S s rt, (t!mt ta ctrtatk Ki Mi »tnSv *e , V voda M, UJ41 Nov položaj. Odstop vlade. — Pašičeva smrt. — Ogromen pomen bližnjih volitev. — V slogi Je moč! Pretekli teden bi lahko imenovali po vsej pravici teden burnih dogodkov in političnih senzacij. Kakor se naši bralci gotovo spominjajo, se je vse zanimanje javnosti v najnovejšem času osredotočilo na delovanje parlamentarne ankete, ki je preiskovala razne umazane afere, zlasti še one, v katere je bil zapleten sin Nikole Pašiča, znani Rade Pašič. Izpovedi raznih prič so bile za Radeta porazne in zato je umevno, da se je stari Pašič odločil priskočiti svojemu sinu na pomoč z vso svojo politično veljavo, V trenotku pa, ko je bila napetost zaradi poročila anketnega odbora največja, se je zvedelo, da so sklenili Jfalijani z Albanijo pogodbo, ki ogroža našo državo. Zaradi | te pogodbe je moral odstopiti vna-' nji minister Ninčic. Za Ninčicem pa 1 je odstopila tudi celokupna vlada, i a ta ne toliko zaradi italijansko-albanske pogodbe, kakor pa zaradi spora glede poročila anketnega odbora. Pristaši pokojnega Pašiča ao hoteli, naj anketni odbor celo zadevo zavleče ali pa kratkomalo zaniečka, Hrvatje s Stjepanom Ra-dičem vred pa so zahtevali in še danes zahtevajo, da se krivci postavijo pred sodišče. Nekaj časa je izgledalo, da bo Pašič zmagal in svojega sina vsaj začasno rešil. Takrat pa se je zgodilo nekaj, kar je na starega Pašiča silno vplivalo, tako da je moža zadela od razburjenja možganska kap. Smrt starega Pašiča pa je ves politični položaj temeljito izpreme-nila. Pod Pašicevim vodstvom je bila radikalna stranka najmočnejša stranka v državi in brez nje se ni dalo vladati, še manje pa proti njej, ker je stranka v vseh kritičnih tre-notkftv nastopala enotno. Njeno enotnost pa je vzdrževala avtoriteta Pašičeva. Pojavili so se sicer spori tudi med radikali, toda Pašic je imel svoje ljudi na vrvici in proti njemu je bil vsak trajen odpor nemogoč. Kdor se je Pašiču upiral, tega so štrli. Danes pa je položaj za radikalno stranko silno kočljiv. Tako veljavnega voditelja kot je bil Pašič radikalna stranka nima več, nima pa tudi nikogar v svojih vrstah, ki bi mogel prevzeti neomejeno vodstvo stranke v svoje roke. V takih slučajih pa se le prerado zgodi, da stranka razpade. A tudi če stranka ostane skupaj, bo vsled medse- Nekoliko "popravna tirni Jiitrovo^Jzelje, bojnih prepirov raznih »veljakov« znatno slabejša kakor je bila. Tak je položaj v radikalni stranki. Mi smo v tem oziru dokaj na boljšem. V naših vrstah ni razkola in naš veliki skupni voditelj Stjepan Radič je čil in zdrav. Naše pozicije so neomajane in trdne. Skrbeti pa moramo, da postanejo še čvrstejše in trdnejše. To moramo pokazati pri bodočih volitvah za oblastne skupščine. Kakor stoje stvari danes, se pri bodočih volitvah ne bo šlo samo za to, kdo bo deželni poslanec in kdo ne, tudi ne za število mandatov, ki jih bo dobila ta ali ona stranka v naši mali Sloveniji, ampak bo mnogo večjega pomena to, koliko glasov bo dobila ta ali ona stranka v celi državi! To bo odločilno. Volitve v Oblastne skupščine bodo, kakor vse kaže, precej svobodne in ker odločujejo pri teh volitvah ravno tisti volilci kakor pri velikih volitvah za državni zbor, je več kakor sigurno, da bodo v Beogradu mnogo večjo važnost polagali na število za kakšno stranko oddanih glasov, kakor pa na razne lokalne prepirčke glede mandatov itd. To si je treba zapomniti in razumeti! Ne gne danes za lokalno politiko, ampak za mnogo več! V takih okolnostih moramo torej vrste kar najtesneje strniti in nastopiti povsem složno kot nepremagljiva armada pod geslom: Za Pucljem in Radičem! Z ozirom na ogromno važnost vsakega glasu za državno politiko morajo vsa druga gesla utihniti, ker za razne lokalne ali celo osebne zadeve in zadevčice je še vedno časa dovolj pozneje. Doba, v kateri se nahajamo, je velekritična in velevažna in mi moramo ta veliki trenotek razumeti! Kdorkoli v Sloveniji misli dobro in pošteno, naj se ne odtegne volitvam, kajti težko je reči, če niso te volitve najpomebnejše, kar smo jih kedaj imeli. Naša velika moč je v bratski zvezi in v bratskem sodelovanju s Hrvati, naša Slovenska kmetska stranka pa je tista, ki predstavlja zvezo Slovencev in Hrvatov tudi na zunaj. Zato pa je in ostane naše volilno geslo: Za Slovensko kmečko stranko! Za Pucljem in Radičem! V zadnji številki našega lista smo objavili članek »Kam je šel denar«. Ta članek je vzbudil na deželi veliko pozornost, med samostojnimi demokrati pa strahovito jezo na nas. Svoji jezi so dali duška samostojno - demokratski gospodje v »Jutru« z dne 10. decembra v član-čiču »Brezvestni demagogi in hujskači«, ki ga ponastikujemo v celoti. Člančič se glasi: »Iz raznih krajev na deželi nam poročajo, da so začeli radičevski agitatorji volilno borbo za oblastne volitve s tem, da zlorabljajo krizo »Slavenske banke« v politično -agitacijske svrhe ter hujskajo ljudstvo proti denarnim zavodom. Med radičevskimi agitatorji so posebno pogumni nekateri strahopetni de-zerterji, ki so pustili svoje bližnje sorojake v Italiji na cedilu, ker jim je komodneje z brezvestno demagogijo in hujskarijo varati »Kranjce«. O tem, da je velik del kolovodij radičevskega pokreta v Sloveniji amoralen in izprijen, je sodba vseh uvidevnih Slovencev vseh političnih strank povsem soglasna. Moti pa se ta gospoda, ako meni, da bo z zlorabo gospodarskih inštitucij zase kaj dobrega dosegla, ker je še vedno tako bilo, da se maščuje zločin predvsem na onem, ki ga je zagrešil. Tudi v Sloveniji so bile politične razmere že pred vojno toliko konsolidirane, da so politične stranke medsebojno re-špektirale gospodarske institucije, ker se je spoznalo, da sproženi plazovi uničujejo pod seboj vse in ne vprašujejo po političnem pripadni-štvu. Ako hoče radičevska pokvarjena družba kovati kapital iz gospodarske nesreče »Slavenske banke«, ni v naši moči, da bi ji vlili zdravo pamet in ji izboljšali vest in poštenje. Eno pa lahko rečemo: Ne igrajte se brezvestno z ognjem, ne ogrožajte s svojim lo-povstvom stomilijonskega premoženja Slovencev! Ako ne bo miru, Vam jamčimo, da boste pod razvalinami ležali Vi! Obračunali smo že z dragimi tiči, pa bomo znali tudi še z Vami!