Leto XIII.

f Celju, dne 5. junija 1903.1

Štev. 43.

tokaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer franldrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plabf*

1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 kmt

za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celju.

Častni dan štajarskih
Slovencev.

Letošnji binkoštni ponedeljek se mora ime¬
novati dan časti in slave štajarskega slovenstva.
Krasno uspeli veliki ljudski shod v korist Hr¬
vatom na Lanovžu pri Celju je cekinu svetu
dokazal čili narodni preporod in moško silo šta¬
jarskih Slovencev. Ta shod bodi mejnik v naši
zmagonosni borbi zoper nemštvo in nemčurstvo.

Samo kratek poziv v našem listu in ne¬
koliko sklicev in pisem je zadostovalo, da je
prišlo kljub deževnemu vremenu na shod našega
ljudstva kakor listja in trave. Slovenski kmetje
in delavci so prikorakali peš in se pripeljali v
narodno okrašenih vozovih iz vseh koncev in
krajev dežele. Sto in sto narodnjakov in narod-
njakinj pa je izrazilo svoje soglasje s shodom
s pismi in brzojavkami. Dasiravno so nas nem-
čurski lažnjivci našteli le 200 pijanih hlapcev in
odvetnikov, pripoznali so celo vsi veliki dunajski
in drugi ugledni časopisi, da je bila udeležba v
resnici naravnost ogromna, da nas je bilo zbranih
Slovencev okrog — 5000! To je bil res dan slo¬
venske zmage in slave!

Še z mnogo večjim ponosom nas navdaja
možato vedenje naših narodnih čet na našem
shodu. Kdor je slišal, kako burno in ognjevito
so zborovalci izražali svoje soglasje z izvajanji
govornikov, ta je moral izprevideti laž nemčur-
skih in nemških naših nasprotnikov, da ljudstvo
nič noče slišati o »novi" slovenščini in o slo¬
venski narodni misli, katero baje umetno širijo
takozvani »prvaki". Ne, vsi ti izrazi nezadovolj¬
nosti z madžarskim in nemškim nasilstvom na¬
sproti Hrvatom in Slovencem niso bili umetno
izvabljeni, prišli so vsem iz srca in iz globočine
duše. Ia videti to pristno slovensko navdušenje
za napredek in pravico, to je bilo naše največje
veselje na binkoštni ponedeljek. Ta veličastni * 1
prizor je izvabil marsikateremu osivelemu možu (
solzo radosti in veselja. Naš shod je dokazal, j
da se čutimo vsi brez umetnih vplivov kot eno t

krepko slovensko narodno telo, krepek, zdrav in
čil naroden organizem, katerega še čaka kljub
vsem zatiranjem dostojna bodočnost.

Naš shod je imel seveda v prvi vrsti namen
potegniti se za pravice preganjanih bratov Hr-'
vatov. Toda naš shod je dokazal še kaj drugega.
Bil je tudi obsodba nemškega nasilstva, katero
občutimo štajarski Slovenci s strani dunajske
in graške strahovlade. Če naši vladni krogi niso
izgubili že popolnoma zadnje trohice državniškega
razuma, morali so razumeti proroški glas za
svoje narodne pravice vnetih slovenskih tisočev.
Videti so morali, da mi Slovenci nismo nikdar
želeli nemirov in da bi se v Celju nikdar ne
bili primerili znani za avstrijsko vlado sramotni
dogodki, ako bi jih ne bilo izzvalo propalo
spodnještajarsko nemštvo v zvezi in pod pokro¬
viteljstvom avstrijskih vlad. Iz glasnega odobra¬
vanja hrvatskega pokreta nasproti nasilstvu
madžaronskih vladnih uradnikov se je pa tudi
avstrijska vlada lahko prepričala, da kri ni voda,
in da bomo morebiti tudi še štajarski Slovenci,
če kmalu ne bode drugače, nasproti uvažanju
Slovencem sovražnih državnih in deželnih urad¬
nikov prisiljeni nastopiti — z radikalnimi ar¬
gumenti.

Tebi pa, slovenski narod štajarske dežele,
bodi izrečena vsa čast in slava zaradi tvojega
možatega nastopa na letošnji binkoštni ponede¬
ljek! Vztrajaj pogumno pri svojih slovenskih
pravicah — in nikar se ne boj svojih narodnih
nasprotnikov! Pri nas se začenja novo narodno
življenje, narodna zavest prešinja vse sloje na¬
šega ljudstva. Slovenska stvar napreduje, Slovenec
gre na dan!

Poročilo o ljudskem shodu

dne 1 junija 1903 na Lanovžu
pri Celju.

Kri ni voda!

0 resničnosti tega pregovora se je gotovo
vsakdo prepričal, kdor se je udeležil z drugimi

tisoči vred veličastnega shoda, na katerem je
izrekla ogromna množica, zbrana iz cele Spodnje
Štajarske svoje ogorčenje v obliki najostrejšega
protesta proti grozovitim dogodkom, ki se gode
na povelje krvnika bana Khuen Hedervaryja
širom bratske Hrvatske.

Že kmalu popoldne so se začeli polniti
prostori »Narodnega doma" in ko je odbila ura
dve, bil je zadnji kotiček poln. Z velikim nav¬
dušenjem je pozdravil navzoči narod krepke
slovenske rudarje, ki so, ne strašeč se dalnjega
pota, v tako lepem številu prikorakali iz daljnega
Hrastnika in okolice. Bilo je teh samih okrog
dvesto. Okrog poltretje ure je odkorakala zbrana
množica na lanovški travnik, kjer so pozdrav¬
ljale prihajajoči narod črna zastava v znak ža¬
losti nad krivicami, ki se gode bratskemu na¬
rodu hrvatskemu, in hrvatska ter slovenska tro¬
bojnica v znak vzajemnosti slovensko hrvatske.
Za govornike je bil postavljen oder, na katerem
je bil odmenjen tudi prostor za navzoče gosp.
poslance, zastopnike in odposlance bratov Hrva¬
tov, za časnikarske poročevalce in vladnega
zastopnika.

Okrog tretje ure se je nebo naoblačilo in
predno se je shod otvoril je začelo deževati.

Toda to ni nikakor motilo zbranega naroda,
ki je prihitel iz vseh strani slovenske Štajarske,
da povzdigne svoj glas v prilog svetim pravicam
hrvatskega naroda, katere je tako nesramno
poteptal krvnik Hedervary. Ne motimo se, ako
trdimo, da se je udeležilo shoda gotovo sp e t
tisoč ljudi. Vsa ta množica je svesta resnega
trenotka tiho in mirno čakala otvoritve shoda.
Na govorniškem odru smo videli med drugimi
dalmatinskega državnega poslanca g, dr. Ferrija,
slovenskega državnega poslanca g. viteza Berksa,
drž. poslanec Žičkar je svojo odsotnost opravičil.
Izmed štajarskih deželnih poslancev so bili nav¬
zoči dr. Dečko, dr. Hrašovec, dr. Sernec. Iz Za¬
greba je prišlo več zastopnikov protivladnega
časopisja, Dalmacija pa je bila zastopana po
štirih pravnikih

LISTEK.

Šolski svetnik
profesor Ivan Krušič

(Ob njegovi sedemdesetletnici.)

Včeraj je obhajal profesor Ivan Krušid, pa
triarh celjskih Slovencev, svojo sedemdesetlet¬
nico. Da se tega veselega dogodka spominjamo,
se pač ne bo nikomur čudno zdelo; saj je slav¬
ljenec znan ne samo svojim častilcem in bivšim
učencem, ampak po celem Spodnjem Štajarskem,
da, smelo trdim, po celem Slovenskem, kajti on
je, kakor bomo videli, v najožji zvezi s prepo¬
rodom slovenskega naroda,

Naredil se je častitljivi starček v Medlogu
v Savinjski dolini, dobre pol ure od Celja, dne
4. junija leta 1833. Ljudsko šolo in gimnazijo
dovršil je v Celju, bogoslovne študije pa v Ce¬
lovcu in Št. Andražu. Leta 1856 je bil v maš-
nika posvečen. Potem je kaplanoval, a ne dolgo.
Bistremu pogledu »slovenskega" škofa Slomšeka
skromni kaplan ni prikrit ostal: poklical ga je

na odgovorno in vplivno mesto kateheta celjske
gimnazije leta 1859 Predaval v prvih letih ni
samo veronauka, ampak tudi slovenščino Služil
je celih 34 let, neumorno in neutrudljivo. A leta
beže in z leti tudi telesne moči. Slavljencu je
začel pešati posluh, odpovedal mu je deloma
tudi vid, in tako je bil primoran leta 1893
stopiti v stalni pokoj, pri kateri priložnosti ga
je presvitli cesar odlikoval z naslovom šolskega
svetnika. Od tega leta živi profesor - veteran v
svojem rojstnem mestu, zadovoljen s svojimi
uspehi, kajti seme, ki ga je zasejal, obrodilo je
obilo sadu, tako da lahko reče: »Bojeval sem
dober boj!"

Kot človeka prof. Kr uši da pač najbolj
označimo, če povemo, da ne pozna sovraštva,
in da nima v celem mestu nobenega sovražnika,
in to v Celju nekaj pomeni. Pri obeh strankah,
i pri Slovencih i pri njih nasprotnikih, je naš
Krušic enako spoštovan in čislan in to vkljub
temu, da svojega narodnega in političnega pre¬
pričanja ni nikdar zatajil, tako da se lahko po¬
stavi Krušid kot vzgled slovenskim mladeničem
in možem, posebno pa svojim bivšim učencem.

Spominjam se še, kako velikansko senza¬
cijo je obudilo, ko je 1. 1873 on edini z rajnim
Žužom, dekanom iz Laškega, od duhovnikov
volil viteza Berksa za državnega poslanca ako-
ravno je bil ta nekje malo priljubljen. In tudi
lani pri deželnozborski volitvi je on skoraj edini
izmed duhovščine stal za slovenskega kandidata.
In tako je ostal celo svoje življenje zvest svojim
načelom, zvest svojemu prepričanju, zvest svo¬
jemu narodu, zvest samemu sebi, in ta zvestoba
povzdignila je njegov ugled.

Profesor Krušid pozna zgodovino celjskega
slovenskega gibanja od njega početkov do sedaj
tako dobro, kakor nebeden. Spominja se, ko je
izdajal leta 1849 prof. Konšek celjske Novice,
spominja se, ko se je v celjskem gledišču še
slovenski igralo, bil je med ustanovniki in prvimi
odborniki celjske čitalnice. Podpiral je vsestran¬
sko slovensko slovstvo in njegova knjižnica je
pravi repertorij slovenskih knjig in slovenskih
listov, ki so od leta 1860 zagledali beli dan.
In kako se je razveselil vsake dobre slovenske
knjige, vsakega dobrega slovenskega lista! Opo-

251

Kmalu po tretji uri je otvoril predsednik
pripravljalnega odbora g. dr. Sernec ljudski shod.
Pozdravil je v prvi vrati navzoče državne in
deželne poslance in potem zbrano ljudstvo, ki
se je v tako lepem številu udeležilo protestnega
shoda, ter izrazil željo, da bi se glas zbranega
ljudstva ne čul samo v naši najožji domovini,
temveč tudi tamkaj, kjer je najbolj potrebno,
zgoraj pri onih, ki vladajo državo. Pozdravil je
navzoče gg. duhovnike in uradnike, slovensko
dijaštvo, ki je za probujenje naroda eden izmed
najvažnejših činiteljev med slovenskim narodom,
izrekel je prisrčni pozdrav slovenskemu obrt¬
ništvu in stebru Slovenstva, našemu slovenskemu
kmetu in delavstvu. Končno je pozdravil prav
prisrčno navzoče zastopnike bratskega naroda
hrvatskega. (Dolgotrajen »Živeli Hrvati"). Nato
je predstavil vladnega zastopnika g. pl. Lehmanna
in podal besedo

dr. Juro Hrašovcu,

ki je govoril nekako takole: Narod slovenski! črna
zastava se vije nad nami, znak, da je nastopila
najskrajnejša sila, povod, da se skliče vse slovensko
ljudstvo, da glasno protestira proti dogodkom
na Hrvatskem. Zborovalci ste spoznali svoje brate
onstran Sotle. Ta hrabri narod diči toliko kras¬
nih lastnosti, da je vsled tega poznan širom
celega sveta. Hrvatska gostoljubnost, mehkosrč
nost, posebno pa junaštvo naših bratov Hrvatov
je proneslo slavo hrvatskega imena v najoddalj
nejše kraje. Vsakdo čisla Hrvate, tembolj pa mi
Slovenci, ki nas veže ž njimi vse, kar druži
brata z bratom. Druži nas tudi zgodovina, kajti
zgodovina hrvatskega naroda je obenem zgodo¬
vina slovenska. In če nas veže toliko vezi, če
smo že od nekdaj delili s svojimi brati veselje
in žalost, dobro in zlo, s koliko večjim opravi¬
čenjem se moremo in moramo sedaj potegniti
zanje, ko se jim gode takšne krivice. Ni bilo
vedno tako, kakor je sedaj na Hrvatskem.
Slavna zgodovina Hrvatov nam pripoveduje, da
so le-ti davno pred sedanjimi svojimi zatiralci
Madžari zasedli sedanja bivališča. Takrat so bili
Hrvatom lepi časi. Bili so samostojni, vladal jih
je vladar hrvatske krvi in od takrat, od To¬
mislava I, nosi Hrvatska ponosni naslov kralje
vine. S Kolomanom I. so zasedli Madžari hrvatski
kraljevi prestol in od takrat naprej se je začelo
zatiranje Hrvatske. Dolga stoletja so se potem
borili Hrvatje proti Turkom. Varovali so celi
omikani svet. Ali hvaležnosti zato svet ni poznal,
najmanj pa Madžari, kateri so v svoji ošabnosti
smatrali Hrvate za svoje sužnje, ne pa za ena¬
kopravne sosede. Madžarska ošabnost je dosegla
vrhunec leta 1848, ko so z upornikom Košutom
na čelu hoteli razrušiti habsburški prestol in
zadati smrt vsemu, kar ni madžarskega, posebno
pa Slovanom. V šestih letih naj bi moral vsak
govoriti madžarski. Ali takrat je vstal Hrvatom
slavni ban Jelačič („Slava Jelačiču!"), ki je
rešil s svojimi junaki Hrvati Avstrijo. Leta 1867
se je dala Madžarom samouprava ter se tako
cesarstvo razdelilo v dve polovici, naredila se je
umetna meja, na kateri eni strani naj bi pome¬
tali s Slovani Nemci, na drugi pa Madžari,
Ogrska je nato leta 1868 sklenila nagodbo s

zarjal je na te tudi svoje slovenske dijake in
tako netil ogenj domoljubja.

S tako udanostjo je le malokdo ljubil svoj
narod, kot Krušič Veselil se je vsakega še tako
majhnega uspeha svojega naroda in ob njegovi
sedemdesetletnici moramo le obžalovati, da je
tako redkokedaj imel priložnost radovati se s
svojim narodom, in tolikokrat vzrok ž njim
tugovati.

Ta ljubezen do svojega naroda ni ostala
platonična, ampak pokazala se je tudi dejanski,
posebno pa proti ubogim dijakom in z veseljem
povdarjamo, da je imel profesor Krušič že od
nekdaj lepo podružnico Dijaške kuhinje pri sebi
na domu.

Prof. Krušič je človekoljub v najlepšem
pomenu te besede. Pri njem so našli in še naj¬
dejo ubožci odprto srce in odprte roke. Da pa
ljubi pri svojem človekoljubnem značaju črez
vse svoje sorodnike, se ne bomo čudili, in odkar
mu je mati pred tremi leti umrla, postal je Ivan
središče svoje visoko čislane rodbine. In da je

Hrvatako po naCalu popoln.

