128. številka.
Ljubljana, v petek 7. junija 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
fehaja vsak dan avačar, izimsl nedeljo In praznike, ter velja po poeti prejeman a« avstro-ogrske delala za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 3 K 30 h. Za LJubljane) brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljanje na dom računa se aa vse leto S K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor anala poštnina, — Poaamazne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od ttiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 ta, te se dvakrat, in po 8 b, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frank ova ti. — Bokopiai as ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlitvo je na Kongresnem trgu it. 12. Upravnlitvu naj ss blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je is Vegove ulice it. 2, vhod v upravniitvo pa a Kongresnega trga it. 12.
„Slovenski Narod" telefon at 34. — .Narodna TIskarna" telefon it 85.
Dolenjske železnice.
V zadnjih letih je imela dežela kranjska vsako leto prav znatne izdatke za dolenjske železnice, in sicer vsled tega, ker je bila za dolenjske železnice prevzela garancijo. V tisti znameniti seji deželnega zbora, ko je dežela sklenila prevzeti garancijo, so izvzemši umrlega kanonika Klana in tudi že umrlega Hinka Kavčiča glasovali vsi poslanci za prevzetje garancije. Vsa zbornica si je bila sicer v svesti, da v prvih letih dolenjske železnice ne bodo aktivne, in da bo morala dežela nekaj Časa dopla-čevati, a v svesti so si tndi bili, da ta denar ni izgubljen, da ga dežela sčasoma dobi nazaj, in da se vsled tega ni vstrašiti garancije, ko se ž njo Dolenjska takorekoč zveze z ostalim svetom.
Kakor se je mislilo, tako se je tndi zgodilo. Dežela je morala v prvih letih znatne svote plačati iz naslova garancije. Klerikalna stranka je to z njej lastno spretnostjo in brezvestnostjo izkoriščala v svoje strankarske namene, in dasi so, kakor rečeno, tndi vsi klerikalni poslanci razen Klnna glasovali za prevzetje garancije, se je vendar po cerkvah in po klerikalnih shodih razglaSalo, da so liberalci spravili deželo v pogubo, da so liberalci natovorili deželi garancijo za dolenjske železnice. In v prvi vrsti se je seveda ščuvalo hnjskalo s tem proti dr. Tavčarju, ker je bil on poročevalec v deželnem zboru.
Naša stranka je ta očitanja ravnodušno prenašala, zavedajoč se, da bi dolenjske železnice še danes bile samo na papirja, ko bi se liberalci zanje ne biii zavzeli, in da to, kar bo dežela plačala, dobi sčasoma tudi vse do zadnjega krajcarja nazaj.
Ta čas je prišel, prej kakor smo sami mislili. Dokaz tega je letno poročilo dolenjskih železnic za leto 1900. Dolenjske železnice so s tem letom postale aktivne, in bodo sedaj začele deželi vračati, kar so iz naslova garancija od nje prejele.
LISTEK.
Knezova knjižnica.
Zbirka zabavnih in poučnih spisov.  Izdaja „Slovenska Matica". VII. zvezek. Uredil Fr. Leveč. V Ljubljani 1900.
(Konec.)
„Pastirica", povestica spisal dr. F. Zbašnik. — Kdo ga ne pozna tega našega najplodovitejšega pisatelja? Vsaki dan ga srečaš pod drugim imenom in človek se mora čuditi, kako mu je mogoče n a grom a -diti toliko in tako različnega gradiva. Saj mora tudi on, kakor vsi drugi, najboljše moči žrtvovati drugemu poslu, skrbi za vsakdanji kruh. Nič ni torej Čudnega, ako n; iako dobro vse, kar poteka iz njegovega peresa. Med izvrstnimi proizvodi nahajaš tudi srednje in celo manj vredne. Vsak pozna Zbašnika tudi kot dobrega ocenjevalca in kot izvrstnega poznavalca vseh zahtev, ki se stavijo na dober leposloven spis, pa bodisi katerekoli vrste. On ima fin ukus in bistro oko. A navzlic temu se pripeti baš njemu mnogokrat, da greši proti takim zahtevam, da, celo proti — okusu! In nam se vidi, da tukaj tiči neki vzrok, ki je vreden, da se vendar enkrat odkrije javno in o njem izreče resna beseda. Zbašnik in za njim skoro vsi boljši naši
Dohodki dolenjskih železnic so bili v letu 1900 v vseh rubrikah večji, kakor v predidočem letu, in sicer so se zvišali: pri osebnem prometu za 11.528 kron, pri vojaškem prometu za 276 kron, pri prtljagi za 1272 kron, pri brzoprtljažnem prometu za 2817 kron in pri tovornem prometu za 24 521 kron. To je že lep napredek. Osebni promet se je posebno pomnožil, dasi je bil že leta 1899. prav znatno prekosil osebni promet v letu 1898. Pa tudi tovorni promet se je dosti znatno pomnožil, kajti ako se odšteje kar pride na režijski premog, se izkaže, da so dohodki od tovornega prometa znašali leta 1900 za 50 648 K več kakor L 1899. Pri tem je uvaževati, da se je v zadnjih dveh letih zvozilo 3345 ton premoga manj, kakor po je veljavni pogodbi določeno, vsled česar je odpadlo 15 855 K na dohodkih. To se mora seveda tekom letošnjega leta nadomestiti.
Tovorni promet se ni pomnožil slučajno, ampak je take narave, da smemo računati, da se vzdrži.
Vsi dohodki dolenjskih železnic so leta 1900 znašali 1,288 651 kron 24 vin., za 39 644 K 1 vin. več kakor predidoče leto), izdatki pa so znašali 747.506 K 75 vin., (za 54 073 K 4 vin. manj kakor predidoče leto. Izdatki so se zmanjšali, ker je pre-memba tako imenovanih „švelerjev", ki je pri vsaki železnici potrebna, večinoma že izvršena in se je lani v ta namen rabilo 55.725 K manj, kakor leta 1899. Prebitka je torej 541.144 K 47 vin., oziroma, če se odšteje režijski premog znaša čisto 75.847 kron 77 vin.
Ta za začetek prav ugodni uspeh ima za deželo dobre posledice.
Dolenjske železnice bodo namreč iz lanskega doh o dka deželipla-čale najprej obresti od tega, kar je doslej plačalaiz naslova garancije, in kar znaš a, če se nemotimo, 300.000 kron, vrh tega pa dobi še na račun tega kapitala plačanih kacih 30.000 kron.
pisatelji, ki imajo srce za svoj narod, bili bi radi vsestranski delavni, radi bi pomagali tu in tam, kjer se kaže veča potreba, kjer bi stvari največ koristili, a tu imajo — vezane roke! Vsako uredništvo zastopa svoje stališče in hoče spisov, ki se mu vidijo najboljši v dosego postavljenega si smotra. Za umetniško dovršenost se briga bore malo.
Tako naj imenujemo na pr. za danes samo „Družbo sv. Mohora". Pisatelji naj se vklonijo njenim zahtevam, pišejo naj vedno „in usum" itd., sicer se njihovi spisi ne sprejmejo. Prvič torej rodoljubje, a drugič tudi precejšen honorar zavedeta pisatelja na napačno pot Ker mu to, kar piše v dotični namen, ne izvira iz srca, ker ni kri njegove krvi, tudi ne more biti umetniško, porodi se plod, ki bi bil popolnoma brez škode lahko odpadel že v cvetu. Pisatelji bi si torej ne smeli dati vezati rok od nikogar, tu bi morali v namen dobri stvari nehati vsi oziri, ako hočemo da se bodo podajala bralcem le resnično dovršena dela, od katerih bi najmanjši proizvod odtehtal cele knjige sedanjih nestvorov. Ta bi morali biti vsi pravi pisatelji enih misli, postopati bi morali solidarno in to bi gotovo ne bilo na kvar našemu slovstvu! Upamo, da nas je Častiti bralec razumel, dasi ae morda nismo izrazih' povsem jasno I —
Iz tega ae vidi najbolje uspeh dolenjskih železnic v minolem letu. Želimo le, da bi aktivnost žel. ostala trajna, ne samo da dobi dežela, kar je izdala, ampak tudi ker aktivnost železnic priča, da so se gospodarske razmere na Dolenjskem obrnile na bolje, in ker je laglje delati za nadaljevanje aktivne proge, kakor za nadaljevan je pasivna _
V IJ ubij** nI, 7. junija.