« Evo vam na ta člančič nekoliko odgovora! Prvič: Glede »zlorabljanja« »Slavenske banke«: Ne »zlorabljamo« »Slavenske banke« mi, ampak zlorabili so jo tisti, ki so v njej tako gospodarili, da je banka prišla na boben. Nismo bili mi, ki smo razmetavali ljudski denar »v prosvetne in kulturne svrhe brez obvez- nosti polaganja računov«, ampak denar so dajali drugi, in nakazali denar dr. Žerjavu, dru. Brezigarju in dr. Lipoldu, ki slučajno niso radičevci, ampak samostojni demokrati. Kam so gospodje denar dejali, ne vemo. Tudi ne vemo, za kaj so ga prejeli. Ali so ga res porabili za »kulturne svrhe«, nam ni znano; to naj povedo oni sami. Če gospoda nima izkazov, da so res porabili prejeti denar v »kulturne svrhe«, bi bilo jako lepo, če bi denar vrnili. Drugič: Mi ne »hujskamo« ljudi proti denarnim zavodom sploh. Mi vemo, da se lahko v denarnih zavodih gospodari dobro, vestno in pošteno, lahiko pa se gospodari tudi nepošteno in brezvestno. Proti brezvestnosti pa lahko nastopamo mi in bomo vedno nastopali z vso odločnostjo, nikakor pa ne proti denarnim zavodom sploh. Tretjič: Glede »strahopetnih de-zerterjev«, ki so pustili svoje bližnje sorojake v Italiji na cedilu, naj se blagovoli »Jutro« pogovoriti mogoče s »Klubom Primork« v Ljubljani, ne z nami. četrtič: »Jutro« je zapisalo, da je »velik del kolovodij radičevskega pokreta v Sloveniji amoralen in izprijen«. — Pozivamo »Jutro«, naj pove imena teh »kolovodij«! Ugotavljamo pa, da izmed »amo-ralnih in izprijenih kolovodij« ni nihče prejel od »Slavenske banke« niti vinarja, niti »v prosvetne in kulturne svrhe«. Tudi v znano svinčeno afero ni zapleten noben »amoralen in izprijen radičevski kolovodja«. O »moralni izprijenosti« naj ne govore ljudje z debelim maslom na glavi, ki smrdi po celi Sloveniji! Petič: »Zločin se maščuje predvsem na onem, ki ga je zagrešil« —pravi »Jutro«. To podpišemo z obema rokama. Dokaz: SDS! Šestič: Ne mi, ki lopovščine in nerednosti razkrivamo in po zaslugi obsojamo, ampak tisti se »igrajo z ognjem in ogrožajo sto-milijonsko premoženje Slovencev«, ki nerednosti in lopovščine delajo ali celo zagovarjajo! Da, tudi nam je znan »princip«, da se »narodnega gospodarstva ne sme ogrožati«, še jako dobro nam je znan! Ravno tako dobro pa nam je tudi znano, da se je to načelo zlasti po vojni izpremenilo v načelo, da se pod krinko »zaščite narodnega gospodarstva« skrivajo brezvestni lopovi, ki bi bili radi »zaščiteni na stro- ške revnega ljudstva I In ponavljamo: Kjerkoli in kedarkoli bomo zvedeli, da se kje gode kakšne ne-rednosti, jih bomo brez usmiljenja obesili na veliki zvon! Denarni zavodi, ki gospodarijo pošteno, se nimajo bati prav ničesar, ker poštenja nihče ne napada! Kjer pa sede kakšni nepridipravi na vplivnih mestih, ki svoje odločilne položaje zlorabljajo, tam bo grmelo! To povemo enkrat za vselej! To smo mi dolžni javnosti in dobremu glasu slovenskega gospodarstva. Če bodo ljudje vedeli in videli, da pridejo lopovi pod ključ, kamor spadajo, bodo imeli ljudje v denarne zavode tudi zaupanje. Nihče pa ne more zaupati zavodom, kjer nemoteno in neovirano sede ljudje, ki uganjajo nerednosti! Tako je naše stališče in pri tem ostanemo! Sedmič: Na »Jutrove« grožnje, da bo z nami »obračunalo«, pa odgovarjamo s pregovorom: Uši kašljajo, pa nimajo Ikaj pljuvati. Krasno zborovanje naše stranke na Gorenjskem. Tov. minister Pucelj v Kranju. — Shod Je obiskal tudi preč. g. dekan Koblar in dva gg. župnika. Za pondeljek dne 6. t. m. je sklicala okrajna organizacija naše stranke velik volilni shod v Kranju. Shod je bil zamišljen za celo Gorenjsko in zato je bila tudi udeležba na shodu nad vse pričakovanje velika, čeprav se je shod vršil na delavnik. Zborovalci so napolnili zborovalni prostor do zadnjega kotička. Iz Beograda se je pripeljal na shod tov. minister Pucelj, iz Ljubljane pa tajmik stranke dr. Marušič. Malo pred začetkom shoda pa so vstopili v dvorano preč. g. dekan Koblar iz Kranja in gg. župnika Pi-ber in Šare iz Kranjske okolice. Bili so burno pozdravljeni in baš iskren sprejem omenjenih gospodov je najboljši dokaz, da naša stranka ni stranka brezvercev, za kar jo rad proglaša »Domoljub«, ampak je stranka poštenih ljudi, ki ve in zna ceniti tudi delo dobrih duhovnikov med narodom. Zborovanje je otvoril predsednik okrajnega odbora tov. Tomaž Križ-nar. Po kratkem pozdravu na do-šle goste in zborovalce je dal kot prvemu govorniku besedo tov. ministru Puclju. V svojem govoru je tov. minister Pucelj najprej na kratko razložil pomen oblastnih skupščin in njihov delokrog. Nato je govoril o programu Slov. Kmečke stranke, potem pa je govoril o velikem kmečkem gibanju v državi, ki ga vodi Stjepan Radič. Temeljito je pojasnil politično taktiko hrvaškega parlamentarnega kluba, v katerem so zastopani tudi Slovenci kot enakopravni člani in naštel, kaj se je dalo vse doseči s pomočjo složnega sodelovanja s Hrvati. Ni bilo mogoče doseči vsega, doseglo pa se je le nekaj, med tem ko Slov. ljudska stranka ni dosegla niti najmanjšega praktičnega uspeha. Zastopniki SLS ne znajo drugega kot zabavljati na centralizem, nikdar pa ne povedo, da se je začel centralizem že s prvo vlado v naši novi državi. Tokrat pa SLS ni kričala na centralizem, menda zato ne, ker je bil v tej vladi dr. Korošec podpredsednik. Proti centralizmu je začela SLS kričati šele takrat, ko so njeni zastopniki sfrčali iz vlade, prej je pa bilo vse dobro in v redu. Svojo breznačelnost je pokazala SLS tudi takrat, ko je dr. Korošec zaklical v parlamentu, da zapisnikov v par- lamentu ni trelba pitati tudi v slovenskem jeziku, njegov klub se imenuje še danes jugoslovanski klub in tiskarna, kjer se tiska »Slovenec«, se imenuje še danes Jugoslovanska tiskarna, po deželi pa vpijejo ti gospodje, da so oni edini zaščitniki Slovenstva. Mi smo imeli nekdaj jako lepo deželno avtonomijo, toda to avtonomijo nam je uničila baš SLS. Današnji vodje SLS so razgnali prejšnji deželni odbor, odstranili so deželnega glavarja dr. šusteršiča iz dežele in s posebnim zakonom Narodne vlade z dne 1. nov. 1918 so vse centralizirali, kar so le mogli. Oni so bili tisti, ki so vse deželne doklade podržavili in s tem zabrisali zadnji sled avtonomije. Podrobno se je pečal tov. min. Pucelj v svojem govoru tudi s samostojnimi demokrati. Najhujše je učinkovalo, kar je povedal o »Sla-venski banki.« Tov. min. Pucelj je naštel natančne številke, koliko so •vložile v to nesrečno banko tiste regulativne hranilnice, ki jih imajo žerjavovoi v svojih rokah. Govoril je o milijonskih nakazilih SDS in o obvezi Svetozara Pribičevica, da bo SDS varovala interese Slavenske banke. Na tem dokumentu je podpisan tudi g. dr. Albert Kra-mer, ki nastopa danes kot nosilec liste SDS v Kranju in prosi za zaupanje volilcev. Končno je pozval naj vsak pove tudi svojim doma ostalim prijateljem in znancem resnico, ki jo je slišal na shodu. Nato se je priglasil k besedi preč. g. župnik Piber, dolgoletni deželni poslanec v starem deželnem zboru, burno pozdravljen od vseh zborovalcev. V svojem govoru je stari prvoboritelj za kmečke pravice temeljito pojasnil potrebo močne in solidne kmečke organizacije, ki je potrebna zlasti sedaj, ko preti kmetom vsestransko ob-ubožanje. Za svoja izvajanja je žel govornik burno odobravanje. Srečen dan je imel tudi dr. Marušič, ki je znal poslušalce s svojim temperamentnim govorom navdušiti tako, da so se vsi navzoči čutili res kot eno samo telo in kot nepremagljiva sila, ki je ne more streti nobena moč. Svoje svobodoljubje so zborovalci pokazali s tem, da so pustili govoriti tudi govornika SLS. Posebne