Toda ta pogodba je ostala le na . P P  . ’ g 0
s sirovo silo in popolnim preziranje
Madžari kršili pravice hrvatskega naroda. Ogo
ljufali so Hrvate za Reko (»Roparji. Y <
srečnejše leto za Hrvate pa je leto 1883,  ko je
zasedel banski prestol sedanji ban Khu n a
varv. (Dve minuti trajajoči klici „Do nJir “ ’
»Na vešala ž njim", »v Afriko ž njim! j
tedaj so se prav zistematično začele teptati
pravice Hrvatskega naroda, kar ga je prisililo,
da se je začel dramiti, da vstaja. In m čudno,
da vstaja, saj je to dokaz, da je sila prikipela
do vrhunca. Ne vstaja pa samo tako imenovano
razumništvo, temveč tudi prosti narod, ki je
spoznal, da ga je banova politika dovedla do
splošne propasti. Vsa davčna moč Hrvatske se
izkorišča v madžarske namene. O kakem prora¬
čunu ni ne duha ne sluha. Mi v Avstriji vsaj
izvemo, zakaj se porabijo ljudski milijoni, Hrvati
za svoje milijone ne vedo drugega, kakor da jih
požira madžarska nenasitnost. Ban si je usta¬
novil svojo lastno madžaronsko stranko (»fej
grdobe!"), ki mu brezpogojno dovoli vse Kar je
pri nas nemčur — podla duša — to js na
Hrvatskem madžaron. Te neznosne razmere go¬
nijo ljudstvo iz dežele, da okrog 300 000 Hrvatov
hodi s trebuhom za kruhom po inozemiju, ker
doma nima kruha in nobenih pravic. Znano je;
kako je z volilno pravico na Hrvatskem. Komaj
5% prebivalstva sme voliti in teh 5% je iskati
večinoma le v uradih, ki so in morajo biti robsko
udani banu in na njegovo povelje davijo hrvatski
narod. S ; cer se to godi tudi pri nas, Tudi nas
Slovence davijo tuji uradniki, ali mi se vsaj
lahko pritožimo na vzgor kjer se nas tupatam
tudi usliši, česar pa na Hrvatskem ni. Hrvatski
narod se ne more pritožiti nikamor in zato je
narod vstal. (»Dolgotrajni živio"). In kaj se je
storilo? Komandiralo se je skupno armado, da
zaduši glas naroda. Poslali so naše avstrijske
polke na Hrvatsko, da pomagajo banu gnjaviti
narod. Zato te vprašam, zbrani narod, ali ti je
prav, da gredo tvoji sinovi streljat bratski narod
hrvatski? (Viharni »ne“, »protestiramo"!) Ali je
treba tega? Ne! Nič ne bi bilo treba dru
gega, kakor odstaviti bana in mir bi
bil v deželi!  (Burno pritrjevanje in ploskanje.)
Postava naj se izpolnjuje, in konec bo nemirov.
Najodločnejše pa protestujemo proti temu, da
bi mi sami pomagali teptati banu zakone! Naši
vojaki naj branijo protipostavne madžarske na¬
pise in madžarsko zastavo, kateri po zakonu ni
mesta na Hrvatskem? Ne! Odpravi naj se one,
ki kršijo zakon, in mir in zadovoljnost se bo
zopet naselila v nesrečni Hrvatski. Svoj čas je
rešil slavni ban Jelačič Hrvatsko madjarskega
tiranstva, naj bi tudi sedaj vstal bratskemu
narodu drugi Jelačič in naj bi ž njim napočil
junaškemu narodu hrvatskemu čas odrešenja,
čas lepše bodočnosti. Ves omikani svet je na
strani Hrvatov. Bog živi brate Hrvate, Bog živi
lepo hrvatsko domovino! (Viharno odobravanje).

Predsednik da besedo

dr. Josipu Karlovšeku,
ki sprejet z glasnimi „živio“-klici izpregovori

nekako tako-le: Črna zastava, ki se vije m
današnjim ljudskim shodom nam prav, da  „
nismo prišli veselit semkaj, temveč žalovat i a
da pokažemo svojo ogorčenost radi krutega
tiranja bratov Hrvatov po nadut,h Madžarih j a
glavnemu krivcu banu Khuen Hedervaryju. (|N>
vislice ž njim!") Grozne stvar, se poročajo j,
Hrvatskega, seveda kolikor teh poročil ne zapleni
hrvatsko vladno vohunstvo. Sablje banove polj.
cije padajo po glavah hrvatskega naroda, p u5k(j
c kr polkov pokajo proti Hrvatom in narod
vlačijo na vislice. (»Bana gor!") Svoj čas ni bilo
tako. Hrvat je bil svoboden, sam svoj;  vladaj
mu je kralj hrvatske krvi. Odkar so pa prihrule
iz Azije roparske tolpe madžarske, se je začela
nesreča za Hrvatsko. Stoletja je tekla hrvatska
kri v obrambo cele Evrope. Hrvati so jo obranili
turške povodnji. Kakor živa skala so trdno stale
hrvatske vrste v stoletnem boju. Antemura!«
christianitatis so imenovali Hrvatsko. Ista Hrvat¬
ska, ki jo je toliko stoletij močila kri v obrambo
celega krščanstva, ta Hrvatska je sedaj polna
solz in krvi, pa ne vsled turškega navala, tem.
več vsled madžarskega in banovega nasilstva.
Hrvatski narod se je obranil turške sužnosti in
za zahvalo padel v novo sužnost, sužnost Mad¬
žarov. Madžari niso delali s silo, ampak z zvi
jačo, prav po cigansko. Madžaronsko uradništvo
z banom na čelu je slepo orodje madžarske na¬
dutosti, izprijeno je, do kraja korumpirano. In
kaj pomaga Hrvatom onih 40 poslancev, ki sede
v ogrskem državnem zboru, čisto nič, saj ne
odpro nikdar ust. Razmere na Hrvatskem so ne¬
znosne. Tudi pri nas ni najboljše. Na primer ako
imajo Nemci na Štajarskem 21 meščanskih šol,
mi Slovenci pa nobene, (vladni komisar vstaja)
je to pač vnebovpijoča krivica, ali vse hujše je
še na Hrvatskem. Resnica je, da onemu, ki ne
more v Ameriko, ne preostaja nič drugega kakor
smrt. Zato vstaja narod in kliče: Pravico ali
smrt! To so posledice madžaronskega gospodar
stva. Pa kako si prizadevajo zboljšati to neznosno
stanje. Takole: Pri nas vohunijo banovi vohuni,
tam doli se plenijo časopisi, odpirajo pisma, za
pirajo možje, žene, dekleta in otroci, narod se
bije s sabljami in strelja z vojaškimi puškam,.
Ali je to prav, da naši c. kr. polki pomagajo širiti
politiko onih Madžarov, ki ob vsaki priliki za¬
sramujejo črno-rumeno cesarsko zastavo in z
žvižganjem sprejemajo cesarsko himno ? Da, vsa
vladajoča gospoda se grozno zanima za dogodke
v Macedoniji, za banovo strahovlado v Hrvatski
se ne zanima. Pred svojim pragom naj bi najprej
pometli, pometli naj bi v avstrijski Macedoniji,
na Hrvatskem. (Burno pritrjevanje.) In kako se
vede pri tem naša vlada, naš ministrski predsed¬
nik Korber, ki je zaprečil vsprejem hrvatskih
poslancev pri cesarju? Tudi Korber dela tako,
kakor bi bili za Slovane samo vojaški bajoneti.
(Velikanska ogorčenost, klici najstrožje vrste proti
Korberju.) Tudi pri nas imamo različne bane, ki
kratijo narodu pravice, tudi pri nas ni tako,
kakor bi moralo biti. Navzoči vladni zastopnik
naj sporoči navzgor želje zbranega naroda, spo¬
roči naj vladi in cesarju ogorčenost slovenskega
naroda radi zatiranja bratov Hrvatov, katerih

v tej rodovini narodna zavest tako krepka, ni
najmanj Ivanova zasluga.

Pa tudi Krušida duhovnika dičijo vsakojake
vrline. Dokaz temu, da je bil že leta 1877 odli¬
kovan z naslovom duhovnega svetnika. V mla¬
dosti je bil Kruš;d najslavnejši propovednik, ne
samo v Celju, ampak tudi daleč na okrog.
Slava njegovih prepovedi se je hitro razširila
po celem Spodnjem Štajarskem, zato ga naha
jamo tolikrat kot govornika pri primicijah in
drugih slovesnostnih prilikah. Naravnost vzgledne
pa so bile njegove prepovedi za dijake. Privrele
so iz srca in segale so tudi v srce in vsi nje¬
govi mnogoštevilni bivši učenci mi bodo pri-
poznali, da je bil velik užitek poslušati ga

Največje zasluge si je pa Krušič pridobil
za slovenski narod kot učitelj, in kot tak je bil
središče slovenskih dijakov celjske gimnazije.
On je netil, kakor sem že omenil, ogenj sloven
skega rodoljubja med svojimi dijaki - varvanci v
konviktu v oni zgodnji dobi, ki je bila odločilna
za preporod slovenskega naroda, on nam je od-
gojil toliko izvrstnih bojevnikov na narodnem

polju i duhovnega i posvetnega stanu. Dija
pa tudi vedeli njegove vrline ceniti. Časti
ga kot svojega očeta, kot svojega zaščit
Mnogo njegovih bivših, sedaj tudi že osi
dijakov se bo spominjalo na krasno razu
k, je vladalo med njim, kot vodjo konvikt
med njegovimi dijaki. Kako prisrčno se j«
bajal vedno njegov god, bodisi ali na njegc
domu v Medlogu, ali s kako podoknico v C
Tako idealno razmerje med dijaki in prof«
je sedaj nemogoče, bodisi da je šolsko zal
dajstvo temu krivo, bodisi da tudi sedanji
telji niso več is tistega lesa rezljani, kakor
slavljenec.

Le eno lepo lastnost Krušičevo hočei
omemt, Posebno so mu bili pri srcu slove
zatiram dijaki. Za patriarhalično dobo direk

je na “ reč doba  češkega i
gata Svobode. Leta 1875 poslala je La
Auers pergov a  vlada t<žga

n : 1  da iztrebi iz tega zavoda

8  ° Ve “ skega di i a ka. In to bi se mu sl
posrečilo. Leta 1877 padlo je število celj

255

ni ugonobil krvoločni Turek, katere pa hoče za¬
treti madžarski šovinizem in banovo samosilstvo.
Ali pomni naj se, da bodo prej tekle reke nazaj,
kakor pa od svojih pravic odnehal hrvatski
naraščaj! Zato pa proč z madžarskim šovinizmom!
Proč z madžarsko vlado! Proč z banom Heder-
varyjem! Živela slovensko• hrvatska vzajemnost!
Živela probujena, prerojena, svobodna Hrvatska!
(Viharno pritrjevanje! — Tekom celega govora
je ljudstvo z burnimi vzkliki spremljalo go¬
vornika.)

Nato prečita dr. Kukovec sledeči resoluciji,
kateri sprejme ljudstvo z navdušenim odobra
vanjem in ogorčenimi protestnimi vzkliki:

Resolucija

I.

Grozovlada Khuen Hedervaryja na Hrvat-
skem in Slavoniji je v protislovju z vsakim člo¬
veškim in pravnim čustvovanjem, kaže očividno
namen da se na korist madžarstva uniči na¬
rodno in državno pravo Hrvatske, kar bi bilo
na očito škodo Slovencev in Hrvatov tudi v tej
državni polovici, Slovanov sploh in našemu
cesarstvu.

Sedanji vladni zistem Khuenov je privedel
kraljevini Hrvatsko in Slavonijo po krivičnem
tolmačenju hrvatsko ogrske nagodbe do popol¬
nega gospodarskega propada.

Od vlade se prelamljajo ustavno zajamčene
državljanske pravice, vzlasti osobna svoboda,
svoboda tiska in združevanja, protizakonito se
razobeša madžarska zastava in vsiljuje se mad¬
žarski jezik na hrvatskem ozemlju, kar je oči¬
vidno v nasprotju z ustavo.

Z ozirom na ta dejstva izražamo na ljud
skem shodu zbrani Slovenci vseh stanov svoje
ogorčenje nad vnebovpijočo krivično vlado mad-
žara Khuena odločno ugovarjamo proti temu,
da skupna vlada podpira vlado na Hrvatskem
in da daje banu grofu Khuenu na razpolago
skupno vojsko ter jemlje na pomoč tudi vojaštvo
iz naše državne polovice.

Odločno tudi obsojamo izzivajoče postopanje
ministrskega predsednika Korberja, kateri je
preprečil sprejem hrvatsko-slovenske deputacije
poslancev pri presvitlem cesarju in kralju tro
edine kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije
ob priliki, ko je omenjena deputacija došla na
Dunaj prosit pomiloščenja na smrt obsojenih
bratov onstran Sotle.

Končno izražajo na ljudskem shodu zbrani
Slovenci iz vseh delov slovenskega Štajarja pre¬
pričanje, da poprej ne bo miru in zdravih razmer
na Hrvatskem, predno se ne odstrani Khuen
Hedervary in predno se ne začno strogo izvajati
določene ustave.

II.

Krivice, ki se gode od strani Turkov ma-
cedonskim kristjanskim Slovanom, so vnebo-
vpijoče. Sedanji zistem iztrebljenja kristjanov
bi privedel do tega, da izgine poslednji Slovan
na macedonskem ozemlju.

Od Avstrije in Rusije predlagane preosnove,
ki so imele namen olajšati Macedoncem vsaj
deloma njihov neznosni položaj, so ostale brez¬
uspešne.

dijakov na 178. Slovenski dijaki celjskega okrožja
so se trumoma selili na Kranjsko, ker so se na
tem zavodu radi vsakega tudi najmanjšega na
rodnega pojava izključevali in s strogim zaporom
kaznovali. Koliko bridkih ur je tedaj imelo rahlo
čuteče srce našega slavljenca, koliko bojev je
moral tedaj bojevati za svoje ljubljence — slo¬
venske dijake — z vodstvom in v učiteljskih
konferencah!

Svoboda je padel radi krutosti proti uči¬
teljskemu zboru. Sledil mu je veternjak Končnik.
Razmere na celjski gimnaziji se pod njegovim
vodstvom za slovenske dijake niso zboljšale,
ampak rajši poslabšale. V živem spominu je še,
da je prepovedal Končnik slovenskim dijakom
javno slovenski govoriti, v živem spominu tudi,
kako je bil V. Oblak, „vnuk Miklošičev", kakor
ga Jagič imenuje, po mahinacijah nemško-
nacijonalnega učiteljskega zbora izključen iz
vseh cislitvanskih srednjih šol. Nastala je pa¬
nika in zbeganost med slovenskim dijaštvom.
Da v takih razmerah ni bilo prijetno službovanje
za slovensko čutečega in pravicoljubnega pro-

Ker torej turška vlada ni zmožna človeško
vladati nad kristjani, vidimo edino rešitev Ma-
cedoncev v njih popolni osvoboditvi od turškega
jarma.

Izražamo torej želje, da velevlasti, med
njimi tudi Avstrija, vplivajo na to, da postane
Macedonija neodvisna.

Nato izpregovor., burno pozdravljen, odpo¬
slanec iz Zagreba, član „Obzorovega“ uredništva
gosp. Marinčič.

