Izboljšanje procesa internacionalizacije slovenskega visokega šolstva (2017: 201, 2016: 18). Sicer so imeli najvecji porast udeležbe še Jesenska šola (2017: 45, 2016: 29), Okusimo slovenšcino (2017: 8, 2016: 4), Priprava na izpit na višji ravni (2017: 18, 2016: 14) in posebni tecaji (2017: 16, 2016: 12). Najvecji upad udeležbe je imel tecaj Slovenšcina za študente (2017: 47, 2016: 118), saj so redni študenti v letnem semestru izkoristili možnost brezplacnega ucenja slovenšcine na tecajih v okviru projekta internacionalizacije, Intenzivni tecaj (2017: 19, 2016: 26), Intenzivni jutranji tecaj (2017: 24, 2016: 30) ter Jutranji (2017: 47, 2016: 58) in Popoldanski tecaj (2017: 47, 2016: 55). Graf 2: Primerjava skupnega števila udeležencev v preteklih štirih letih 1200 1000 800 600 400 200 0 2017 2016 2015 2014 Rednih tecajev za odrasle so se udeležili udeleženci 68 razlicnih narodnosti, najvec jih je bilo iz Nemcije (11,6 %), Rusije (7,2 %), ZDA (6,9 %), Italije (5,1 %), Avstrije (5,1 %) in Francije (4,1 %). Tecajev v okviru projekta Izboljšanje procesa internacionalizacije slovenskega visokega šolstva so se udeležili udeleženci 42 razlicnih narodnosti, najvec iz Makedonije (26,8 %), Bosne in Hercegovine (26,3 %), Srbije (13,7 %), Hrvaške (4,2 %) in Rusije (3,2 %). Tecaji slovenšcine Graf 3: Narodnost udeležencev rednih tecajev Graf 4: Narodnost udeležencev tecajev v okviru projekta internacionalizacije Udeleženci rednih tecajev so opravljali 83 razlicnih poklicev, najvec je bilo študentov in dijakov (42,9 %), uciteljev oz. profesorjev (5,9 %), zdravnikov (4,6 %) in podjetnikov (2,1 %). Tecaji v okviru projekta internacionalizacije so bili namenjeni izkljucno študentom ter tujim visokošolskim uciteljem UL in drugih visokošolskih zavodov, udeležili so se jih vecinoma študenti (97,5 %), od tega najvec študentov 1. stopnje (54,2 %). Graf 5: Poklic udeležencev tecajev Graf 6: Poklic udeležencev tecajev v okviru projekta internacionalizacije druge narodnosti; 16,8 % turška; 1,3 % ukrajinska; 1,3 % švicarska; 1,4 % slovenska; 1,4 % makedonska; 1,6 % poljska; 1 8 % poljska; 1,8 % madžarska; 1,8 % nizozemska;1,8 % slovaška; 1,8 % .nska; 1,9 % srbska; hrvaška; 2,2 % ceška; 2,8 % 2,0 % britanska; 2,5 % nemška; 11,1 % ruska; 6,8 % ameriška; 6,6 % italijanska; 4,8 % avstrijska; 4,8 % španska; 2,8 % francoska; 3,9 % druge narodnosti; 20,5 % Italija; 1,6 % Iran; 1,6 % Crna gora; 1,6 % Avstrija; 1,6 % Turcija; 2,1 % Španija; 2,1 % Rusija; 3,2 % Hrvaška; 4,2 % Srbija; 13,7 % Makedonija; 26,8 % Bosna in Hercegovina;26,3 % arhitekt; 0,8 % misijonar; 0,9 % drugi poklici; 15,5 % pravnik; 1,1 % novinar; 1,1 % upokojenec; 1,2 % raziskovalec; 1,2 % racunalnicar; 1,5 % prevajalec, tolmac; 1,9 % ekonomist; 1,9 inženir; 2,0 % podjetnik; 2,1 % zdravnik; 4,6 % ucitelj, profesor; 5,9 % študent, dijak; 42,9 % visokošolski ucitelj; 2,5 % študent 3. stopnje; 8,5 % študent 2. stopnje; 34,8 % študent 1. stopnje; 54,2 % Tecajev v okviru projekta internacionalizacije so se udeležili študenti in visokošolski ucitelji s 23 razlicnih fakultet oz. visokošolskih zavodov. Graf 7: Fakulteta oz. visokošolski zavod udeležencev tecajev v okviru projekta internacionalizacije Na vseh tecajih je bilo vec udeleženk kot udeležencev. Graf 8: Spol udeležencev rednih tecajev Graf 9: Spol udeležencev tecajev v okviru projekta internacionalizacije E-tecaj: Slovene Learning Online V letu 2017 smo v sodelovanju s podjetjem DigiEd razvijali prosto dostopni spletni tecaj slovenšcine za zacetnike Slovene Learning Online in ga 4. decembra 2017 objavili na spletnem naslovu http://www.slonline.si. Avtorice tecaja smoTjaša Alic (urednica in vodja projekta), Branka Gradišar,Tanja Jerman in Jana Kete Maticic, recenzentki pa dr. Ina Ferbežar in dr. Nataša Pirih Svetina. Tecaj je namenjen samostojnemu ucenju in obsega 11 tem: Za zacetek, Jaz sem, Moj dan, Hrana in pijaca, Študij, Šola in delo, Prosti cas,Telo in zdravje, Moj dom,V mestu inTurizem. Uporabnik lahko teme izbira po poljubnem vrstnem redu, pri vsaki od njih pa se s pomocjo slike in/ali prevoda nauci 35 besed in 25 fraz ter uredi 5 dialogov. Ucenje besedišca pri posamezni temi je razdeljeno v 7 sklopov po 5 besed, vsak sklop besed se uporabnik najprej uci (beseda je zapisana v slovenšcini, ce je le možno, je ponazorjena tudi s fotografijo, poleg sta dva zvocna posnetka, pocasen in obicajne hitrosti, ter prevod v anglešcino), nato jih prek razlicnih tipov nalog utrjuje (izbira ustrezen prevod, zvocni posnetek ali fotografijo), sledijo vaje za pisanje in govorjenje (posluša zvocni posnetek in besedo zapiše, se posname in posluša), na koncu pa prek kartic preveri, ali se je besed res naucil. Za dodatno utrjevanje besedišca ima vsaka tema tudi igro spomin, pri kateri se nakljucno pojavi 6 besed iz teme, uporabnik pa jih mora v cim krajšem casu povezati z ustrezno fotografijo ali prevodom.Tudi ucenje fraz pri posamezni temi poteka podobno, le da so te razdeljene v 5 sklopov po 5 fraz in niso ponazorjene s fotografijami. Pri dialogih (ti so dostopni le na racunalnikih, ne pa tudi na mobilnih napravah) uporabnik pomešane replike uredi v smiselni vrstni red, dialog lahko nato tudi posluša (po prvem napacnem reševanju in ob pravilni rešitvi). Na koncu vsake teme je tudi test, s katerim lahko uporabnik preveri svoje znanje (pravilno mora rešiti 20 nalog, pri cemer se lahko štirikrat zmoti), obstaja tudi test celotnega tecaja, ki obsega 30 nalog (uporabnik se lahko zmoti do petkrat, da je test uspešno rešen).Vsaka tema ima na voljo gradivo za natisniti, in sicer križanke ter sezname besedišca in fraz. Ob tecaju so nastale tudi 4 animacije, ki so objavljene na vstopnem portalu: že obstojeco o Sloveniji avtoric NikeTroha in Janje Mocnik smo nekoliko prilagodili, animacije o slovenšcini, slovenski abecedi in številkah pa smo vsebinsko zasnovaleTjaša Alic, Branka Gradišar,Tanja Jerman in Jana Kete Maticic. Animacije je izdelala NikaTroha, glasbo pa tandem MahaMirko. Spletni tecaj je takoj po objavi dosegel velik odziv, do konca leta 2017, tj. v dobrih treh tednih delovanja, je imel že 2038 registriranih uporabnikov z vsega sveta, najvec iz Slovenije, ZDA, Argentine, Italije, Makedonije, Srbije ter Bosne in Hercegovine.Tudi objava informacije o tecaju na Centovi strani na Facebooku je presegla vse rekorde: dosegla je vec kot 72.000 ljudi, skoraj 7.000 jih je nanjo kliknilo, 601 uporabnik pa je objavo delil. Tecaj je bil delno sofinanciran iz projekta Izboljšanje procesa internacionalizacije slovenskega visokega šolstva (41.541,40 EUR), a ima kljub izteku projekta svetlo prihodnost: v letu 2018 nacrtujemo prevod portala in tecaja v francošcino, italijanšcino, nemšcino, rušcino, španšcino in hrvašcino, v prihodnjih letih pa tudi nadaljevanje tecaja na višjih ravneh. 4 Publikacije V okviru Zimske, Spomladanske, Poletne in Jesenske šole so izšli casopisi s prispevki udeležencev Zimopis, Dobesednik in Pošopis. Publikacije so na voljo tudi na spletu http:// centerslo.si/tecaji-za-odrasle/publikacije/. 5 Kadri Leta 2017 je v programuTecaji slovenšcine ucilo 23 uciteljic in uciteljev, od tega 17 profesorjev slovenskega jezika in 5 študentov.Vecina sodelujocih je stalnih honorarnih sodelavcev Centra. Tabela 3: Sodelavci Tecajev slovenšcine 2017 Tjaša Alic Tanja Jerman Nina Skubic Janja Ban Boris Kern Anja Strajnar Neža Bohinc Katja Krajnc Aljaž Škrlep Anja Corel Katja Kralj Helena Šter Boštjan Debelak Alenka Licen Melita Vešner Urška Gracner Andreja Markovic Magda Volk Maja Hajdinjak Staša Pisek Gita Vuga Svetlana Jandric Petra Pucnik Ob koncu vecine tecajev smo izvedli anonimno anketo, v kateri so udeleženci ocenili aktivnost pri pouku, razumljivost razlage in uporabo razlicnih metod pri posameznem ucitelju. Povprecna ocena teh dejavnosti pri vseh uciteljih je bila 4,85 (na lestvici od 1 do 5). V letu 2017 so bile na programu Tecaji slovenšcine zaposlene strokovne sodelavke Tjaša Alic (za e-vsebine), Branka Gradišar (vodja programa), Jana Kete Maticic in Tanja Jerman (vodja uciteljev). 6 Financiranje programa Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+ sofinancira Evropska komisija, in sicer 65 oz. 75 EUR na udeleženca. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju s CMEPIUS-om ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu podeljujeta štipendije za kritje šolnin zamejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev za Zimsko, Spomladansko, Poletno in Jesensko šolo. V letu 2017 je bilo podeljenih 7 štipendij za Zimsko šolo (MIZŠ: 2.835 EUR), 5 za Spomladansko (MIZŠ: 6.600 EUR), 46 za Poletno šolo (MIZŠ– bilateralni sporazumi: 11.180 EUR, MIZŠ: 2.896 EUR, Urad: 15.660 EUR) in 3 za Jesensko šolo (MIZŠ: 3.960 EUR). MIZŠ je iz sredstev za izboljšanje procesa internacionalizacije slovenskega visokega šolstva sofinanciralo tudi tecaje slovenšcine za tuje študente in visokošolske ucitelje v skupnem znesku 15.281,71 EUR ter izdelavo spletnega tecaja Slovene Learning Online (41.541,40 EUR). Iz svojih tržnih sredstev smo tudi sami podelili tri štipendije za Poletno šolo iz Štipendijskega sklada Jane Zemljaric Miklavcic (1.620 EUR). Slovenšcina za otroke in mladostnike Slovenšcina za otroke in mladostnike dr. Mihaela knez, dr. damjana kern 1 Uvod V letu 2017 sva se sodelavki programa Slovenšcina za otroke in mladostnike ob rednih dejavnostih posvecali izobraževanju uciteljev, pripravi ponatisa ucnega gradiva Križ kraž in Cas za slovenšcino ter Predlogu vkljucevanja otrok, ucencev in dijakov priseljencev v VIZ. 2 Tecaji V tecaje programa Slovenšcina za otroke in mladostnike je bilo v letu 2017 vkljucenih 224 otrok in mladostnikov, izvedli pa smo jih s pomocjo 23 honorarnih sodelavcev. Graf 1: Število udeleženih otrok in mladostnikov na tecajih slovenšcine v obdobju od 2006 do 2017 2.1 Mladinska poletna šola Od 3. do 14. julija 2017 smo v Ljubljani organizirali 12. Mladinsko poletno šolo slovenšcine, ki je potekala pod geslom »Vec stika, vec jezika«. Udeležilo se je je 120 mladostnikov iz 18 držav (Argentine, Kanade, Italije, Avstrije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Nemcije, Francije, Ukrajine, Švedske, ZDA, Egipta, Cipra, Ceške, Brazilije,Tajske in Belorusije). Najvec udeležencev (42) je bilo iz Italije, vecinoma so bili to dijaki slovenskih srednjih šol na Goriškem inTržaškem ter (nekdanji) dijaki dvojezicnega šolskega centra v Špetru v Beneciji, ki se naše poletne šole udeležujejo z organizacijsko in s financno pomocjo Inštituta za slovensko kulturo iz Benecije. 