sreče pa akademik Šmajd ni imel s svojo obrambo politike SLS. Govorniku se pozna, da stare zgodovine SLS ne pozna, zato je govoril le o novih »šlagerjih« SLS. Spomin mu je krepko osvežil preč. g. dekan Koblar. Pred 20 leti, je rekel preč. g. dekan, je bil tudi on v vodstvu SLS. Takrat je predlagal pokojni dr. Krek, naj se izvolijo v vodstvo stranke tudi 4 delavci. On, dekan Koblar, pa je predlagal, naj se izvolijo tudi 4 kmetje. To se takrat ni zgodilo! Nadalje je govornik naglašal, da je tudi s krščan- skega stališča danes najbolj potrebno, da se pomaga kmetu, ki je v največji bedi. SLS res obljublja vse mogoče in obeta stanovsko zaščito, ne stori pa prav nič. Po zaključnih besedah tov. Rebolja, ki je toplo pozdravil našo stranko, so navzoči zborovalci izrekli svoje mnenje, da tudi Kranj in okolica prihajata počasi na pravo pot in da ni več daleč čas, ko bo tudi cela Gorenjska stala strnjena kot en mož v vrstah Slovenske kmečke stranke. Naš pokret. Peto pismo. »Republikanska stranka češkor slovaškega podeželskega in malo-kmečkega ljudstva« ima danes prav dobre politične vodnike. Njen predsednik je Anton Švehla, danes obenem tudi predsednik vlade mlade republike. Rojen je bil leta 187S. in je po poklicu kmečki posestnik. L. 1908 je bil prvič izvoljen v češki državni zbor. Tekom vojne je prav dobro vodil stranko in se je trudil spraviti vse tedanje češke stranke v skupen tabor, kar se mu je deloma tudi posrečilo. L. 1918 je bil član »narodnega svšta«, ki je izvedel prevrat na Češkem. V novi nastali republiki je bil do 15. septembra 1920 notranji minister, a začetkom oktobra 1922 ga je pozval predsednik republike, Masaryk, da sestavi iz petih čeških strank novo vlado. To ni bila lahka naloga, ki pa jo je rešil zadovoljivo in vodil to koalicijsko vlado do oktobra 1925. Tekom tega časa se je izkazal kot rojen kmečki diplomat, ki je znal spretno in sproti poravnati konflikte, kateri so se vedno znova pozavljali med petimi vladnimi strankami. Pri volitvah 1. 1925 je stranka sijajno zmagala, kakor bomo videli pozneje, in po krajšem presledku je bil Švehla zopet poklican, da sestavi vlado. To je storil tako, da je povabil v svojo vlado tudi dva Nemca, s čemer je znatno omilil spor med Čehi in Nemci. Tudi močno Hlinkovo slovaško stranko je povabil k vladni mizi, da omili nasprotstvo med Čehi in Slovaki. Slovaki so se pod vodstvom Hlinke dolgo let borili proti hegemoniji in samovolji Čehov na Slovaškem. Drugi vodja te stranke je Franc Udržal, rojen 1. 1866. Svoje študije je izvršil na Češkem in v Nemčiji. Že 1. 1897 je bil izvoljen v dunajski državni zbor, kjer je postal pozneje tudi njegov podpredsednik. Tudi je bil deželni poslanec. Septembra 1. 1921 je postal vojni minister in je z manjšim presledkom vodil ta važni resor do volitev 1. 1925, Uvedel je v češko armado duh kmetske demokracije. Dokazal je, da zna v vojaški stroki preprost civilist časih še več — kot pa poklicni vojak. Češkoslovaška armada je prvovrstna, dasi so stali na čelu njene uprave od početka civilni možje. Od slovaških pripadnikov stranke sta od večje znamenitosti dr. Vavro šrobšr in dr. Milan Hodža. — Šrob6r je bil rojen 1.1867 v Lip- tovslkem okrožju. Po poklicu zdravnik se je udejstvoval tudi v literaturi. Po preobratu je bil večkrat minister. Dr. Hodža je mlajši, rojen 1. 1878 v Turščanskem okrožju. Po dokončanih študijah se je posvetil novinarstvu in bil najpreje urednik slovaškega dnevnika »Slovenski denik« v Budimpešti, a pozneje lista »Slovensky tyždenik«. Leta 1905 je bil izvoljen v ogrski državni zbor, kjer je bil edini zastopnik slovaškega naroda. L. 1919 je postal minister za izjednačenje zakonov, 1. 1922 je prevzel poljedelsko ministrstvo, kateri posel upravlja še danes. Dr, Hodža je danes prvi ideolog stranke, njen najmočnejši mislec. V tem pogledu gre njegovo stremljenje za tem, da združi vse enake in podobne stranke slovanskih narodov na enotni miselnost in na enaki filozofski in socialni osnovi. Do tega je pa še daleč, ker se njegov svetovni nazor znatno razlikuje n. pr. od našega in hrvatskega. Politična moč stranke narašča. L. 1920 je glasovalo za njo 603.618 volilcev, 1. 1925 pa že 970.498. Na Slovaškem je dobila stranka leta 1920 242.045 glasov. V parlamentu ima stranka 45 poslancev, a v senatu, (ki ga pri nas ne poznamo!) 23 senatorjev. Po številu mandatov je ta stranka najmočnejša. V praktični dnevni politiki in po socijalnem stremljenju, ki gre za tem, da se zaščiti mali človek, zlasti pa mali kmetje, se »Republikanska stranka češkoslovaškega poljedelskega in malo - kmetskega ljudstva« v ničemer ne loči od drugih podobnih strank malih, zlasti južno slovanskih narodov. Glede svojega svetovnega nazora pa nagiba k materijalizmu, kakor tudi n. pr. enaka stranka v republiki Poljski. V tem pogledu se razločuje od nas. Njim je najprvo na svetu zemlja, potem šele človek, njegov dom in delo. Mi nasprotno postavljamo na prvo mesto človeka in njegov dom. Mi smo nacijonalisti le v toliko, v kolikor služi naša narodna kultura občečloveški kulturi. Seveda je ta razlika pri enih in pri drugih plod zgodovine in tradicij naroda, duševne in materi-jelne kulture kmečko - delavskega ljudstva. Naša misel je, da ves svet nima vrednosti in bi bil brez pomena, da ne živi na njem človek, katerega delo in gospodarstvo ustvarja vse vrednote, kulturo in bratsko vez med ljudmi in narodi. A. Prepeluh. f Bohuslav Skalicky umrl. V četrtek dopoldne je nenadoma preminul ravnatelj kmetijske šole na Grmu, kmetijski svetnik Bohu-slav Skalicky. Po operaciji ga je zadela kap. Trideset let je poteklo, odkar je prišel g. Skalicky v našo deželo za tehničnega voditelja drž. del za obrambo trtne uši namesto pokojnega Reichla in ga nastavila v Novem mestu. Mlad po letih se je hitro uživel v naše razmere in z vso vnemo lotil poverjene mu naloge. Gosp. Skalicky se je lotil predvsem pridelovanja potrebnih trt v državnih matičnjakih in trtnicah, katere je razširil in izpopolnil z vzornimi in poskusnimi vinogradi. V Bršljinu pri Novem mestu je pa nasadil velik amerikanski matič-njak v zvezi s trtnico. Na milijone trt je šlo iz teh državnih nasadov. Obenem je prirejal v teh drž. trtnicah tečaje za cepljenje trt. Poleg vinogradništva je pospeševal tudi zaostalo kletarstvo. V ta namen je uredil 1. 1897 najprej v Novem mestu in pozneje tudi v Št. Vidu pri Vipavi vzorno državno klet, v ka: teri je prirejal poučne tečaje in razširjal potrebne nauke in kazal na plodove prenovljenih državnih nasadov in racionelnega kletarstva. V zvezi z novomeško podružnico je vodil 1. 