V svojem govoru je povdarjal, da se boju¬
jejo Hrvati edino za pogažene pravice, za one
zakone, kateri so jim po veljavni pogodbi za¬
jamčeni, pa jih ravno eni, katerim je poverjena
skrb za varstvo zakona^ tako brezobzirno kršijo.
Treba je le stopiti na hrvatska tla, in komur
ne zapira madžarski šovinizem oči, bo izprevidel,
zakaj vstaja narod. Na Hrvatskem se tepta v
blato vse, kar je narodu svetega. Krši se pi¬
semska tajnost, protivladni listi se plenijo, vladni
listi pa razširjajo o dogodkih na Hrvatskem naj-
nesramnejše laži. Vse časopisje izven Hrvatske
se je zavzelo za ubogi hrvatski narod, le do¬
mače službeno ne. Ako se piše, da so vesti o
žrtvah banovega [tiranstva zlagane, je to laž, kajti
na Hrvatskem je tekla in še teče kri. Imena ubitih
in težko ranjenih, katera govornik prečita, naj
boljše spričujeio uradne laži banovega časopisja.
Ječe in bolnice so polne, tako polne, da jetnikov
ne vedo kam zapirati. Vtikajo jih v smrdljive
opuščene vojaške magazine. Smrtna obsodba bi
se bila izrekla v mnogo slučajih, ali ni mogoče,
ker leže obtoženci smrtno ranjeni v bolnicah.
Govornik slika dogodke ob prihodu slovenskih
učiteljev v Zagreb. Zborovalcem se je bralo na
licih, kako jih je' dimilo opisovanje grozot v
kraljevem Zagrebu. Velikanski vtis so napravile
besede govornikove: „Če kralj ne napravi reda,
bo še na stotine mrtvih! Hrvatje bomo branili
svoje pravice do zadnje kapljice krvi!" K koncu
se govornik zahvali zbranemu ljudstvu za so¬
čutje, ki ga je izkazalo svojemu bratskemu na¬
rodu s svojo udeležbo in zagotovi slovenski
narod, da bi v slučaju potrebe tudi Hrvatje po¬
kazali, da čutijo ravno tako za Slovence kakor

i Slovenci za Hrvate. „Naša sloboda, Vaša sloboda.
Živeli Slovenci!"

V imenu socijalne demokracije je govoril

gosp. Karol Linhart,
ki je v najostrejših besedah obsojal postopanje
bana in avstrijske vlade. Izjavil je, da se soci-
jalni demokrati popolnoma pridružujejo protestu
proti dogodkom na Hrvatskem in pred cesarjevimi
vrati. Socijalna demokracija je načelno proti
vsakemu zatiranju, tembolj pa proti zatiranju,
kakor je sedaj na Hrvatskem. Največja grehota
je, naravnost neizrecna sramota za prosvetljeno
dvajseto stoletje, da sedi na stolici hrvatskega
bana, namestnika Njegovega Veličanstva, oseba,
kateri se je že večkrat sodnijskim potom doka¬
zalo, da je slepar. Ban Hedervary je moralna
propalica, subjekt, ki spada v kriminal! Vladni
zastopnik ponovno zahteva od predsednika shoda, j
da bi opominjal govornika, česar pa ta ne stori, j
Končno ustavi komisar govornika, ki mu pa \
odvrne: „Ban naj me toži. Jaz mu vse to do- j

fesorja Kruš da, si lahko mislimo, in če kdo,
je moral on v teh burnih časih kelih samozata-
jevanja do dna izprazniti.

Dotaknil sem se teh bridkih spominov, da
pokažem, da pot, po kateri je moral Krušic kot
učitelj hoditi, ni bila vedno z rožicami posuta
in da opomnim vse dijake - mučenike celjske
gimnazije, da se svojega neustrašenega zagovor¬
nika in zaščitnika prof. Krušica vedno hvaležno
spominjajo.

Naš Ivan je bil do zadnjega časa nena¬
vadno krepkega zdravja. Le zadnjega pol leta
njegovo zdravstveno stanje ni bilo več tako po-
voljno,“vendar je upati, da se bo sčasoma zbolj¬
šalo, in ta up je popolnoma opravičen; kajti na
dan Kristovega vnebohoda je že zopet maševal.

| Prosimo tedaj Vsemogočnega, da mu da učakati
leto 1906 Tedaj bo obhajal svojo zlato mašo in
v tej nadi, da se to zgodi, kličem mu v lastnem
in tudi v imenu vseh njegovih učencev, znan¬
cev, prijateljev, sorodnikov, sploh vseh Slovencev.

„Ad multos, ad plurimos adhuc annos!"

Discipulus.

kažem 1“ Govornik se nato obrne proti vladi, ki
je gluha za narod in posluša samo visoke urad¬
nike. Ban je bil sprejet v avdijenci pri cesarju,
za poslance, kateri so zato, da zastopajo in mo¬
rajo zastopati svoje narode nasproti vladi, je pa
KSrber poskrbel, da so se jim vrata k cesarju
na predrzen način zaprla pred nosom. Na Rus¬
kem ne delajo tako s Finci. To je naravnost škan¬
dal za moderno družbo! Tem razmeram pa so
krivi tudi jugoslovanski poslanci sami, ki so s
svojim ponižnim nastopom dosegli, da jih KSrber
in vlada tako izzivajoče prezira. Obupne razmere
na Hrvatskem so posledica njihove mlačne po¬
litike. Glavni pogoj za razvoj naroda je svoboda,
in zato se mora priboriti svoboda narodom.
Dokler bomo Slovani le policaji habsburške vlade,
dotlej nam je pot do napredka zaprta. Moramo
se osamosvojiti! Emancipirati se moramo od
Dunaja, Korberja, Hedervaryja in onega urad¬
niškega nadvladja, ki nam zapira pot k cesarju.
Te misli je treba zanesti med narod in one
ljudi, ki padajo že na kolena, ko od daleč za¬
gledajo črno-rumeno zastavo. Ko to dosežemo,
nam bo posijala zora svobode! Govornik je go¬
voril kakor iz srca vsega na tisoče broječega
občinstva, katero je celi govor spremljalo z vi¬
harnim odobravanjem.

Zadnji govornik je bil dalmatinski državni
poslanec

g dr. Ferri,

ki se je v imenu Hrvatov zahvalil za simpatije,
katerim je dalo duška zbrano slovensko ljudstvo.
Tudi on je govoril o žalostnih razmerah na
Hrvatskem, o zatiranju vsakega svobodnega gi¬
banja, o korupciji mažaronske klike, o pritisku
uradništva na ljudstvo itd. Dalmacija, ki prav¬
zaprav pripada po starodavnem pravu k troedini
kraljevini Hrvatski, je silno ogorčena vsled bar¬
barskega postopanja hrvatskega tirana bana
Hedervaryja, in laž je, kar se trdi zgoraj, da je
ljudstvo mirno. Hrvatski narod v Dalmaciji in ž
njim vred njegovi poslanci se čutijo popolnoma
edine z narodom na Hrvatskem. Hrvati in Slo¬
venci se pa tudi smatrajo za eden narod. Zato
izreka še enkrat prisrčno zahvalo za sočutje, ki
ga izkazujejo Slovenci svojim bratom Hrvatom
in konča z vzklikom .Živeli Slovenci!"

Z velikanskim navdušenjem je nato zapel
narod himno .Lepa naša domovina" in „Hej
Slovani."

Ko se je odpelo, je predsednik shoda, g. dr.
Sernec prečital brzojavko, ki se je odposlala
Njegovemu Veličanstvu in pozval občinstvo, da
zakliče trikratni .živio" cesarju, kateremu je
mogoče z enim samim migljajem narediti red na
Hrvatskem in povrniti težko prizadeti deželi
dobrodejni mir. Zborovalci so se z navdušenimi
„živio“-klici odzvali pozivu, na kar je predsednik
shod zaključil. Cesarju se je poslala sledeča
brzojavka:

„5000 na ljudskem shodu pri Celju zbranih
Slovencev izraža Vašemu Veličanstvu svojo ne-
omajano zvestobo in prosi v sedanjih bridkih
časih za bratski hrvatski narod očetovskega po¬
sredovanja Vašega Veličanstva."

Ko se je shod zaključil, se je zbrano ljud¬
stvo, svesto si resnega svojega nastopa, razšlo
tiho in mirno, Videli smo pač nekaj orožnikov
za hlevom g. Sušnika, ali imeli niso niti najmanj¬
šega povoda, da bi se pokazali. Za red na shodu
je skrbel „Celjski Sokol" po svojih članih, a tudi
ti niso imeli opravka razun v enem slučaju, ki
je bil očividno pripravljen od znane strani. Ome¬
niti moramo tudi, da ste bili v vojašnici priprav¬
ljeni dve stotniji in baje v neki hiši blizu zbo-
rovališča en voj vojakov. Celjska policija je bila
vsa pripravljena, menimo namreč ono v uniformi
in brez uniforme. Značilno za te hrabre junake
je pač, da so hoteli aretirati celo okrog 200 mož
broječo četo hrastniškib rudarjev, ki so korakali
od doma skozi celjsko mesto v .Narodni dom".
Seveda se jim je aretiranje izjalovilo, ker so naši
fantje ne meneč se za jetične želje slavne poli¬
cije mirno korakali naprej. Pripomnimo naj še,
da se je binkoštni ponedeljek pokupil v Celju
menda ves višnjevi plevel, kolikor ga je bilo do¬
biti po tri ure naokolu Celja in da so tako ozalj¬
šani izzivači prišli k samim vratom „Narodnega
doma" žvižgat in rujovet, na kar se z naše
strani nikakor ni odgovarjalo. Ljudski shod se

256

je zvršil tako veličastno, kakor smo le mcgl.
želeti. Bila je sijajna manifestacija celega sloven¬
skega Štajarja, ki je naredila ne samo na nas,
ampak v velkovečji meri velikanski vtis na
naše najzagrizenejše narodne nasprotnike, tako
da se je celo slavnoznani celjski g. Fiirstbauer
blagovolil izjaviti: »Wenn es so \veiter gebt, ist
in fiiof Jihren Cdli slovenisch!“, kar beležimo z
največjim zadovoljstvom

Pripravljalnemu odboru ljudskega shoda so
bile pri poslane sledeče brzojavke in pismene
izjave:

Borovlje. — Srčno pozdravljeni zborovalci
na protestnem shodu za naše brate Hrvate.

Posojilnica Glinje na Koroškem.

Brežice. — Z ogorčenjem se strinjamo z
vsemi resolucijami, ki obsojajo nečloveško in
kruto ravnanje Madžarov z bratskim narodom
hrvatskim, Proč s Hedervaiyjem!

Brežiški Slovenci.

Bučečovci. — V duhu udeležimo se Vašega
ljudskega shoda. Živeli Hrvati, živela Heder-
vyja rešena Hrvatska!

Zbrani sosedi občine Vodjaves pri Ljutomeru.

Bučečovci. -— Čutimo s Hrvati.

Požarna bramba Bučečovci, Ljutomer.

Bučečovci. — Živela Hrvatska!

Županija Bučečovci, Ljutomer.

Češki Brod. — Češi u Lipan shodu shrod-
maženi ve Vašem boji prohlasuje solidaritu. Jeden
za vsechny vsichni za jedneho.

Kiofač, Budin, Holan.

Češki Brod. — Chorvatskemu narodu a
slovanske svornosti humava nazdar, živili! —
Členstvo klubu strany statopravni a družstvo
Ilirija schromaždene na Lipanech.

Češki Brod. — Necht sili & vzkveta slo¬
vanska vzajemnost a solidaritet. — Členstvo klubu i
pratel delničtva v Praze schromaždene na večirku i
Sokola v Češkem Brode.

Dunaj. — Pridružujemo se Vašemu odluč-
nomu prosvjedu protiv tiranskom nezakonitom
vršenju madžarskoga sistema kod brade preko
Sutle. Dolje s Khuenom! — Hrvatski i slovenski
katolički visokošolci.

Gorica. —S veseljem pozdravljamo sastanak
brace Slovenaca u prilog pogaženoj Hrvatskoj.

Hrvati u Gorici.

Gornjigrad. — Z navdušenjem se strinjamo
tudi mi z vsemi sklepi ljudskega protestnega
shoda v prid zatiranih bratov Hrvatov. Živela j
pravica! Proč s trinogom!

Občina trg Gornjigrad.

Gornjigrad. — Pridružujemo se protestu
zoper nečuveno zatiranje bratskega naroda hr- |
vatskega. — Čitalnica Gornjigrad.

Gradec. Ogorčeni zaradi krivic, ki se gode
bratskemu narodu, se pridružujemo iz dna duš
Vaši manifestaciji. Živela Hrvatska! — Triglav.

Gradec. — S celim srcem združeni z na- j
širni brati Hrvati kličemo: Dol s turškim krvo-
lokom Khuenom! Doli z našimi tlačitelji! Živela
svoboda! — V imenu slov, krščanskih delavcev
v Gradcu: Podgornik.

Hrastnik. — Proč z nasilstvom! Svobodo
in pravico bratskemu narodu! Slovenski delavci
smo z vami, tlačeni bratje. — Dolski rudarji.

Hrastnik. — Živel slovenski ljudski shod
v Celju! Pereat Hedervary!

Hrastniški rudarski pazniki.

Hrastnik. — Hrupa in strela ne vstrašimo
se, za brata Hrvata potegnimo se! Doli z banom!

Ojstrski rudarji.

Hrastnik. — Za pravice Hrvatov borimo
se mi, če prav ostri meč krvavi. Pereat Heder-
vary! — Organizirani rudarji v Hrastniku.

Hrastnik. — Vox populi vox dei. Smrt tira¬
nom! Živela Hrvatska! — Hrastniški piparji.

Hrastnik. —Hrvatskemu narodu želi srečno
zmago! — Bralno društvo Dol pri Hrastniku.

Hrastnik. — Zakonito zajamčene pravice
zahteva za teptani hrvatski rod. — Občinski
odbor Dol pri Hrastniku.

Konjice. - Navdušeno pozdravljamo
rovalce, izražamo najsrčnejše simpatije
Hrvatom v njih borbi za narodno osvoboditev
in se pridružujemo resolucijam^ slovenci .

Konjice. - Udje kat -pol. društva mnogo-
brojno zbrani se Vam enoglasno pridružujemo
Živel bratski narod v vztrajnem boju za sveto
narodno pravico.

Kozje. - V dno duše ogorčeni zaradi
tiranstva Madžarov nad brati Hrvati želimo
naj današnji shod odpre oči onim, kateri ji
imajo dosedaj žalibog zaprte! Krepko živela
jugoslovanska vzajemnost! — Berthold, Cize ,
Germovšek, Rauter, Štaufer, Tomažič.

Kozje. — Plapolaj visoko zastava hrvatsko
slovenske vzajemnosti! Boj krivici in tiranstvu.

Kozje. — Za Hrvate naše brate Slovencev
srca vsa gore, žnjimi čuti, kar jim kruti Madžari
bridkega store; želje naše so in nade, da na-
silstvo kmalu pade! — Za katoliško politično
društvo kozjansko, Tomaž e, predsednik.

, Laško. — Zadržan udeležbe shoda, želim
najboljši uspeh ter kličem pereat Hedervary.

Šmid, Jurklošter.

Laško. — Borimo se za brate Hrvate!

Hvalec.

Laško. — Protestiramo zoper Hedervaryja!

Žužek, Jurklošter.

Laško. — Živel shed za brate Hrvate!

Županstvo Golcbinjak.

Laško. — Živel shod za naše brate! — Špan.

Laško. — Živel shod za naše mučenike.

Županstvo Jurklošter, Šmid.

Ljubljana. — Vstani kralj Matjaž, ki spiš
v štajarski zemlji in mahni s svojo sabljo po
nasilnikih, ki skrunijo mesto Jelačiča bana!