12. Mladinske poletne šole se je v spremstvu svojih voditeljev udeležila tudi skupina Rast.To so maturanti iz Argentine, ki se naše poletne šole že tradicionalno udeležujejo ob zakljucku Slovenskega srednješolskega tecaja ravnatelja Marka Bajuka, ki ga 15 let vsako soboto obiskujejo v domacem Buenos Airesu. Med preostalimi udeleženci so bili v vecjem številu udeleženi še dijaki in ucenci vecinoma iz republik bivše SFR Jugoslavije, ki so vpisani k dopolnilnemu pouku slovenšcine, ter drugi posamezniki, ki se bodisi vkljucujejo v proces organiziranega ucenja slovenšcine bodisi so v rednem ali obcasnem stiku s slovenšcino prek družine, sorodstva ali osebnega interesa.Vsi omenjeni se želijo izpopolniti v znanju slovenšcine v glavnem zato, ker želijo ohranjati jezik svojih prednikov ali pa razmišljajo o selitvi v Slovenijo ali o študiju na kateri od slovenskih univerz.V številnih primerih gre za ucence, ki imajo pri svojem rednem šolanju zaradi omejenega znanja slovenšcine težave, ter ucence, ki imajo v svoji državi zelo omejene možnosti ucenja slovenšcine. Udeležba na Mladinski poletni šoli predstavlja pomembno dopolnilo njihovega celoletnega ucenja, saj je obseg pouka slovenšcine na poletni šoli razmeroma velik (40 ur), pouk pa intenziven in v celoti prilagojen dejanskim potrebam in sporazumevalni zmožnosti ucencev. Program Mladinske poletne šole je bil oblikovan dvodelno. Dopoldanski program je bil namenjen intenzivnemu ucenju in poglabljanju jezikovnega znanja. Udeleženci so bili glede na dosežke pri razvrstitvenem testu (ki so ga v e-obliki izpolnili že pred zacetkom poletne šole) ter starost in prvi jezik razvršceni v enajst skupin. Predzadnji dan tecaja so udeleženci pisali zakljucni test, zadnji dan pa so se skupine predstavile na zakljucni prireditvi, kamor so bili povabljeni tudi starši in sorodniki udeležencev. Ustvarjanje pri pouku in vtise o Mladinski poletni šoli smo tudi tokrat zbrali v Poletniku, casopisu MPŠ. Pester spremljevalni program v popoldanskem in vecernem casu ter med vikendom je bil tudi tokrat sestavljen iz raznovrstnih kulturnih, športnih in družabnih dejavnosti ter je bil namenjen medsebojnemu druženju, seznanjanju s slovenskimi znamenitostmi in slovensko stvarnostjo ter vzpostavljanju pristnega stika s slovenskim jezikom in kulturo. Utrip Ljubljane so udeleženci spoznavali na vodenem ogledu mesta, ob obisku nekaterih kulturnih ustanov, nakupovalnega središca BTC ter ob prostih vecernih sprehodih v center mesta. Odpeljali so se tudi na izlet na Bled, med vikendom pa na dve celodnevni ekskurziji. V soboto so se sprehodili in naužili svežega zrakana Rogli tersekopali vtermahZrece.V nedeljo so se odpravilina Primorsko,kjer sosi ogledali jamo Vilenica, se kopali v slovenskem morju, za konec pa se sprehodili in si ogledali še Piran. Športno dejavni so bili med vzpenjanjem na Šmarno goro, kopanjem v Atlantisu in na športnem turnirju, kjer so se lahko ekipno preizkusili v razlicnih športih. Tudi letos je skupina maturantov iz Argentine za udeležence MPŠ in zunanje povabljene pripravila kratek kulturni program, ki je vseboval tipicne argentinske plese, slovenske melodije in recitacije. Skupaj z udeleženci Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture so si ogledali gledališko predstavo Rokova modrina. Glasbeni vecer so oblikovali mladi glasbeni gostje (Manca Cerar – vokal, Marko Drnovšek – tolkala, Jure Brunšek – bas in Lovro Frelih – klavir), ki so se predstavili spopularnimi svetovnimiin slovenskimi popevkami.V okviru filmskega vecerapa so si ogledali slovenski film Pojdi z mano. Tabela 1: Spremljevalni program 12. Mladinske poletne šole slovenšcine Slovenšcina za otroke in mladostnike od 15.00 Izlet na Primorsko Prihod udeležencev, ki stanujejo v DDB 19.00 Sestanek s starši, predstavniki skupin (DDB) 8.30 Otvoritev (SVŠGL) 9.30-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGL) 15.00 Ogled Ljubljane 20.00 Spoznavni vecer (DDB) 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGL) 15.00 Ponedeljkove delavnice 20.00 Sprehod v mesto 9.00-12.30 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGL) Jezikovni tecaj (SVŠGL) 14.00 14.30 Pohod na Šmarno goro Turnir v odbojki/nogometu (SVŠGL) 20.00 20.00 Ogled slovenskega filma Pojdi z mano Družabni vecer (DDB) 9.00-12.30 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGL) Jezikovni tecaj (SVŠGL) 14.00 14.30 Izlet na Bled Popoldne v BTC-ju 20.00 20.00 Glasbeni vecer (DDB) Nastop slovenskih dijakov iz Argentine (DDB) 9.00-12.30 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGL) Jezikovni tecaj (SVŠGL) 14.30 14.30 Kopanje Kopanje 20.00 20.00 Ogled gledališke predstave (Mladinsko gledališce) Zakljucni vecer 9.00-12.30 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGL) Jezikovni tecaj (SVŠGL) 14.30 12.30 Popoldne v Ljubljani Zakljucek MPŠ s starši udeležencev: predstavitev 20.00 skupin in podelitev potrdil Družabni vecer (DDB) Izlet na Roglo Slovenšcina za otroke in mladostnike Ob koncu Mladinske poletne šole smo izvedli anonimno anketo, v kateri so imeli ucenci možnost oceniti aktivnosti pri pouku, razumljivost razlage in uporabo razlicnih metod pri posameznem ucitelju, hkrati pa tudi organizacijo in izvedbo Mladinske poletne šole. Oboje je bilo ocenjeno kot zelo dobro. Povprecna ocena lektorjev je bila 4,62, povprecna ocena dodatnih dejavnosti pa 4,2 (najvišja možna ocena je bila v obeh primerih 5).Vecinoma so ugotavljali, da so se na Mladinski poletni šoli veliko novega naucili, se zabavali in spoznali krasne ljudi. Navdušeni so nad Ljubljano in obiskanimi slovenskimi kraji.Všec jim je bilo delo po skupinah, pohvalili so zlasti izlete, delavnice, športne aktivnosti ter tudi to, da so imeli ves cas možnost spoznavati in se družiti z vrstniki iz drugih držav. Izrazili so navdušenje nad celotnim potekom in ekipo sodelavcev Mladinske poletne šole ter svoj prihod napovedali tudi za naslednje leto. Graf 2: Povprecna ocena lektorjev, ki so poucevali na 12. Mladinski poletni šoli slovenšcine 2.2 Tecaji za dijake v zamejstvu Vecina udeležencev je bivala v Dijaškem domu Bežigrad, pouk pa je potekal v prostorih Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana (Kardeljeva plošcad 28a). Z obema ustanovama že vec let zelo uspešno sodelujemo. Izvedbo 12. Mladinske poletne šole slovenšcine sta tudi tokrat v obliki podeljenih štipendij (42 štipendij za tecaj in bivanje ter 46 štipendij za tecaj) financno podprla MIZŠ ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Inštituciji s tem omogocata, da organizatorji lahko pripravimo kakovosten program in ga ponudimo velikemu številu slovenskih mladostnikov, ki živijo zunaj slovenskih meja. Mnogim od njih je s tem dana možnost, da se slovenskega jezika prvic zacnejo uciti sistematicno, drugim pa, da poglabljajo svoje znanje slovenskega jezika v okolju, kjer se jezik govori, obenem pa se pobližje seznanijo tudi s slovensko kulturo in domovino svojih prednikov. Intenzivni tedni slovenšcine za dijake slovenskih, dvojezicnih ter nekaterih drugih zamejskih šol, ki ponujajo možnost ucenja slovenšcine, so postali stalnica tako v ponudbi našega programa kot tudi v ucnih nacrtih šol, ki že vec let prihajajo v Ljubljano.Ti tedni so vsebinsko zasnovani v sodelovanju z ucitelji slovenšcine, ki skupine dijakov najveckrat tudi spremljajo. Na podlagi njihovih želja oblikujemo 30-urni program, ki ga izvajajo sodelavci Centra za slovenšcino ali drugi strokovnjaki s podrocja slovenistike. Osredotocimo se zlasti na pomoc pri zacetnem ali nadaljevalnem ucenju slovenšcine, intenzivno pripravo na maturo iz slovenskega jezika, literarni pouk, tecaj konverzacije … Popoldanski program za ucence vecinoma organizirajo maticni ucitelji, Center za slovenšcine pomaga pri rezervaciji prenocišca in restavracij, kjer se prehranjujejo. Tovrstni tedni predstavljajo pomembno dopolnitev siceršnjega pouka slovenšcine, ki so ga ucenci oziroma dijaki deležni v svojih šolah ali pri dopolnilnem pouku. Poleg možnosti za intenzivno ucenje slovenšcine v razredu, ki je prilagojeno njihovemu nivoju znanja, je prednost teh tednov tudi to, da zacutijo in imajo možnost pridobljeno znanje nadgraditi z uporabo slovenšcine v okolju, kjer se jezik dejansko govori.To se je izkazalo kot izjemno pomembno tako z vidika usvajanja in izpopolnjevanja v jeziku kot tudi z vidika motivacije za ucenje, kar dodatno lajša tudi delo pri rednem pouku. V letu 2017 smo izvedli tri intenzivne tecaje za 104 ucence šestih razlicnih srednjih in višjih šol, ki delujejo na avstrijskem Koroškem: . od 30. januarja do 3. februarja 2017 za dijake Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu (43 dijakov), . od 6. do 10. februarja 2017 za dijake Dvojezicne zvezne trgovske akademije v Celovcu (33 dijakov) in za dijakeVišje šole za gospodarske poklice in Strokovne gospodarske šole Št. Peter iz Šentjakoba v Rožu (10 dijakov), . od25.do29.septembra2017zadijakeizGimnazijeAlpeJadraninTrgovskeakademije izVelikovca (18 dijakov). Za Zvezno gimnazijo in Zvezno realno gimnazijo za Slovence v Celovcu že od leta 2007 organiziramo intenzivne tedne za dijake 7. razreda (predzadnji letnik gimnazije), ki teden v Ljubljani izkoristijo kot pripravo na maturo