1909 prireditev razstave kranjskih vin v Pragi in skrbel za vso potrebno propagando. Mnogo je delal tudi na literarnem polju kot dolgoleten in stalen sotrudnik »Kmetovalca« in »Dol. Novic«, »Kmetskega lista« in drugih slovenskih listov. Spisal je številne članke iz vinarstva in kletarstva, ki jih je izdajala Kmetijska družba tudi kot »Gospodarska navodila«. Družba je izdala za »Kmetijsko knjižnico« tudi tri njegove spise kot ponatis iz »kmetovalca«, m sicer »Siljenje in kaljenje ameriških ključev«, »Pridelovanje in razpečavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju« in »Kme- tijske razmere na Češkem«. Za svoje plodonosno delovanje na polju vinarstva je napredoval na svojem službenem mestu do vinarskega nadzornika. Kot priznan in zaslužen strokovnjak je bil po prevratu 1. 1921 imenovan ravnateljem drž. Kmetijske šole, kmalu nato kmetijskim svetnikom. V zadnjem času se je močno zavzemal za odvračanje trtnih bolezni in spisal kot plod njegovih bogatih izkušenj knjigo »Kletarstvo«, za katero so mu priznali v Zagrebu prvo nagrado. Gosp. Skalicky je bil rojen leta 1872 v Cerekvici na Češkem. Leta 1891 je z odliko dovršil pomološki zavod v Troji pri Pragi. Po delni praksi v Viktoria - drevesnici v Brnu in na I. C. Schmddtovi vrtnariji v Erfurtu je absolviral Kloster-neuburg in prišel na Dunaj, kjer je kot izreden slušatelj visoke šole položil tudi učiteljski izpit za vinarsko in sadjarsko stroko. Pokojnik je opravljal tudi razna častna mesta pri strokovnih zasto-pih in društvih, je bil glavni odbornik Kmetijske družbe, podna-čelnik kmetijske podružnice, predsednik podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva in agilen član načelstva gospodarske zadruge »Ekonom«. Za svoje uspešno delovanje na gospodarskem polju je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje. Pokojni Skalicky se je tudi z vnemo udeleževal kmetskega pokreta in bil med ustanovitelji SKS ter tudi eden njenih najbolj delavnih članov načelstva. Dasi rojen Čeh, se je popolnoma uživel v slovensko narodno življenje ter postal čisto naš človek. Slovenski narod, zlasti pa kmetsko ljuidstvo ga bo zato ohranilo v najboljšem spominu. Lahka mu bodi zemlja slovenska in čast njegovemu spominu! Prizadetim pa naše iskreno sožalje! t Nikola Pašič. V petek dopoldne je umrl v Beogradu vodja radikalne stranke Nikola Pašič. Njegova smrt je za na-daijni razvoj naše mlade države ogromnega pomena. V mladih letih je bil Nikola Pašič socijalističen revolucijonar in kot tak je moral enkrat celo pobegniti v inozemstvo. Ko pa je radikalna stranka, ki je bila takrat res radikalna v polnem pomenu besede, ker se je z vsemi sredstvi borila za svobodo naroda, po dolgih in notranjih bojih prišla na vlado, se je zgodilo to, kar opažamo skoro pri vseh »radikalnih« strankah, če pridejo do državne moči: iz revolucijonarjev postanejo konservativci in reakcijonarji, ki znajo z državno silo in močjo ravno tako »v imenu svobode« zatirati in preganjati svoje politične nasprotnike kakor so bili nekdaj sami zatirani in preganjani. Tudi svo-bodoljubje g. Nikole Pašiča je v dobi njegove največje moči silno obledelo. Največje zasluge pa pripisujejo Nikoli Pašiču kot diplomatu. Na tem polju njegovih zaslug nočemo tajiti, pripomniti pa moramo, da je baš v najtežji dobi, ki jo je preživljal srbski narod pred svetovno vojno, živel in deloval v Beogradu veliki ruski državnik baron Hartvig. Delovanje tega velikega Današnji številki smo priložili J^ položnice vsem cenj. gg. naročnikom z željo, da bi poravnal naročnino za prihoda je leto vsak pravočasno. Cena listu bo ostala stara in sicer: za celo leto Din 30-—, za pol leta Din 15'—-. Pri tej priliki pa pozivamo vse stare naročnike, da pridobi vsak posameznik vsaj po enega novega naročnika. Za trud Vam bo hvaležen ves naš kmetski 4 UPRAVNIŠTVO. Enrilo Splošno priljubljen Xtaval nadomestek. okusen i cenen. Dobiva me v vseO dobro asorflranlO RolonlJalnlG irgovinatb. moža je nam mnogo premalo znano. Ta je vodil Srbijo v odločilnih trenutkih in njegova nevenljiva zasluga je, da je privezal mali srbski čolnič na veiiko rusko ladjo. Svetovna vojna se je končala z zmago združenih sil. Med temi je bila tudi Srbija. Svetovna vojna je rodila novo državo, kraljevino SHS. Tudi v novi državi je imel Nikola Pašič odločilno besedo. Izkazal pa se tudi v novi državi ni kot velikopotezen državnik, ampak njegova moč je ležala v njegovi taktični spretnosti, da je znal vsak položaj previdno izkoristiti v svoj in svoje stranke prid. Novih idej on svojemu narodu ni dal in mu tudi ni postavil velikih političnih ciljev. Pomen Nikole Pašiča leži v tem, da je bil sodobnik velikih mož in njihov sijaj osvetljuje tudi njega. Nikola Pašič je bil rojen 1. 1845 v Zaječaru. Po končani srednji šoli je študiral tehniko, a že zgodaj se je posvetil politiki, ki ga je po mnogih (burnih dogodkih dvignila na prvo mesto v državi. Njegovi največji politični uspeh je bila vi-dovdanska ustava, vprašanje pa je, če je to tudi njegov najboljši uspeh. Zadnja leta se je moral boriti s hudimi nasprotniki, najtežji udarec pa ga je doletel v najnovejšem času tik pred smrtjo. Po življenju, polnem razburljivih dogodkov in lepih uspehov, tragičen zaključek. Razne politične Zadnji trenutki Nikole Pašiča. O zadnjih trenutkih Nikole Pašiča poročajo: V četrtek zvečer je Nikola Pašič večerjal okoli pol osmih v krogu svoje rodbine. Bil je zelo dobro razpoložen. Po večerji ga je še obiskal njegov prijatelj dr. Ko-jič, za tem pa je prišel k Pašiču minister dvora Jankovič, ki se je razgovarjal s Pašičem med štirimi očmi. Pašičeva rodbina javlja, da je bil Nikola Pašič vsled vesti, ki mu jih je prinesel minister dvora, silno razburjen in se je kmalu vle-gel. Ponoči mu je postalo slabo. Začel je drhteti po celem telesu. Zdravniki so ugotovili, da mu je v možganih počila žila. Pašič je postal nezavesten in je okoli 9. dopoldne mirno preminul. Oj ta Pucelj! V svojem dolgem poročilu o izbruhu najnovejše krize pravi »Slovenec«^ da so zahtevali nasprotniki dosedanje vlade prav izrecno, da v novi vladi ne sme biti nikakor več Pucelj. Ta, da mora iz vlade ven, in še enkrat ven in še enkrat ven! Vsi drugi lahko ostanejo, samo Pucelj mora iti! Iz »Slovenčevega« poročila kar bruha sovraštvo, ki ga goje eselesarji napram Puclju. To namreč ni politično nasprotstvo, ki ga kaže »Slovenec«, ampak divje sovraštvo. To sovraštvo pa izvira iz grde nevoščljivosti, češ, če mi eselesarji nismo na vladi, tudi nihče drugi ne sme biti. Kaj to, če je Pucelj Slovenec —, kaj to, če je za Slovenijo storil vse, kar je mogel — to vse skupaj ni nič. Če mi eselesarji nismo na vladi, tudi nobenega drugega ni treba! Lepo je poročilo v »Slovencu«, jako lepo ... Zanimiv poziv. »Jutro« je objavilo 10. decembra sledeči poziv: »Razni radičevski agitatorji širijo po deželi vsakojake lažnjive in huj-skajoče vesti, ki jih spravljajo v zvezo tudi z SDS. Prosimo prijatelje našega lista, da nam vsak tak slučaj z navedbo prič sporoče, da se bodo lopovski hujskači spravili pod ključ.