Iz državnega zbora.
Parlament ima v tem tednu le še jutri sejo, v kateri menda dožene razpravo o paragrafih obrtnega reda in prvo čitanje kvotne predloge. Seja v torek se bode bavila z raznimi drugimi novimi predlogami. Gospodska zbornica bo imela svojo prihodnjo sejo šele po cesarjevem potovanju. 7. t. m. ima odsek glede novih, za vozne listke določenih davkov pod predsedstvom posl. dra. Kaizla svojo sejo. Finančni minister meni, da plač diurnistov ni možno regulirati, mitnic ne odpraviti, pristojbin pri prenosu premoženja ne zmanjšati, ako se mu 11 milijonov kron, kolikor bi veljale te reforme, ne pokrije. Ali država, ki si more naložiti 1300 milijonov izdatkov, in ki si upa to posojilo pokriti iz na ravnega prirastka državnih dohodkov, more sprejeti tudi še breme 11 milijonov kron za neobhodno potrebne reforme. Socialni demokrat je so stavili dva predloga, kako naj bi se pokrili ti novi izdatki, prvi se tiče večjega obdačenja cerkev, društev, ustanov, beneficij in fldeikomisov, drugi pa davkov onih oseb, ki imajo 20.000 kron dohodkov na leto. Novi davki se tičejo torej zares bogatih družb in ljudij, ki iahko plačajo.
Avskultanti in pravni praktikanti. 4. t. m. je imel justični odsek pod predsedstvom posl. dra. Ferjančiča sejo, v kateri je posl. dr. Schiicker poročal o regulaciji plač avskultantov in pravnih praktikante v. Predlagal je, naj se izda za-
To vsestransko delovanje je torej krivo tudi pri Zbašniku, da mu marsikaj ponesreči. Le opazujmo ga tam, kjer ve, da se lahko prosto giblje! Tam je temperamenten, tam mu teče jezik gladko in neprisiljeno, tam je cel umetnik. In mi odkritosrčno želimo, da bi pisal vedno samo to, kar mu veli srce. — Pričujoča Zbašnikova povest nas spominja Tavčarjevega sloga in njegovih sujetov. Marsikak lep prizor se pojavlja v njej, a marsikaj je v njej tudi naivnega, in bi ae dalo morda drugače povedati. Posebno psihologična stran je semtertje pomanjkljiva. A to prihaja, kakor rečeno, iz preobloženosti — človek je vesel, da je spis dokončan, ne da bi se brigal še za posameznosti, ki bi se dale predelati. Vsakdo si misli, v celoti bode stvar že ugajala, a druzega itak ne zahtevam niti jaz, niti občinstvo! —
»čez trideset let", spisal Jos. Kostanjevec. Kar aem rekel o dr. Zbašniku, velja tudi o Kostanjevcu. Uredniki so iz-taknili, da je spreten in nagel stilist, ki brez truda vsak teden napiše novo povest ali novelo. Zato pa obsipajo Kostanjevca z nujnimi naročili, kakor obsipajo pred prazniki naročniki a delom svojega drevljarja ali avojo šiviljo. Ali naglica ni nikjer prida, in naročeni umotvori prineso jetiko seboj že ob rojstvu. .Čez trideset let" je pogreta jed — preležano blago a novo etiketo. Tendenca je prevsiljiva in morala prevsak-
kon, ki določa avskultantom namesto sedanjih 500—600 gld. adjuta, plačo 1600 do 2000 K, in sicer za avskultante plačo 1600 K od dne, ko so imenovani, plačo 2000 K pa po dveletni sodnijaki praksi. Pravni praktikanti, katerih naj bo le Vi ▼ dotičnem okrožju višjega deželnega sodišča si8temizovanih avskultantskih mest, naj dobć 1000 K ađjuta. O tem poročilu se je razvila debata, v katero sta posegla tudi vladna zastopnika, sekcijski šef dr. Klein in sekcijski svetnik dr. Roesch, imenom justičnega ministrstva. Vsi govorniki so naglašali potrebo, da se plače avskultantom izboljšajo, in da dobi vsaj del doslej brezplačnih pravnih praktikantov plačo. V prihodnji seji se začne specialna debata. Vojna v Južni Afriki. Angleži so se zopet enkrat hudo zmotili, ko so govoričili in pisali, da so Bari vojne že naveličani, in da bo vojne že v kratkem konec. Prav ima „Daily Chro-nicle", ki piše: Zadnji .pepel vojne", kakor imenujejo to optimisti, je iznova vzplamtel v strašen požar. Zadnji izkazi izgnb dokazujejo, da lorda Kitchenerja poročila o za jetju sovražnika itd. nikakor ne povedo vse vojne zgodovine. Pri Vlakfonteinu — ob železnici Johannesburg Durban — je zgrabil Delarev naše čete, in izgubili smo 174 mož. Hkratu se je pa tudi vršil pri Bethelu še drag boj, o katerem se ne poroča ničesar, dasi smo izgubili vozove z živili in topove. Buri so torej še vedno v ofenzivi, in če opazujemo njih delovanje v Kaplandiji, moramo reči, da se je začela vojna iznova. Včeraj je bil zmagovit Delarev, jutri že bode zmagovit Dewet — Vsega skupaj se je vršilo koncem maja petero bojev, troje blizu Pre tori je! V vseh teh bojih so bili tepeni Angleži ali pa so imeli vsaj težke izgube. Mesto Jamestown se je u dalo Barom. Kitchener je poslal sedaj Preneha v Kap-landijo. Tako je sedaj Kitchener v burskih republikah sam s svojimi nesposobnimi generali.  V Kaplandiji se je odpor Burov
danska, nekako goloroka. .Spoštuj očeta in mater, da se ti bo dobro godilo na zemlji"! I. t. d. — Ali priznati treba, da je tudi ta povest prav čedno pisana ter da je zlasti slikanje narave prav lepo. Kostanjevec pa naj si vsekakor zapiše nad svojo pisalno mizo geslo: .Non malta, sed multum!"
Zadnja povest v zbirki je Cankarjevo .Potovanje Nikolaja Nikiča". I ta povest bi takoj izdala svojega avtorja, tudi ako bi ne bil podpisan. Povest je najboljša v tem zvezku. Vsaka vrstica je Cankarjeva, vsaka stran kaže najboljšega stilista. Jezik je krasen, pripovedovanje temperamentno, elegantno, a vsebina temna. Prav je imel kritik, ki je dejal, da je cela uganka rešena v enem samem, zadnjem stavku, ki se glasi: .Čutil se je majhnega in neznatnega, ker je mogel biti srečen, ker je mogel živeti ..." Gotovo je ta povest med najboljšimi, ki so potekle iz umetniškega Cankarjevega peresa.
Konec knjige pa zavzema ponatis slavnostnega predavanja ob Prešernovi stoletnici 2. grudna 1900 v .Narodnem domu" in 4. grudna 1900 v deželnem gledališča v Ljubljani, katero je predaval gospod Fr. Leveč. Ta ponatis je v knjigi prav umesten in bode zelo po d netil ljubezen do našega najljubšega pesnika. A zraven bode gotovo tudi v nas še bolj podkrepil znano resnico, da je g. Fr. Leveč še vedno naš najboljši životopiaec! — Sever.
zopet razširil ter je baje iznova pričakovati večjih bojev.
Dopisi.
Iz Maribora, začetkom junija, (f Lu-đovik Hudovernik). Vrli čitatelji .Slovenskega Naroda", bodite tudi Vi deležni tuge in žalosti, katera se je 16. maja razširila po celi Sloveniji, zlasti po mariborski biskupiji. Glas o smrti Hudovernikovi se je bliskoma razSiril ne samo po Mariboru, nego po celi Škofiji, v kateri je bil pokojnik osobito priljubljen. Še 12. maja je osebno vodil cerkveno petje v mariborski stolnici in se zabaval z duhovnimi aobrati, 15. maja se je sprehajal pred župnisčem brevijar čitajoč, ali že na večer istega dne je legel v posteljo, iz katere se ni več vzdignil. Še na dan smeti se je počutil dobro in upal, da ozdravi, a dr. Medvedu je izrazil željo, da bi želel videti svoja brata Aleksandra in Janka, oba notarja (v Kostanjevici in v Kranjski gori). To je bil zadnji njegov razgovor in potem je preminil. Rodil se je 15. avgusta 1859 kot sin okrajnega sodnika v Setičini. Po želji svojih roditeljev je stopil v semenišče (v Mariboru), in že tu kazal osobito nadarjenost za glasbo, potem ko je že kot deček znal dovršeno igcati na glasoviru. Leta 1882. je bil posvečen in je odSel na glasu izvežbanega glasbenika v Celje, kjer je začel kot ognjevit rodoljub razvijati svoje narodno delovanje, za kar je zadel od mnogih stranij na ogorčen odpor in je moral mnogo grenkih požreti. Celjski Slovenci se Se dobro spominjajo njegovega delovanja.