iz slovenšcine. Poleg jezikovnega pouka jim organiziramo tudi razlicne delavnice, s pomocjo katerih spoznavajo slovensko literaturo ter razširjajo svoje vedenje o drugih temah, ki jim bodo koristile pri opravljanju mature iz slovenšcine.V letu 2017 smo za njih izvedli sledece delavnice: o sodobnem slovenskem romanu jih je poucila dr. Alojzija Zupan Sosic, z jezikovnimi viri, ki obstajajo za slovenšcino, jih je seznanil dr. Boris Kern, znacilnosti besedilne vrste komentar pa jim je predstavila dr.Tina LengarVerovnik. Ogledali so si tudi gledališko predstavo Cudežna terapija. Preostale šole na intenzivni teden v Ljubljano vecinoma pošiljajo dijake prvih letnikov, ki jim teden v Ljubljani predstavlja eno od zacetnih spodbud pri ucenju. Za njih organiziramo vecinoma jezikovni pouk, pri katerem se v majhni skupini izpopolnjujejo v znanju. Pred zacetkom tecaja jim pošljemo uvrstitveni test, s pomocjo katerega jih uvrstimo v ustrezne skupine. Izvedbo tecajev že od vsega zacetka financno podpira ZRSŠ oz. MIZŠ. Dijakom treh šol: slovenski gimnaziji in dvojezicni trgovski akademiji iz Celovca ter višji šoli za gospodarske poklice iz Šentpetra krijejo stroške bivanja, stroške tecaja in prevoza pa morajo placati sami. Dijaki izVelikovca (Gimnazija Alpe JadranVelikovec in Zvezna trgovska akademijaVelikovec) pa morajo v celoti sami poskrbeti za financiranje tecaja, zato se glede števila ur in poteka tecaja sproti dogovarjamo v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Graf 3: Število udeležencev tecajev za dijake iz zamejstva v obdobju od 2008 do 2017 Slovenšcina za otroke in mladostnike 2.3 Tecaj slovenšcine za dijake priseljence Projekti 3.1 EVA Jeseni (od 3. 10. do 9. 11.) smo organizirali 30-urni popoldanski tecaj slovenšcine za ucence priseljence. Kljub precejšnjemu povpraševanju sta se ga udeležila le dva ucenca, kar je ponovno pokazalo na to, da placljivi tecaji (v primerjavi z brezplacnimi, ki so bili bogato obiskani in o katerih smo porocali v porocilih v preteklih letih) za priseljence niso dovolj dostopna oblika ucenja slovenšcine.Tovrstne tecaje bomo sicer ohranili v svoji ponudbi, hkrati pa si bomo prizadevali najti tudi možnost sofinanciranja, ki bi ucecim se omogocila, da bi se jih udeležili. Delo pri projektu Izzivi medkulturnega sobivanja (gl. v nadaljevanju) je namrec ponovno pokazalo, da je dodatna pomoc pri ucenju slovenšcine kot drugega jezika v slovenskih šolah nujno potrebna. Avgusta 2017 smo se prijavili na razpis MIZŠ za izvedbo nacionalne evalvacijske študije z naslovom Evalvacija modelov ucenja in poucevanja slovenšcine kot drugega jezika za ucence in dijake, ki jim slovenšcina ni materni jezik, in uspešno pridobili projekt. Z delom na projektu smo zaceli konec novembra, ko smo prejeli obvestilo o izbiri izvajalca. Namen raziskave je ugotoviti, kako poteka ucenje slovenšcine kot drugega jezika v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, s katerimi dejavnostmi in strategijami jim šole pri tem pomagajo, kateri modeli oz. primeri dobre prakse so se pri tem izoblikovali in kolikšno stopnjo bralne zmožnosti dosegajo ti ucenci in dijaki v primerjavi z domacimi govorci. Zacetne dejavnosti pri projektu so bile povezane predvsem s pridobivanjem statisticnih podatkov o ucencih in dijakih priseljencih iz baz Statisticnega urada in pristojnega ministrstva, pripravljen pa je bil tudi osnutek treh vprašalnikov z obsežnim naborom odprtih in polodprtih vprašanj za tri ciljne publike – ravnatelje oz. svetovalne delavce šol, ucitelje, ki izvajajo dodatno strokovno Slovenšcina za otroke in mladostnike pomoc pri ucenju slovenšcine, in ucitelje drugih predmetov. Pri projektu sodelujejo Damjana Kern, Ina Ferbežar, Marko Stabej in Mihaela Knez (vodja raziskave). 3.2 Izzivi medkulturnega Strokovna skupina za pripravo Predloga vkljucevanja otrok priseljencev, ki deluje v okviru sobivanja ESS projekta Izzivi medkulturnega sobivanja – Za medkulturno sobivanje, katere clanica je tudi Mihaela Knez, je v tem letu pripravila osnutek Predloga programa vkljucevanja otrok priseljencev v vrtcu, osnovni in srednji šoli. Predlog je za multiplikatorje, ki so zaposleni na projektu in otrokom nudijo pomoc pri jezikovnem in socialnem vkljucevanju v vrtce in šole, predstavljal strokovno podlago in tudi organizacijski okvir za delo z ucenci. Center je pri pripravi pomagal s svojimi izkušnjami in za multiplikatorje na povabilo koordinatorjev projekta izvedel tudi izobraževanje s podrocja slovenšcine kot drugega jezika – 30. 1. je Mihaela Knez v Zrecah izvedla predavanje z naslovom Ucenje slovnice pri ucencih v 3.VIO, 22. junija pa pedagoško delavnico za delo s Centrovim ucnim gradivom Cas za slovenšcino 1 in 2 (od priprave, nacrtovanja ure do izvedbe in evalvacije). Uciteljem so bili posredovani tudi ucni nacrti za poucevanje slovenšcine kot drugega jezika za vrtec, 1., 2. in 3.VIO, ki so nastali v projektu ESS in so jim služili kot podlaga za nacrtovanje pouka. 3.3 Objem Konec leta 2016 smo se vkljucili v ESS projekt OBJEM, ki ga koordinira Zavod RS za šolstvo. CSDTJ je bil k projektu povabljen z zelo omejenim financnim deležem (12.000 EUR), dejavnosti, ki naj bi jih izvajal, pa so predvidene šele v letih 2021 in 2022. Cilj projekta je razvijati štiri vsebinska podrocja: . bralna pismenost in razvoj slovenšcine (ucni jezik, zmanjšanje razlik med spoloma, ranljive skupine, motivacija za branje), . pripomocki za prepoznavanje ravni bralne pismenosti v predšolskem obdobju ter v 2. in 3.VIO OŠ, . slovenšcina kot drugi jezik (za priseljence, begunce, Rome ter za otroke, ki uporabljajo znakovni jezik) in . šolska knjižnica. 3.4 Slovenšcina v Kanalski Mihaela Knez se je 18. 10. na povabilo trbiške obcine udeležila sestanka Delovne skupine za dolini ustanovitev vecjezicne šole v Kanalski dolini in pripravila osnutek jezikovnih ciljev, ki naj bi jih uceci se dosegli na posamezni stopnji izobraževanja kot izhodišce za zacetek programa v VIZ. Izobraževanje Izobraževanje uciteljev, ki poucujejo slovenšcino kot drugi in tuji jezik, je tudi v letu 2017 predstavljalo pomemben del dejavnosti programa. Izobraževalni seminarji so potekali tako v okviru Centra za slovenšcino drugi in tuji jezik oz. Filozofske fakultete kot tudi v sodelovanju z drugimi inštitucijami. 4.1 Izobraževanja v Sodelavki programa sva bili kot predavateljici povabljeni na Seminar za ucitelje, ki poucujejo Sloveniji dopolnili pouk slovenskega jezika in kulturo. 27. marca sva izvedli 8-urne priprave za ucitelje, ki so bili na novo izbrani za poucevanje v oddelkih dopolnilnega pouka slovenšcine v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, na Švedskem in na Hrvaškem, Mihaela Knez je 29. marca z ucitelji izvedla še 4-urno jezikovno delavnico, septembra pa še priprave za novo uciteljico v Cakavcu na Hrvaškem. Sodelavki sva sodelovali tudi pri letnem seminarju ZRSŠ za ucitelje iz Porabja, ki je potekal konec junija. Uciteljem sva v 8-urni delavnici predstavili delo z novima ucnima gradivoma Cas za slovenšcino in Križ kraž. 29. marca je Mihaela Knez v poucevanje slovenšcine kot drugega jezika uvedla še novo uciteljico na Hrvaškem, gospo Nejo Cafuta. Na povabilo Inštituta za narodnostna vprašanja in Centra za šolske in obšolske dejavnosti, ki vodi ESS projekt Skupaj za znanje – izvajanje aktivnosti podpornih mehanizmov pridobivanja znanja za pripadnike romske skupnosti, je 10. maja Mihaela Knez izvedla 4-urno predavanje za romske pomocnike, katerih naloga je nuditi potrebno podporo romskim otrokom, ki so vkljuceni v vrtce in šole. Predavanje je potekalo kot eno od rednih srecanj in usposabljanj, ki potekajo v okviru projekta. Predstavljeni so jim bili nekateri pristopi pri poucevanju slovenšcine kot drugega jezika in ucno gradivo, s katerim si lahko pri tem pomagajo. Kot lansko študijsko leto smo se tudi v tem letu s svojimi vsebinami vkljucili v program stalnega strokovnega izpopolnjevanja KATIS ter sodelovali na rednih izobraževanjih CSDTJ (prim. program Izobraževanje). 4.2 Sodelovanje s šolami v Sodelavki programa sva bili povabljeni k izvedbi 73-urnega izobraževanja uciteljev v zamejstvu slovenskih vrtcih in šolah na Goriškem ter v Državni vecstopenjski šoli s slovensko­ italijanskim dvojezicnim poukom Pavel Petricic v Italiji. Izobraževanje pod krovnim naslovom Didaktika za kompetence, inovacije v metodologiji in razvoj kljucnih kompetenc: poucevanje–ucenje slovenšcine kot J2 je v skladu s predvidenim programom potekalo od 19. junija do 28. septembra 2017, in sicer za vsako ciljno publiko posebej. 