Ljubljanske mladenke.

Ljubljana. — Ustaj rode, trgni lanee, ne
daj mi se više trt, s mačem pitaj neprestance
il slobodu ili smrt! Abzug Hedervary!

Bojevita slovenska Ljubljana.

Ljubljana. — Po bolezni zadržan udeležiti
se shoda, kličem vsem zborovalcem srčni na zdar!
Još Hrvatska ni propala! — Dragotin Hribar.

Ljubno. — V sočustvovanju za trpeče brate
Hrvate soglašamo z Vami in kličemo: Bog in
njih junaštvo jih reši madžarskega turštva!

Ljubenci.

Ljutomer. — Srčne pozdrave! Oblike na¬
rodnega boja naj postanejo brezobzirnejše!

Čitalnica, politično društvo.

Ljutomer. — Živela neodvisna Hrvatska.
proč s tiranijo! — Ljutomerski in murski Slovenci.

Ludbreg. — Čestitam i prilagodjujem se
u duhu današnjoj Vašoj svečanosti. — Kerstner.

Ormož.

Ogorčeni pridružujemo

Ormož. — Bratje urno gor planimo j tt
orožje zagrabimo, mati splošna hoče na 8:  ^
Hrvate vrle brate kliče, vpije nam na glas.

Jurist Pernat, Janko Griy ec

Ormož. — Svetinje pri Ormožu, rojstna
župnija Stanka Vraza, pozdravlja udeležnike,
Živeli hrvatski mučeniki, živela svoboda!

Bohanec.

Pišece. — Vihar nevolje in srda nai ra 2 .
prši pogubonoane oblake iznad Ilrvatske. Živ«i a
svobodna Hrvatska! - Pišečki Slovenci.

Ponikva. — V duhu z vami kličemo: P t0 {
s Hedervaryjem, proč z madžarskim in german-
skim nasilstvom! Slovan na dan!

Zavedni Ponkovljani.

Postojna. — Proč s Hedervaryjem, proS
s Korberjem! Živela Ilirija! — Postojnski Slovenci,
Radgona. — Živela svobodna Hrvatska!
Dal Bog tudi Slovencem narodnega duha Hrvat-
skega! — Bralno društvo v Gornji Radgoni.

Radgona. — Da bi opravičeni protestni
glasovi spodnještajarskih Slovencev v prilog za¬
tiranega bratskega naroda hrvatskega našli
povsod, posebno na Dunaju dejanski odmev; —
v to pomozi Bogi Živeli Hrvati! Bralno
društvo Št. Jurij ob Ščavnici.

Rečica. — V ljubezni do dragih bratov
j Hrvatov kličemo: Proč s tlačitelji narodovih
| pravic! Živili Hrvati, Srbi in Slovenci!

Trg Rečica

Ribnica. — Zahvaljujemo brači Slovencem,
što ustadoše proti proljevanju nedužne krvi n
banovini. — Ribnički Hrvati.

Rogatec-Slatina. — Ko bo pod Habsburgom
svoboden Hrvat, bo tudi svoboden Slovenec
nja brat. — Katoliško politično društvo.

Šmarje pri Jelšah. — Polni ogorčenja
odločno protestiramo proti brutalnemu brez¬
vestnemu postopanju nesramnega zatiratelja
milega nam bratskega naroda hrvatskega in
njegovih svetih pravic in kličemo: Doli z banom
Khuen Hedervaryjem, proč z omazanim madžar¬
skim mandarinom! Živel slavni naš narod hr¬
vatski ! — Slovensko politično društvo Šmarje
pri Jelšah.

Slov. Bistrica. — V duhu z Vami ene
misli in enega srca pridružujemo se Vašemu
krepkemu protestu. Madžaronska strahovlada
na Hcvatskem je kričeč madež dvajsetega sto¬
letja. Proč z nasilstvom, smrt zatiralcem brat¬
skega naroda, v Azijo z Mongoli! Vse za vero
dom cesarja, pa tudi vse za resnico in pravico!
Živeli Hrvati, živela sloga slovanska!

Slovenjebistriški Slovenci.

Ludbreg. — Bradi Slovencem našu srdačnu

zahvalnost! Živili Slovenci, živili Hrvati! _

Dr. Damaska, advokat, Bočkaj župnik, Mihinič,
kaplan, Zupančič, Majernik, Rosenberger, trgovci,
Pajtar, mesar, Korstner, gostilničar.

Maribor. — Bog blagoslovi Vaše delo.

»Bralno društvo" Ruše.

Sveta Lucija. — Od bregov bistre Soče
srčno pozdravljamo štajarske Slovence. Bog živi
vzajemnost našo! Živila Hrvatska!

Svetolucijski rodoljubi.

Šoštanj. — Vsegamogočni vladar vseh
vladarjev blagoslovi boj za pravice slovenskega
naroda. — Ilirci.

Maribor. — Uredništva »Slov Gospodarja",
»Našega Doma in »Siid. Presse" se pridružujejo
sklepom protestnega shoda. Proč s tlačitelji
| Jugoslovanov!

Maribor. — Vzkipela in zavrela je slo¬
vanska kri katoliškega izobraževalnega društva
v Studencih nad Mariborom. Izražamo srčno
sočutje Hrvatom svojim bratom silno ogorčeni
zaradi krvavega zatiranja njihovih narodnih
pravic. — Pohar.

-v«ulo„, ou1u  uanasn
Živeli Hrvatje! — Zavedni Moravčani.

Nabrežina. — Niti mislit, da nar
spava, sloboda sveta v boj de planut
Živili soboritelji bratov Hrvatov. — Nemec

Ormož. — Čast braniteljem pravic
skega naroda. Ves slovanski svet povzdi,
svoj glas zoper tlačitelje zakonito z a j a
pravic. — Ormoška »Sloga".

Šoštanj. — V izvanredni seji občinskega
odbora v Razborju, 900 m nad morsko globino
se je soglasno sklenilo, da se brzojavno naznani
sočustvovanje z zatiranimi brati Hrvati in izreče
odločna obsodba tiranov. Živela slovanska do¬
movina! — Saloven.

Šoštanj. — Da bi današnja manifestacija
imela uspeh, v to Bog pomozi! — Šoštanjčan.

Šoštanj. — Živela sloga med Hrvati in
Slovenci! Pridružujemo se Vašemu protestu.

oostanj. — Navdušeno pozdravljal
našnji shod. Živila svoboda!

Zastopstvo trga Ž

slovaif ?^ an ^' ^ bratski ljubavi naj

slovanska moč. - Šoštanjski mladeniči.

mn w' ‘ lj ' HrVat  J« aaš brat, kdo
e ’ pogme na J vsak! Bog živi Hcvi
Obmejni šentiljski Sl

257

Št. Jurij ob j. ž. — Z vami v duhu zdru
ženi kličemo Bog živi naše krvne brate Hrvate.
Bog vojskinih trum jim pomagaj v pravičnem
boju za svete narodne pravice.

Konsumno društvo.

Št. Jurij ob juž. žel. — Ž veli narodni
mučeniki v bratski Hrvatski in vsi, ki imajo
žnjimi sočutje! — Tamburaški zbor.

Št. Jurij ob j. ž. — Pokažimo danes, da
Slovenac i Hrvat za uvjek brat i brat!

Šentjurski pevci.

Št. Jurij ob j. ž. — Bog i sreča junačka
bodi na strani onib, ki se bojujejo za krst častni
in slobodu zlatnu! — Bralno društvo.

Št. Lenart ob kor. žel. — Slava zboro¬
valcem! Bratje Hrvati junaško naprej! Pravica
mora zmagati. Vsi Slovenci smo z vami.

Slovenci pri Sv. Barbari pri Mariboru.

Št. Lenart ob kor. žel. — Propali vsi, ki
tlačijo bratski nam narod ! — Fantje iz Jarebne,

Št. Lenart v Slov. goricah. — V duhu se
Vam pridružujemo ter z Vami demonstriramo
proti Hedervaiyju. Odločno zahtevamo bratskemu
narodu nazaj njegova prava in njegovo svobodo!
— Slovensko politično društvo za okraj Št. Le¬
nart v Slov. goricah

Št. Pavel pri Preboldu. — Le vstani
vborni narod moj, do danes v prah teptan,
pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja
dan. — Politično gospodarsko društvo, izobra¬
ževalno društvo.

Št. Pavel pri Preboldu. — Navdušeno po¬
zdravlja današnji shod. Živila Hrvatska!

Bralno društvo.

Št. Peter-Kraljevec. — Srdačno pozdrav¬
ljamo Vašu skupštinu i molimo Svemogudemu,
da se Vaše plemenite želje ostvare na boljak
bjednog hrvatskog naroda. Živila slobodna ujedi
njena Hrvatska! — Sakupljeni Hrvati i Slovenci.

Trbovlje. — Hrvatski narod naj živi, za
tiralec hrvatski naj odleti. — Ženska podružnica
družbe sv. Cirila in Metoda, Trbovlje

Trbovlje. — Prostovoljno gasilno društvo
v Trbovljah deli ogorčenje na protestnem shodu
zbranih Slovencev nad nečuvenimi dogodki, ki
se vrše v bratski nam deželi, Shodu najboljšega
uspeha želeč kliče žnjim: Proč z banom! Proč
s tujčevim jarmom!

Trbovlje. — Živi celi proletarijat, rešen
mora biti Hrvat, v vrste stopimo vsi, akoravno
teče rdeča kri! Dol z zatiralcem H vatov!

Trboveljski organizirani rudarji.

Trbovlje. — Z združenimi močmi stopimo
v vrsto vsi! Svet spoznali smo sedanji, ko
zavoljo enega zatiralca mora narod umirati Mi
pa hočemo narod osvoboditi, zato se moramo
združeni boriti. Hrvati so naši brati. Za pravico
boja se ne smemo bati. Dol z zatiralcem Hrvatov!
To kličemo mi brati Hrvatov. Pereat Hedervary!

Skupni Trboveljčani,

Trbovlje. — Z udeleženci današnjega shoda
obžalujemo žalostno usodo hrvatskih žena in
obsojamo z Vami kruto ravnanje hrvatskega
bana. Živila Hrvatska!

Trboveljske narodnjakinje.

Videm-Krško. — Sava, katoliško politično
društvo za brežiški okraj, obsoja krivice, katere
se godijo našim bratom onkraj Sotle, ter zahteva
vse narodne pravice za Slovence in Hrvate,

Žičkar, predsednik.

Videm-Krško. Žalibog zadržan, ne morem
priti. Živela zveza med Slovenci in Hrvati. Ne
vdajmo se! — Žičkar.

Virje. — Pridružujem se Vaši manifestaciji,
Neporušna bodi vez hrvatsko-sloveesko-srbska
in celega slavjanstva. Vztrajajmo v boju za srečo
Hrvatske. — Peroslav Ljubič, urednik Podravca*.

Vransko. — Strinjamo se s sklepi ljud¬
skega shoda, kličemo: Živili Hrvati, pereat He
dervary! — Mladeniška zveza, izobraž, društvo.

Izj a v a.

Ker smo zadržani priti osebno, se pridru¬
žujemo v duhu velikemu protestnemu shodu v
Celju in soglašamo z vsemi tam storjenimi sklepi.

Izjavljamo slovesno, da se čutimo edine z
brati Hrvati ter ugovarjamo najodločnejše proti
vsem vnebovpijočim krivicam, katere se godijo
in prizadevajo hrvatskemu narodu od strani na¬
silnih Madžarov in krutega tlačitelja, bana Khuena
Hedervary-ja.

Obračamo se potom ljudskega protestnega
shoda v Celju na Njegovo Veličanstvo cesarja
Franca Josipa I, naj blagovoli On kot hrvatski
kralj odpraviti vse krivice in zabraniti, da se
ne bo prelivala nedolžna kri naroda, ki je z nami
Slovenci vred vedno branil Njegovo cesarsko
in kraljevo hišo ter Avstrijo pred sovražniki!

Živele narodove pravice Hrvatov, Srbov in
Slovencev!

Trg Rečica,  dne 1. junija 1903.

(Sledi 50 podpisov.)

Dobletina pri Nazarjih,  dne 31. maja 1903.
(Sledi 27 podpisov.)

Kokarje pri Gorici
v Savinjski dolini, dne 31. maja 1903.

(Sledi 46 podpisov.)

Lačjavas pri Gorici
v Savinjski dolini, dne 31. maja 1903.

(Sledi 21 podpisov.)

Nazarje in Žlabor  pri Rečici, 31. maja 1903.
(Sledi 27 podpisov,)

Prihova pri Rečici,  31. maja 1903.
(Sledi 13 podpisov.)

Spod. Pobrežje in Trnovec pri Gorici
v Savinjski dolini, dne 31. maja 1903.

(Sledi 33 podpisov.)

Zgor. Pobrežje in Holmec pri Gorici
v Savinjski dolini, dne 31. maja 1903.

(Sledi 40 podpisov.)

Potok pri Gorici  v Sav. dol., 31. maja 1903.
(Slede 3 podpisi.)

Pustopolje pri Gorici
v Savinjski dolini, dne 31. maja 1903.

(Sledi 14 podpisov.)

Št. Janž pri Rečici,  dne 31. maja 1903.
(Sledi 39 podpisov.)

Varpolje in Nizka pri Rečici
dne 31. maja 1903
(Sledi 16 podpisov.)

Slavnim zborovalcem „Ljudskega
shoda" v Celju.

Malonedeljčani pozdravljajo iskreno vse
zbrane zastopnike na ljudskem shodu v Celju,
kateri se bodo moško potegnili za nesrečne
brate Hrvate. Živo obžalujemo nesrečni bratski
narod, ki je neštetokrat prelival kri za našo
presvitlo dinastijo in celokupno domovino Av¬
strijo. Vsemogoči naj podeli hrvatskemu narodu
v tem tužnem času ono krepost in jakost, s
katero je nadarjal njih slavne pradede ob času
ljutih turških navalov! Izrekamo s tem svoje
ogorčenje in zaničevanje krutim Arpadovcem in
njih nečloveškim nasilstvom. Živeli hrvatski
bratje! Živela domovina! Abzug bašibozuk He-
dervary!

Malanedelja, dne 30. maja 1903

Ant. Božič.

Sevnica,  dne 1. junija 1903. Podpisani
delavci sevniške tovarne, žalibog zadržani, se
pridružujemo sklepom protestnega shoda v Celju.
Sledi 145 podpisov.

Slavno predsedništvo shoda!
Strinjamo se s protestom slavnega shoda
ter izražamo svoje ogorčenje nad nezakonitim
postopanjem napram bratom Hrvatom — Kli¬
čemo vsled tega v duhu: „Živ©li Hrvati!" a —
proč s krvnikom Khuen Hedervaryjem!

V imenu kmetijskega društva za gornje¬
grajski okraj:

J. Burdian, Martin Zidam, t. č. načelnik.

V Šmartnem, dne 31. maja 1903
Središče,  dne 30. maja 1903.

Žal, da se ne morem velike manifestacije
za naše brate Hrvate osebno udeležiti, zadržuje
me neka zelo važna zadeva Središkega trga, ki
se preložiti ne da. Na zdar! Ivan Kočevar.
Slavni pripravljalni odbor shoda Slo¬
vencev v Celju.

Udano podpisani odbor obč. Št. Vid na
Planini enoglasno protestira proti kruti vladi
Madžarov in bana Khuen Hedervaryja ter izreka
svoje sožalje.

Županstvo Št. Vid, dne 28, maja 1903
Vid Z a ko še k, župan.

Slavni ljudski shod v Celju.