Med tem pa je naS Ludovik marljivo popolnjeval svojo glasbeno izobrazbo, in zato ga je knezoSkof Napotnik poklical 1. 1890. za stolnega vikarja in kapelnika (re-gens chori) v Maribor. Kot tak je dosegel zasluženo ime umetnika in virtuoza na glasbenem polju. Osnoval je glasbeno in pevsko druStvo sv. Cecilije, kojemu je bil tako vrl učitelj in zborovodja, da se je povzdignilo na vrhunec glasbene umetnosti. Ko je lani Leonovo društvo zborovalo v Mariboru, izrazilo je Ludoviku in njegovemu društva laskavo priznanje. Kot priznan umetnik je nglasbil več cerkvenih in narodnih pesmij, tako da se ga bodo še generacije spominjale. Kot umetnika ga je cenil tudi zunanji svet in pozivali so ga za mastno plačo v več katoliških mest na Nemško (n. pr. v Rezao), ali vedno je od govarjal s trditvijo, da hoče le svojemu narodu in škofa slažiti.
Čeravno je bil učen in čaščen, vendar je bil v društvu zelo ljubezniv, zato so ga v društva prav ljubili in tam je znal svoje sobrate elektrizovati. Leta 1891. me zanese sodbina v Maribor; bil sem otožen, žalosten in ves zamišljen. Pred stolno cerkvijo me nagovori visok, koščen duhovnik: .Vi brate, ste gotovo tujec; zakaj ste tako žalostni?" Jaz mu odgovorim: „Žalosten sem zato, ker sem moral svoje domovino Bosno zapustiti in vedno premišljujem, kako bi mogel nazaj priti". .Ne boj se, prijatelj, pri nas najdeš dobre duhovnike", odgovori Ludovik, in me pelje k stolnemu župniku Bohincu, pri katerem sem ostal kot gost in preživel najveaelejše trenotke.
Pokojnikov sprevod dne 18. majnika je bil kar najsijajnejši. Zastopane so bile vse politične, sodne, deželne, vojaške, šolske in mestne oblasti; vsi svetovni in duhovni zavodi, vsa pevska društva in druge korporacije, takorekoč ves Maribor. Na čelu sprevoda je bilo 80 duhovnikov in bogo-slovcev, stolni kapi tel pod vodstvom dr. Križaniča; a za njim je korakala generaliteta in aristokracija. Najodličnejše občinstvo je delalo špalir, povsodi se je čulo glasno zdihovanje in jokanje. Žalobni sprevod je vodil stolni župnik Bohinec z mnogobrojno asistenco. Pokopali smo ga kraj njegove mile matere. Lahka ti bodi slovenska zemlja, mili brate Ludoviče.       L. Senjak.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. junija. — Osobne vesti. Finančni tajnik v Ljubljani, g. Jurij Konschegg, je imenovan členom prizivke komisije za osebno dohodarino. — Davčni kontrolor v Ribnici, g. Fran Modrijan, pride za oficiala v Črnomelj. — Konceptni praktikant g. Aleksander G u zel j je iz Logatca premeščen v   Kočevje.  —  Predsedništvo finančne
direkcije v Trsta je imenovalo pisarniškega oficiala Oskarja Sohreva pristavom pomožnih uradov v IX. plačilnem razredu; davčnega kontrolorja Frana Benu asi ja v Vodnjanu davčnim prejemnikom v IX. plačilnem razreda; adjunkta tehnične finančne kontrole Henrika Bergerja kontrolorjem v IX. plačilnem razredu; računskega oficiala Lovra Museticha računskim revidentom v IX. plačilnem razredu; računskega pristava Emila P e I o s i j a račan-skim ofioialom v X. plačilnem razreda in računskega praktikanta Rafaela B a j c a računskim pristavom v XI. plačilnem razredu; dalje so bili imenovani: davčni ofi oial Josip Zaccaria in davčni pristav Ivan Bernardis davčnima kontrolorjema, davčni kontrolor Feliks Santi n pa davčnim cfioialom v X. plačilnem razredu; davčni praktikant Josip Riohter v Pazinu je imenovan davčnim pristavom v XI. plačilnem razredu.
— Procesija sv. Rešnjega telesa, se je včeraj izvršila na običajni slovesni način. Letos je bilo preskrbljeno tudi za zabavo, kajti to pot je nastopila neka ženska kot zastavonoša. Nosila je zastavo z vidnim ponosom in se ni prav nič zmenila za tiate paglavce, ki so krožili krog nje, niti za njih vzklike: . JezeS, baba fana nos1." Tudi na Vrhniki je neka ženska nosila novo zastavo devičaric. Pobožno občinstvo je v zakristiji oddalo jako mnogo sveč, a mesto da bi se te darovane sveče porabile za cerkev, se prodajajo. Včeraj so baje kar v zakristiji nekaj teh sveč prodali. Torej kramarija v cerkvi. Ali ima cerkev .patent" za kupčijo s svečami? Velezanimiv prizor je bilo videti pri Sv. Petru. Tam je državni poslanec in predsednik vinogradniškega društva, pater Ivan Ven ca j z razstavljal svojo pobožnost. Klečal je v pravem pomenu besede v prahu, tako da ga je moral vsakdo opaziti. Trcijalke so z dopadaj en jem gledale nanj, med tem ko so dragi ljudje delali svoje opazke, seveda samo taki ljudje, ki ne verujejo v pristnost Vencajzcvega spreobrnjenja.
— „Slov. Narod" na Bledu. Ljubljanski knjigotržec g Fischer ima na Bledu fi lij a! ko, kjer se prodajajo tudi časopisi. S tem je domačemu in tujemu občinstvu zelo ustreženo. Toda mej časopisi, ki se tam dobivajo, se nahaja tudi .Slov. Narod" in to blejskega župnika silno boli. Kadar ga pripelje pot mimo te prodajalne, vselej se mu čelo zmrači in ostri njegovi pogledi Švigajo jezno proti ti prodajalni. Ker pa to bliskanje z očmi ni nič pomagalo in se nihče ni zmenil za župnikovo nevoljo, je blejski božji namestnik odprl tudi usta in dal v cerkvi duška svojim čatilom. S priž-niče je oznanil, da prodajanje .Slov. Na roda* ne donese b agoslova gosp. Fischerja knjigotržnici. Pa tudi to ni in ne bo nič pomagalo. Gosp. župnik se mora že sprijazniti z mislijo, da bodo tudi njegove ovčice začele brati .Slovenski Narod" in sčasoma ne bodo več slepo verjele, kar se jim vtepa v cerkvi, ampak začele tudi — misliti. Blejske somišljenike prosimo, naj ljudstvo le opozarjajo, da se v knjigotržnici g. Fischer j a dobe vsake vrste zanimive knjige in časopisi ter zlasti tudi .Slovenski Narod".
— Izlet društva „Pravnik" v Prosek. V nedeljo, 16. junija priredi društvo .Pravnik" izlet, h kateremu vabi s tem vse svoje društvenike, pravnike in prijatelje društva ter istih dame. Cilj izletu je Prosek pri Trstu, in poleti tja društvo čez Opčine, kjer je prvi sestanek. Iz Ljubljane se vozijo izletniki v jutro z brzo-vlakom ob 5. uri 58 min. do Št. Petra, (prihod ob 7. uri 43 min), kjer prestopijo v poštni vlak, ki odhaja ob 8. uri 10 min. in dospe na Opčine ob 9. uri 24 min. Na Opčinah se nudi prekrasen pogled na Trst in tržaško luko, presenetljivi prvi pregled na morje. Po zajutreku poda se iz-letna družba peš po Štefanijični stezi po bregu, visoko nad morjem ob pogledih na Trst in Istro, v eno uro oddaljeni Prosek, kjer bo ob pola dveh pri Lakši skupen obed; temu sledi popoln danska prosta zabava in sprehod do brega, od koder se uživa razgled na morje, Miramar, Furlanijo in planine. Iz Prošeka je moči napraviti izlet v bližnji Miramar ali v Barkovlje in v Trst Večerni poštni vlak odhaja s Prošeka ob 7. uri 33 min. Izlet ta zamore tem bolj ugajati, ko »družijo z istim oni, katerim je še dragi dan prost, obisk Trsta.