5 Sodelovanje na posvetih in konferencah 6 Ucna gradiva 7 Sodelovanje v komisijah Vzgojiteljicam in vzgojiteljem smo v prvi polovici izobraževanja predstavili nove didakticne pristope pri poucevanju slovenšcine kot drugega jezika v vrtcu ter ucni gradivi Križ kraž in Slika jezika, ki sta nastali na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Predavanja smo ponazorili s prakticno demonstracijo razlicnih aktivnosti in udeležence izobraževanja seznanili z nekaterimi novejšimi strokovnimi spoznanji in teoreticnimi izhodišci, potrebnimi za poucevanje in preverjanje znanja slovenšcine. Druga polovica izobraževanja je bila namenjena pripravi konkretnega nacrta dela z otroki govorci slovenšcine kot drugega jezika.Vzgojitelji so osnutke letnega nacrta pripravili po skupinah in jih nato drug drugemu predstavili. Tudi izobraževanje za ucitelje in uciteljice v osnovni šoli je bilo zasnovano dvodelno. V prvem delu smo jih seznanili z novimi didakticnimi pristopi pri poucevanju slovenšcine, še zlasti pri razvijanju slovnicne zmožnosti, izpostavili smo tudi dejavnosti, s katerimi pri ucencih razvijamo zmožnost rabe t. i. akademskega jezika.V drugem delu izobraževanja so ucitelji ob pomoci predavateljice izoblikovali konkreten nacrt dela z ucenci za vsak posamezen razred. Cilj izobraževanja je bila dvojen – ucitelje usposobiti za sistematicno nacrtovanje jezikovnega pouka glede na sporazumevalno zmožnost ucencev ter jih hkrati senzibilizirati tudi za timsko delo in skupno (usklajeno) nacrtovanje dejavnosti v šoli. Uciteljicam in uciteljem v nižjih in višjih srednjih šolah smo predstavili nekatere nove pristope pri poucevanju slovenšcine kot drugega jezika, in sicer delo z besedilom pri pouku slovenšcine in drugih predmetih ter nacrtovanje in nadgrajevanje slovnicnih vsebin pri pouku slovenšcine. Kot primer smo izpostavili obravnavanje besednega reda pri ucenju slovenšcine od zacetnih do izpopolnjevalnih stopenj ucenja slovenšcine. Na podlagi prikazanega primera in splošnih predavanj so ucitelji v skupinah oblikovali osnutek enotnega ucnega nacrta slovenšcine za nižjo in višjo srednjo šolo. Uciteljem so bili predstavljeni tudi nekateri pomembni jezikovni dokumenti (Skupni evropski jezikovni okvir, Sporazumevalni prag za slovenšcino) in nova ucna gradiva (Cas za slovenšcino 1 in 2 ter Oblike v oblakih), ki so jim lahko v pomoc pri oblikovanju pouka in ucnega nacrta za ucence oz. dijake govorce slovenšcine kot drugega jezika. Udeleženke in udeleženci izobraževanja so pri posameznih delavnicah in predavanjih lepo sodelovali. Ker je del izobraževanja potekal septembra, ko se je pouk že zacel, so nekatere dejavnosti in strategije, predstavljene na srecanjih, tudi sami poskusili izvesti v svojem razredu in bili pri tem uspešni. Predavateljici sva jih skušali spodbuditi k cim bolj natancnemu in premišljenemu nacrtovanju pouka, pri cemer je uciteljeva pozornost usmerjena v trenutno sporazumevalno zmožnost ucencev in njihove jezikovne potrebe. Sodelavki programa sva s svojim prispevkom nastopili na 25. Mednarodni slavisticni konferenci v spomin sv. Cirila in Metoda, ki je od 18. do 19. maja 2017 potekala na Univerzi Ivana Franka v Lvivu v Ukrajini. Damjana Kern je nastopila s prispevkom Slovenšcina na avstrijskem Koroškem, Mihaela Knez pa s prispevkom Med ucenjem novega jezika okolja in ohranjanjem materinšcine – Dopolnilni pouk ukrajinskega jezika in kulture v Sloveniji. Mihaela Knez je za študente slovenistike v Kievu izvedla predavanje Besedni red v slovenšcini. Poleti in jeseni so bile pripravljene korekture in ponatis ucnih gradiv Slika jezika, Križ kraž, Cas za slovenšcino 1 in Cas za slovenšcino 2. Ucbeniško gradivo je tako odslej v tiskani obliki po neprofitni ceni dostopno tudi v knjigarnah. 18. decembra – ob svetovnem dnevu migrantov – sva sodelavki programa organizirali predstavitev ponatisnjenih ucnih gradiv, ki se je je udeležilo 18 uciteljev. Soavtorji gradiva (M. Knez, D. Kern in M. Klemen) smo udeležencem predstavili razlicne možnosti uporabe gradiva v razredu. Sodelavki programa sva tudi letos kot clanici komisij sodelovali z inštitucijami, pristojnimi za šolstvo. Mihaela Knez je clanica Komisije za ucitelje slovenšcine v tujini, Damjana Kern je clanica mešane komisije za sodelovanje na podrocju šolstva med Ministrstvom RS za šolstvo in šport in Deželnim šolskim svetom za Koroško, Komisije za pripravo avstrijske standardizirane mature iz maternega jezika ter clanica Komisije za izbor jezikovnih asistentov na avstrijskem Koroškem. Sodelavci programa Dejavnosti v programu smo izvedli s pomocjo naših zunanjih sodelavcev. Lektorji Asistenti Maja Bracika Pišcanc Anja Cevzar Jasna Cernjak Manca Cernivec Mateja Eniko Maja Đevic Tina Jugovic Miša Bitenc Herncic Boris Kern Mateja Klinc Katja Kralj Tjaša Kocjan Irina Lešnik Maja Kos Vito Poredoš Lucija Pikš Helena Šter Roman Kralj Maja Urbanc Tanja Senica Anja Košir Maja Đevic Sklep Program Slovenšcina za otroke in mladostnike združuje dejavnosti s podrocja poucevanja slovenšcine kot drugega in tujega jezika otrok in mladostnikov.Te segajo od svetovalnega dela, izobraževanja uciteljev in izvajanja tecaje do razvojno-raziskovalnega dela. Zlasti slednje je v veliki meri odvisno od projektnih sredstev. Izpitni center dr. ina Ferbežar 1 Udeležba na izpitih iz znanja slovenšcine V letu 2017 je bilo v okviru programa Slovenšcina kot drugi in tuji jezik (SDTJ) izvedenih skupaj 2.992 izpitov (404 vec kot v letu 2016). Razpored po ravneh kaže graf 1. Graf 1: Udeležba na izpitih iz znanja slovenšcine po ravneh Po Uredbi o nacinih in obsegu zagotavljanja programov pomoci pri vkljucevanju tujcev, ki niso državljani Evropske unije (Uredba) se je izpita na osnovni ravni v letu 2017 udeležilo 777 kandidatov in kandidatk (približno 28 % vseh na osnovni ravni, v letu 2016 40 %). Število kandidatk in kandidatov v zadnjih petih letih kaže graf 2. Graf 2: Porast udeležbe na izpitih 3500 v zadnjih 5 letih 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 2013 2014 2015 2016 2017 Osnovna 2588 2992 2064 2782 1927 1851 2476 1911 1559 1652 Vsi Trend narašcanja se bo po navedbah sektorja za državljanstvo na ministrstvu za notranje zadeve še nadaljeval, o velikih potrebah po ustreznih kadrih pa porocajo tudi delodajalci (še posebej v turisticnem sektorju). Namen opravljanja izpita se (podatki o tem se zbirajo ob prijavi na izpit), kot to velja za vsa leta doslej, razlikuje glede na raven: na osnovni ravni prevladuje državljanstvo (71 %), na višji ravni zaposlitev (63 %) in šolanje (25 %), na ravni odlicnosti pa zaposlitev (93 %). Na osnovni ravni delež tistih, ki potrdilo o znanju slovenšcine potrebujejo za delo, med leti ostaja razmeroma stabilen (okoli 10 %). Graf 3: Razlogi za udeležbo na 100 93 izpitu po ravneh (v %) 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Delo Držav. Šola Zasebno Ni podatka 63 71 25 9 5 9 11 8 0 1 1 1 1 2 Odlicnost Višja Osnovna Izpitni center 1.1 Izpitni roki in izvajalci 1.2 Uspešnost na izpitih Graf 4: Uspeh v % po ravneh V letu 2017 so bili na osnovni ravni štirje redni izpitni roki in pet izrednih izpitnih rokov. Vecino so jih izvedli zunanji izvajalci – v letu 2017 jih je bilo 13, in sicer 2.491 izpitov (nekaj manj kot 90 % vseh izpitov na osnovni ravni).Tudi izpit na višji ravni je bil izveden v štirih izpitnih rokih, izpiti na ravni odlicnosti pa na dveh rednih in enem izrednem. Izpiti na višji ravni in na ravni odlicnosti se zaradi majhnega števila kandidatov izvajajo samo v Izpitnem centru (IC).V IC smo poleg tega izvedli še 17 individualnih izpitov. Uspešnost na izpitih kaže graf 4. Osnovna Višja Odlicnost 31 54 44 69 46 56 0 20 40 60 80 100 Opravil Ni opravil Osnovna raven: Kandidati in kandidatke, ki se udeležujejo programa Zacetna integracija priseljencev (ZIP), na izpitu iz znanja slovenšcine na osnovni ravni v primerjavi z drugimi dosegajo boljši uspeh (11 % vec jih je na izpitu uspešnih). Graf 5: Uspeh kandidatov, ki se izpita udeležujejo po Uredbi, v primerjavi z drugimi Brez ZIP ZIP 51 62 49 38 0 20 40 60 80 100 Opravil Ni opravil Udeležba na tecaju torej povecuje možnosti uspeha na izpitu. Želeli bi si, da bi bila razlika med tistimi, ki se tecaja udeležijo, in tistimi, ki se ga ne, vecja. Razlogi za le 11-odstotni razkorak so lahko razlicni: ali 180-urni obseg tecaja ne zadostuje, ali je problem v izvedbi, ali pa je problem tudi pomanjkljiva jezikovna zmožnost kandidatk in kandidatov v prvem jeziku, ki bi omogocala prenesti znanje iz prvega jezika (J1) tudi v novi jezik. Ko govorimo o pismenosti, gre namrec za prenosljiva znanja. Bližina jezikov (velika vecina kandidatov in kandidatk izvira iz nekdanjih jugoslovanskih republik in govorijo katerega od slovenšcini sorodnih jezikov) omogoca pozitivni prenos pri receptivnih znanjih, branju in poslušanju, iz rezultatov pri pisanju pa to ni razvidno (gl. graf 6), prav nasprotno, domnevamo, da bi imelo veliko kandidatk in kandidatov težave pri pisanju tudi v svojem J1. Primerjava med uspehom kandidatk in kandidatov zadnjih treh let (od uveljavitve programa Slovenšcina kot drugi in tuji jezik) kaže podobne rezultate pri posameznih podtestih na izpitu na osnovni ravni. Višja raven in raven odlicnosti: Iz grafa 4 lahko razberemo, da na višji ravni vec kot polovica kandidatov na izpitu ni uspešnih, na ravni odlicnosti pa je takih vec kot dve tretjini. Zlasti za raven odlicnosti izkušnje kažejo, da se kandidati, vecinoma gre za zdravnike, prehitro odlocajo za udeležbo na izpitu, nato pa se izpita udeležujejo na vsakem izpitnem roku in tudi vmes (individualno opravljanje).Tu velja zapisati, da od januarja 2017 velja nov zakon o zdravniški službi, ki za zdravnike doloca raven znanja C1 SEJO, od tod tudi velik porast kandidatk in kandidatov na izpitu na ravni odlicnosti (z 19 v letu 2016 na 90 v letu 2017). Prav v zvezi z ravnjo odlicnosti velja omeniti najrazlicnejše pritiske na IC zaradi neuspeha – tako samih kandidatov kot njihovih delodajalcev in drugih deležnikov. Drugo delo 2.1 Priprava izpitnih gradiv Priprava izpitnih gradiv je potekala v dveh delovnih skupinah: ena je pripravljala gradivo za osnovno raven, druga gradivo za višjo raven in raven odlicnosti; skupini se srecujeta približno enkrat mesecno. 2.2 Statisticna obdelava Statisticna obdelava rezultatov se od leta 2015 izvaja v Centru za psihološko merjenje in svetovanje pri Oddelku za psihologijo FF, in sicer za osnovno raven (kvantitativnih analiticnih postopkov zaradi majhnega števila kandidatov ni mogoce izvesti za izpite na obeh višjih ravneh), revidiranje nalog in njihovo umešcanje v banko nalog pa izvajamo v IC (v sodelovanju z avtorji izpitnih gradiv). 2.3 Spremljanje izvajalcev Spremljanje izvajalcev izpitov je potekalo na tri nacine: izpitov . Z obiski: strokovne delavke IC smo med izvajanjem izpitov obiskale 10 ustanov, vsi izvajalci so dobili ustrezno povratno informacijo o izvedbi.Tri izvajalce bomo obiskali v letu 2018. . S sprotno povratno informacijo o ocenjevanju pisne produkcije (drugo in po potrebi tretjo oceno zagotovi IC) zunanjim izvajalcem. . S preverjanjem zanesljivosti ocenjevanja: vsi testatorji so po dvakrat ocenjevali pisne in govorne produkcije. Analiza je bila predstavljena na seminarju, vsak izmed testatorjev pa je dobil individualno povratno informacijo o tem, ali oz. koliko odstopa od t. i. referencnega ocenjevanja. Rezultati so skrb zbujajoci, kar pomeni, da mora IC še v vecji meri poskrbeti za ustrezne standardizacijske postopke. 