« — Ta »Jutrova« notica stoji v očividno v zvezi z izgubami »Slavenske banke«. Z ozirom na to opozarjamo tudi mi svoje pristaše, naj govore in povedo le to, kar drži in kar je res. Nihče naj ne reče, da so samostojni demokrati pri Slavenski banki denar kradli, ker to ne drži. Res pa je, da so razni voditelji SDS od Slavenske banke denar prejemali, kar je vse nekaj drugega in se da tudi dokazati. Tako je dr. Žerjavu bilo nakazano pol milijona dinarjev — »v prosvetne in kulturne svrhe brez obveznosti polaganja podjrobnih računov«. Tudi Brezigarju je bila nakazana — on ni kradel! — jako lepa vsotica in tudi dr. Lipoldu je bilo nakazanih nekaj dinarčkov. Dalje je res, da so skoro vse tiste hranilnice, kjer so imeli (oziroma mogoče še imajo) samostojni demokrati odločilno moč, vlagale lepe svote pri Slavenski banki, a vprašanje je, koliko bodo dobile nazaj. Rasne hranilnice imajo za terjati danes od Slavenske banke nad 30 milijonov dinarjev, samo ljubljanska Mestna hranilnica pa nad 10 milijonov dinarjev. Za vložnike seveda ni nevarnosti, ker pri večini teh hranilnic jamčijo za vloge občine, t. j. davkoplačevalci. To je res in se lahko povsod pove. SLS nekdaj in sedaj. V »Domoljubu« razlaga nekdo, da je današnja SLS še vedno tista kot je bila nekdaj. Kako je treba to razaimeti? To je treba razumeti tako, da je I program ravno tisti, toda ljudje, ki naj bi ta program izvršili, so danes popolnoma drugi! Stvar je taka kakor z lokomotivo. Lokomotiva, ki naj bi vlekla voz SLS, je res tista, kakor je bila. Ne rečemo, da lokomotiva ni dobra. Razlika med nekdaj in sedaj pa je v tem, da so nekdaj to lokomotivo vodili pametni in izkušeni strojevodje, danes pa so se spravili na lokomotivo sami neizvežbani »lerpobje«, ki nič ne znajo in zato tudi lokomotiva ne more nikamor naprej. Tudi najboljša lokomotiva skoči s tira, če jo vlada nesposoben strojevodja. Opozorilo! Prosimo vse naše pristaše, naj povedo svojim znancem, ki še vedno pripadajo SLS, da je (dolžnost vsakega volilca, da voli po i svojem prepričanju tiste kandidate, in tisto listo, ki je njenju najbolj vseč. Veliko je namreč še poštenih kmečkih ljudi, ki glasujejo za SLS samo zato, ker mislijo, da je greh, voliti kako drugo stranko kot SLS. To pa ni res! Naša Slovenska kmečka stranka ni protiverska, in v svojem pogovoru s tov. Pucljera je celo ljubljanski škof priznal, da program naše stranke ni proti veri. To pa je treba ljudem povedati. PRI NAKUPU BARV in v to stroko spadajočih predmetov priporočamo staroznano trgovino z barvami Ivan Jančar, Ljub-ljana, poleg frančiškanske cerkve. Glej današnji inserat! Spomenik kralju Petru I. V Ljubljani se je osnoval odbor, ki si je stavil nalogo, postaviti spomenik kralju Petru I. Velikemu. Odbor ima prihodnji teden svojo prvo sejo. Spomenik nameravajo odkriti na Vidov dan. Glede prostora, kje naj se spomenik postavi, odločitev še ni padla. Vložene in potrjene kandidatne liste. V ljubljanski oblasti so potrjene liste v Radovljici, Kranju, Ljubljani (okolica), Litiji, Novem mestu, Krškem, Kamniku, Laškem in v Brežicah. Tudi v mariborski oblasti je večina list vloženih in potrjenih. V prihodnji številki bomo objavili imena kandidatov. Važno za davkoplačevalce. One davkoplačevalce, ki nameravajo posekati kakšen gozd, opozarjamo, da to pravočasno javijo pristojni oblasti, kajti na podlagi take pravočasne prijave se jim odmeri znatno nižja dohodnina. Službo služitelja vinarske, ozir. kmetijske stroke odda državna kmetijska šola na Grmu, Novo-mesto. Natančnejša pojasnila se nahajajo v 110. številki »Uradnega lista«. Obrtna banka (kraljevine SHS. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja vse obrtnike, da se je 1. decembra t. 1. začelo vpisovanje delnic Obrtne banke kraljevine SHS. Osnovna glavnica banke znaša 75 milijonov dinarjev, ki je porazdeljena na 375.000 delnic po 200 Din nominale vsaka. Za sedaj se vpiše samo polovica osnovne glavnice. Od te vpiše po zakonu država 40%, obrtniki 51%, 9% pa prijatelji obrtništva. Država se je za svoj delež odpovedala udeležbi na dobičku in je banka po zakonu oproščena plačanja davka in do-klad, koje plačajo po svojih zaključnih računih družbe, zavezane javnemu polaganju računov. Banka je tudi oproščena plačanja vseh državnih in samoupravnih taks pri osnovanju in izdaji delnic. Minister trgovine in industrije bo vsako leto, na predlog upravnega odbora banke, po položaju na denarnem trgu določil, koliko sme biti obrestna mera Obrtne banke kraljevine SHS višja od obrestne mere Narodne banke kraljevine SHS. Pri vpisu je vplačati 20% nominalne vrednosti vsake delnice ter pri vsaki delnici 5 Din za kritje stroškov. Ostali znesek je plačati v enakih mesčnih obrokih do konca meseca marca 1929. Tri delnice dajo na glavni skupščini pravico na 1 glas, a nik-do ne more imeti več kot 25 glasov. Vpisovanje se zaključi 15. januarja 1927. Za Slovenijo se vpisuje pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah, pri Gospodar-sko-zadružni banki in njenih podružnicah, pri podružnicah Narodne banke kraljevine SHS v Ljubljani in Mariboru ter pri Obrtni banki v Ljubljani. — Kdor ne more osebno k banki, naj prosi eno imenovanih bank, odnosno podružnic, da se mu pošlje obrazec za pismeno izjavo. Vojaški pozdravi. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo slovenski fantje 1. bataljona 23. peš. polka v Kočanah vsem slovenskim starišem, dekletom in fantom! Anton Senica, Šoštanj; Ore-muž Matevž, Velenje; Radoj Josip, Stranje; Gerjevič Josip, Zakot; Pel-ko Alfonz, Maribor; Kinčič Avgust, Rajlienburg; Šterbenk Franc, Velenje; Cizelj Ivan, Brezina; Kora-čin Alfonz, Maribor; Tišler Alojz, Št. Ilj; Verstovšek Franc; Brežice; Zalokar Ivan, Planina; Kranjc Iv., Sevnica; Švinger Alojz, Maribor; Majer Anton, Maribor; Strah Josip, Kostrivnica; Makdalena Henrik, Dobje; Brečko Matija, Rajhenburg. Kočane v Macedoniji. Že poldrugo leto blagohotno poklanja in pošilja Vaše cenj. uredništvo za naše slovenske fante v Srbiji po pet številk »Kmetškega lista«. Ni mi treba omenjati posebej, s kako radostjo in zanimanjem čitajo naši dobri fantje vaš cenj. list. To je velike važnosti za vaš pokret med našim ljudstvom. Ker sem bil nedavno premeščen semkaj v Kočane v Macedoniji, kjer sem našel mnogo naših fantov iz novomeškega, krškega in brežiškega okraja, vas prosim, cenjeni gospod urednik, da mi še nadalje pošiljate nekaj izvodov vašega lista, da bi naši vrli dečki tudi tukaj v daljni Macedoniji slišali kaj novic iz rodnih njih krajev. Ob prvi priliki vam pošljem daljši dopis od tu, da vam povem, kako živimo in kaj delamo. — (Prošnji bomo radi ustregli, v prepričanju, da bodo naši 'fantje zdravo našo kmečko misel širili tudi med našimi srbskimi brati. Op. ured.) Kmetski hranilni in posojilni dom, reg. zadr. z neom. zavezo, Ljubljana, Tavčarjeva nI. (Sodna) štev 1, ki je pooblaščen tudi za razprodajo srečk Državne razredne loterije, vabi vse one naše naročnike, ki jih še niso naročili, naj to čimpreje store, da se bodo lahko udeležili žrebanja teh srečk, ki se vrši dne 11, januarja 1927. Naročite takoj, ker rok za prodajo poteče dne 6. januarja 1927, do katerega dne morajo srečke biti tudi plačane, sicer so neveljavne. Četr-tinka srečke stane 25 Din. Poslano? prosimo £ J2 gospodinje, katere dosedaj še ne kupujejo prvovrstnega pridatka h kavi, naše domače KOLINSKE CIKORIJE, da s popolnim zaupanjem povsod zahtevalo KOLITVSKO CIKORIJ O in gotovo bodo zadovoljne. — Pri nakupovanju da dobite pravo našo KOLINSKO CIKORIJ O, katero iz najboljših snovi z novimi modernimi stroji izdelujejo izvežbani domačini In ki zato zasluži, da se vporablja v vsaki slovenski rodbini. Tedenski koledar. Dnevi: nedelja: Urban V. ponedeljek: Libe- torek: Tomaž, sreda: Demeter. četrtek: Viktorija, petek: Adam in E. sobota: Božič. 