Odbor .Pravnika" pričakuje, da se udeleže izleta pravniški krogi v obilni meri. Da se zamore osigurati vzadovoljivo postrežbo, izvolijo naj se javiti izletniki do vštete srede, 12. junija. Priglase sprejemata g. dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljani, in pa g. dr. Otokar Rybaf, odvetnik .v Trstu.
— Oospa Ljerka pl. sram in gosp. Borštnik priredita jutri, v soboto ob 8. uri zvečer deklamatorno-dramatičen večer v .Narodnem domu" (v paviljonu) s sledečim programom: 1. .Mirni". Spisal Iv. Cankar. (Lsoture a vi a t a). Iga. Borštnik. 2. .Kako da ga dočekam?" Soloprizor. Spisal Grenet Dencourt. Ljerka pl. Šram. 3. ,Po-vodnji mož". Spisal Jaroslav Erben. (Dramatično predavanje). Ign. Borštnik. 4 .Posjet". Dialog, spisal Ivanov. Izvajata Ljerka Šram in Iga. Borštnik. 5. .Gospodar". Šala v jednem dejanju, spisal R. Korytowski. Izvajata Ign. Borštnik in Ljerka pl. Šram. Slike gospe Ljerka pl. S ramo ve so razstavljene v L. Schvrentnerjevi izložbi. Vstopnice prodaja gospa Šešarkova in se bodo dobile zvečer pri blagajni!
— Umetniško društvo. Odbor umetniškega društva ima jutri v soboto zvečer po literarno - dramatični predstavi gospe Šramove in g. Borštnika sejo v .Nar. domu".
— Vprašanje „svedrcem". V Gorenji vasi je uničil požar 27 hiš in mnogo gospodarskih poslopij- Ča bi se zgodilo to, da bi Češnji ca, ali Rudno, ali Dražgoše, ali Selca pogorela, kdo bode plačal zavarovalnino tistim, ki so zavarovani pri Čočevi zavarovalnici? Če bi znašalo zavarovanje samo par tisoč, kje bi jih vzeli, kako bi si med seboj pomagali? Razložite to, mi smo radovedni ali bi vas Šusteršičev sv. Duh razsvetlil, da bi dobili denarja. In to se lahko zgodi vsak dan, da zgori, ker nesreča ne pofiiva, tudi tam ne, kjer so „svedrei" doma. Nekaj ste zapeljali ljudi, da so se izbrisali pri zavarovalnicah, da so se vpisali v konzulsko, ali se ne bojite v slučaju nesreče, da vas bodo prekleli, če ne več, tisti, ki jim ne bodete mogliizplačatizavaro valnine? Vaša zavarovalnica je predrzen zasnutek, da v slučaju nesreče požre ljudem zavarovalnino pri drugih zavarovalnicah. Kaj bi počeli sedaj v Gorenji vasi, če bi bili zavarovani tako kakor na Češnjici, Rudnem in drugod? Prav nobenega denarja bi ne mogli dobiti zavarovalnine, kakor jo bodo dobili tako, ker niso zavarovani pri kakšni konzumski ali škofovi zavarovalnici. Somišljenike pa prosimo, da poučujejo ljudi, da naj se nikar ne dajo zapeljati, da bi se izbrisali iz že obstoječih, renomiranih zavarovalnic kakor: .Slavija" i. dr. To je dolžnost vsacega, da neustrašeno odvrača nevedne kmete od teh nepremišljenih podjetij, pa naj bode škofova ali druga zavarovalnica. V misel nam tudi prihaja, kako bi Škofovo zavarovalnico pretreslo, če bi bila Gorenja vas zavarovana pri nji iz čistega katoliškega prepričanja. Kako bi mogla dati taka revščina, kot je ravno ta škofova zavarovalnica, če bi bili zavarovani pogorelci v Gorenji vasti pri nji za kakih 20 tisoč?! Komur je mar ljudstvo, naj poučuje, da naj se nikdo ne zavaruje pri takih špekulacijskih zavarovalnicah kakor je škofova ali kakšaa konzumska na češnjici pri Selcih.
— Na Igu vršila se je dne 3. t. m. volitev župana in starešinstva. Ne bi tega omenili, a zgodilo se je nekaj kar vzbuja pozornost domačega občinstva. Pri prvotni volitvi izvoljenih je bilo 17 klerikalnih odbornikov in le 1 liberalec je prišel po naključji v odbor in sedaj razcepila se je tu klerikalna stranka v dva dela eni so pravi drugi pa nepravi klerikalci, ali kako naj se jih imenuje? Pri volitvi župana dobil je Jernej Toni 10 glasov, a ljubljenec našega g. župnika, kateri je imel že županstvo v rokah, Janez Štrum-belj ostal je v manjšini z 8 glasovi, toraj ne bo oče župan. Po volitvi svetovalcev bil je izvoljen prvim svetovalcem edini liberalni odbornik Jakob Erjavec, kako je do tega prišlo je vsem uganjka — drugi svetovalci so: Martin Novak, Matija Stra-žišar in France Janželj. Štrumbelj in In-tihar nista tudi tu našla milosti. So vendar Se ljudje, ki drže nekaj na svojo čast in korist občine in ne marajo tako plesati, kakor bi radi nekateri, pokazali so s tem vendar nekaj samostojnega mišljenja.
— Budilka v Kranju še funkcionira. Ravnatelj Hubad sili na vse mogoče načine v javnost. Ko je zadnjič bral, da bodemo priobčili tudi vse njegove neumnosti, vemo, da si je mislil: .Ti, Pepe, zdaj bo pa lahko priti med svet". Preskočili smo malenkosti, tako tudi, kako je s svojo novo palico učil pri šmarnicah .študente" klicati. Videli smo, da jih je prav imenitno .zrihtov", in da je zelo pripraven za — mežnarja. Priporočamo ga Koblarju! Škode itak ne bo nikake, kajti mežnar in Hubad prav lahko službi menjata in obe službi bodeta boljše opravljeni. Toda preskočimo take podrobnosti. — Dne 4. t. m. se je Hubad, kakor smo že poročali, zopet odloČil za budilko. Na vse zgodaj zjutraj je že donel iz raznih dijaških stanovanj njegov dekadentno hre-ščeč glas na trg! Toda čujte i u strmite! On je budil to pot dijake z .višjo oblastjo". Na vsakem stanovanju je namreč rekel, takoj ko je vstepil (Pripomniti moramo, da je povsodi potrkal. Velik uspeh !): .Nikar ne mislite, da se jaz .Slovenskega Naroda" kaj bojim; jaz imam za saboj višjo oblast!" Radi bi poznali mi to .višjo oblast". Pa vendar niate kupili, gosp. ravnatelj, v Ljubljani na licitanti od Žlindre odklonjenega duha za 3 kr. Ali je za vami Koblar ali pa še celo Miha Gatettenhofer? — Naj bo že katerikoli, vendar mi toliko vemo, da se za ravnatelja to ne spodobi, in zato vprašamo slavni deželni šolski svet, j e -1 i morebiti on podelilHubaduto višjo oblast? Upamo, da bode slavni deželni šolski svet že kaj ukrenil, da prepreči to smešenje ravnateljske časti, kajti v Kranju se iz gospoda ravnatelja ne delajo le norca samo posli, temveč že celo mestni postopači.
