Gilbert - j-iinneaota za maj 1952 Leto II. Kdo ne pozna podobe presvetega Srca Jezu¬ sovega/ Saj skoraj, ni cerkve ali verne hiše, kjer bi ne bilo slike ali kipa našega odrešenika; ki z roko kaže na svoje srce in nam govori: "Glej to Srce! " Zakaj Jezus želi, da bi gledali, to se pra¬ vi, da bi se duhovno poglabljal^! v njegovo Srce? Zakaj hoče, da bi ga upodabljali prav na ta na¬ čin? Zaradi tega, ker je srce jezusovo za nas nauk in spomin. Srce je znamenje človeškega notranjega živl-j nja, znamenje najbolj skrite, zadnje, globine jegovega bitja, kjer doživlja veselje in žalost, vojo srečo in nesrečo, da, srce je človekovo ptranje žarišče in središče. Kdor ima zdravo rce, si lahko obeta dobro življenje. Po srcu presojamo tudi vrednost človeka. 'a je dobrega srca, ta jo pokvarjenega srca," tako govorimo in mislimo. Človek more biti bogat - 2 - lep, nadarjen, izobražen, olikan, in kdo ve, kakšen še — toda prava njegova cena je le to njem samem, le v plemenitosti in dobroti srca. Jezus, ki ; aže avcje srce nas s tem opominja naj bi vedno skrbeli za tisto, v čemer je naša resnična vre¬ dnost: da bi se naše srce vpodobilo po njegovem. To pomeni njegova beseda; "Učite se od mene." Kristus se mora po veri naseliti v naših srcih. Nebeški Oče nam je namreč ravno v Kristusu, svojem Sinu pokazal vzor človeka oo njegovi misli in volji. Lepšega vzora ne more noben Človek ne ustvariti in ne zamisliti. V Kristusu je človeštvo doseglo svoj vrhu¬ nec, do katerega se ni povspel nihče pred njim in se ne bo nihče za njim. Zato je pa vsa živjenska naloga in ves napre¬ dek kristjanov v tem, da postajamo^edno bolj podobni Jezusu 1 naše misli in naše želje kakor Njegove misli in želje ,naše srce kakor njegovo Srce. Tako je torej Srce Jezusovo za naš nauk in opomin- viso¬ ka šola vzgoje srca. pRANU KO^eWI ' ,v \oj nailepbi dan Jeprav sem komaj osem let stsr, imam že več lepih spominov iz svojega življenja. Utišal Vem bom zadnji naj lepši dogodek - dan prvega sv. obhajila, ki smo ga imeli ravno na materinski dan. te dolgo smo se pripravljali na ta dogodek, zadnji mesec pa smo hodili otroci 2 . razreda vsak dan po šolskem pouku v cerkev h kršanskan nauku. pather ?chveiger so so zelo trudili in si prizadevali, da bi nas kar največ mogoče naučili. Veliko smo morali znati oJezusu, o Mariji, o Jezusovemu rojstvu, čudežih, o trpi jenju ^povedi in sv.obhajilu. Zadnji teden pa smo se va¬ dili pristopati k sv. obhajilu in zauživati Jezusa. V soboto, pred 1 . sv. obhajilom. 300 imeli spoved. V nedeljo zjutrajjsmo se zbrali v župnišču, kjer smo dobili šopke, mašho knjižice in rožne vence. Iz župnišča smo šli paroma v cerkev, otroci naprej, strežniki za nami in zadnji gospod župnik. Med sv, mašo nam jo g, župnik še enkrat povedal Jezusu in da ga moramo kaj prositi ter se mu zahvaliti, da je pri¬ šel k nam. - 5 - Ko je zvonček pozvonil k sv. obhajilu, smo šli ao dva in dva na stopnice prod oltar. Za par sva bila z Joškom Škorjancem. Po sv. obhajilu sem prosil ljubega Jezusa, naj me varuje vsakega smrtnega greha. Po sv. maši šli še enkrat v župnišče , kjer smo dobili spomi¬ nske podobice in vsak po i lo. u d naše dobro učiteljice sem tudi dobil lepo podobico in še dve pesmice. Mama so. pa naročili fotografa, dn me je slikal. Peljal nas je v cerkev,kjer mo jo slikal na oltarni stopnici. Pozabil sem pa še povedati, da sem imel za ta svoj najlepši dan novo obleko in čevljo. P.J. Cukale D.T VtCtP. PPVOOElHAjAlhCEV Ustavi se in stopi k nan da povečerjaš z nami. • MraČi se 30 in truden si od dolgo poti....... S /" Bog ve, kako si č kal, trkal,/prpsil^ da odpro Ti, > \ popotnik Jozus, po Gilberškem mestu... Kako si žalosten, potrt in kakor brez moči? . Pri nas se odpočiiedj Glej, ni bogat n^š dom, Pa Te že komaj Saka. Pogrnjena jo miza z novim, bolim prt' in v božjem kotu vedno zate luč gori Y/^ Poznam To vsi smo tvoji zvesti Imo Ti jo Ljubezen -•— In so U8t’vlj-!