Podpisani smo v duhu v Vaši sredini in se
Vam in Vašim resolucijam pridružimo. V naših
srcih žije in klije ljubezen do bratskega naroda
hrvatskega, ki ječi sedaj pod težkimi okovi, v
katere ga je vklenila kruta in tiranska vlada
Khuen - Hedervary-ja.

Bog i narod!

Županstvo Okolica Slatina.

Občinski urad Sv. Trojica pri Rogački Slatini.

Občinski urad Brestovec.

Zapisnik

seje občinskega odbora v Razboru, vršeče se dne
31. maja 1903 v zadevi posvetovanja o soglašanju
o ljudskem shodu, kateri se ima vršiti v Celju
dne 1. junija 1903.

Ker občinski odbor v Razboru ne more biti
osebno zastopan pri velikem ljudskem shodu v
Celju dne 1. junija 1903 in tamkaj izjaviti svoje
sočutje z od krutih Ogrov zatiranimi Hrvati,
sklene v današnji seji sledeče:

Nečloveško postopanje Ogrov nasproti Hrva¬
tom se hudo obsoja in zato se podpisani občinski
odbor z namenom ljudskega shoda v Celju po¬
polnoma strinja in shod z veseljem pozdravlja,
o čemur se ima odboru shoda telegrafično na¬
znaniti.

Županstvo v Razboru pri Slov. Gradcu,
dne 31 maja 1903.

Izj a va

izobraževalnega društva »Edinost" pri Sv. Juriju
v Slov. goricah, poslana ob priliki ljudskega shoda
v Celju v zadevi Hrvatov prirediteljem istega shoda:

Ogorčenje vsled nečuvenega zatiranja bratov
Hrvatov je tudi v naših krogih dospelo do vrhunca.
Izražamo jim torej tem potom svoje najglobokejše
sožalje ter kličemo: Proč z madjaroni! Proč s
sedanjim krivičnim banom! Živeli Hrvati! Živela
sedaj teptana, ali upamo kmalu Hedervaryjevega
tiranstva osvobojena Hrvatska!

Izobraževalno društvo »Edinost"  pri Sv. Jurju
v Slovenskih goricah.

Trst,  dne 1. Junija 1903.

Ker se vašega toli pomembnega shoda
udeležiti ne moremo, protestiramo z vami proti
zatiralcem Slovanstva. V boj za naše! Živela
hrvatska sloga! Nebroj notranjskih rojakov.

Volk & Škapin.
Videm v Italiji.

V veseljem sem čital vest, da vrli, vztrajni,
brezmejne hvale vredni štajarski Slovenci hočejo
slovesno protestirati proti brutalnemu madžar¬
skemu nasilju na Hrvatskem, Madžar v današnji
Evropi je primitiven barbar, komično našemljen
v najnovejšo pariško modo. Njemu so ostali v
krvi neizpremenjeni vsi zverinski nagoni krvo
lečnih Hunov. Protestirati proti njim, je prote¬
stirati proti onemu barbarstvu, kateremu bi ne
smelo več biti mesta v Evropi. Protest štajar-
skih Slovencev in vseh onih, ki obsojajo divjaško
počenjanje zoper hrvatske brate, je protest po¬
teptane narodnosti, protest civilizacije in človeške
dostojnosti, ranjene v tem, kar ima najplemeni¬
tejšega in najvzvišenejšega v naravnem pravu.
Zato se kot Slovan in kot človek iz vse duše
udeležujem iz daleka slovesne manifestacije, na¬
znanjene na binkoštni ponedeljek, in me bo iz
srca veselilo, če Vi, blagorodni prvak štajarskih
Slovencev, naznanite to pri shodu.

Z odličnim spoštovanjem in srčnim po¬
zdravom udani Vam Ivan Trinko.

Celjske in štajarske novice.

(Pešizlet »Celjskega Sokola" v Trnovlje)

se ne bode vršil, kakor smo zadnjič poročali,
dne 7. junija t. I, ker se ta dan udeleži več
Celjanov slavnosti v Mariboru, ampak še le dne
14. junija t. 1. »Sokol" odkoraka v civilni obleki
ob 3 uri popoldne iz »Narodnega doma". Nade¬
jamo se, da se nam pridruži tudi občinstvo v
prav mnogobrojnem številu saj se nam je za¬
hvaliti Trnovljčanom za njih nevstrašenost pri
škofjevaških volitvah in jih pridobiti za veliki
sokolski izlet v Bukovžlak dne 21. junija t. 1

(»Dijaški kuhinji v Celju") je daroval
g, Ivan Dolinar, trgovec v Celju, mesto venca
na grob g. dr. Hinko Šukljeta 15 K.

268

(Krusičeva sedemdesetletnica) Opozarjamo
na današnji podlistek o sedemdesetletnici šol¬
skega svetnika g. Krušiča. Celjski Slovenci so
nameravali dragemu slavljencu v čast ob ti
priliki prirediti svečanost. Z ozirom na njegovo
zdravstveno stanje so ta namen opustili. Pri¬
družujejo se pa z našim uredništvom vred v
polnem obsegu z voščilom, katera mu izraža
pisec našega današnjega podlistka. — Ša na
mnoga leta!

(Promocija.) Danes je bil na Dunaju pro
moviran doktorjem prava c. kr. avskultant v
Celju g. Franc Alojzij B cek.

(»Jugoslovanska učiteljska Zveza") je
imela o binkoštnih praznikih svojo letno skup¬
ščino v Brežicah. Kakor posnemamo iz drugih
slovenskih listov, je skupščina in ž njo spojeni
izlet v Zagreb uspel kar najsijajnejše. Natanč
nejšega poročila pričakujemo iz učiteljskih krogov
samih.

(Gospod Juloe Rakusch za Hrvate.) Kakor
se nam poroča iz popolnoma verodostojnega
vira, je tudi naš gospod župan eden izmed onih
vrlih mož, ki se poteguje za pravice svojih krvnih
bratov Hrvatov. Mi kot resnico - in pravicoljubni
poročevalci ne moremo zamolčati tega dejstva,
kajti prepričani smo, da bo gosp. Julče primerno
upošteval našo dobro voljo. Torej pravici in
resnici na ljubo poročamo, da je izdal g. Rakusch
baje tajno povelje vsem generalom, častnikom
in prostakom celjske poulične garde, da naj se
vzdrži vsekakih protislovenskih izgredov pred,
med in po ponedeljskem ljudskem shodu. Seveda
so tudi ljudje, ki smatrajo dobro voljo gospoda
Julčeta za vse kaj drugega, kakor za naklonjenost
napram zatiranemu hrvatskemu narodu. Ti ljudje
namreč govore, da se gre Julčetu le za to, da
ne bi izgubil odjemalcev svoje železnine tam
doli po Hrvatskem, kar bi se jako lahko zgodilo,
ako bi v Celju nastopil proti Hrvatom, pri čemur
bodi omenjeno, da je namreč naš velemožni go¬
spod župan obenem tudi prodajalec rovnic, mo¬
tik in druge take železne robe pod lastno firmo
in tudi nekdanjo Radakovidevo, ki je imela svoj
čas radi svojega »-ida“ precej razširjene trgovske
zveze po Hrvatskem, kar je pa baje jako splahnilo,
odkar ima trgovino v rokah „-usch“. Pa naj
že bo kakor hoče, mi smo poročali popolnoma
nepristransko.

(Nemčnrska kri ne sfali!) Župan Rakusch
je svojim falotom ostro prepovedal izzivati
Hrvate in Slovence, ker se je bal, da bi Hrvati
sicer ne hoteli več jemati njegovega železa,
Toda sin njegovega najsvetejšega sobojevnika
»Nemca" Tratnika ni ubogal. Šel se je vadljat
za 5 gld, da si upa v »Narodni dom" in da se
mu ne bode kljub izzivanju nič zgodilo. In prišel
je ob 2, uri popolnoči. Srečal se je pa z jako ;
krepkimi pestmi ter bil nepričakovano naglo j
zunaj na trdem mestnem tlaku. Petaka pa ni
dobil, ker je izgubil stavo! In kaj mu bode še
le porekel strogi Rakusch!

(Hedervaryjeva zagovornica v Celju.) Na
zadnjem ljudskem shodu je imel Madžar ban I
Hedervaiy samo eno zagovornico. Dočim se je !
iz sto grl slišal klic »banu štrik na vrat", po¬
tegovala se je zanj kuharica znanega celjskega
»Nemca" in županskega pretendenta dr. Ko-
watschitscha, »Kaj vam je storil, ubogi ban,
pustite ga", vpila je revica, dokler je ni policaj
iztiral z zborovališča. Ljudje so menili, da je
dr. Kowatschitsch menda vzel v službo prejšnjo
banovo kuharico. Kdo ve, če ne!

(Okrožno sodišče v Celju) je obsodilo 25.
maja t. 1. zaradi tatvine na šest tednov strogega
zapora Antonijo Križnik, omoženo Lavrenčak, v
službi pri Jakobu Virantu, posestniku na Go
milskem.

(Cesta k Sv Jožefu) od mostu čez Voglajno,
katera je bila dozdaj v neizrečno slabem stanu,
se bo sedaj korenito popravila. Občina okolica
celjska je odkupila od gospe Jožefe Sima po
trebni svet, da se cesta razširi in napravi ločen
pešpot. S tem se bo velik nedostatek v okolici
celjski odpravil.

(Volitve v Škofjivasi.) Kljub vsem nem-
čurskim poskusom so občinske volitve v Škofji¬
vasi za narodno stranko prav povoljno izpadle.
Izmed 24 odbornikov ni enega nemčurja, le med
namestniki je kot zadnji namestnik ali z drugimi

besedami kot šesto kolo izvoljen podkupljenec
celjskih nemčurjev, takozvani » mI ™ 1  ..

Premšak. Niti to bi se pa ne bilo zgodil ,
narodni volilci pustili prepire posameznih sosesk
ob tako važnem trenotku na stran ter se ra
discipline in ne izpreminjali v zadnjem ipu
kandidatne liste, katero so si po svojih zaupniki
sami postavili. Toda kakor rečeno, nemčur m
izvoljen v odbor niti eden, in prepričam smo,
da se bodo izvoljeni možje kot narodni Slovenci
složno oprijeli blagonosnega dela za blagor ob
čine. Pokazati morajo celjskim nemčurjem, da
zastonj upajo, da bode kdorsibodi izmed njih
izdal svoj narod in se vrgel na stran celjskega
nemškega falotstva. Škofjevaščani na stran vse
malenkostne spore, delajte vsi složno za blagor
svoje slovenske občine!

(Iz Žalca) Dne 7. junija t. 1. se vrši v Žalcu
redka slavnost. Ta dan se blagoslovi ogelni
kamen nove župne cerkve Blagoslovljenje bode
izvršil mil. knezoškof M hael Napotnik sam, ka¬
teri pride nalašč zato že 6. junija s popoldanskim
vlakom v Žalec. Stavba nove župne cerkve v
Žalcu je bila že velika potreba, saj je dosedanja
veliko premajhna za vse vernike, kateri dohajajo
semkaj svojo pobožnost opravljat. Nova stavba
bode impozantna in krasna, za gornjegradsko
največja v Savinjski dolini. Delo prav dobro
napreduje, in vsa čast g. Golograncu, kateri je
vse delo prevzel. S to stavbo se ne bode ustreglo
le samo vernikom, nego olepšal se bode Žalski
trg, ker pridobi monumentalno stavbo v svoji
sredini, kakoršne bodeš zaman iskal v slovenskih
trgih Vse Žalčane pa, kateri so doma alj raz¬
kropljeni križem sveta, pa vabimo, da se spo¬
minjajo svoje rojstne cerkve, domačih tal, kjer
so se kotjotroci igrali, in pripomorejo, da se ta
stavba tudi dostojno dovrši, naj si tudi oni
vzidajo v novo cerkev kamen podpore v trajen
spomin.

(Za štiridesetletno zvesto službovanje)

je bila odlikovana od namestništva v Gradcu
Neža Miklavc, rojena v Št. Jurju ob Taboru, služ¬
bujoča pri g. Karolu Janiču v Žalcu, s kolajno
za štiridesetletno zvesto službovanje.

(Savinjsko učiteljsko društvo) je zborovalo
dne 28. maja v prijaznih Braslovčah , kjer se je
zbralo lepo število udov. Predsednik g. Zotter
pozdravil je zbrane prisrčno, posebno pa učite¬
ljico gospo Stritarjevo in novega člana g. Avg.
Canjka, učitelja enorazrednice v Reki. Izmed važ¬
nih vesti naj le omenim temeljito predavanje
g. Maršica o geometričnih podobah. Vsakemu
človeku, posebno še kmetu treba je znati pre¬
meriti in izračunati obseg in vsebino ploskev.
Od tega ni odvisna samo potrebna jasnost, ve¬
likost posestva, temveč tudi hitreje in ložje
obdelovanje in zraven še večji pridelek; oglej si
lepo razpredeljena polja za hmelj, to bi tudi bilo
želeti v vinogradih kakor sadovnjakih. Obliko¬
slovja potrebuje še kmet pri izdelovanju raznega
potrebnega orodja; koliko truda, pa tudi lesa bi
si prihranil, če bi znal pravilno meriti in raču
nati in risati. Večkrat najti mu je tudi telesnino,
posebno raznih debel in drugih stvari. Torej
prav umestno je, da se že v ljudski šoli postavi
dober temelj, kar se doseže edino le s pravilnim
poočitovanjem. No, gospod predavatelj je zadel
pravo struno, za kar mu gre najsrčnejša zahvala.
Nato bi imeli voliti namestnega delegata dični
»Zavezi", a se je prostovoljno oglasil nadučitelj
g. Valentin Jarc. Potem se je novi odbor sestavil
sledeče: predsednik g Anton Farčnik, nadučitelj
na Polzeli, namestnik g. Val. Jarc, nadučitelj v
Braslovčah, tajnik g. Hinko Karničnik, učitelj na
Polzeli in blagajnik g. Ivan Kramar, učitelj na
Vranskem. — Dne 25 junija se bodemo pa sešli
na Polzeli, kjer nam bo nadučitelj g. A Farčnik
razkazoval svoje vzorno čebelarstvo.

(Mesto poštarja v Sevnici) je razpisano.
Z ozirom na to, da je Sevnica s celo okolico
izključno slovenska, nadalje z ozirom na to, da
se je bati, da to mesto zasede dosedanja ekspe-
ditorca, ki je Slovencem tako naklonjena, da je
pri zadnjih deželnozborskih volitvah prišla pesti
nemškutarjev v pomoč, apelujemo na reflektante
da takoj vložijo prošnjo za to mesto, to tembolj’
ker je rok le na 14 dni določen. Razmere v
Sevnici so tako glede stanovanj kakor tudi glede
živil dokaj ugodne, zdravstvene razmere jako

ugodne. Železniške zveze z Zagrebom, Ljubljano,
Mariborom itd., lepi izleti ter ..prehodi po oko-
lici vse to prav lahko privabi takega, ki mu je
mar med rojaki živeti. Naša misel je, da naj
uradujejo Slovenc., med Nemci Pa

vleče! ., tT  ,.

(Pozor živinorejci!) Vročina se zopet pri¬
bližuje katera prinaša več bolezni živim, zlasti
svinjam, tako imenovano vročinsko bolezen i n
druge. Ako hočeš, dragi kmet, da se takim ne
srečam izogneš, naroči si že zdaj tisti svetovno
znani zdravilni živinski prašek, ki se dobi p ri
M'h Žmavcu, trgovcu v Rajiienburgu. Cena za
vojern je po 18 in 45 kr. Kdor vzame deset za
vojev se mu franko na dom pošlje. Prekupcem
velik'popust. Navodilo, kako se mora živini ali
svinjam davati, pri vsakem zavoju zraven. Na-
ročajte si torej prav pridno ta prašek, kateri
prežene vsako bolezen, koja preti zlasti o vročem
času živini. Kdorkoli je že ta prašek kupil, vsakdo
ve ceniti to dobrotljivost. Komur ne ugaja, se ma
denar vrne.