2.4 Izvedba seminarjev V letu 2017 smo izvedli naslednje seminarje: . Za izvajalce izpita na osnovni ravni sta bila izvedena dva seminarja, in sicer maja in novembra. . Februarja je bil izveden seminar za nove testatorje. . Dva seminarja o preverjanju znanja sta bila izvedena za zunanje uporabnike (v okviru stalnega strokovnega usposabljanja na CPI FF). 2.5 Zunanja evalvacija Zunanja evalvacija je potekala od septembra 2016 do junija 2017 in se zakljucila z obiskom evalvatorja Henka Kujiperja (ALTE). Evalvator je ocenil, da izpiti iz znanja slovenšcine na vseh treh ravneh izpolnjujejo vse zahtevane standarde kakovosti in predlagal, da se jim podeli znak kakovosti. Zank kakovosti je IC za izpite prejel oktobra 2017 za dobo petih let. 2.6 Mednarodno Strokovni sodelavki Ina Ferbežar (clanica Izvršnega in Strokovnega odbora združenja ALTE) sodelovanje in Petra Likar Stanovnik sta se udeležili konference ALTE maja v Bologni in rednega srecanja združenja oktobra v belgijskem Leuvenu. 2.7 Projekti Projekt Erasmus+ Prostovoljci v jezikovnem izobraževanju priseljencev: vloge in kompetence (VIME) je že prinesel nekaj konkretnih rezultatov: . Januarja so bili izvedeni še zadnji intervjuji z deležniki (skupaj 28). . Na strokovnem posvetu v Žalcu (drugi slovenski partner v projektu) je bil aprila pripravljen osnutek modela za ucinkovito sodelovanje med poklicnimi ucitelji in prostovoljci. . Izdelana so bila orodja za izbiro vlog prostovoljcev in »profiliranje« priseljencev. . Izdelani so bili moduli usposabljanja za razlicne vloge prostovoljcev. . Sestanka partnerjev v projektu novembra v Londonu sta se udeležili Petra Likar Stanovnik in Ina Ferbežar. Izpitni center 3 Kadrovske zadeve Junija 2017 se je kot strokovna sodelavka na IC v celoti zaposlila Petra Likar Stanovnik (do tedaj tretjinsko zaposlena na programu založništvo), Nataša Pirih Svetina, ki je bila na IC zaposlena polovicno, pa je odšla na drugo delovno mesto. Od avgusta do decembra je zaradi bolniške odsotnosti strokovne sodelavke Lidije Jesenko administracijo IC vodila NinaTramšek (honorarna sodelavka); decembra pa je Lidija Jesenko delovno razmerje s FF sporazumno prekinila. 4 Nacrti Nekaj nacrtov, ki jih IC ni uspelo uresniciti v letu 2017, se prenaša v leto 2018/19.To je umestitev govornih produkcij na osnovni ravni in postavitev (oz. preveritev) mejne vrednosti.Ta projekt je bil nacrtovan že za potrebe zunanje evalvacije, a ga zaradi drugih nujnih nalog v IC nismo mogli izpeljati. Med projekte, ki bi jih morali že zaceti, sodi tudi (samo)evalvacija izpitov na višji ravni in na ravni odlicnosti z umešcanjem nalog in produkcij na ravni SEJO (preverjanje ustreznosti ocenjevalnih meril). Naloge, ki jih poleg navedenega nacrtujemo za leto 2018, pa obsegajo: . Razvoj jezikovnega testa za zdravnike. . Razvoj testa za otroke in mladostnike (ob spremembah zakonov o osnovni šoli in gimnaziji, ki predvideno dodatno poucevanje slovenšcine ucencem in ucenkam dodeljuje na podlagi njihovega predznanja). . Izdelavo gradiva za pripravo na izpite. . Anketo o ocenjevalnih merilih za testatorke in testatorje in anketo o »življenjskosti« izpitnih nalog za kandidatke in kandidate. Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika dr. nataša Pirih svetina, Matej klemen, dr. Mihaela knez 1 Uvod Leto 2017 je bilo tudi za program Izobraževanje Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik še bolj kot predhodno zaznamovano z uveljavljanjem univerzitetne strategije internacionalizacije. S 1. 7. 2017 se je na novo delovno mesto lektorice za slovenšcino na Oddelku za slovenistiko zaposlila Nataša Pirih Svetina, ki jo je na delovnem mestu vodje Izobraževanja s 1. 9. 2017 nadomestil Matej Klemen, zaposlen tudi na programu Založništvo. 2 Usposabljanja za V prvi polovici leta so se v okviru programa izvajale predvsem že ustaljene dejavnosti. zaposlene na Centru in Tradicionalni junijski dvodnevni izobraževalni seminar je potekal v sredo, 28., in cetrtek, za izvajalce programov 29. junija 2017. Kot obicajno je zajemal jezikovne, pedagoško-didakticne, splošno kulturne Centra za slovenšcino kot in literarnovedne teme (naslovi predavanj in delavnic: Po poteh slovenske popularne drugi in tuji jezik glasbe, Štirideset let punka sploh in malo manj pri nas, Teritorij kulture: od velicastnosti do trivialnosti, Literarnozgodovinska orodjarna ali literatura v objemu wikijev, Slavist, jetnik, vozac, vohun: simulirane identitete na Filozofski fakulteti v povojnem obdobju, Jezikovna Slovenija – predstavitev spletnega portala). Sodelovalo je 10 predavateljev, udeležilo pa se ga je 68 udeležencev. V sklopu seminarja so bile predstavljene tudi dolgo pricakovane slovnicne preglednice Oblike v oblakih, njihove avtorice (Tanja Jerman, Mihaela Knez, Andreja Ponikvar) pa so ob predstavitvi pripravile tudi delavnico Vesele oblike – kako na privlacen nacin utrjevati slovnico pri pouku slovenšcine. Uciteljem, ki poucujejo slovenšcino na lektoratih slovenšcine na univerzah v tujini, sta posebej namenjeni avgustovsko izobraževalno srecanje in decembrsko prednovoletno srecanje – pri pripravi in izvedbi katerih sta sodelovala tudi zaposlena na programu Izobraževanje –, ti sta predstavljeni v porocilu STU, prav tako so v porocilu Izpitnega centra predstavljeni seminarji, ki so bili v letu 2017 izvedeni za testatorje, to je izpraševalce in ocenjevalce na izpitih iz znanja slovenšcine. Oživili smo izobraževalna srecanja s primeri dobre prakse za lektorje, ki poucujejo na tecajih v Sloveniji: 25. 11. 2017 je Matej Klemen izvedel izobraževanje o uporabi video posnetkov pri pouku slovenšcine kot drugega in tujega jezika. 3 Izvedba izobraževalnih Center za slovenšcino je v letu 2017 ponovno gostil pedagoške delavce s slovenskih dejavnosti za razlicne izobraževalnih ustanov v Italiji, ki so na podlagi dolocil Osimskih sporazumov upraviceni narocnike do enoletnega usposabljanja v jeziku in stroki na visokošolskih izobraževalnih ustanovah v Sloveniji. Spomladi 2017 je svoje izobraževanje zakljucila 13. generacija štipendistov, jeseni pa je s seminarjem na Centru zacela 14. generacija osmih štipendistk. Po spoznavnem septembrskem srecanju na MIZŠ smo z novo generacijo s seminarjem in spremljevalnimi dejavnostmi zaceli oktobra 2017, seminar pa se nadaljuje spomladi 2018. Program je bil oblikovan glede na potrebe in želje štipendistk in zajema jezikovne, foneticne in retoricne vaje, delo z elektronskimi viri, teme s podrocja metodike in didaktike slovenšcine kot drugega jezika, medkulturnosti, poucevanja jezika in kulture ter medpredmetnega povezovanja. Izvajajo ga zaposleni na Centru za slovenšcino in njegovi zunanji sodelavci. Ob tem smo pripravili tudi spremljevalni program s poudarkom na Plecnikovem (2017) in Cankarjevem (2018) letu ter kulturnih institucijah v Ljubljani. Centrov seminar je za šolnike iz Italije poleg pedagoško-strokovnega izpopolnjevanja tudi redka priložnost za skupno srecanje, izmenjavo izkušenj o delu na razlicnih stopnjah šolske vertikale, pa tudi skupinsko refleksijo dosedanjega dela in novih spoznanj, pridobljenih med izobraževalnim letom. O drugih izobraževanjih, izvedenih v skladu z narocniškimi pogodbami, vec v porocilu programa Slovenšcina za otroke in mladostnike. 4 Zacetno in nadaljevalno Po ustaljenem modelu sta bili izvedeni tako Zacetno kot Nadaljevalno usposabljanje. usposabljanje za Spomladi (4. 4.–3. 5. 2017) se je Nadaljevalnega usposabljanja udeležilo 17 zainteresiranih, poucevanje slovenšcine na Zacetno usposabljanje (7. 11.–5. 12. 2017) pa je prišlo 25 udeležencev. Izvedli so ju kot tujega jezika sodelavci Centra – Tanja Jerman, Matej Klemen, dr. Mihaela Knez, dr. Nataša Pirih Svetina – in zunanja sodelavka Centra lektorica makedonšcine dr. Namita Subiotto. 6 Seminarji v okviru CPI Mihaela Knez in Ina Ferbežar sta 21. 1. za 36 osnovnošolskih in srednješolskih uciteljev izvedli 8-urno izobraževanje z naslovom Poucevanje slovenšcine in preverjanje znanja pri ucencih v osnovni in srednji šoli, ki jim slovenšcina ni prvi jezik. Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika 7 Druge dejavnosti Izobraževalno popoldne za prostovoljce, ki poucujejo slovenšcino kot tuji jezik ali pomagajo pri njenem ucenju, smo prvic organizirali 6. 12. 2016, svoje nadaljevanje pa je dobilo v torek, 14. 2. 2017. Za prostovoljke in prostovoljce smo pripravili brezplacno prakticno usposabljanje s primeri dobre prakse, na katerega je prišlo 21 udeležencev. 18. 12. 2017 smo ob svetovnem dnevu migrantov zainteresiranim predstavili ucbenik za ucenje slovenšcine kot drugega jezika za neopismenjene otroke Križ kraž 1 in ucno gradivo Cas za slovenšcino 1 in 2, namenjeno mladostnikom od 12. leta naprej. Predstavitve z delavnico se je udeležilo 18 uciteljic. 