— Požar v Kropi. Piše se nam iz Krope 5. t- m.: Poludan zvoni, solnce pripeka, v središči Krope pa se vzdiguje kvišku gosti dim. Gori! gori! doni na uho. Ljudje begajo sem in tja ter iščejo otroke. Bolnike nosijo izven Krope. Kovači, gasilci hite po brizgalne in takoj so v sredi trga, kjer brizgamo vodo. Plamena se vzdigujejo kvišku, ko stolpi visoko. Krik, vik in jok — obup se polaatuje prebivalcev. Grozen prizor! Videl sem že cele kmetske vaai goreti, tudi ljubljansko gledališče itd. — toda prizora v sredo, ne morem primerjati Vtisnil se mi je v dno daše. Gasilci delujejo vstrajno, pa proti takemu elementu je človeška moč ničeva. Veter s silno močjo piha proti .Kotlu". Gasilci spre vidijo, da goreča poslopja se ne dajo pogasiti, tedaj omeje ogenj. Potrgajo strehe pri Marički in Vretenu (Globočnik in Gartnar) in s silnim naporom ukrote razdirajoči element na gorenjem koncu. Tri domače brizgalne so tu delovale. Na spodnjem koncu je vse ob upavalo. Kdo bi se ne čudil? Štirinajst eno, dvo in tudi tri nadstropnih poslopij v plamenu. Toda pomoč je prišla od vrlih naših sosedov KamnogoriČanov, kateri ga silci so dospeli z dvema brizgalnama, pa tudi pridna dekleta s škafi vsa čast in hvala jim. Ko bi le nekaj trenutkov pozneje dospeli, nenasitljivi element bi nam ugonobil še mnogo poslopij, pa tudi magazine g. Jurija Magušarja v Pibrovčovi hiši, v katerih je za več vagonov žebljarskih izdelkov. Tudi radovljiške gasilce je aviziral vrli dečko Hrovat mlajši iz Kamnegorice, katero je dospelo na pogorišče in pomagalo gasiti. Dela je bilo obilo. Vžigalo se je po vsej Kropi na dvajsetih krajih. To je bil strah in groza. Žal, da moram omeniti tudi nesreče. Kamnogoriški gasilec si je s šipo prerezal na desni roki žile. G. dr. Voves ga je obvezal in poslal v Ljubljano v bolnišnico. Da se jih je veliko opeklo, prste pomečkalo itd, ne bodem razkladal. Ogenj je divjal do noči, pa tudi ponoči in Sv. Rešnjega Telesa dan se ja še gasilo. Dimniki mole" kviško slično kot pri velikih tovarnah. Sedaj naj navedem glavno vprašanje. Koliko je škode? To je kočljivo vprašanje. Hiše so pri nas po ceni. Čd pa kdo zida z novega, pa jako drage. Material se mora voziti večinoma iz Podnarta. Za 100000 gld. nihče ne sezida tako velikih stavb in stanovanj. Zavarovanih je bilo le nekaj posestnikov za 17 000 gld, 7 posestnikov pa prav nič. Največ škode ima gosp. Jurij Magušar, nad 15 000 gld, kateremu so tri hiše pogorele. Znatno pomoč morajo dobiti pogorelci, sicer ne more večina posestnikov nikakor sezidati hiš. Nad trideset družin je, katere nimajo več obleke, kot kar jo imajo na sebi. Več kovačev nima druzega kakor srajco, hlače in cokle. M*-
tere nimajo srajčic in kril, da bi otroci6« preoblekle, pa tndi ne novoa v žepa, da bi drago kupile. Tndi kovali ne bodo redno nekaj dni in tako bode beda res velika. Različno obleko tudi radi sprejmejo. Draga čitateljica, dragi čitatelj, pomagaj tem revežem. Brez obleke biti, pa glad,trpeti, je hudo. Otročiči vpijejo in prosijo: mati, dajte mi kruha — odgovor so trpke solze. Kako lahko se temu cdpomore! Zvečer sedite v družbi, potrudi naj se kdo in nabere naj prostovoljnih doneskov ter dopošlje .pomožnemu odboru za pogorelce v Kropi" ali podpisanemu, kateri je tudi v odbora. Prosim ! Gladni bodo hvaležni!
Jos. Korošec, nadučitelj.
— Škofjeloško prostovoljno gasilno društvo priredi tekom meseca avgusta t. 1. slavnost petindvajsetletnice. Dan in vspored slavncsti se objavita pravočasno.
— Izlet na cerkniško jezero, naj-priljubljenejSi in najzabavnejši izmed vseh izletov, priredi tamburaSko društvo .Struna* v Cerknici v nedeljo, dne 9. t. m. Odhod iz C.-rknice ob 2. uri popoludne. V slučaju neugodnega vremena izlet odpade.
— Novice iz Kozjega. Piše se nam: Važne gospodarske razprave o investicijah in vodnih cestah v državnem zboru so končane. Že pri tej priliki so se poslanci po tegovali za razne krajevne železnične zveze, vsak je imel za svoj ožji volilni okraj svoje želje. Naš poslaneo Berks zavzel se je zelo za Kranjce, in zahteval po Šusteršičevem naročilu železnico iz Domžal na Štajersko. Nestrpno smo pričakovali, da bo on v že-lezničnem odseku ali v zbornici zinil kako besedo o prepotrebni železnici za naš okraj, ki bi naj zvezala v zgradbi nabajajočo se progo Grobelno Slatine z Brežicami Toda zaman Tudi Žičkar je molčal kakor grob. In naša dva okrajna velikana, Tomažič in Jankovič, ki gorita za blagor okraja? Tudi ra dva se nista ganila, dasi sta z Žičkar-jem v vedni zvezi in vedno ž njim poku-iirata. No, menda pa se bo pri razpravi o lokalnih železnicah popravilo, kar se je sedaj zanemarilo. Upajmo! Upanje je za nas itak jedina dobra stvar. Koliko let že upamo, da bo Tomažič vendar jedenkrat storil svojo dolžnost in začel s stavbo že davno sklenjene ceste čez Prevorje v Št. Jar. Mož pa nima nobene inicijative, nobene podjetnosti. Upaii smo, da bo novopečeni njegov namestnik v okrajnem načelstvu, Jankovič, stopil krepko na noge, a varali smo se tudi v njem. Nima časa. On bi samo rad Časti užival, delal pa nič. Glej bralno društvo, o katerem bomo še govorili. Ker smo ravno pri Jankoviču, ne morem zamolčati nekega jako značilnega čina tega same ljubezni do ljudstva cedečega se klerikalca. V .Rodoljubu" bilo je že povedano, kako drag je Jankovič kot zdravnik tudi nasproti ubogim ljudem, akoravno vleče kot distriktni in ubožni zdravnik mastne subvencije od okrožja, od okrajnega zastopa in od dežele. Kar pa je te dni storil, to že upije do nebes. Nekemu tukajšnjemu hlapcu je konj :bo odgriznil. Poslali so po dr. Jankoviča. A ta je odrekel zdravniško pomoč, ako mu delodajalec ne nlača naprej. Ker se to ni storilo, moral je — živinozdrav-nik ubogega hlapca obvezati in mu dati zdravila. Tako človekoljubno postopanje na-5ega krščanskega Jankoviča govori cele knjige. Mi za tako počenjanje nimamo dru-zega izraza kot: sramota !
— Društvo za varstvo ptičev — pozor!) Čez dolgo časa oglasili so se na ljub Ijanskem gradu nad Samasovim in Ko-alerjevim vrtom, ob Karlovski cesti, v takozvanih .borovčkah", zopet slavci in Črnoglavke. Komaj pa ao se pojavile, že se jih prav marljivo in strastno zasleduje; s kakim uspehom, do sedaj še ni znano. SI. društvo ,za varstvo ptičev" se tem potom opozori in naprosi, naj tudi na ljubljanskem gradu naseljajoče ptice pevke čuva in brani, vsaj je ravno ta kraj najopasneji za te ži malice.
— Konjsko sejmišče. Da se ustreže vsestranski želji, dala je napraviti mestna občina poleg že obstoječega sejmišča novo mesto za prepeljavanje konj. Ta novi, jako obsežni prostor, je tako zgrajen, da je v središči mali park (nasade dobi šele v jeseni) okrog katerega je izpeljana v podobi e»pae 2 metra široka pot za gledalce in P°teg te 12 metrov široka trda cesta za Ptepeljavanje konj in izposkuševanje konj.
to novo napravo, in ker je sejmišče za SaJeno z lepimi kostanji tako, da je ves
veliki prostor, kjer konji stoje, popolnoma v senci, ima sedaj ljubljansko mesto eno najlepših in pripravnejših sejmišč v Avstriji.
— Najdeno bandero. V veliki veži na rotovžu so našli danes zjutraj cerkveno bandero, katero je moral včeraj pri procesiji kdo postaviti v vežo in tam pustiti. Bržčas se je dotičnik naveličal procesije. Na banderu je podoba sv. Jožefa. Prav radovedni smo, kako se stvar pojasni.