19. decembra, 20. decembra, rat. 21. decembra, 22. decembra, 23. decembra, 24. decembra, 25. decembra, Sejmi: 19. decembra: Teharje. 21. decembra: Krašnja, Črnomelj, Laško, Sv. Tomaž. Vrednost denarja. Za 1 dolar 56.53 Din Za 100 lir 256.— Din Za 1 avstr. šiling 8.— Din Za 100 čeških kron 168.— Din Za 100 franc. frankov 228.— Din Za 100 švic. frankov 1095.— Din Za 1 zlato marko 13.— Din Smrt slovite slovenske umetnice. V Ljubljani je pred kratkem umrla slovita slovenska slikarica Ivana Kobilca. Nedostojno postopanje s kmeti. Iz nekega kraja na Gorenjskem nam poročajo, da se je neki uradnik obnašal napram kmetom jako nedostojno, ko so prišli k njemu s prijavo, da so ustanovili novo zadrugo. Gospode opozarjamo, da so časi nekdanjega »k. k.« že minuli. Mi bomo znali varovati čast in dostojanstvo kmetov tudi napram takim gospodom, pa »četudi so pristaši SDS. Gospodje si morajo zapomniti, da danes ni več c. kr. podanikov, ampak, da je tudi kmet državljan! Hud pretep. Pri Sv. Bolfenku (v bližini Ptuja) je te dni povabil premožen starejši »fant« svoje tovariše k sebi na pojedino. Seveda tudi pijače ni manjkalo. Proti večeru pa so se fantje razgreli in prišlo je do pretepa, kakoršnih naša kriminalna zgodovina malo pozna. Na licu mesta je obležalo 15 lahko in težko ranjenih fantov, eden pa je bil mrtev. Promet na glavni cesti Lesce— Bled je bil po zaslugi požrtvovalnega leškega in blejskega župana te dni zopet odprt. Ivan Jarc pomiloščen. Ivan Jarc, ki je imel biti dne 10. t. m. obešen, je bil od kralja pomiloščen na let jede. Zaposlovanje inozemskih delavcev. V ministrstvu za socialno politiko se je sestala komisija, ki bo revidirala predpise za izvajanje določb o zaposlitvi inozemskih delavcev v Jugoslaviji. Namen je, da se zaposlitev inozemskih delavcev kolikor mogoče omeji. Odprava vizuma. Z Dunaja poročajo, da je avstrijska vlada prevzela resno v roke inicijativo za odpravo vizumov na potne liste. Srebrn denar v Italiji. Te dni je dala Italija v promet srebrn denar po deset lir. Samomor slovenskega orožnika. V Užicah v Srbiji se je ustrelil iz neznanih vzrokov orožnik Vincenc Vrhunc iz Selc nad Škofjo Loko. Srečna šivilja. V Novem Sadu je zadela neka šivilja po imenu Ma-rička 250.000 Din v razredni loteriji. Naš delegat v Društvu narodov. Na predlog ministra za vnanje za-, deve je imenovan za stalnega vla-dinega delegata v Društvu narodov dr. Aleksander Vukčevič, doslej svetnik našega poslaništva na Dunaju. Uniformiranje davčnih organov. Finančni minister je odredil, da imajo nositi davčni uradniki vedno, kadar vrše službo izven pisarne, uniformo. Ljubavna tragedija. V Skoplju je orožniški kaplar Blagoje Stankovič ustrelil svojo nevesto in troje njenih znancev iz ljubosumnosti. Po izvršenem zločinu se je sam javil policiji. Zopetno povišanje sladkornih cen. Sladkorni kartel v Beogradu je zopet zvišal ceno vseh vrst sladkorja za 15 par pri kg, tako da znaša sedaj celokupno zvišanje 1.05 dinarjev pri kilogramu. Davek na samce. Italijanski ministrski svet je sklenil uvesti progresivni davek na samce od 25 do 60 let. Samski davek bo izročen državnemu inštitutu za varstvo materinstva in za zaščito sirot. Velika nesreča pri delu na Sol-nograškem. Ob priliki regulacije reke Salzbach, se je zrušil v dolžini 50 metrov breg. Zemlja je zasula 20 delavcev. Enega so izvlekli mrtvega, drugi je kmalu nato umrl v bolnici, 11 je težko poškodovanih, vsi ostali pa lahko poškodovani. Katoliški škof ustanovnik »Sokola«. V Baru v Črni gori je bilo nedavno ustanovljeno Sokolsko društvo. Za starosto novega društva je bil izvoljen brat Domančič, direktor barske gimnazije. Med ustanovniki društva se nahaja tudi katoliški škof v Baru. Lev na medvede v Bosni. V bosanskih gozdovih se še vedno skrivajo številni kosmatini, ki jih je sedanja huda zima prignala v doline. Minule dni so priredili zato velik lov na medvede, ki so postali nevarni. Ker pa je bilo premalo gonjačev, lov ni uspel. Posrečilo se je ustreliti samo enega, ki pa je tehtal nič manje kot 250 kg. Pač pa so lovci ustrelili mnogo druge divjačine. Brezposelnost v Angliji. Koncem preteklega meseca je bilo v Angliji en milijon in pol brezposelnih, to je za 300 tisoč več kot lansko leto ob istem času. j Gozdovi v naši državi. Po zadnjih statističnih podatkih ima naša država 7,704.652 ha gozdov. Od | tega odpadejo na državne gozdove 3,741.551 ha. Ostalo je last privatnikov in posameznih občin. Kakor vidimo, ima država blizu polovice vseh gozdov v svoji lasti. Smrtna nesreča pri delu. V bližini Drenovega griča je v četrtek pri sekanju drv smrtno ponesrečil Andrej Novak iz Loga pri Brezovici. Truplo so prepeljali na Log. Ponesrečenec zapušča mlado vdovo z dvema otrokoma. Latinica pri Turkih. Turška vlada pripravlja načrt zakona glede uvedbe latinice namesto dosedanjega arabskega pisma. Tekma avijonov Male antante. Po vesteh iz Beograda priredi naš Aero-klub dne 1. avg. 1927 tekmo avijonov Male antante. Za tri zmagovalce so določene nagrade po 120.000, 50.000 in 30.0000 Din. Za polet je določena proga Beograd— Praga — Varšava — Bukarešta — Beograd. Snežni metež v Newyorku. Iz Newyorka poročajo: Ob Atlantski obali divjajo silni snežni meteži, ki so zahtevali že 11 človeških žrtev. Vsled visokega snega je oviran železniški promet. Po newyorških ulicah leži nad pol metra visok sneg. Da ga odstranijo, je najela občina nad 10.000 delavcev. Gospodarske zbornice. Ministrstvo trgovine in industrije je izdelalo zakonski načrt o gospodarskih komorah. Zbornice bodo nanovo organizirane in so razdeljene na tri oddelke: industrijski, obrtni in trgovski. Število že obstoječih zbornic se skrči. Italija gradi podmornice. V luki Taranto so spustili te dni v morje novo veliko italijansko podmornico »Massanielo«. Velika železniška nesreča v Mandžuriji. Iz Mukdena poročajo: Na železniški p nogi, ki jo eksploati-rajo Japonci, je prišlo te dni do katastrofalne karambolaže med nekim osebnim in nekim tovornim vlakom. 52 oseb je ubitih, 54 težko poškodovanih. ZA SMEH. Navihanec. Tujec: »Ti mali, povej mi, kje je Zaplotnikova hiša k Navihanec: »Ako mi daste dinar!