(Vinogradniki), kateri nočejo žvepljati svojih
trt, odpravijo grozdno plesnobo tudi lahko, ako
se ’ poslužijo v Avstriji in na Ogrskem patenti¬
ranega sredstva g. M. Altzieblerja v Celju s tem,
da v običajnem času primešajo 100 litrom raz¬
topljene vapnene vode. en liter modre galice in en
liter zgoraj imenovanega škropilnega sredstva
in s to zmesjo škropijo. Na splošni razstavi z a
ljudski blagor v Badenu pri Dunaju je bilo to
sredstvo odlikovano s srebrno svetinjo s krono,

(Zgornja Ponikva) Gospod župnik Josip
Kunej je bil s častno kolajno za svoje neumorno
40 letno delovanje odlikovan. Ta gospod je že
več let šolski načelnik, kateri posel tudi vestno
izpolnjuje, Zatorej se je dne 28. maja vsa šolska
mladina zbrala , da mu častita kot dobremu
dušnemu pastirju in načelniku krajnega šolskega
sveta. Med pokanjem topičev in potrkavanjem
zvonov je župnik pel ob osmih mašo. Po maši
spremljajo vsi otroci svojega župnika v šolo, koja
je imela vso pražnjo obleko. Tukaj mu častita
gospcd nadučitelj in dve deklici. Do solz ganjen
jubilant se je srčno zahvalil vsem častilcem ir
Bogu, da mu je dal pri najboljšem zdravju ta
dan doživeti. Na to so bili vsi otroci, kakor tudi
odrastli ljudje bogato pogoščeni. Otroci so pre¬
pevali mične pesmi in se radovali, imajoči v
srčdini svojega ljubljenega župnika. Vsak je gojil
v srcu željo: Še na mnogaja leta, gospod župnik!

(Čitalnica v Konjicah) priredi v sredo,

10. t. m. ob 8. uri zvečer in v četrtek (praznik)

11. t. m. ob 5 popoldne s sodelovanjem ljubljan¬
skih igralcev gledališki igri »Huzarji" in »Otelo“
v »Narodnem domu" v Konjicah. — Slovenci iz
Konjic in okolice! Uporabite to ugodno pr.liko
in pridite občudovat igralce-umetnike, kateri
toliko žrtvujejo za razvitek slov. umetnosti!
Vsak zaveden Slovenec naj pohiti ta dva dneva
v Konjice, da v naj večjem številu sprejmemo
nevstrašene bojevnike na polju slov. prosvete!
Na veselo svidenje dne 10. in 11. t. m.

Odbor čitalnce.

(V Slovenski Bistrici) nabil se je poziv, s
katerim kliče grof Clary prebivalstvo štajarake
dežele — toraj menda tudi Slovence — na po¬
moč slovenjegraškim pogorelcem, samo v nem'
škem jeziku. Ne vemo, kaj se hoče s tem doseči-
Mar hočete na tak način rešiti nemštvo Slovenske
Bistrice in slepiti tujce? Tudi ne vemo, kdo je
povzročil, da se je prilepil na desko samc-nemški
poziv. Da bi bilo c. kr. namestništvo razposlalo
le nemške tiskovine, je neverjetno; verjetnejše
in gotovo je, da se je slovenski del pri mestnem
uradu odstranil, kar bi sledilo tudi iz tega, da
je „Clary“, ki je podpisan v srednji črti med
nemškim in slovenskim delom, po sredi prerezan,
tako da se nahaja sedaj na pozivu le polovica
podpisa. Mislimo, da si bode tako „trančiranje“
pač gospod grof sam energično prepovedal. Bodi
pa temu kakor hoče, poziv je namenjen tudi
Slovencem, ki se ne damo iz Bistrice k» r
meni nič tebi nič izbrisati. To postopanje
mestnega urada smatramo za izzivanje, ker se
hoče s taistim le Slovence žaliti, in zahtevamo
od c kr. namestništva, naj taisto ukrene, da se
imprej na deski prikaže poleg nemškega tudi
s ovenski poziv. Ako se sploh reflektira na pomoč

259

od slovenske strani, smemo vsaj zahtevati, da se
prosi v našem jezika.

(Zopet sodnik Kronasser.) Našim bralcem
je gotovo še dobro v spominu politikujoči slo¬
venjebistriški sodnik Kronasser, s kojim smo se
še le pred kratkim bavili v našem listu. Kakor
Čujemo, smo mu s svojo kritiko takrat zelo
ustregli, in je že nevoljen, ker tako dolgo nič
več o njem ne pišemo. Ta mož naravnost izziva
slovenske stranke bodisi v privatnih razgovorih,
bodisi pri javnih obravnavah, češ, naj le spet
kaj o njem pišejo v »Domovino“, da se bode že
'vse sprejelo. No, no, gospod Kronasser, če že
hočete, Vam pa prav radi ustrežemo. Imamo
toliko gradiva o Vas, da smo Vam lahko za več
časa na uslugo. Morda Vam pa postanemo še
tako neprijetni, da bodete slična izzivanja za
vedno opustili. Za danes objavimo samo majhno
a značilno dogodbico iz ljudomilega urado¬
vanja tega gospoda. Malo neverjetno se vsa¬
komur na prvi mah zdi, če sliši, da se zna
imenovani sodnik tudi prav dobro priduševati
in to — v najčistejši slovenščini. To svoje znanje
je pokazal še nedavno pri neki obravnavi v nav
zcčnosti mnogih strank, ko je zaslišaval neko
slovensko pričo. Zgodi se res še včasih, da se
kak neolikan mesar tudi pred sodnijo zaklinja —
inteligenten človek tega pač ne stori — znano
nam je pa tudi, da se taki zarobljenci zaradi
nespodobnega vedenja večkrat od sodnije na
mestu kaznujejo. Nekaj novega pa je, če sodnik
sam daje strankam v tem oziru tak vzgled
kakor g. Kronasser v omenjenem slučaju. Toliko
za danes, da se ne pozabi.

(Iz Ptuja.) Velecenjeni gospod urednik!
Prav hvaležni smo Vam, da ste v svojem cenjenem
listu tako imenitno udarili prismojenega »Šta¬
jerca 0  po njegovih suhih čeljustih. S tako nem-
škutarsko pokveko, kakor je »Štajerc 0 , treba je
brezobzirno postopati. Sicer pa z veseljem kon-
statujemo, da se je slovensko ljudstvo začelo z
gnjusom obračati od tega nemškutarskega krivega
proroka. Ako je pa slovenski kmet začel —
hrbet obračati tudi nemškim in nemškutarskim
trgovcem, ki ga podpirajo s svojimi inserati in na¬
ročili, pa gotovo ni naša krivda, kakor tudi go¬
tovo nismo mi krivi, da je naše ljudstvo začelo
kar trumoma leteti v slovensko trgovino gosp.
Lončarec & Havelka. Saj je bil vendar »Štajerc 0
prvi, ki je delal reklamo za to trgovino, kajti
za poštenega Slovenca bodisi obrtnik, uradnik
ali duhovnik, ne more biti boljšega priporočila,
kakor če ga »Štajerc 0  graja. In predno sta še
gg. Lončarec in Havelka odprla svojo trgovino,
napadel je »Štajerc 0  na nesramen način oba do-
tična gospoda, češ, da je eden »Kranjec 0 , drugi
pa „Hrvat“, dočim je njiju nemškutarski sosed
»domačin”. Pri zadnjih deželnozborskih volit
vah pa se je pokazalo, da sta Kranjec in
Hrvat glasovala oba za slovenskega kandidata,
hvalisani »Štajerčev 0  »domačin 0  pa je volil nem
škega odvetnika dr. Kokoschinegga. Ali je potem
naša krivda, ako je slovensko ljudstvo bolj za¬
vzeto za »Kranjca 0  in »Hrvata 0 . ki sta ostala
tudi v tujini zvesta svojemu narodu, kakor za
»Štajerčevega 0  »domačina 0 , ki je zatajil svoj
materni jezik?! In v resnici je trgovina gg, Lon¬
čarec in Havelka odjemalcev vedno natlačeno
polna, tako da nameravamo v kratkem v Ptuju
otvoriti še eno slovensko trgovino z manufak-
tumim blagom In potem šele bode pihal pri¬
smojeni »Štajerc 0  — in kdo ve, ako končno res
ne poči od jeze.

(Iz Maribora) Za narodno veselico v Ma¬
riboru dne 7. t. m. v prospeh družbe sv. Cirila
in Metoda se vrše mnogovrstne priprave. Oglasilo
se je tudi mnogo pevskih društev in pevcev,
katere vljudno prosimo, da se snidejo točno ob
pol 3. uri v »Narodnem domu" k skupni vaji. —
Zvečer priredi »Čitalnica 0  v veliki dvorani ples.
— Na mnogobrojno udeležbo vabi še enkrat
cenjeno občinstvo »pripravljalni odbor 0 .

(Sv. Jurij ob Ščavnici.) V nedeljo, 24. maja
je čebelar g. Jurančič  od Sv. Andraža v Slov.
goricah v tukajšnji šoli predaval o važni panogi
kmetijstva, o čebeloreji. Res je, kar je rekel
g. učitelj, da se še vse premalo brigamo za to
važno kmetijsko stroko. Zbranih je bilo obilo
mož in mladeničev, ki so z zanimanjem poslu¬
šali predavanje. Upati je, da bodo Jurjevčani

napredovali tudi v čebeloreji. H koncu je pa
močen in dobro izvežban mešan pevski zbor
zapel predavanju primerno pesem »Čebelar 0  in še
nekatere pesmi. G. Jurančiču pa, ki se je potrudil
k nam, kličemo: Hvala in Bog ga živi!

(Šentjanž) »Izobraževalno društvo v Št.
Janžu na Drav. p.° izreka javno zahvalo g. dr.
Jurteli, odvetniku v Ptuju, č. g. Fran Gosaku,
kaplanu v Šentjanžu na Dr. p. za mnogobrojne,
društvu darovane knjige, ter gosp. dr. Klasincu,
odvetniku v Gradcu, za zdatno podporo v znesku
20 kron v prid našega društva. Šentjanž na Dr. p.
dne 31. maja 1903 P. Loparnik, tajnik.

Društveno gibanje.

(Vabilo) na XXXIX redni občni zbor »Slo
venske Matice 0  v sredo, dne 17. rožnika t. 1. ob
polšestih popoldne v veliki dvorani »Narodnega
doma 0  na cesarja Franca Jožefa cesti. Vrsta
razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Letno
poročilo tajnikovo za dobo od 1. rožnika lani do
31. velikega travna letos. 3. Poročilo blagajni-
nikovo o računskem sklepu za leto 1902. 4. Vo¬
litev treh računskih presojevalcev (§ 9. lit. a dr,
pravil). 5. Poročilo blegajnikovo o proračunu za
leto 1903. 6. Dopolnilna volitev društvenega

odbora.

(Slov. pevsko društvo »Zvon 0  pri Sv. Mi¬
klavžu bi. Ormoža) priredi v nedeljo, dne 7. ju¬
nija t. 1. o priliki svoje ustanovitve v šolskih
prostorih veselico s petjem, gledališko igro »Pra¬
vica se je pokazala 0  in prosto zabavo. Začetek
po večernicah. Odbor.

(Društvo »Zvezda 0  na Dunaju) priredi v
nedeljo, dne 7, junija t. 1. prvi svoj letošnji izlet
v Maria Enzersdoif, prekrasen kraj ob južni že¬
leznici (postaja: Brunn-Maria Eazersdorf). Sesta¬
nek ob pol 4. uri popoldne v restavraciji »Zum
Schottenhol 0 , Maria Eazersdorf, štev. 17, glavna
cesta. Tu se vrši ob vsakem vremenu zabava
z raznovrstnim programom, katerega zadnja
točka je ples. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
— Dobrodošli so vsi prijatelji društva »Zvezde 0 .

Dopisi

G-ornjeradgonski okrajni zastop Naj¬
manjši narod je tako dolgo pravi narod in sam
svoj, dokler ima svoj jezik. Če je zgubil svoj je
zik in začel govoriti jezik drugega naroda, je
nehal biti narod; zgubil je življenje. Naš slovenski
narod je sicer ma)hen, a najmanjši ni. On še ima
svoj jezik, lep, čist in blagoglasen jezik, zaveda
se še svojih pravic; njemu sije zlata bodočnost
do katere se lahko povzdigne po svoji lastni
moči. Če pomislimo, koliko slovenskega naroda
je že zgubilo pravico do življenja, ker so se po
prijeli tujega jezika, nas obide otožnost. Koliko
Nemcev prebiva v Avstriji, ki ne razumejo slo
venskega jezika. Ako bi Bog dal vsakemu narodu
posebno barvo krvi, videli bi, koliko pravih Ger¬
manov bi imela Avstrija. Več kakor polovica
avstrijskih Nemcev je slovanskih staršev. Kako
ozke so že meje naše domovine, a vendar se še
najdejo Slovenci, ki izdajajo svojo domovino na
šim sovražnikom. In zakaj? Zato, da se jim ti
za hrbtom posmehujejo, vpričo njih jih pa kujejo
v zvezde.

Isto se godi v našem gornjeradgonskem
okraju. Koliko mož je pri nas, ki iz nevednosti
in bojazni morajo plesati, kakor jim piska za
Bismarckom najhujši sovražnik slovanstva, se
danji načelnik okrajnega zastopa. Njegovo železno
pest čutijo predobro naši ljudje, da bi se pa
vzdignili in otresli te pijavke, to jim niti na
misel ne pride. Gorje tistemu županu, ki se mu
drzne le nekoliko zoperstavljati, bodisi v sloven¬
skem uradovanju ali drugače; trikrat gorje onim,
kateri ga ne volijo. Povsod, kjer le more, išče
prilike, da bi mu pokazal svojo jezo. Pogledimo
naše učiteljstvo! Kako radi bi pomagali svojemu
narodu, ko bi jim ne bile zvezane roke in to
tako trdo, da se niti ganiti ne morejo. Bralna
društva se morajo iz strahu pred okrajnim šol¬
skim načelnikom seliti iz šol. Ako se razobesi
slovenska zastava, že ni Bračkotu povolji. Po¬
žarne brambe s slovenskim poveljem bi Vam
lahko marsikaj povedale, kako skrbi okrajni za¬
stop za nje in koliko podpore se jim da. Ali ni
to grozen škandal, ki se dogaja na slovenski

zemlji, če se načelnik okrajnega zastopa izrazi,
da d J. 800 gld podpore ako bi neka  požarna
bramba imela nemško povelje,  sedaj pa
menda dobi komaj 60 gld. Slovenci! Kdo pa
plačuje več, Vi ali Nemci? Ali je Vaš denar
tako malo vreden, da se daje slovenskim napra¬
vam podpora borih 60 gld, za Nemce, ki jih je
pa le peščica — 800 gld? Sicer se pa z ,orehovim'
Bračkom o tej stvari enkrat natančneje  po¬
menimo.