— Zaradi tatvine v zapor so dali deklo Terezijo B., ker je ukradla svoji gospodinji Ivani Stražišarjevi v Krakovskih ulicah št. 1 pet zlatih prstanov, 4 uhane in tri brože, v vrednosti 84 kron. Nekatere ukradene reči je prodala zlatarju, nekatere je pa podarila svojemu ljnbčku, hlapcu M S.
— Zlat prstan je ukradla prodajalka peska Frančiška Begel iz Podmolnika služkinji Ani Čertaličevi iz kuhinje v Slomškovih ulicah št. 19. Ana čer tali Č je to naznanila policiji, katera je tatico zasledovala in jo tudi dobila v pest. Prstan je imela še pri sebi
— Korsle so se dopadle delavki Katarini Zemljakovi in ni se mogla premagati, da bi jih ne bila vzela. Ker je pa bila poleg koralnice srebrna ura z verižico in srebrna zapestnica, je še te reči vzela. To pa ni bilo všeč lastnici Ivani Kavčičevi in je to ovadila policiji, katera je dala Kata* rino Zemljakovo pod ključ.
, — Z vrčkom po nosu je vdaril pekovski pomočnik Jernej B. delavca Andreja Gregorina, ko sta se sprla v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah.
— Izgubljene reči. Posestnica H. B. je včeraj zjutraj na sv. Petra cesti izgubila zlato verižico, vredno 80 kron. — Na poti od Marijinega trga po Prešernovih ulicah in po Franca Jožefa cesti do Latermanovega drevoreda je izgubila neka ženska zlato uro s srebrno verižico.
— Najdene reči. Zasebnica T. D. je našla včeraj dopoludne na Mestnem trgu novo zlato verižico, vredno 50 kron.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Telefon štev. 99. Od 24. do 31. maja je dela iskalo 9 moških delavcev in 47 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 15 moškim delavcem in 35 ženskim delavkam. 105 delavcem je bilo 55 odprtih služeb nakazanih in v 36 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 10 moških delavcih in 26 ženskih delavkah. Od 1. ja-nuvarja do 31. maja je došlo 1215 prošenj za delo in 1075 deloponudeb, 2004 delavcem je bilo 1078 odprtih mest nakazanih, in v 746 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 vrtnar, 1 krojač, 1 oženjen majar, 2 trgovska hlapca, 2 koči-jaža, 5 konjskih hlapcev, 2 hišna hlapca, 1 prodajalka, 4 natakarice, 2 fini kuharici, 3 gostilniške kuharice, 5 navadnih kuharic, 2 sobarici, 6 deklic k otrokem, 1 žena k otrokom, 6 deklic za vsako delo, 3 kuhinjske deklice. Službe iščejo: 1 posti i j on, 1 graščinski vrtnar, 1 šivilja, več prodajalk ter vsakovrstnih drugih poslov.
* Odpustki — premije. Španski kle rikalci imajo slabe Čase. Ljudstvo se dviga iz sto- in stoletne nevednosti in odvisnosti od duhovščine ter se otresa duhomornih verig. Zato pa se dobiček in skupiček klerikalnih podjetij vsak dan manjši. Tudi klerikalno Časopisje peša. Naročniki odpadajo trumoma! Zato si je nadškof v Sevilli (ta nadškof je ustanovil ligo katol. časopisja v Španiji) izmislil originalno sredstvo, ki naj vrne klerikalnim listom stare ter nabere nove naročnike. Proglasil je namreč, da dobi vsakdo, ki se naroči na klerikalen list ali ki vsaj opusti liberalen list, 80 dnij odpustka. Nadškof v Sevilli je pač velikanski idealist! Kdo da v XX. stoletji še kaj za odpustke! Teclovi časi so minuli že davno! Ali odpustki kot premija so vsekakor nekaj novega, originalnega. Kaj Če bi to sredstvo vendarle poskusili tudi slovenski klerikalci? 80 dnij odpustkov dobi, kdor se naroči na .Slov. List" — 100 dnij odpustka dobi, kdor opusti .Slov. Narod" itd. Klerikalni vodje, poskusite, saj so Vam odpustki na razpolago zastonj!
— "Bacil raka. Đerolinski bakteriolog prof. dr. Maks Schiiller je zasledil doslej neznani bacil, ki povzroča pri ljudeh in živalih raka ali sarkom. Rak je strašna bolezen, ki silovito mori človeštvo. Njegovi bacili povzročajo otekline, ki dobivajo polagoma čudne izrastke in razrastke; bolnik
oslabeva in umre. Schiiller je izdal o tej avoji najdbi posebno brošuro aDie Parasiten im Krebs unđ Sarkom der Menschen."
* Mrtvaški sprevod na kolesih. Prvi mrtvaški sprevod na kolesih se je vršil na Dunaja te dni. Umrla je hčerka nekega kolesarja. Pogrebniki ao spremili hčerko na svojih kolesih, zavitih v Črno, prav do pokopališča.
* Umor ljubimca. V Libercah na češkem je ustrelil neki vojak s puško spremljevalca svoje ljubice, ko se je baš vračala s plesa. Nato je ustrelil ljubico, končno pa *e sebe. Vsi trije so obležali mrtvi.
* Ljubimca vrgel skozi okno V Ge nevi je vrgel neki postrežček iz III. nadstropja na cesto ljubimca svoje zaročenke. Ljubimec se je takoj ubil. Postrežček je po umoru cesarice Elizabete avstrijske zgrabil prvi morilca Lucchenija.
* Samomor cele družine. V Franko br odu ob M. se je 3. t. m. ponoči vsa družina trgovca E hi mana zadušila s plinom. Oče, mati in najmlajši sin so sedeli oblečeni na zofi, starejša sina, 18 in 20 let stara mladeniča, pa sta ležala v postelji. Prej so se napili in zamašili z bombažem vse luknjice. Vzrok samomora so dolgovi in beda.
* Debeli krelj in ministrski predsednik na kolesu. Angleški kralj Edvard in lord Salisburv sta jako debela. Zato se vozita vsak dan pol ure na kolesu. Rabita pa tricikelj, da ne padeta Vsakega spremlja sluga in hčer.
* Moritev otrok. V Birminghamu so našli v neki kleti v zabojih 29 trupel umorjenih otrok. Sosedje so čuli ponoči večkrat zabijanje zabojev ter so se zato pritožili. Neki otrok pa je pravil, da v hiši strašno smrdi. Policija je hišo preiskala ter našla 17 zabojev za milo, v njih pa trupla otrok, ki so širila grozen smrad. Trupla so morala biti že več tednov v kleti. Gospodinjo Know les so zaprli.
* Natakarjem v New-Yorku se ne godi slabo. Napitnine baje ne sprejemajo, če jim je — nihče ne da. Sicer pa prav radi! Na teden zasluži glavni natakar 100 dolarjev, ali na leto okoli 20.000 kron !
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 7. junija. Avstrijske delegacije so danes dognale v šest ur trajajoči seji cesarski proračun. Danes se bodo delegacije bavile z mornarico. Grof Friderik Schonborn je imel danes jako srečen govor o razmerju Avstro - Ogrske do Rusije in Nemčije. Zavrnil je tudi izjavo posl. Wolfa, ki je dejal, da njegova stranka ne mara redov. Grof Schonborn je rekel, da stranka, ki škili vedno preko pruske meje in se z avstrijsko državno mislijo noče sprijazniti, redov sploh dobiti ne more. Moravski posl. dr. Le-cher je polemiziral s Schonbornom ter dejal, da ni prav nič čudnega, da simpatizujejo Vsenemci s Prusijo, če se jih v Avstriji sili, pred sodišči govoriti češki ter se v cerkve uvaja češčina. Na to se je pečal s trgovinsko zvezo Avstrije z Nemčijo. Posl. dr. Kramaf je obširno ožigosal velikonemške laži glede širjenja češčine ter navajal nasprotno slučaje nasilnosti Prusije proti Slovanom, ki niti doma niti v cerkvi nimajo jezikovne svobode. Potem je govoril o avstrijski notranji politiki ter dejal, da Koerberjeve obljube, da proti Nemcem ne bo vladal ter da bo enako pravičen vsem narodom, ne more sprejeti, ker je premajhna. Koerber ni obljubil, da ne bo vladal proti Slovanom. (Posl. dr. Pommer: A sedaj vlada proti Nemcem!) Kramaf je dejal, da v Avstriji ne bo miruj dokler se vlada ne postavi na stališče popolne enakopravnosti. Ker se je pet govornikov črtalo, se je debata zaključila. Grof Goluchovrski je odgovoril radi interpelacije Vsenemcev, zakaj se kupujejo konji na Ruskem, da smejo privatniki kupovati konje, kjer hočejo.