8 Sklep Ceprav se program Izobraževanje financira tržno, letno ponujamo vsaj nekaj izobraževanj, ki so brezplacno na voljo vsem, ki jih zanima poucevanje slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Številke kažejo, da je tema aktualna in zbuja zanimanje. Veseli nas, da bodo prihodnje generacije uciteljev slovenšcine seznanjene z osnovnimi pojmi, povezanimi s slovenšcino kot drugim in tujim jezikom, saj so nekatere vsebine s podrocja slovenšcine kot tujega jezika že vkljucene v študijski program slovenistika na FF UL. O njih predava dr. Nataša Pirih Svetina, do konca avgusta 2017 zaposlena na programu Izobraževanje. Program Izobraževanje pa bo tudi v prihodnosti (kot doslej) skrbel za strokovno usposobljenost sodelavcev Centra in dodatno ponudbo izobraževalnih vsebin s podrocja slovenšcine kot drugega in tujega jezika, namenjeno uciteljem, prostovoljcem in drugim zainteresiranim. Založniška dejavnost mag. Mateja Lutar 1 Uvod V letu 2017 smo na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik v okviru programa Založništvo in v sodelovanju z Oddelkom za slovenistiko izdali zbornik predavanj strokovne prireditve – Ljubezen v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (53. SSJLK) in znanstveno vecavtorsko monografijo Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne (Obdobja 36). Ob organizaciji tecajev, strokovnih in znanstvenih srecanj smo prav tako pripravili informativne brošure in vodnike ter zbrali prispevke udeležencev v publikacijah, kot so Poletnik, Pošopis, Zimopis, Prevodi ipd. Ponatisnili smo ucna in prirocniška gradiva, nadaljujemo s pripravo novih ucnih gradiv, pripravili pa smo tudi promocijsko gradivo za razlicne priložnosti. Maja smo v sklopu znanstvene konference obiskali Kijev in Lvov, kjer smo predstavili del Cetrovih publikacij z vidika sodobnih smernic oblikovanja. S svojimi publikacijami smo sodelovali na Sejmu akademske knjige Liber.ac in Slovenskem knjižnem sejmu.V letu 2017 smo imeli tudi kadrovske spremembe, in sicer se je delna zaposlitev Petre Likar Stanovnik junija v celoti prenesla na Izpitni center, na program Založništva pa se je septembra polovicno zaposlil nov sodelavec Matej Klemen. 2 Seminar slovenskega Predavanja julijskega 53. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture tudi letos jezika, literature in povezuje krovna tema, objavljena pa so v monografiji z naslovom Ljubezen v slovenskem kulture jeziku, literaturi in kulturi (138 str.; 450 izvodov).Vecavtorska monografija se zacenja z uvodno besedo urednice red. prof. dr. Alojzije Zupan Sosic, v kateri razmišlja, da je bila ljubezen kot tema razpravljanja v znanosti pogosto zapostavljena, zato želi opozoriti na preseganje klasicnega evropskega dualizma in s tem povezanega locevanja custev in razuma. Sodobne znanstvene usmeritve predavateljev, ki presegajo stereotipno stališce, da ljubezen ni samo srce, podpirata tudi zelena barva naslovnice in njen osrednji motiv, in sicer likovna zlitina srca in možganov, v oblikovni realizaciji Metke Žerovnik. Prvih enajst prispevkov je uvršcenih v sklop Predavanja, avtorji pa v njih razmišljajo o ljubezni v frazeologiji in leksikografiji, zakonodaji o jeziku, južnoslovanskih pesmih, španski viteški in pikareskni ljubezni, Cankarjevih romanih, slovenski književnosti 19. stoletja, likovnem ustvarjanju Božidarja Jakca, psihiatriji in psihoterapiji, odnosu do živali in politicnem boju spolnih manjšin.V sklopu Izbirnih tecajev je predstavljena ljubezen v slovenski dramatiki in v ubeseditvah ljubezni v slovenski zabavni glasbi. Sledijo še trije krajši prispevki mladih raziskovalcev – Parada mladih.Vsi prispevki so dostopni v elektronski obliki na spletni strani Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Simpozij Obdobja Obdobja 36: Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne (432 str., 400 izvodov) so znanstvena vecavtorska monografija, ki je nastala na pobudo Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Uredniki, doc. dr. Aleksander Bjelcevic, dr. Matija Ogrin, izr. prof. dr. Urška Perenic, so 45 prispevkov razdelili na štiri tematske sklope, in sicer prva dva sklopa združujeta prispevke, ki obravnavajo starejše in novejše rokopise z vidika literarne vede (Literarnozgodovinske obravnave: starejši rokopisi in Literarnozgodovinske obravnave: novejši rokopisi), tretji sklop predstavljajo jezikoslovne raziskave, med katerimi izstopajo zgodovinskojezikoslovne in narecjeslovne (Zgodovinskojezikoslovna in dialektološka vprašanja), v cetrtem sklopu pa so raziskave rokopisov, ki izhajajo iz razlicnih ved, kot so npr. etnologija, zgodovinopisje, umetnostna zgodovina, pravo idr. (Pristopi sorodnih ved). Dr. Matija Ogrin, avtor uvodne besede, pojasnjuje, da so bili od prve slovenske knjige do konca 19. stoletja rokopisi pogosto kljucni nosilec slovenske besede, torej duhovne, jezikovne ter literarne kulture.V rokopisih so besedila nastala, bila izposojena v branje in prepisovanje. Da je bila rokopisna dejavnost obsežna in razvejana, pricajo tudi ohranjeni prepisi ali zapisi o rokopisih.T. i. rokopisna kultura je ohranila nekatere od številnih pesmaric, verskih iger, pasijonskih procesij, pridig ipd. Raziskovalci so bili v preteklosti bolj pozorni na zgodovino tiskane knjige kakor na zgodovino rokopisne knjige, saj so rokopise med drugim dojemali kot sekundarne, privatne zapiske in niso prepoznali njihovega pomena za razvoj slovenskega jezika, literature in kulture. Izbrana simpozijska tema pa opozarja na rokopisno kulturo in s tem odpira razlicne možnosti za nova jezikoslovna, literarnovedna in kulturnozgodovinska spoznanja ter raziskovanja. Celotna monografija Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne je dostopna tudi v elektronski obliki na spletni strani Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. 56 Letno porocilo 2017 4 Ucbeniki in prirocniki za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika V letu 2016 smo nadaljevali s pripravo prenove ucbenika A, B, C … 1, 2, 3, gremo. Novo gradivo A, B, C … gremo je vsebinsko dopolnjeno in oblikovano v skladu s serijo nadaljevalnih ucbenikov, Gremo naprej in Naprej pa v slovenšcini. Posneli smo tudi avdio gradivo. Prav tako nadaljujemo s pripravo gradiva Fonetika 1, ki ga dopolnjujemo in usklajujemo glede na predloge testatorjev. Založniška dejavnost Z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport RS smo se uspešno dogovorili za prenos avtorskih pravic in tako poskrbeli za ponatis gradiv za otroke in mladostnike. Ucna gradiva Križ kraž 1 in Prirocnik za ucitelje k ucbeniku Križ kraž 1, ki sta tudi nekoliko oblikovno prirejena, ter Cas za slovenšcino 1 (ucbenik in delovni zvezek) in Cas za slovenšcino 2 (ucbenik in delovni zvezek) so zdaj dostopna v bolje založenih knjigarnah po Sloveniji in na spletni strani Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. A1 A2 1 UCBENIK za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike UCBENIK za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike 2 Mihaela Knez Mihaela Knez Damjana Kern Damjana Kern Tjaša Alic Matej Klemen Matej Klemen Tjaša Alic Katja Kralj Poleg ponatisov za otroke in mladostnike smo ponatisnili tudi ucbenike A, B, C … 1, 2, 3, gremo, Slovenšcina ekspres 1, Pot do izpita iz znanja slovenšcine in slovnicne preglednice Oblike v oblakih. Z dotisi smo dopolnili tudi zalogo knjižic Žepne slovenšcine, in sicer angleško, italijansko, špansko, nemško in srbsko jezikovno razlicico. Seriji 22 jezikovnih razlicic pa se je pridružil še prevod v albanski jezik, Sllovenishtja në xhepin tuaj (Žepna slovenšcina). Besedilo je prevedla Alma Bejtullahu, za jezikovni pregled pa je poskrbela Vera Haliti. SLLOVENISHTJA NË XHEPIN TUAJ 5 Razno Spomladi smo z gradivi za ucenje slovenšcine kot drugega ali tujega jezika v okviru Znanstvene založbe FF in Knjigarne FF sodelovali na Sejmu akademske knjige Liber.ac, jeseni pa na 33. slovenskem knjižnem sejmu in Dnevih slovenske knjige. Maja smo obiskali lektorat na Univerzi Tarasa Ševcenka v Kijevu, kjer sta nas lepo sprejeli Olena Dziuba- Pogrebnjak in lektorica Katja Piuzi. Pot smo nadaljevali v Lvov, kjer nam je lektor Primož Lubej predstavil še uspešno delovanje lektorata in sodelovanje z vodstvom fakultete. Nato smo se udeležili mednarodne znanstvene konference (25th International Slavonic colloquium, To honour the Slavs saints Cyril and Methodius, 18.–19. 5. 2017), ki jo je organizirala Filološka fakulteta Univerze Ivana Franka v Lvovu. Sodelovali smo z razlicnimi prispevki, ki so tematsko povezani s slovenšcino kot drugim in tujim jezikom in z ucenjem ukrajinšcine v Sloveniji, založniško dejavnost sem predstavila s prispevkom z naslovom Knjižni ovitek kot oglas. V prispevku sem se osredotocila na izbrane naslovnice ucbenikov in prirocnikov Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik in z njimi ponazorila, kako v procesu oblikovanja z izbiranjem likovnih elementov podpiramo jezikovni del oz. naslov ucnega gradiva. Oktobra smo imeli sestanek z Delovno skupino za nacrtovanje tiskov v novi sestavi, in sicer so clani delovne skupine skladno z novim pravilnikom Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik predstavniki programov (Ina Ferbežar, Damjan Huber,Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez, Mateja Lutar) in predstavnik lektorjev programa Slovenšcina na tujih univerzah (Andrej Šurla). Seznanili smo se s porocilom o zakljucenih projektih in nacrtih v prihodnje (npr. Slovenšcina ekspres 2, nov ucbenik, namenjen slovanskim govorcem, ki bi nadomestil ucbenik S slovenšcino nimam težav, prenova ucbenika Slovenska beseda v živo 2), dolocili recenzente za ucbenik Slovenska beseda v živo 2a ter oblikovali predloge za ustanovitev publikacije/zbirke, v kateri bi objavljali prispevke, ki strokovno in didakticno posegajo na podrocje slovenšcine kot drugega in tujega jezika (po vzoru nekdanje Skripte). Objave v medijih Objave v medijih Obdobja 36 53. SSJLK Slovenšcina na tujih univerzah Vse objave so dostopne v arhivu 36. simpozija Obdobja. . Odprtje mednarodnega slovenisticnega znanstvenega simpozija Obdobja, STA, 13. 11. 2017 . Raziskovalci o rokopisih, ORF, Volksgruppen, 16. 11. 2017 . Simpozij Obdobja: Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne, Zgodovina.si, 15. 11. 2017 . 36. simpozij Obdobja, Televizija Slovenija 1, Dnevnik Slovencev v Italiji, 17. 11. 2017 Vse objave so dostopne v arhivu 53. SSJLK. . Napoved 53. SSJLK, STA, 2. in 3. 7. 2017 . Na Filozofski fakulteti 53. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, STA, 3. 7. 2017 . Na Filozofski fakulteti 53. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, STA, Znanost, 3. 7. 2017 . 53. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi, 3. 7. 2017, 15.30 . 53. seminar slovenskega jezika: Ljubezen v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, Radio Slovenija 1, Prvi program, 3. 7. 2017 . O ljubezni v slovenski literaturi, ORF, Volksgruppen, 3. 7. 2017, 12.00 in 17.10 . Na Filozofski fakulteti 53. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio študent, 3. 7. 2017 . Ljubezen za nekatere še vedno ni znanstvena tema, Delo, 4. 7. 2017, str. 16 . Že 53. seminar slovenšcine, Slovenske novice, 4. 7. 2017, str. 2 . Kakšna sta mesto in vloga ljubezni v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, MMC RTV Slovenija, 5. 7. 2017 . Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Ob slovenšcini ni nikoli dolgcas, Dnevnik, 5. 7. 2017, str. 28 . Ljubezen v slovenskem jeziku, Vecer, 5. 7. 2017, str. 16 . Se dobesedno ne razumemo vec?, Vecer, 6. 7. 2017, str. 19 . Udeleženci na 53. seminarju slovenskega jezika razmišljajo o ljubezni, STA, 5. 7. 2017 . 53. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, RAI, Radio Trst A, Poletni studio D, 6. 7. 2017 . 53. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 3, Program Ars, Kulturna panorama, 8. 7. 2017, 13.05 . 53. seminar slovenskega jezika: Udeleženci razmišljajo o ljubezni, Novi glas, 13. 7. 2017, str. 8 . Seminar slovenskega jezika, Demokracija, 13. 7. 2017, str. 56 . Slovenistika v Zagrebu, 53. seminar slovenskega jezika, literature in kulture ter 12. Mladinska poletna šola slovenskega jezika, Radio Slovenija 1, Prvi program, Sotocja, 17. 7. 2017 . Ljubezenski frazemi v slovenšcini, Radio Slovenija 3, Program Ars, Jezikovni pogovori, 1. 8. 2017, 18.00 . 53. seminar slovenskega jezika, literature in kulture / Das 53. Seminar der slowenischen Sprache und Kultur, Radio Agora, Agora Divan, Pozdravljena Štajerska, 2. 8. 2017, 13.00 Beograd . Slovenski jezik je izjemno priljubljen med Srbi, RTV Slovenija (prvi dnevnik), 8. 1. 2017. http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174447751 . Bilten Društva Slovencev v Beogradu Sava: vec prispevkov o dejavnostih in dogodkih beograjske slovenistike . intervju s prof. dr. Majo Đukanovic: Srbe slovenšcina zanima, Nedeljski dnevnik, 5. 7. 2017 Bratislava . https://www.bystricoviny.sk/spravy/dobrodosli-nasi-soli-dragi-prijatelji/ Brno . Mateja Kosi: Svetové dny slovinské kultury, Slovanský jih: casopis Spolecnosti prátel jižních Slovanu v Ceské republice 17/2, str. 31–32 Budimpešta . M. S.: O slovenski zgodovini na generalnem konzulatu, Porabje, 24/XXVII, str. 4, 15. 6. 2017 Celovec . intervjuzdr.TatjanoVucajnk:SvetovnidnevislovenskekulturenaUniverziAlpe-Jadran, Slovenski radijski program ORF, 8. 12. 2016 Cleveland . Kreslinov koncert za Prešernovi vitrini 2. 9. 2016: . http://www.cleveland.com/entertainment/index.ssf/2016/11/called_the_bob_ dylan_of_sloven.html, http://www.slovenianmuseum.org/an-evening-under-the-lights/ . http://www.washington.embassy.si/index.php/index.php?id=4722&tx_ ttnews%5Btt_news%5D=28708&cHash=69a712fcdf753ccf64bec9692f2ed50f . http://www.wkyc.com/news/local/cleveland/cleveland-slovenian-market-extends­ invitation-to-melania-trump/353516935 . https://twitter.com/USEmbassySLO/status/804671651094917121 . http://www.rtvslo.si/news-in-english/preseren-s-manuscripts-on-display-in­ cleveland/408411 . http://radio.ognjisce.si:8080/sl/185/ssd/22533/ . https://www.slonnect.com/preserens-manuscripts-display-cleveland/ . Konferenca SABA v Pennsylvaniji 30. 9. 2016: . http://www.izvoznookno.si/Aktualno/III_SABA_gospodarska_konferenca_Imperial_ Pennsylvania_30_september_2016_21462.aspx . http://www.izvoznookno.com/Aktualno/3_SABA_gospodarska_konferenca_21598.aspx . http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/SABA-3rd.Conference%20Invitation%20 and%20Program.pdf . Razstava o Cockti, 14. 12. 2016: . https://www.etno-muzej.si/sl/razstave/cockta-pijaca-vase-in-nase-mladosti . https://www.slonnect.com/slovenian-museum-and-archives-in-cleveland-exhibit­ cockta/ . Razstava o pustni dedišcini Slovenije, 21. 2. 2017: . https://www.etno-muzej.si/sl/razstave/pust-krivih-ust, https://www.etno-muzej. si/sl/sporocila-za-javnost/slovenski-etnografski-muzej-na-gostovanju-z-razstavo­ pust-krivih-ust-pri-slovenskih-izseljencih-v . http://www.slovenci.si/pust-v-clevelandu/, https://www.slonnect.com/historical­ masks-of-slovenian-mardi-gras/, http://radio.ognjisce.si/sl/187/ssd/23221/ . http://www.cleveland.com/entertainment/index.ssf/2017/02/cleveland_ kurentovanje_winter_1.html . Gala vecerja ASEF, 25. 3. 2017 (nekaj fotografij tudi s sestanka): . https://www.slonnect.com/asef-4th-annual-gala-cleveland-ohio/ . Cleveland Global Diplomatic Seder, 23. 3. 2017: . https://issuu.com/cjpc/docs/040717_passover_section . https://www.clevelandjewishnews.com/features/holidays/passover/attend-th­ annual-ajc-cleveland-global-diplomatic-seder/article_bb98d7ce-194e-11e7-af34­ 6702aa4c1856.html . https://www.ajc.org/cleveland . PreživetvenarazredanaVeleposlaništvuRSvWashingtonu: . https://www.facebook.com/SLOembassyUSA/posts/1020022698101458 . http://www.washington.embassy.si/index.php?id=4722&L=%5C%5C%271&tx_ ttnews%5Btt_news%5D=29911&cHash=550ef2fb8e9d9f7eaa3424667fc9aed8 Objave v medijih . Sodelovanje s študenti lingvistike dr. Lydije Grebenyove: . https://www.csuohio.edu/sites/default/files/2017%20USRA%20Funded%20 Proposals.pdf . http://www.csuohio.edu/research/news/email/newsletter/volume4-issue9.html#10, . https://www.csuohio.edu/class/newsletter/volume-10-issue-4 . http://csuw3.csuohio.edu/class/email/classdirections/DEAN_vol11no5.html . Razstava idrijskih cipk v SMA, 8. 6. 2017: . http://www.slovenianmuseum.org/idrija-lace-beauty-created-with-needle-bobbin­ and-thread-slovenian-museum-and-archives/ . Obisk izraelske delegacije v Clevelandu, 10. 8. 2017: . https://www.clevelandjewishnews.com/community/community_scene/cleveland­ mayor-meets-with-beit-shean-professionals/article_605ad3e2-8291-11e7-a587­ db6912776807.html . Obisk predsednika vlade RS dr. Mira Cerarja, 22. 9. 2017: . http://www.washington.embassy.si/index.php?id=814&tx_ttnews%5Btt_news%5D =30836&cHash=1f1c8ebd9d2d6a39d8e927152390fbff . http://www.clevelandpeople.com/groups/slovenian/2017/slovenian-prime-minister.htm . https://www.slonnect.com/slovenias-prime-minister-dr-miro-cerar-visited­ cleveland/ . https://www.sta.si/2431457/cerar-obiskal-slovensko-skupnost-v-clevelandu . http://www.rtvslo.si/radiosi/radio-si/prime-minister-visits-slovenian-community-in­ cleveland/433320 . Twitt s sliko ob obisku predsednika vlade: . https://twitter.com/MiroCerar/status/911522677642481664 . Simpozij Crossing Over, 6. 10. 2017: . http://engagedscholarship.csuohio.edu/crossingover/7thcrossingover/ . http://engagedscholarship.csuohio.edu/crossingover/program2017.pdf . https://10times.com/crossing-over-international-symposium . 4th Scientific and Educational Showcase, 12. 10. 2017: . http://www.washington.embassy.si/index.php?id=4722&L=%5C%5C%27&tx_ ttnews%5Btt_news%5D=30729&cHash=687cdfb96e67aabfd8bb2c1ecf08c6e9 Gradec . O dogodkih v Slovenski citalnici redno porocata Radio Agora in slovenski radijski spored ORF . Simon Ošlak Gerasimov: Svetovni dnevi slovenske kulture in literarni vecer z Mihom Mazzinijem, ORF, slovenski radijski spored, 1. 12. 2016 . Jasmina Godec: Literarni vecer z Mihom Mazzinijem I Lesung mit Miha Mazzini, Radio Agora, 5. decembra 2016, https://cba.fro.at/330009 . Jasmina Godec: Koncert I Konzert Zoran Predin, Radio Agora, 8. 12. 2017, https://cba.fro.at/331082 . Jasmina Godec: Petra Kramberger »Südsteirische Post«, Radio Agora, 9. 3. 2017, https://cba.fro.at/336044 . Matej Klemen, Kasilda Bedenk: Slosign, Outsider, 30. 5. 2017, http://outsider.si/slosign/ . Bojana Šrajner: Slosign, razstava sodobnega slovenskega oblikovanja, Radio Agora, 30. 5. 2017 . Špela Leskovic: Slosign, razstava sodobnega slovenskega oblikovanja, Outsider, 8. 6. 2017, http://outsider.si/slosign-2/ . Simon Ošlak Gerasimov: Slosign, ORF, slovenski radijski spored, 15. 6. 2017 . Mladi dizajnerji razstavljajo v Pavlovi hiši, ORF, spletni portal, 22. 6. 2017, http://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/2850456/ Granada . Slovencem po svetu, Radio Slovenija, 12. 5. 2017 Katovice . Medijski portal Balkanistyka.org, http://balkanistyka.org/balkanski-nacjonalizm­ dlaczego-balkanscy-nacjonalisci-sa-tak-bardzo-wojowniczy-i-nietolerancyjni-wyklad­ bozidara-jezernika/, 31. 3. 2016 . Medijski portal Balkanistyka.org, http://balkanistyka.org/o-kawie-przy-kawie­ spotkanie-z-bozidarem-jezernikiem/, 26. 3. 2016 . Spletna stran Šlezijske univerze, http://www.us.edu.pl/spotkanie-pt-o-kawie-przy­ kawie, 31. 3. 2016 Lizbona . PrimerEncuentrodePoesiayTraducciónCuba-Eslovenia,spletnicasopis Cuabarte, http://www.uneac.org.cu/noticias/primer-encuentro-de-poesia-y-traduccion-cuba­ eslovenia, 29. 9. 2016 . Spletna objava clanka World poetry movement. Cuba en octubre. Lecturas contra guerra, https://www.wpm2011.org/es/node/1016, 8. 11. 2016 . Sardina meseca, spletni casopis Sardinha, https://issuu.com/joaopitacosta/docs/ sardinha14, 27. 1. 2017 . http://www.lulu.com/shop/felix-contreras-and-lina-de-feria-and-soleida-r%C3%ADos­ and-pierre-bernet-ferrand/teža-otoka-la-isla-en-peso-sodobna-kubanska-poezija­ poes%C3%ADa-cubana-contemporánea/Poiesis, 19. 4. 2017 . spletni casopis Kulturnik, http://novice.kulturnik.si/before/, 24. 4. 2017 . spletni casopis Tornado, https://www.dn.pt/lusa/interior/encontro-de-escritores­ mocambicanos-na-diaspora-comeca-na-quinta-feira-em-lisboa, 28. 6. 2017 . spletni casopis Tornado, http://www.jornaltornado.pt/x-encontro-de-escritores­ mocambicanos-na-diaspora/, 3. 7. 2017 . http://www.unesco.org/new/fileadmin/MULTIMEDIA/FIELD/Havana/Programa_ LECTURAS_Cubapoesia_2017.pdf, 15. 7. 