Slovenski predstojniki! Volitve v okrajni
zastop se bližajo. Dolgo vrsto let nam že gospo¬
darijo na slovenski zemlji naše poturice, izvržki
družbe. Ali jih boste zopet volili ? Ako vaše srce
le trohico ljubezni čuti za svoj lepi dom, ako
se zavedate svojega narodnjaštva, boste si izbrali
narodnjaka poštenjaka. Ne bojte se groženj nem-
čurjev; kruh boste imeli in živeli še tudi boste
bolj srečno in zadovoljno, kakor če bi dajali
slovensko zemljo rokam sovražnikov. Toliko po¬
nosa vendar imate, da si ne bodete dali več
ukazovati od radgonskih nemških mestjanov. Slo¬
venski kmetje, ki se trudite v potu svojega obraza
za vsakdanji kruh, da preživite sebe in svoje in
tudi meščane, ne boste dajaii tilnika ljudem, da
bi vam hodili preko Mure sem na slovensko
zemljo ukazovat in gospodarit. Doba robstva in
tlačanstva je proč, čemu biti prostovoljno suženj.
Naj vas ne premotijo tisti, ki z dušo in s tele¬
som visijo na svojih zatiralcih, da morate biti
Bračkotu hvaležni, ker je za ta okraj mnogo
storil. Če je kaj storil, saj je bila njegova dolž¬
nost in zafo ste ga volili. Sicer se pa nima
mnogo ponašati. Da se vam je tupatam vrgla
kaka drobtina, kakor lačnim psom in to iz mi¬
losti nemških meščanov, temu ne morete reči
dobrota. Ko bi načeloval v okrajnem zastopu
Slovenec, storil bi gotovo več.

Volitve se bližajo, Dobro preudarite, vi vo-
lilci, komu bodete zaupali svoj lepi okraj. Ne
več svojim zatiralcem, ampak narodnjaku, možu
poštenjaku, ki pozna vas in vi njega, ki ve, da
je slovenske krvi.

Kakor je že vsem znano, je dobil Bračko
za te volitve precejšnjo vsoto od »Siidmarke 0 ,
društva, ki je ustanovljeno za ponemčevanje
Slovencev. Ti judeževi groši naj vam odprejo oči.
Bog ne daj te sramote slovenskemu
narodu, da bi se dali premagati zane-
koliko kupic in zato, da bi se enkrat
zastonj najedli, vrgli od sebe vse po¬
štenje, izdali svoj narod in postali
izdajice.  Volilci, predstojniki! Ne bodite jude¬
ževi bratje.

Daši so te volitve precej blizu, vendar je
vse tiho, kakor kadar se pripravlja k hudi ne
vihti. Časniki molče, ne vedo nič gotovega; na
tihem se vse pripravlja na boj, kjer se bo boje¬
vala pravica zoper — nasilstvo. »To bo boj,
ne boj, mesarsko klanje, 0  bi lahko rekel s pes¬
nikom. Gorje pa tistim Judežem, ki bodo kakor
Ezav za lečo, prodali za šnops in gulaž svoje
prvenstvo, svoj narod. Gorje njim!  Njih imena
se bodo naznanila celemu slovanskemu svetu,
da jih zaničuje narod, zaničuje svet judeževe
brate. V slovenski zgodovini pa se še bodo spo¬
minjali poznejši rodovi z gnjusom na tiste, ki so
pomagali ropati slovensko zemljo.

«Zveza slovenskih posojilnic
v Celju»

je imela včeraj, dne 4 t. m. svoj občni zbor v
Celju. Ob napovedanem času otvori predsednik,
g. Mihael Vošnjak, zborovanje. Oi 113 članic
»Zveze 0  je po zastopnikih zastopano 70 Pred
sednik omenja novi revizijski zakon, h kateremu
izda vlada v najkrajšem času izvršilno naredbo.
Enkete v justičnem ministrstvu sta se udeležila
g. ravnatelj Lapajne in revizor »Zveze" g. Jošt.
Revizijski zakon je velikega pomena za gospo¬
darsko reorganizacijo, kateri se bo morala pod¬
vreči tudi »Zveza 0 , o čemur ima razpravljati
občni zbor.

Tajnik in revizor »Zveze 0  g. Jošt, poroča o
delovanju »Zveze 0 . Iz poročila povzemamo, da
je tekom leta 1902 pristopilo k »Zvezi 0  14 no¬
vih članic, ena je odstopila in ena je bila iz
ključena. »Zveza 0  torej šteje 113 članic nasproti

260

101 I. 1901. Po posameznih slovenskih deželah
so razvrščene takole: Na Koroškem 30, na Kranj¬
skem 29, Primorskem 16 in na Štajarskem 45,
Povabljenih je bilo več posojilnic, ki niso v ni-
kaki „Zvezi“. ali pristopila je samo ena. Na
Štajarskem so posojilnice v vseh sodnih okrajih
razun v Slovenjem gradcu. Med posojilnicami se
širi agitacija za pristop h ,,Gospodarski zvezi" v
Ljubljani. Povod temu je, da ima ista denarno
centralo, česar „Zveza“ nima, čemur je treba
vsekako odpomoči, kar se bo tudi storilo v
zmislu novega revizijskega zakona z ustanovit¬
vijo denarne centrale za „Zvezine“ članice.

Blagajniški račun izkazuje 8672 K 49 v
dohodkov, 9276 K 24 v izdatkov, torej 603 75 v,
primanjkljaja, ki se je pokril z dohodki tekočega
leta. Krive primankljaja so članice, ki niso vpla¬
čale doneskov, katerih je okroglo 1140 K izostalo.
Pogajanja glede „Zvezine B  tiskarne niso imela
povoljnega uspeha, Častno za „Zvezo“ je, da se
je vzdrževala celih 20 let z lastnimi močmi, kar
druge zveze ne morejo trditi.

Kot revizor poroča, da se je izvršila revizija
pri 63 posojilnicah in da je poslovanje z malimi
izjemami povsod pravilno, uzorno. Pač je tudi
še nedostatkov, katere je treba odpraviti. Na¬
čelstva, računski pregledovalci in nadzorniki se ne
zavedajo svojih dolžnosti, čemur so žalostni do
kazi Žužemberg, Vel Lašče, Kleče, Marenberg in
Vitanje. Splošni napredek je prav lep — promet
se je povečal za celih šest milijonov. Pač pa so
nekatere posojilnice kaj počasne s svojimi račun¬
skimi zaključki, ki se večkrat tudi prepovršno
sestavljajo.

Poročilo računskih pregledovalcev se odobri.
Razprave o obligatorični reviziji se je udeležilo
več zastopnikov. Prevladalo je mnenje, da se pre-
ustroji B Zaveza“ v „zadrugo" v zmislu postave
z dne 9. aprila 1, 1873 z denarno centralo z ozi¬
rom na novi revizijski zakon. Izrazilo se je
mnenje, da bi se stopilo v dogovor s „Celjsko
posojilnico" glede iste kot skupne denarne cen
trale. Končno se je naložilo novemu odboru, da
izdela načrt za preustroj „Zveze“ v zadrugo z
denarno centralo in poroča potem pri izvenred-
nem občnem zboru.

Povodom dvajsetletnice se sklene, da izda
„Zveza“ mesto običajnega ^Letopisa" spominsko
knjigo o ustanovitvi „Zveze“ in njenih članic in
njihovem delovanju.

Celjski posojilnici se izreče zahvala za njeno
podporo ob ustanovitvi „Zveze“ in njenem razvoju.
Istotako se izreče zahvala ustanovitelju in vele-
zaslužnemu predsedniku M Zveze“ gosp. Mihaelu
Vošnjaku.

Izvoljen je bil stari odbor z g. Vošnjakom
na čelu, ki pa je izjavil, da po preustrojitvi za¬
voda nikakor ne more prevzeti več predsedništva,
ker je gotovo koristnejše za zavod, da predsed¬
nik stanuje v mestu, kjer zavod posluje. Ker se
nihče ne oglasi k besedi, zaključi predsednik
občni zbor.

Druge slovenske novice.

(Vohunstvo v Ljubljani) Vkljub uradnemu
zatrjevanju, vkljub Korberjevemu zavijanju, da
se Avstrijska vlada ne sme in noče vtikati v
onostranske zadeve, se je dogodilo v ponedeljek
po noči nekaj v Ljubljani, kar stavi Korberja v
jako čudno luč. Odvetniški koncipijent dr. Vla¬
dimir Pegan iz Celja je prišel s svojo soprogo
na južni kolodvor, da se odpelje v Celje. Eden
izmed njegovih spremljevalcev je v svoji navdu¬
šenosti parkrat zaklical „Ž vela Hcvatska", na
kar ga je dr. Pegan opozoril, da ni preveč varno
tako klicanje, ker je najbrž kak špijon v bližini.
In res špijon ni bil daleč, kajti čez malo časa
stopi k dr. Peganu policaj in ga pozove s seboj.
Aretiral ga je na poziv deželnovladnega policij¬
skega cficijala Schvveigerja in deželnovladnega
detektiva Kosa. Dr. Pegana so odvedli v straž
nico. Zahtevi, da se pozove v stražnico tudi
gospo Peganovo, se ni ugodilo. Zbrano občinstvo
je protestiralo proti aretiranju poznanega dr.
Pegana in končno vdrlo v stražnico. Dr. Pegan
se je med tem časom legitimiral. Pripoveduje se,
da sta bila tedaj obraza obeh gospodov vladnih
policistov do skrajnosti klasična. In kako ne bi
bila. saj sta bila gospoda popolnoma prepričana,

da imata v svojih krempljih onega Sir o vat k o,
ki ga preganjajo Hedervaryjevi vohuni. repri
čana sta bila, da jima križec za njun slavni čin
ne odide. Dr. Pegan je namreč jako podoben
Sirovatki, le manjši je; ali policija ima e
prsno sliko Sirovatkino in zato sta mislila go¬
spoda vladna policista, da sta popolnoma gotova.
Opravičevanj je bilo seveda brez konca m kraja
ravno tako klasičnih, kakor sta bila obraza obeh
policistov. Omenimo naj samo, da se je detektiv
izgovarjal, češ, da se je čutil razžaljenega vsled
dr. Peganove besede „špijon“- Dr. Peganu pa se
niti sanjalo ni, da eksistira pri kranjski deže ni
T,iaa; bob- riorati-itf TTns Snhvveieer se je pa iz¬

govarjal, da je binkoštni ponedeljek in da tak
dan človek rad malo globlje v kupico pogleda itd.
Občinstvo je bilo silno razburjeno vsled tega do¬
godka. Dr. Pegan je vsled tega slavnega čina
zamudil vlak in moral v Ljubljani prenočiti.
Stroške mu bosta povrnila Schweiger in Kos ?
(Hm!) Iz vsega pa jasno razvidimo, da imajo
vladni detektivi naročilo od zgoraj, da vohunijo

za „onostranskim“ Sirovatko, za katerega se
KSrber niti najmanj ne briga, kar bo gotovo
zopet kvasil, ko mu bo Biankini vsled dr. Peganove
afere v državnem zboru okrtačil grešno vest.
Dober tek!

(Ljubljansko deželno sodišče v Hedervary-
jevi službi.) Neki gospod v Ljubljani bi bil
moral dobiti poštno pošiljatev, namreč nekaj
zvezkov „Hrvatske Misli". Vsled brzojava zagreb¬
škega državnega pravdništva je ljubljansko de¬
želno sodišče zaplenilo dotično pošiljatev. Gospod,
na katerega je bila naslovljena pošiljatev —
njegova privatna last — bo iskal pravice pri so¬
dišču. No, gospod Korber, ki se ne brigate za
onostranske zadeve, kaj pa porečete na to?

(Nadvojvoda Josip Ferdinand) je dospel
v torek za stalno v Ljubljano. V imenu vlade
ga je pozdravil deželni predsednik baron Hein,
v imenu ljubljanskega mesta pa župan Hribar.
Nadvojvoda se je najprijaznejše zahvalil in na¬
redil najboljši vtis na vse navzoče.

(Demonstracije v postojnski jami) Bin-
koštna praznika je bilo v Postojni vse polno
orožnikov. Pričakovalo se je, da se prigode večji
nemiri. V jami je občinstvo viharno demonstri¬
ralo proti dogodkom na Hrvatskem s klici „Ži
vela Hcvatska!" in „Abzug Hedervary!“ Neki
ogrski grb so morali sneti.

(Celovški mestni zastop) je svoj čas prosil,
da bi vlada ustanovila laško pravno akademijo
v Celovcu, toda zastonj. Vlada je izjavila, da je
popolnoma izključeno, da bi se napravila aka¬
demija v Celovcu ali Beljaku.

(Samomor tatu) V Celovcu je aretirala
policija mesarskega pomočnika Alojzija Kratoch-
vila, ki je bil jako nevaren tat in član večje
tatinske družbe, ki je zadnji čas izvršila več
ulomov. Pri hišni preiskavi je Kratochvil po¬
grabil nož in se zabodel v srce, da je bil na
mestu mrtev.

(Z vlaka je padel) med vožnjo iz Gorice
v Trst dr. Karol Heinzel, zdravnik iz Trsta.
Vlak ga je pretrgal na dvoje.

(Irredenta v Trstu) Iz Trsta poročajo, da
se ponoči trosijo po mestu listki, na katerih se
slavi onega Oberdanka, ki je hotel z bombo
umoriti našega cesarja, kot mučenika. Na teh
listkih stoji tudi poziv za združenje z Italijo.
Podpis na listkih je: Pro Italia irredenta. (Za
neodrešeno Italijo).

Politični pregled.

(Iz državnega zbora.) Carinski in nagodber
odsek sta v sredo zopet začela s svojim delon
Na dnevnem redu so bile stvari manjše važnost
Državni zbor se je sešel danes. Kakor je priči
kovati, so zopet hrvatske zadeve na dnevner
redu, kajti gradiva se je od zadnje seje dovo
nabralo.

(Češki poslanci) se v najkrajšem času zed
nijo v en klub, ne glede na posamezne frakciji
Temelji novega skupnega kluba so sledeči: 1. P (
polna svoboda pri eventualnih volitvah za vs
frakcije. 2. Izvoljeni poslanci so eo ipso člai
kluba. 3. Frakcije imajo po razmerju glasov z;
stepstvo v predsedništvu, parlamentarni komisi
m odsekih. 4. Svoboda pri glasovanju v gosp<

darskih, cerkvenih in verskih vprašanjih. 5.
kluba so vezani na sklepe kluba v taktič nih
narodnostnih, jezikovnih, avtonomnih in politie nil j

vprašanjih. Ta pravila veljajo le za državnozborska
poslance.

. w 1 ~ L Z  nnnl-) O A la ,

banski župan Hribar.

(Dogodki na Hrvatskem.) O binkoštnih
praznikih so bile zopet velikanske demonstracij«
v Zagrebu. Na prometni zgradbi državne žeU*
niče so razbili 238 šip. Policija na konjih j«
navalila na narod, ali ta jo je pognal s kam«,
njem v beg. V zlatarski okolici na hrvatsko-
slovenski meji je narod jako razburjen. Poroča
se celo, da so začeli že delati z dinamitom, v
Zagorju so na večih krajih začela goreti poslopja
madžaronov. Krivcev nikakor ne morejo zasl«,
diti. Načelnik zagrebške policije dr. Mihičic j«
izjavil, da pismena tajnost ne obstoji več. Po-
sebno se odpirajo pisma, ki so naslovljena v
Slovenijo, Češko in Francosko. Aretirana je bila
v Zagrebu sourednica „Obzora“ Jurič in kakor
poročajo najnovejše vesti, tudi g. Marinčič, ki je
govoril na celjskem ljudskem shodu. Na Sušaku
so nabili profesorja Sukniča, ki je pomagal ko-
tarskemu predstojniku Zmajiču zasledovati med
dijaki pisce grozilnih pisem. Grobniškega žup.
nika Babica in njegovega kapelana so aretirali,
— Hrvatski listi so bili v času od 2. aprila do
30. maja skupaj konfiscirani 201 krat, v maju
114 krat. B Obzor“ je bil zaplenjen 40 krat. -
Hrvatski zemaljski sabor se snide 10. ali 12. t. m.
Po zaključku zasedanja baje ban takoj odstopi
in vodstvo banovih poslov prevzame do novega
imenovanja dr, Spevec. Ako je to resnica, bo
kmalu mir na Hrvatskem.