Dunaj 7. junija. Davčni odsek je s 16 proti 15 glasom sklenil, da se obravnavanje zakona glede davka na vozne listke odloži na jesen.
Dunaj 7. junija. V jutrišnji zbornični seji bo finančni minister odgovoril na troje interpelacij glede drž. posojila.
London 7. junija. Pri banketu na čast iz Južne Afrike vrnivših se vojaških šefzdravnikov je dejal vojni minister, da je vojna v Afriki in na Kitajskem pokazala, da angleški vojaki niso nič slabši kot vojaki druzih evropskih držav. Vojna v Južni Afriki se vodi z odločnostjo, a vendar s pri-zanesljivostjo. Vlada hoče storiti vse, da se doseže časten in trajen mir.
Narodno gospodarstvo.
Ali streljanje proti toči pomaga, ali ne ?
(Dalje.)
Glede visokih hudournih oblakov upoznajmo sedaj še mnenje profesorja Prohaske v Gradcu, najboljšega poznavatelja neviht naših planinskih dežel. Oa trdi, da hudourni oblaki ondod vise v vi-sočini med 3000 in 5000 metrov nad morjem. Prohaska pravi, da je sam videl mnogo neviht, ki so šle preko Triglava (2764 m), Mangerta (2700 m) in preko Velikega Kleka (Groa Glockner 3800 m). Prohaska popisuje nevihte, ki so koračile preko Visokih Tur, dasi ondi ni nikjer zareze pod 2400 metrov. Tako je n. pr. šla 10. julija 1892 nevihta ob 41', uri popoldne iz Pincgava preko 3100 m visokega Sonnblicka na Koroško, tu čez Oaojsko jezero v rožno dolino, prekoračilo Košuto in dosegla Savo pri Hotiču na Kranjskem ob 8,/a uri zvečer. Po vsej premočrtni poti je nevihta sipala točo. Dragi dan. 11. julija 1892 je šla nevihta opoldne od doline reke Isel na Tirolskem, prekoračila Visoki Scho-ber (3200 m) in bila ob l1 2 uri popcldue tostran Tor nad Gornjim Dravogradom, kjer je sipala strašno točo. Pri Vorderbergu je vse pobila ob Bl/4 uri popoldne. Nevihta je koračila preko Karavank, bila ob 5. uri nad Kranjem, ob 6 uri pri Hotiču in je toča pri Litiji vse poljske pridelke ukon-čala; ob 8. uri je nevihta dosegla Krko in odšla na Hrvatsko. Skoro premočrtna pot, ki jo je prekoračila nevihta v 6 V* urah je 245 km dolga; toča je padala na 3—5 km široki progi. Takih vzgledov nahajamo v spisih imenovanega strokovnjaka dovolj. Soglasno poroča Ferrari, da nevihte dostikrat pridejo v Pijemont preko 4000 metrov visokih vrhov Zapadnih Alp.
V nekojih slučajih je bilo možno ceniti debelost hudournega oblaka, znašala je nekaj kilometrov.
Potemtakem bi bile nevihte tako velikanski prirodni pojavi, da njim nasproti izgine človeška moč.
Posebnega upoštevanja vredni so v našem vprašanju sklepi mednarodnega zborovanja o streljanju proti toči, ki se je vršilo letos v Padovi. Zbralo se je bilo nad 1000 uieležnikov. Predložena jim je bila tale resolucija. Zbor sklens 1. stre: Ijanje proti toči brez dvojbe pomaga; 2. to z gotovostjo dokazujeta izkušnja inznanstvo. To besedilo resolucije je menda marsikoga iznenadilo. Kajti v poletju 1. 1900 so ponovno prišla v javno poročila, da streljanje nič ne koristi in v italijanskih kmetijskih časopisih je postala rubrika o neuspehih (insucessi) skoro stalna. Zatorej je bilo čudno, da je zbor kar naravnost in navdušeno sprejel prvo polovico predložene reso lucije. Ali kmalu se je pokazalo, da je ta sklep bil prenagljen, in da so ž njim na meravali le zagotoviti si podporo laške vlade.
Resni in priljubljeni potovalni učitelj P o g g i je opozoril na to, da je treba gledati ne le na uspehe, nego tudi na neuspehe; in on sam je poročal o slučaju, ko streljanje ni pomagalo, dasi so ob pravem Času in pravilno streljali.
Navzočih je bilo med zborovaloi nad dvajset potujočih učiteljev, in ti so naravnost priznali, da se ne more govoriti o kaki znanstveni gotovosti o tem, da streljanje proti toči pomaga. (Dalje prih.)
— Okrajna hranilnica in posojilnica za Skorjo Loko. V mesecu maju vložilo je 91 strank 27 747 kron 56 vin., dvignilo pa 17 strank 5548 kron 38 vin. Izplačalo se je posojil 4 strankam 2900 kron. Saldo blagajnice dne 30. aprila t. 1. 6538 kron 68 vin. Prejemki meseca maja 29.054 kron 71 vin. Izdatki meseca maja 34529 kron 48 vin. Promet 70122 kron 87 vin. Stanje hranil nih vlog 162038 kron 58 vin. Stanje posojil 99854 kron. Saldo blagajnice dne 31. aprila t 1. 1063 kron 91 vin. Število zadružnikov 84.
Proti zoDobolu n gnjilobi zob
taborno delajo
S»«l«*»«
Melflsina ustna in zobna voda
otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz nst. Cena 1 steklenici a rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Po poŠti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedina Kalota, (28—23)
dež. lekarna M. Leustek, LJubljana
Besljeva cesta Ste v. 1, zraven mesarskega mostu.
Zahvala.
Podpisano Šolsko vodstvo se v prijetni dolžnosti zahvaljuje velespoSt. gospoda Vrbanu Zu-panec, hišnemu posestnika in imetniku tvrdke A. £. Skabrne, za podarjeno kosilo, zajutrek in pogoščenje ne svojem doma 34 učencem ljudske Sole pri Sv. Lenarta o priliki majnikovega ialeta dne 22. maja t. 1. v Ljubljano. Objednem mu bodi zahvala za prijazno spremljevanje učencev in razlaganje po mestu, muzeumu itd.
Bog živi njega kot prijatelja in udanega podpornika Sole in napredka. Vodstvo ljudske šole pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko.
Anton Germek
voditelj.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. junija: Makso Kavčič, uradnikov sin, 4 leta, Turjaški trg St. 1, oteklina v glavi. — Hilarij BeniSek, kapelnikov sin 2'\t leta, Žabjak št. 3, Skarlatia.
Dne 3. junija: Franja Heren, zasebnica, 49 let, Cerkvene ulice št. 5, prisad. — Avgusta pl. Vest, dež. sodišča predsednikova vdova, 63 let, Gledališke ulice št. 3, kap. — Ida Bončar, poštnega sluge hči, 2 mes., Nunske ulice štev. 10, skrofuloza.
Meteorologično poročilo.
Vtilna n»d morjem 806 i m. Srednji ročni tlak 7160 mm.
Juni |	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	IT J!	Vetrovi	Si Nebo   "1J r:	
6	B. zvečer	736 4	19 3	brezvetr.	jasno	
6	7. zjutraj 2. popol.	7367 7351	14 5 24 6	bL svzhod si. jug	jasno jasno	§
n	9. zvečer	7353	185 jsr. jzahod		jasno	
7. ■	7. zjutraj 2. popol.	736 0 7343	14*3 si. j vzhod jasno 270 al. j vzhod del. oblač. 1 1			o o
Srednja temperatura srede in četrtka 210° in 19 2°, normale: 16 6* in 167°.
Dunajska borza
dne 7. junija 1900.
Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru .   . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4 ,  .   .  . .
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4'/0 .... Av8tro-ogrske bančne delnice   .  .  . .
Kreditne delnice.........
London vista..........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark............
20 frankov..........
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
98-50 9810 117-95 9615 11790 93 — 1673 — 688-25 240-27«/, 117'47Vt 2351 1908 9065 1133
Zahvala.