« Tujec: »Tu imaš dinar, sedaj mi pa naglo povej!« Navihanec: Hvala! Zaplotnikova hiša je lani pogorela!« Naglost ni dobra. Toženec: »Gospod sodnik, verujte mi, da nisem tak lump, kakor vi...« Sodnik (srdito): »Kaj pa pravite?« Toženec: »---da nisem tak lump kakor vi mislite!« V gostilni. Gost: »Krčmarica, meni se zdi, da pečenka že smrdi.« Krčmarica: »Da, res je, pečenka že malo smrdi.« Gost: »Zakaj mi pa tega niste že prej povedali?« Krčmarica: »Ker vam nisem hotela apetita pokvariti« Narodni gospodar. Okrajni živinorejski odbori. V vojni dobi in tudi v prvem povojnem času se je razšlo mnogo — da ne rečem večina — naših živi-norejšikih in bikorejskih in tudi par mlekarskih zadrug. Krive so bile temu deloma povsem spremenjene gospodarske razmere, deloma pa tudi naša gospodarska nezrelost in pomanjkljiva gospodar-sko-stanovska zavednost. Tudi sodelovanje večine kmetijskih podružnic, ki so si stavile med drugim nalogo pospeševati živinorejo, je znatno popustilo in deloma povsem zaspalo. Raditega smo začeli iskati nova pota, da rešimo to, kar se je v rejskem oziru ustvarilo pred vojno in da zboljšamo naše pasme v plemenskem oziru. Postajalo nam je tudi vedno bolj in bolj jasno, da se nam na državne podpore ni več zanašati v oni meri kot pred vojno in da tudi od Kmetijske družbe, ki je dobivala svojčas izdatno državno podporo, nimajo pričakovati večje stvarne pomoči. Uvideli smo, da leži spas naše živinoreje edino v osamosvojitvi in v lastnem delu. Narod sam je moral vzeti v roke pospeševanje in povzdigo živinoreje. Ker gospodarske kulturne razmere še niso bile zrele za uspešno delovanje živinorejskih zadrug, so se v posameznih okrajih ustanovili v okviru občinskih odborov tako-zvani občinski živinorejski ali gospodarski odseki. Toda tudi ti niso zadovoljevali in večinoma niso mogli izvesti njihovega gospodarskega programa, ker je bil njihov delokrog premajhen, jim je primanjkovalo splošnih smernic in mnogokrat tudi denarnih sredstev. Vsled tega je nastala potreba, da se delovanje občinskih živinorejskih odsekov postavi na širšo podlago in da se jim da enotno smer za njihovo udejstvovanje. Organiziralo se je raditega v posameznih sodnih okrajih takozvane okrajne živinorejske odbore, ki so se sestavljali iz tozadevnih občinskih odsekov in so začeli delovati kot bistveni činitelji okrajnega zastopa, cestnega odbora oziroma okrajne blagajne, torej ustanov z obsežnejšo legislativo, pravico in priznanjem javnosti in s primernimi denarnimi sredstvi. Uspehi teh odborov so posamezno prav lepi in v najizrazitejšem živinorejskem delu Slovenije, na Gorenjskem naravnost vzgledni. Tudi v mariborski oblasti se je že prav zgodaj, vzporedno in neodvisno od ljubljanske oblasti začelo z organizacijo podrobnega pospeševalnega dela potom občinskih in okrajnih živinorejskih odborov. Vendar se le-ti niso mogli tako uspešno razviti kakor na Gorenjskem, ker so neugodno vplivali razni razlogi, n. pr. večja imovitost prebivalstva s pretežno gozdnim gospodarstvom, pomanjkanje potrebne prožnosti in idealizma, in — vsled rednih dohodkov iz gozdarstva -r pomanjkanje smisla za skupnost med narodom, preobremenitev poklicanih strokovnih moči z zaposlenjem v par obsežnejših srezih in z nestalnostjo njihovega službenega mesta. V sodnem okraju Slovenjgradec smo bili že na najboljši poti, da bi z delovanjem gospodarsko uvidevnih in agilnih odbornikov okr. zastopa danes lahko že pokazali na j prav lepe uspehe, kljub temu, da v : slovenjgraškem okraju vsled neži-i vahnosti prebivalstva tozadevni pogoji zdaleka niso tako ugodni, kot n. pr. v šošanjskem sodnem okolišu. I V prevaljskem okraju se je vršila v svrho organizacije okr. živ. odbora sicer že anketa, ki pa menda še ni rodila posebnega sadu in še ni prišlo do poglobljenja podrobnega dela v posamezih občinah. V marenberškem okraju so za uve-ljavljenje okr. živ. odbora sicer ugodna tla, vedar bi se dala oživo-tvoriti okr. živ. organizacija le na podlagi dolgotrajnega podrobnega dela in predvsem le s primerno moralno in denarno podporo odločujočih okr. činiteljev. Prav ugoden kraj za uspešno delovanje živinorejskega odbora je Šoštanj. Z zelo povoljnim uspehom smo delovali v gornjegrajskem okraju, v katerem se je izvedla vsled gospodarske zavednosti in delavnosti ljudstva v posameznih občinah že povsem smotreno odbira .in reia živine (redni ogledi mlade živine, kontrola molže itd.). Gornjegraj-ski in šoštanjski okraj bi bila poklicana, da se povzpeta na najvišjo stopnjo plemenske reje (Hoch-zucht) marijadvorske pasme. Imenovani obstoječi živinorejski odbori, pri katerih sem deloma vodil strokovne posle, pa se niso omejili samo na pospeševanje živinoreje, ampak so raztegnili njihovo delo tudi na druge gospodarske panoge (sadjarstvo, poljedelstvo) in so dobili potem naziv okrajnih kmetijskih odborov. Pri vseh teh živ. oz. kmetijskih odborih pa se je izfkazalo, da je njihovo delovanje šele takrat uspešno in sploh mogoče, ako se opirajo na podrobno intenzivno delovanje občinskih in vaških odborov in na tozadevno poslovno vpeljavo po strok, referentu ali posredno v posameznih okoliših po fcakem gospodarsko naobraženem, agilnem posestniku. Brezdvoma pa so okr. živ. oz. kmet. odbori spričo donašnjih prilik najvažnejša organizacija in ustanova za splošno pospeševanje in povzdigo kmetijstva v kakem okraju. F. Wernig, kmet. ref. Naznanjamo, da se zopet vrši letos velika božična prodaja v vseh oddelkih in prostorih veletrgovine R. Stermecki, Celje, po globok« znižanih cenah. m stara suii/ade.. __in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni PraiiMnckov kavni podatek "Ia pocenjuje kavo. jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žihj spada neobhodno Rovi Franck. Priglasitev zasebnih žrebcev k licencavanju. Na podstavi zakonitih predpisov o licencovanju žrebcev se razglaša, da morajo laBtnikl žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, prijaviti te žrebce najpozneje do 1. januarja 1927 pri onem srezkem poglavarju, v čigar okolišu je žre-bec postavljen. Pri zglasitvi žreb-ca, ki se izvrši pismeno ali ustme-no, se mora obenem naznaniti: a) ime, priimek, bivališče in občina žrebčevega lastnika; b) pasmo in rod, starost in barvo, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarjam, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti r Veseli boste in vedno se boste dobro počutili, ako z redno masažo, drgnjenjem in umivanjem s Fellerjevim pravim blagodišečim >Elsafluidom« prebudite v vseh delih telesa cirkulacijo krvi, osvežite mišice in celo telo in se storite s tem odpornega in sposobnega za delo. 2e od Časa naših dedov pokazuje se »Elsafluid« pri zunanji in notranji uporabi kot zanesljivo, bolečine olajšujoče domače sredstvo in kosmetikum. To potrjujejo mnoge zahvalnice. Pravi »Elsa-fluid« je močnejši in boljše deluje kot francosko žganje. Zahtevajte za poizkus povsod izrecno Fellerjev pravi blagodišeči »Elsa-fluirk v poizkusnih steklenicah po 6 Din, r dvojnatih steklenicah po 9 Din, ali specijalnih steklenicah po 26 Din. — Po pošti pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat, z zavojnino in poštnino vred stane: 9 poizkusnih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici . 61 Din 27 poizkusnih ali 18 dvojnatih ali 8 specijalnih steklenic . 183 Din 54 poizkusnih ali 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic 250 Din Naročila naslovite razločno takole: Eugen V. Feller, lekarnar v Stubici Donji, | ^ Elsatrg 344. Hrvatska. ^J 'splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svoječasno bode razglasila državna žrebčarna, kje in kedaj bo pregledavala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco). Pripominjam, da je razpisani rok 1. januarja 1926 skrajšani rok; na pozneje došle prijave se bo moglo ozirati. — Veliki župan mariborske oblasti: Dr. Pirkmajer 8. r. Sejmi v Ljutomeru. V trgu Ljutomer se vrše v letu 1927 sledeči živinski, konjski in kramarski sejmi: 11. januarja — živinski sejem; 8. februarja — živinski sejem; 8. marca — kramarski in živinski sejem; 5. aprila — kramarski in živinski sejem; 10. majnika — konjski in živinski sejem; 7. junija — kramarski in živinski sejem, 12. julija — živinski sejem; 9. avgusta — živinski sejem; 20. septembra — kramarski in živinski sejem; 11. oktobra — konjski in živinski sejem; 8. novembra — živinski sejem; 13. decembra — ikramarski in živinski sejem. Razen tega se vršita ob torkih in petkih vsaki teden — takozvana tržna dneva za živila. — K mnogoštevilni udeležbi vabi županstvo trga Ljutomer. Trgovski stiki sovjetske Rusije z inozemstvom. Do konca meseca julija t. 1. je sovjetska vlada sklenila z inozemstvom 134 koncesijskih pogodb in sicer z Nemčijo 40, z Anglijo 20, z Ameriko 15, z Norveško 6, s Poljsko 5, z Japonsko 5, z Avstrijo 4, z Italijo 4 in s Francijo 3. ZRAČNI VELIKAN. Predsednik angleških domoni-jev so si ogledali pred nekaj dnevi največji angleški zrakoplov R, — 101. To je eden izmed dveh velikanskih zrakoplovov, ki bosta postavljena v promet med Anglijo in več tisoč milj oddaljeno Avstralijo. Zračna ladja bo imela prostora za sto potnikov in deset ton pošte. Poleg tega so kabine kot na ladjah za dva in štiri potnike, obednica in kadilni salon za 50 oseb ter pro-menadni hodnik. Preskrbljeno je | tudi za kopališče, igre in pošiljanje brzojavk po radiju. Zrakoplov je ! dolg 730 čevljev, 130 čevljev ima v premeru in 140 čevljev je visok. Ima pet gonilnih strojev po 600 konjskih sil in bo žgal gosto tekoče olje mesto bencina. PO SVETU. ZGODOVINA BRADE. Po večini se misli, da je dolga brada prišla iz Orienta. Pa temu ni tako. Ko so delali priznani učenjaki študije za film »Izgubljeni sin«, so dognali, da so za Kirstusovih časov nosili največ 7 do 8 centimetrov dolge brade. Za časa Aleksandra Velikega je pa prišlo popolnoma v modo, da so hodili brez brade. Ta vojskovodja je bil namreč ob pohodu v Indijo ukazal vsem svojim vojakom, da se morajo do čistega obriti, da se ne zaredi mrčes pri kosmatincih. Znano je tudi, da so Rimljani bili popolnoma obriti, Često tudi po glavi. * o * LJUBAVNI PAR POD LOKOMOTIVO. V Klosterneuburgu v Avstriji se je odigral pred nekaj dnevi tragičen slučaj. Na železniški progi so našli strahovito razmesarjeno truplo nekega moškega in neke ženske. Policija je ugotovila, da gre za 20-letnega vojaka Viktorja Csurdo in 20 letno služkinjo Ano Schober. Motiv strašnega samomora mladega para j* hils nesrečna ljube?®« Za gospodinje. | Kako ohraniš kruh svež? Kruh in drugo pecivo ohraniš dolgo sveže, če ga hraniš v pločevinastih posodah ali loncih. Tudi kvas ohraniš več dni, ako ga zaviješ v vlažno volneno krpo in ga postaviš na prostor, ki ima 8 stopinj Ream. toplote. Gost jesih zopet lepo očistiš, če priliješ na vsak liter dve mali žlički sladkega mleka in ga pustiš štiriindvajset do oseminštirideset ur na miru stati. Če se v tem času še ni izčistu, ponovi čiščenje še enkrat. Ko se vleže gošča na dno, previdno odlij kis v steklenice in jih zamaši. Kako ohraniS grozdje za božič? Če hočeš grozdje ohraniti za božič in pozneje, izbiraj pri trgatvi lepše in večje grozde. Pecelj grozda, ki ga odrežeš s trte, zapečati s pečatnim voskom. Take grozde obesi na zračno in suho, a ne premrzlo mesto. Namrznjen kromnir izgubi neugodno sladkost, če mu pri kuhaniu vrelo vodo večkrat odliješ in jo nadomestiš s pripravljeno svežo vrelo vodo. Zmrznjen kromnir aH sadje. Če zmrzne krompir ali sadie, ga deni, preden pa rabiš, v ledeno vodo. da polagoma odmrzne. Tako odmrznjen sad se drži še nekaj časa, vendar tudi ne dolgo. Da čebula ne gnije, jo je treba braniti v suhem, zračnem prostoru, da ne poganja, nai bo prostor poleg tega še hladen. Čebula nai se že jeseni na solncu dobro posuši, če se hoče zabraniti gnitje. V nekaterih "krajih jo za nekaj časa obesijo v dim, kjer se tudi dobro posuši; poleg tega pa dim tudi zamori gnilobne glive in bolj ali manj prepreči poganjanje. Deteljno seme bupnleme po najviSJI ceni. — Sever A Kom;«. l'ub in damsko p*rilo, samo-veznice itd. — Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje. Irniike fino Izdelana Din 17«.—, po-sehno fina Oln 18».—, ustna harmonika Oln l.M, fina Din I__, brivnl aparat panlklan Din 16.—, fini lui- strižnik Din 4«.—, Jeklena brit« Din 1».—, tal« fina Din M.—, iapni nož Din l.M, fin Din •.—, ikarja Oklene Din *.—, fina Din 1«.—, nadalje kladiva, klati«, iapna svetilk«, žepn« ure, hudllke predala pe znižani ceni veletrgovina R. STERMECKI, CELJE It. U. Pilite take] pe llustravanl senik z vet tiso« predmeti. telezniika vožnja se nakupu primerna pevrm. — Trgoval mgro sem, Naročajte Kmetijsko M-tico! I Z J AV \. Najlepše se zahvaljujem gospodu iz Kamnika, ki me je 6. dec. t 1. opozoril na govorico, češ da sem zapodil zvečer gdč. učiteljico Angelo Janša iz tukajšnje šole. Enak o se zahvaljujem gdč. Angetl Janša, ki mi je pismeno potrdila, da ta govorica ne odgovarja resnici. Imenovane gdč. nisem ne z dejanjem niti z besedo podil iz njenega stanovanja. Jarše, 6. dec. 1926. — Ernest Šušteršič, šolski upravitelj v Jaršah. Klobuke m čepice za može in fante copate za ženske v najboljšem blagu in po najnižjih cenah dobite gotovo le v stari, dobroznani trgovini JOS POftnasl. A JAMNIK v LJUBLJANI, na Starem trgu 14. CELJSKA POSOJILNICA D. D. Stanje hranOnlh vtof ud Din 50,000.000 - V lastni palaii Narodni dom Sprejema hranilne vlogre na Hranilne Stanje glavnin ti rezerva Din 4,000.000- knjižice in tekočI račun ter Jih izplačuje točno In nudi za Iste najboljše obrestovanje ln največjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne ln posojilne posle. Kupuje In prodaja devize In valute. PODRUŽNICA V ŠOŠTANJU NA GLAVNEM TRGU. 2348232348235353484853235323234853482353234823482391234823485353534848482348485348534823484802235389532353534823532348