2017 . Encuentro de los traductores en la UNEAC, spletni casopis Cubaliteraria, http://www.cubaliteraria.com/articulo.php?idarticulo=20570&idseccion=55, 3. 8. 2017 Lvov . MelitaForstnericHajnšek:Ukrajinanamajezlezlapodkožo,intervjuzJanjoVollmaier Lubej in s Primožem Lubejem, Vecer, 2. 6. 2017, https://www.vecer.com/ukrajina-nama­ je-zlezla-pod-kozo-6266775 Pariz . Vabila na dogodke in porocila o dogodkih, organiziranih na lektoratu na INALCU, Veleposlaništvo RS v Franciji redno objavlja na svoji spletni strani in FB-strani . Gostovanje Gabriele Babnik na INALCU, http://litteraeslovenicae.si/novica/gabriela-babnik-appears-in-paris-with-her-award-winning-novel-dry-season/ . Oddaja Bali Breizh (Bretonska avenija), France 3 Bretagne, študent slovenšcine na INALCO, Samuel Julien iz Rennesa, je sodeloval v oddaji in na kratko spregovoril o Sloveniji, študiju slovenšcine in razlogih za študij slovenšcine, https://www.youtube. com/watch?v=d-bD2sLzN5I (od 38:09) Rim . http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174441616, 6. 12. 2016 Sarajevo . Intervju s Pavlom Ocepkom, Slovencem po svetu, Radio Slovenija, 23. 9. 2016 (2.10 min–13.07min), http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174427947 . Pogovor s Pavlom Ocepkom, Studio ob 17h, Radio Slovenija, 25. 8. 2017. https://radioprvi.rtvslo.si/2017/08/studio-ob-sedemnajstih-vmes-porocila-565/ Sombotel . Prispevek o Svetovnih dnevih v Sombotelu, Slovenski utrinki, http://4d.rtvslo.si/arhiv/ slovenski-utrinki-oddaja-madzarske-tv/174447300 Trst – Oddelek za humanisticne študije . Due incontri sulla lingua slovena, Messaggero, 18. 10. 2016 . Tutti i segreti della lingua slovena in due volumi, Il Piccolo, 19. 5. 2017 Trst – Oddelek za pravne in jezikoslovne vede, tolmacenje in prevajanje . Karin Marc Bratina: Svetovni dnevi slovenske kulture … po tržaško, Spoznavanje slovenskih ustanov in organizacij, Primorski dnevnik, 9. 9. 2016 . Intervju ob prireditvi Predstavitev slovenskih kulturnih inštitucij na IUSLIT, RAI, SlovenskaTV-redakcija, dnevnik, 9. 9. 2016 . SlovenskaTV-redakcijaporocaoosrednjiprireditviobSvetovnihdnevih2016,RAI, 5. 12. 2016 Tübingen . IrmaKern:IzTübingena, Slovlit, arhiv objav na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ . MaliinvelikijezikisT.Žigon,27.11.2016 . Irma Kern: A. Šteger in Brezmejno – svetovni dnevi slovenske kulture, 13. 12. 2016 . 22. posvet slovenskih organizacij v Nemciji, 26. 4. 2017 . Trubarjeva evropska dimenzija in koncert ob 25-letnici slovensko-nemških odnosov, 23. 5. 2017 . Trubarjeva misel in Prešernov duh na otvoritvi novega konzulata RS v deželi Baden Württemberg, 23. 5. 2017 . NewsletterTransstarEuropa, http://transstar-europa.com/newsletter-transstar­ europa-32015/, http://transstar-europa.com/ Videm . http://www.forumeditrice.it/eventi/sul-tradurre...-cefuri-raus . http://qui.uniud.it/notizieEventi/ateneo/lingua-slovena-didattica-e-traduzione-due­ incontri-in-ateneo . http://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik-slovencev-v-italiji/174407640 Tecaji slovenšcine . Turisti in slovenšcina: Zakaj je prav arhitektka in ne arhitektinja?, Dnevnik, 15. 7. 2017 Raziskovalci o rokopisih, ORF,Volksgruppen, 16. 11. 2017, https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/2878585/ Kakšna sta mesto in vloga ljubezni v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, MMC RTV Slovenija, 5. 7. 2017 Objave v medijih Ob slovenšcini ni nikoli dogcas, Dnevnik, 5. 7. 2017, str. 28 Objave v medijih Objave v medijih Slovenistika po svetu: Najhujše case smo dobro preživeli, Delo, 23. 12. 2016 Turisti in slovenšcina: Zakaj je prav arhitektka in ne arhitektinja?, Dnevnik, 15. 7. 2017 Bibliografija strokovnih delavcev Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik 2017 Bibliografija strokovnih delavcev Centra Tjaša Alic . Mihaela Knez idr.: Križ kraž 1. Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za neopismenjene otroke. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Mihaela Knez idr.: Križ kraž 1. Prirocnik za ucitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Sllovenishtja në xhepin tuaj. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Matej Šekli idr. (ur.): Med Slovani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Tjaša Alic idr.: Slovene learning online. https://www.slonline.si/ Ina Ferbežar . TadejaRozmanidr.:DictionariesandlearningSlovene.VojkoGorjancidr.(ur.): Dictionary of modern Slovene: Problems and solutions. Book series Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje. http://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/Dokumenti/Knjige/e­ books/dictionary_of_modern_slo.pdf . Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Sllovenishtja në xhepin tuaj. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Matej Šekli idr. (ur.): Med Slovani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Branka Gradišar . Tjaša Alic idr.: Slovene learning online. https://www.slonline.si/ Damjan Huber . Damjan Huber: Raziskovalna izhodišca besedilnofoneticne analize slovenskega medijskega govora (na primeru besednovrstne predvidljivosti poudarkov). Slavisticna revija 65/2. 281–299. http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_05.pdf . Damjan Huber: Sentence stress in Slovene media speech. Smiljana Komar, Andrej Stopar (ur.): Sounds and Melodies Unheard: Essays in Memory of Rastislav Šuštaršic. Linguistica 57/1. 123–136. https://revije.ff.uni-lj.si/linguistica/article/view/4897 . Damjan Huber: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture ter Simpozij Obdobja v luci ruskih udeležencev. Stephanos 2017/1. 60–70. http://stephanos.ru/izd/2017/04_2017.pdf . Damjan Huber: Besedilna fonetika v slovenskih pravopisnih in pravorecnih prirocnikih. Marija Bajzek Lukac (ur.): Slovenistika 10. Budimpešta: ELTE BTK, Szláv Filológiai Tanszék. 143–155. . Kozma Ahacic idr.: Ciljni raziskovalni projekt Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov – raziskovalno porocilo. Ljubljana: ZRC SAZU. http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov. si/pageuploads/Ministrstvo/slovenski_jezik/ NPJP-19-25/Raziskovalno_porocilo_koncno_CRP-jezikovna_politika.pdf, https://isjfr. zrc-sazu.si/sites/default/files/raziskovalno_porocilo_28_11_2017.pdf . Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Sllovenishtja në xhepin tuaj. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Tanja Jerman . Mihaela Knez idr.: Oblike v oblakih. Slovnicne preglednice. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur).: Sllovenishtja në xhepin tuaj. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Matej Šekli idr. (ur.): Med Slovani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Tjaša Alic idr.: Slovene learning online. https://www.slonline.si/ Damjana Kern . Damjana Kern: Ohranjanje identitete s poucevanjem slovenšcine med Slovenci v Avstriji. Koroški koledar 2018. 123–133. . Mihaela Knez idr.: Križ kraž 1. Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za neopismenjene otroke. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Mihaela Knez idr.: Križ kraž 1. Prirocnik za ucitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Jana Kete Maticic . Tjaša Alic idr.: Slovene learning online. https://www.slonline.si/ Matej Klemen . Mihaela Knez idr.: Križ kraž 1. Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za neopismenjene otroke. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Mihaela Knez idr.: Križ kraž 1. Prirocnik za ucitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mihaela Knez . Mihaela Knez idr.: Oblike v oblakih. Slovnicne preglednice. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Mihaela Knez idr.: Križ kraž 1. Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za neopismenjene otroke. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Mihaela Knez idr.: Križ kraž 1. Prirocnik za ucitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Sllovenishtja në xhepin tuaj. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Matej Šekli idr. (ur.): Med Slovani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mateja Lutar . Mateja Lutar: Ucbeniki Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik in Skupni evropski jezikovni okvir. Stephanos 2017/3. 45–53. . Mateja Lutar (ur.): Oblike v oblakih. Slovnicne preglednice. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Sllovenishtja në xhepin tuaj. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mojca Nidorfer Šiškovic . Mojca Nidorfer Šiškovic: Mednarodno sodelovanje v mreži slovenistik na tujih univerzah. Marija Bajzek Lukac (ur.): Slovenistika 10. Budimpešta: ELTE BTK, Szláv FilológiaiTanszék. 103–115. . Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Sllovenishtja në xhepin tuaj. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Matej Šekli idr. (ur.): Med Slovani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Nataša Pirih Svetina . Mojca Nidorfer Šiškovic idr. (ur.): Sllovenishtja në xhepin tuaj. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Matej Šekli idr. (ur.): Med Slovani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . TadejaRozmanidr.:DictionariesandlearningSlovene.VojkoGorjancidr.(ur.): Dictionary of modern Slovene: Problems and solutions. Book series Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje. http://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/Dokumenti/Knjige/e­ books/dictionary_of_modern_slo.pdf Letno porocilo 2017 Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Pripravili: Sodelavke in sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Uredila: Mateja Lutar Oblikovanje in prelom: Lavoslava Bencic Izdal: Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Ljubljana, december 2018 Publikacija je brezplacna in dostopna na www.centerslo.si. ISSN 1581-9442 www.centerslo.si ISSN 1581-9442 771581 944007