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja mej boleznijo, kakor tudi ob smrti nepozabne, iskreno ljubljene soproge, ozir. matere in sestre, gospe
Terezije Kane
ter za mnogobrojno spremstvo drage ranjce k zadnjemu počitku izrekamo preč. duhovščini in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. (1221)
Globoko žalujoči ostali.
Zapuže nad Ljubljano, dne 7. junija 1901.
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani:
Lovro Blaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. Helena Dolenc, južni kolodvor. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. Agneza Kuštrin, Breg št. 6. J. Maček, Mestni trg št. 5. A. Svatek, Mestni trg št. 25. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1. K. Ur bas, Cesarja Jožefa trg (Mahrova hiša).
Jos. VVallner, Marija Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
Bled:
Oton Fischer, knjigarna.
št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. železnice.
^ Hotel Lloyd.4^
Jutri v soboto, 8. junija t. I.
kapela
io mož. Jćnas Jancsi. 10 mož. Dvorni muziki Nj. c. in kr. vis. nadvojvode Jožefa.
Vstop prost. — Začetek ob 8. uri.
Najinjudneje vabita z velespofitovanjem
Karol Počivaunik Jonas Jancsi
hotelier. kapelnik. 0SF~ Olef lepake! Usf
Schmitzberger
teran in refosko
priporoča (1244—1)
vinska pivnica Lassnik
v VVolfovih ulicah št. 1. Proda se
nova hiša
na Jeranovem, občina Meklne, v4 ure od mesta Kamnika.
Hiša je zelo pripravna za kakega rokodelca. — Več se izve pri lastnika Antonu Sitar-ju, vrtnarja v Mengšu. (1161—3)
Ces. kr. avstrijske j& državne železnice.
Izvod iz voznega reda .
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod iz LJubljana jot kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monako ve, Ljubno; čez Selzthal v Anssee, Solnograd, čez Klein-Beifling v Stevr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein -Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, C uri h, Oenevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mona-kovo. — Proga s- Novomeito ln v Kočevje. Oaobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob b. uri 50 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih v aro v, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Qasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovc?, Monakova, Inomosta, FranzensfeBte, Pontabla.   Jb nedeljah  in praznikih  ob. 8 uri '6>i
m zvečer i Podnarta-Krope.--Od 8. uri 51 m
zvečer ol bni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Fraccovib varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, r ija, Budejevic, Linr-i, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga is Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob SL uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. — Odhod lz LJubljano drž. kol. v Slamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Krepilna hrana
slast obujajoča in izredno tečna
je podlaga za: (741—18)
Tropon-sulior, Tropon-cakes Tropon-čokolado, Tropon-cacao, Tropon-otročjo moko.
Tropon-beljakovo moko
kot primes k jedilom za zdrave ia okrevajoče.
Kuharska knjiga „Moderna krepilna kuhinja"
brezplačno In franko.
Dobiva me povsod
ako ne, naznanja najbližnjo prodajališče
Avstr.-ogr. Tropon-tovarna
Dunaj, VIII/1, Kochgasse 3.
Vozni red
železnice Ljubljana-(Brezovica) Vrhnika.
Id ubij ana- Vrhnika.
Postaje	zjutraj j popoldne		zvečer
Log (postajališče) .8    7 *7 Vrhnika-Ljub		\ 65 2 M 2 «7 2 " 2 «» ljana.	810 837 842 8^ 904
Postaje	zjutraj	dopoldne j zvečer	
Drenov-Grič..... Log (postajališče). Brezovica......	540 5?i 6o3 6 18 6 34	11 »• 11«« 1168 1213 12«»	6 ™ 6 " 669 7 U 7 30
Neka družina želi vzeti
v najem ali pa na račun.1216
Kdo? pove upravniStvo ,Slov. Nar.".
železninarja vsprejme takoj 1217-1 E£iilei~ v Kranju.
(1099—3)
tud', v najmanjših krajih, se iščejo spretne osobe za prodajo spečljivega speeljalneara predmeta. Vsakdo si lahko dobi po 5 do 30 kron na dan kot postranski zaslu-sek. — Ponudbe pod šifro „Lohnend" anončni ekspediciji H. Schalek, Dunaj, I.
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO.
LETNIK XXI. (i901). Izhaja po 41 , pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 b, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 b. 29 Za vse neavstrijsk« dežele :i K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
tovarniška zaloga
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje s—
renomiranih
Diirkopp-ko.es
(951—5) in
Waffenrader.
Kranjske klobase
najboljše vrste, mehke In trdo sušene
prodaja in razpošilja tvrdka (12-127)
Edmund Kavčič
▼ Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti poste.
Specijalna trgovina za kavo in raj. glav: zaloga J. Klauer-jevega higijeničnega likgr:: „Triglava" iz planinskih zelišč.
Firm. 66 1. Eins. I. 164 !
Kundmachung.
Im diesgerichtlichen Register fiir Einzellir men vrurde die Eintragung der Firma
„Dampfsagewerk in Hornvvald bei Cottschee, Arnold Spitz"
vollzogen.
Der Firmainhaber wird zeichnen: „Amole1 Spitz". (1218:
K. k. Kreisgericht Rudolfsvvert
Abth. I., am 30. Mai 1901. (Razglas. V tusodnem registru za posamru firme se je izvršil vpis firme „Dampfsa.gewerk in Hornvvald bei Gottsche, Arnold Spitz" (parna žaga v Horntvaldu pri Kočevju). Imejitelj firme bode podpisaval: „Arnold Spita*. — C. kr. okrožn sodišče v Novem mestu, odd. I, dne 30. maja 1901.
Razprodaja.
M. Zargi v Ljubljani
Prešernove ulice, t1220-1
Po znižanih cenah cele zaloge
ot)lBt,@erila,mrataiaO!iW
za moške, ženske in otroke.
Županstvo Sodražica daje na splošno znanje, da se bode vršila
zmanjševalna dražba glede razširjenja pokopališča v Sodražici dne 9. junija t. I. ob 3. uri popoludne
v občinski pisarni.
Proračun, glaaeč se na 4104 krone, in pogoji so podjetnikom v občinski pisarn na razpogled.
Županstvo Sodražica
dne 4. junija 1901.
(121.5)^ Ivan Pakiz. župan.
Nc. II. 306/1/1.
(1137-
Na zemljišču Matevža lire jsarja iz 1 clikili lllok št. «G, lic
št. 32 kat. obč. Velike Bloke in na nastalih sovložkih so vknjižene: I. zastavne praviee za terjatve z
1. Matevža Modica iz Velikih Blok iz zadolžnice z dne 18. marca 1784 ^ znesku 79 gld. 20 kr. s prip.
2. ned. naslednikov Matije Pikovnika iz Pikovnikov iz zadolžnice z dne 13. ma 1809 v znesku 950 gld.
3. ned. naslednikov Tomaža Korošca iz Hitenega iz zadolžnice z dne 13. ma 1809 v znesku 669 gld. 40 kr.
4. Antona Prudica Iz Dolenjevasi pri Cerknici iz sodbe z dne 27. aprila 1831 in 19. decembra 1831 v znesku 384 gld. s prip.
5. Andreja Koščaka Iz Velikih Blok iz zadolžnice z dne 12. februvarja 183v št. 700 v znesku 100 gld.  s prip.
6. Matije Cimpermana v Šivcah iz zadolžnice od 17. oktobra 1840 v zneski 50 gld. s prip.
7. Janeza Barage od Krampljev iz zadolžnice od 13. marca 1851 v ostanki 156 gld. 70 kr. s prip.
in il. nadzastavna pravica vknjižena na terjatvi navedeni pod I. 4, terjatev Antona Ponikvarja iz Slatnika iz poravnave z dne 28. junija 1831 v zneski 120 gld. s prip.
Vsem tem upnikom neznanega bivališča oziroma njihovim nepoznanim pravnirr naslednikom imenuje se skrbnikom na čin I^ali Grreggor iz Loža.
Vsi navedeni upniki, oziroma njih pravni nasledniki, kateri si prisvojajo kakt pravice do navedenih terjatev se poživljajo, da v teku enega leta
do 15. maja 1902 .
svoje pravice pri tem sodišču prijavijo, sicer bčde sodišče na zahtevek Matevža Bregarja izreklo, da so vpisi amortizovani (zamrli) in se bodo zahtevane praviet izknjižile.
C. kr. okrajno sodišče v Ložu odd. II.
dne 4. maja 1901.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Ili
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
7