(Črnogorski prestolonaslednik Danilo) i«
namerava baje vsled slabega zdravja odpovedati
pravici do prestola na korist svojemu mlajšemu
bratu knezu Mirkotu.

(Volitve v Srbiji) so izpadie tako, kakor
si je vlada želela. Izvoljeni so sami vladini pri
staši, niti eden opozicijonalec.

(Protiavstrijske demonstracije v Italiji)
naraščajo danzadnevom. Vlada je prepovedala vse
shode in javne prireditve. Posebno veliki nemiri
so bili v Neapolju, odkoder se poroča o velikan¬
skem požaru, ki je povzročil do 11,000 000 lir
škode in kateri je najbrž tudi v zvezi s proti
avstrijskimi demonstracijami.

(Ruska prestolnica Petrograd) obhaja
svojo dvestoletnico. Od vseh strani prihajajo ča-
stitke; posebno prisrčno je častital predsednik
francoske republike in se ob tej priliki spominjat
prisrčnega sprejema, ki mu ga je priredil Petro¬
grad ob lanskem potovanju v Rusijo. Francosko

in Rusijo pač vkljub nemškim in angleškim

prizadevanjem še vedno vežejo prav prijatelj
ske vezi.

Zahvala.

Povodom smrti najinega blagega očeta,
oziroma tasta gospoda

IVANA POLANEG

izrekava vsem, ki so rajnemu izkazali zadnjo
čast, najtoplejšo zahvalo.

Osobito se zahvaljujeva preč. duhovščini,
slav. tukajšnjemu veteranskemu d.uštvu za
korporativno spremstvo, vsem gg. pevcem,
špecijelno g. Serajniku, za tolažilno petje in
sploh vsem, ki so se udeležili pogreba ter
nama izrazili svoje sožalje na bridki izgubi.
V Središču, dne 28. maja 1903.

(242) Jurij in Otilija Polanec.

Za vinogradnike!

Mihael Altziebler v Celju

priporoča svoje preskušeno patentirano škropilno sred-
pr ° U  ™ em trtnim  Škodljivcem vsakemu vinograd-
_• * h  6 | emca  ®t' ane  ^0 vinarjev; priznalna pism a

Že let z U8 P ell om uporabljajo to

t24b) 3-1 sredstvo, so na vpogled.

281

Slovo,

Ker mi pri mojem odhodu iz St. Pavla
pri Preboldu vsled primanjkanja časa ni
bilo možno posloviti se od premnnogih
cenjenih znancev in milih prijateljev, zato
jih tem potom vljudno prosim, naj me
blagolijo ohraniti v blagem spominu.

Zdravstvujte !

Zidani Vam  (245)

Rudolf Pevce, poslovodja.

Letuš, meseca junija 1903.

(243)

Zahvala.

Povodom strašnega požarja dne 10. maja 1.1.
je tudi naše imetje plamen popolnoma uničil.
V tolažbo nam pa je, da smo bili zavarovani
proti ognju pri ogrsko francoski delniški
družbi, ki je škodo dala takoj najkulant-
nejše ceniti in je odškodnino tako hitro
izplačala, da ji prav radi hvaležno priznamo
njeno ljudomilo ravnanje.
SLOVENJIGRADEC, dne 24. maja 1903.

Gašper Mlinar, Anton Petuschnigg, Flo¬
rijan Hirschmugl, Ivan in Josipina Rupp,
Jera Straschek, Ivan Straschegg, Marija
( 235 ) Bresnik.

Razglas.

V konkurzu Franceta Paradiža, bivšega
trgovca v Šmarju, se bode prodala v konkurzno
maso spadajoča zaloga blaga (špecerijskega, ma
nufakturnega, železnine in deželnih pridelkov) v
sodno določeni cenilni vrednosti po 7000 K.

Isti, kateri hočejo kupiti celo zalogo blaga,
naj vložijo svoje ponudbe

do 14. junija 1903
pri podpisanem upravitelju te mase.

Zaloga blaga se lahko pogleda od 7. do
14. junija 1903 v navadnih uradnih urah.

Kupnina se mora plačati v roke upravitelja
mase takoj, ko se blago prevzame, in se mora
blago prevzeti 15. junija 1903.

Tega dne se bode tudi ponudnikom nazna¬
nilo, čja so se njihove ponudbe sprejele.

Če sploh ni ponudb ali same take, katerih
odbor upnikov ni sprejel, potem se vrši

dne 16.in 16. junija 1903 ob 9. uri dop.
sodna dražba navedene zaloge blaga v trgovini
štev 26 v Šmarju po predpisih konkurznega in
izvršilnega reda, ter se bode blago dražbalo po
komadih oziroma po skupinah.

Najvišje skupilo se mora takoj plačati in
kupljeno blago takoj odstraniti.

Kupaželjni se vabijo k tej dražbi.

Šmarje,  26. maja 1903

Upravitelj konkurzne mase:
(237) 3—2 Dr. Jos. Georg.

(231) 3-3

OKLIC.

Opr. št. A  *

Prostovoljna sodnijska dražba.

C. kr. okrajno sodišče Šoštanj daje na znanje:

Na prošnjo dedičev dovoli e e prostovoljna sodna
dražba v zapuščino po dne 4./I. 1903 v Šoštanju umrlem
Jožefu Rozer (Roser) spadajočih zemljišč vi. št. 93 in

94 k. o. Šoštanj cenjenih na. 3500 K —- v,

s pritiklino po. . . 49 „ 60 „

skupaj . . . 3549 K 60 v,
in se določa v to edini narok na

9. junija 1903 od 11.—12. ure dopoldne

na licu mesta v Šoštanju s pristavkom, da se pri tej
dražbi omenjeni zemljišči s pritiklino vred le za ali
nad cenilno vrednostjo po 3549 K 60 v bodo prodali in
da skupilo spada v zapuščino po Jožefu Rozer.

C. kr. okrajno sodišče Šoštanj

odd. I, dne 21. maja 1903.

Prodajalka

izurjena v špecerijski in manufakturni stroki,
se takoj sprejme pri Bezenšeku, trgovcu
(222) 3—3  na Frankolovem.

Anton Spenile

c. kr. sodni kancelist

Valentina Spenile roj. Kanfz

poročena.

Ribnica dne 2. junija 1903 Ljubljana

Brez vsakega posebnega naznanila.

m m m m  UH,

Dr, Anion Sefutab v Celju

( 151 ) pomnoži  2—2

svoje ordinacijske ure in ordinuje:

zobozdravilstvo in zobotehnika jp

od 8. do 12. ure dop. in od 2. do pol 6. ure pop.;

notranje in druge bolezni

od 8. ure dop. do 1. ure in od 3. do pol 6. ure pop.

Proda se

več dobro pognojenih
travnikov  s trikratno
košnjo, tudi za stavbne
prostore primernih, leže¬
čih ob novi cesti v Ga-
berjih blizu Ce'ja in na Teharjih za gostilno „Pišek“,
kakor tudi uto za krmo.

Več se izve pri lastniku I-^-an-u. IDolinai-j-u.
v Celju- (226) 3

NAPRODAJ”

štiri mlade breje krave, dve te¬
lici, zeleno, sladko seno, otava
in detelja.

Posestvo ,LlVADA‘ (Caberje
( 215 ) 3-3  pri Celju).

Naprodaj

(224) 3-3

je takoj štacunska
oprava še v eioJorem.
stanu in. pa nekaj
"blaga. — ISTaslov se
izve pri upravni-
stvu. ..Domovine 11 .

Lepo stanovanje

obstoječe iz štirih sob, kabineta itd., v I. nad¬
stropju se odda v celjski okolici stalni stranki
s 1. junijem.

Hiša je čisto blizu mesta, ima lepo lego
in krasen razgled; zraven hiše je velik vrt
in priznano dobra pitna voda.

Naslov se izve pri upravništvu „Domo-
movine“. ( 206 ) 4-4

Naj večje, najhitrejše

ter najvarnejše vrste

velikanskih parnikov

ki vozijo na

AMERIKO

Hamburg—New-York

(233) 89

le 6 dni.

Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in

brezplačno, oblastveno potrjena

Agentura Hamburg-Ameriške Linije

v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31.


m

c*.v.

9š

Trgovina z železnino „MERKUR“

v C»1 j tjl 3  C3rra.šk:a. cesta štev. IS
priporoča svojo veliko zalogo

najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite
žele- ,me, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬
ske a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, r-rgblje in
strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov  za okna,
vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode
tehtnic, sesaike, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd.

Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje  stropov (Štorje),
lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬
lezne trgovine spadajoče predmete.

Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. "Wl

^ Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *

Postrežba točim

f

ir

Gene nizke.

m

V.V ". \' Iv.C.v. v.C. y™

m



....

SVOJI K 5VOJIM! h .. .

Narodni trgovci in obrtniki, katero priporoča slavnemli o

slovensko obrtno društvo v Celju .

Josip Hočevar

trgovina z modnimi oblekami in
konfekcijami za gospode in dečke
CELJE, Kolodvorske ulice štev. 5

priporoča za spomladno in poletno
sezono svojo bogato zalogo iz¬
gotovljenih oblek za gospode in
dečke, kakor tudi športne suknje,
površnike in haveloke po naj-
-:~~r  nižjih cenah. --

Bogata izber tu- [in ino¬
zemskega modnega blaga.

Naročila po meri se izvršujejo
najelegantneje, natanko in točno.

Jajfctp fe iiMM

v Gaber jih pri Celju.

Tovarna za sodovico

v sifonih kakor tudi

$> z limonado in malinovcem, $

Izborna kakovost! Postrežba točna! Cene nizke!

Martin Kolšek

čevljarski mojster v Celju

se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval
za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje

točno, iz najboljšega usnja, dobro in ceno.

Slamnike

najnovejše in najmodernejše.

- kakor tudi solnčnike, dežnike, palice,

— — rokavice in nogavice — — —
priporoča

Peter Kostič

Glavni trg št. 2, CELJE, Glavni trg št. 2

s/

Stajarsko.

Za poštna naročila zadostuje pri slamnikih
naznaniti velikost v centimetrih, barvo
in ceno.

postrežba hitra in točna!

JRafael Salmič

trgovina z urami, zlatnino
in optičnimi predmeti

v Celju v Narodnem domu.

Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih in
nikelnastih žepnih ur. Jako primerna da¬
rila v zlatu in srebru, verižice, uhan', za P e ®.
niče, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, noži,
vilice, tabatiere, nastavki za slike, sadje,
cvetlice itd. v pristnem in novem srebru.
Zaloga optičnih predmetov. “ Velika izber
stenskih ur, budilk itd. najnovejših in najbolj¬
ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah.

Vsa popravila se izvršujejo ceno in [zanesljivo.

Postrežba točna in solidna!

Velika trgovina

tu- in inozemskega manufakturnega blaga

na debelo in na drobno

KAROL VANIČ

.Narodni dom' v  Celin ,Pri dobrem pastirju 1

saria ložefa trg v  “ Graška cesta.

Cesarja Jožefa trg

Postrežba točna!

Graška

Cene nizke!

IVAN LIKAR

glavni zastopnik banke „Slavije“ v Gelju

ima svojo pisarno
v Kovaški ulici (Schmiedgasse) št. S.

Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar,
sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško
življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah;
zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi
zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi
dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬
vrstno blago zoper tatvino in vlom.

IVAN REBEK

stavbni in umetni kljucalničar

CELJE,  Poljske ulice štšv. 14

izvršuje vse v nje¬
govo stroko spa¬
dajoča dela, kakor

železne ograje,

vrata, -

- - štedilnike,
vodovode, - -
vodnjake i.t. d.
Vedno v zalogi

strelne (
priprave
zoper točo.

Vse po najnižjih cenah! *&■***

FERDINAND SIKOSEK

SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER

Nove ulice št. 11  ★ CELJE  * Nove ulice št 11.

Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor

vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko-
slikarska dela na steklo, les itd.

Prevzamem vsa stavbena in pohištvena

pleskarska dela katera izvršujem vestno in po

najnižjih cenah.

JOSIP KREGAR

stavbni in galanterijski klepar v Celju

izvršuje stavbna in umetna ter
sploh v to stroko spadajoča dela.
— Častiti duhovščini ter cenje¬
nemu p. n. občinstvu se priporoča

za pokrivanje stavb.

'2

Cene jako nizke!

Postrežba točna!

Josip Zabukošek

krojaški mojster, Celje, Glavni trg št. 18.

# Ut
*

Velika zaloga narejenih oblek od
priprostih do'najfinejših. Vsa naro¬
čila po meri se izvršujejo dobro,
»j* »/* točno in ceno!

**£ LASTNIK GOSTILNE NA STAREM
■?* GRADU, kjer točj najboljša pristna vina

in izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago

Josip Koštomaj

j gostilničar „pri jelenu 1

* priporoča svojo

dobro vpeljano gostilno

Mrzla in topla knhinja <5 $ £<

@  »5 <5 vedno na razpolago

Edina narodna steklarska trgovina

Fran Strupi

CELJE ^ Graška cesta št. 4 CELJE
podružnica v Laškem trgu.

Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine.

Vsakovrstno v steklarsko
stroko spadajoče blago, kakor
svetilnice, zrcala, različni, ok¬
virji za podobe, šipe za okna
itd. na debelo in na drobno.

Prevzetje vseh steklarskih
del pri cerkvah in privatnih
stavbah, katera se izvršu¬
jejo po najnižjih cenah.

Najlepši okraski in dekoracije,
jako primerni predmeti za da¬
rila in srečolove.

Sl. javne zavode in privatnike
opozarjam zlasti na svojo za-
_ _ logo higijeničnih pljuvalnikov.

Postrežba točna in solidna. I

Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva.

Martin Stojan ml.

stavbni in umetni mizargv Teharjih pri Gelju

prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera
izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. —
Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi, vsega
pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬
nih mizarskih izdelkov.

Anton Topolak

trgovec s špecerijskim blagom

■v Celju  (nasproti Narodnemu domu)

priporoča svojo veliko zalogo vedno svežega blaga po
najnizjih cenah. Nadalje priporoča iz svoje zaloge sloviti

konjak grofa R. Keglevicha.

Kupuje in prodaja vse deželne pridelke

Postrežba točna in solidna.

Anton Kolenc

trgovec 5 špecerijskim blagom,
deželnimi pridelki, sadjenj in perutnino

= sb \f  CELJU = =

V ,j\farodnem domu* in ,pri kroni*.

Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri¬
delke, kakor

predivo, suhe gobe, laneno seme, de-
teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe
češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške,
jabolka, fižol itd., sploh vse deželne
pridelke in tudi perutnino.

JOSIP  LEO|\l

krojaški mojster

v Celju, Gosposke ulice štev. 9

priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vsako-

mfrnJri 1 z 8° 10v ’J e 11 'h oblek.  — Izvršujem tudi
naročila po meri po najnižjih cenah in najnovejših
vzorcih ter se najvljudneje priporočani.

Hitra postrežba! Cene nizke!

Slavnemu občinstvu vljudno naznanja
da sem prevzel

gostilno tfr

v ,Narodnem domu‘ v Celj

kjer bodem točil vedno sveže, dobro marčno niv
po 8 mz a ki C h e cenah. a  ^ P ° stre S el z  najboljšo kuhin


i

I

>

C

c

I

c

c

I

I

c

c

I

I

i

I

c