Š, kjer zaslišiš in bogatiš tiboge in tvojih rok dobrote deležni so, ki lačni so ostali.... j - 4 - Ko jutri vstal bo svit, bo iz visokih lin zapel srebrni zvon. in izmed bolih rož, ki zaljšajo oltar, boš stopil Ti mod nas, mod lilijo - Vrtnar I In boš natočil jim sladkosti čašo, in tja, kjer jo nnjslajši vir, popeljal nas, kot bole jagenčko na pašo, predobri naš pastir1 . Joško Škorjance N:\jLLP5l OOGjODEK MOJEGA ŽIVLINJA Z volikim veseljem som se pripravljal na dan,ko bom prvič projol^ezuska v svojo srca. Učil sem so vse potrebno za ta dan. Pripravljali so nas Fathor Schveigor, ki so nam povedali mnogo lepega iz Jezusovega življenja. Dolgo Časa smo hodili prav vsak dan po pouku v šoli šo k verouku v cerkev. Tudi v slovenski šoli sem se pridr r pripravljal. Naša slcbna učiteljica naju jo s Kosmovim Francicom tako hitro isprašovale o spromonenju.da so nazadnjo res nisva nikdar zmotila. En te¬ den prod sv. obhalilom so vsi otroci slov. šolo molili za prvo- obhajancc. K spovedi so ni9om bal iti, le skrbelo mo jo da no bom kaj pozabil. V corkov mo jo spremila mamica in jo čakala, da som opravil. Takoj po vočorji sem molil rožni voncc in posebno som pazil, da mo nebi kaj zvabilo v groh. Zjutraj som oblokol novo modrc hlačo>bolo srajco in modro kravato.Z mamo som šol v župnišče, kjor smo dobili mašno knjiži¬ co in rožni vonoc, V procosiji smo šli prvoobhajanci v corkov. Ned sv. mašo so nas g. župnik izprašali verouk. Enkrat som bil vprašan, pa bi bil rad še voekrnt. Sv. obhajilo so jo začolo. S svojin prijateljem, ki jo tudi b^gunčok, sva bila skupaj za par . Tu jo navada, da po dva in dva poklekneta na oltarno stopnico. prejel sen Jozuščka in bil vosol. "ahvalil som so mu in ga prosil za svojo drago starše, bratoa in sestrici. Popoldne som so slikal, da bom imel spomin na ta lopi dan. - 5 - P*J. Cukalo, DJ dMO-JUTRO Nocoj jo mojega srca nebo bilo vso noč poauto z zvezdami. In zdi so mi, Not da vsi slavčki v njem pojo. Na jutro pa , kot da jo angoi varuh moj razmajal zvon. No čujeto, kako lopo zvoni, doni iz mojoga srcb’ /.vo karija 1 Zaros no čujcte? Pa jo tako nebeško lopa ta melodija' Prišel jo danos k meni prvikrat, prav kakor jo obljubil in me na čolo, na srce poljubil. Zahvaljon, oj zahvaljon tisočkrat! Preljubi! Franci kodvod Ure c mslvo sporoča V "i-iinnesotskam Zvonu” bomo prinašali v vsaki številki življonjopis in spiso naših najboljših pisateljev in pesnikov. Začeli smo z volikim ljubiteljem in v vzgojiteljem slovensko mladino- s škofom A.Martinom Slomškom. Franci I.odvod Poti razred slovensko šolo je šol na izlet.Razredni učitolj jin jo v šoli pravil o dvoh nožoh, ki sta zagledala luč svota 1.18oo; - - 6 - to jo bil dr. Franco Prešeren, naj več ji elov. pesnik in škof Anton Slomšek. Prešernov roj. don so učor.ci obiskali prejšnjo loto. Takrat so občudovali lepoto našo Gorenjsko,jo po krasoti planin lahko pri¬ merjamo lopi ovici. V maju naslodnjoga. lota pr so naprosili učitolja n~j jih pope- ljo proti zoloni Štajorski. Radi bi videli, kjo jo tekla zibelka škofu A. M. Slomšku. V Ljubljani so stopili na vlak, ki jo vozil proti Golju, Groblnom. Tu jih jo opozoril učitelj , da so vozijo žo proti Colju. Vso jo skošilo proti oknu in kmalu so bili na Ponikvi. Izstopili s.', na prvoa ivinku so se obr.iii n° levo in v dosotih minutah so prišli do starega nočnoga kmečkega doma na Slomu. Tu jo vzidana plošča z napisomi V tem domu so so rodili A.H. Slomšek, knoz in škof lavantinski, 26. nov. 1800, umrli v Mariboru-24.9. 1862 Razrod je molče obstal, misli so hitelo nazaj v ti3to lopo, srečno čso, ko jo v tem domu živel mali pridni TonČok. Razrednik jo sodol na klopco pod mogočnim orohon, učenci so posedli po tloh in učitelj je začel: "Tončok je imel zolo strogogc očeta in bl^go m ter. Kot naj starejši otrok j c bil ljubljenec svojih staršev. Gco je hotol, da sc Anton dobro pripravi za bodočega gospod.ar ja.Pri vsoh kmečkih dolih mu jo moral pon-gati. Večeri so bili v tej hiši izredno lepi. V družinski so¬ bi jo 'brnel kolovrat, Kati jo predla, Tonček pa jo poslušal lepo pripovedko, so učil molitvic in občudoval mano, ki mu jc propovala nrodno posni. Ko jo končala, jo orosil: "Kama,šo, šo!" Ni so naveličal. Mati 'jo na tihon gojila vročo željo, da bi zbudila v sinu duhovniški poklic. Vidol- jo, da ima Tončok voliko vesolje do corkvo, ljubil jo zlasti duhovnike. V njih jo glodal božjo na¬ nos tniko. Kako je bil vesel kadar je prišel k Slomškovim g. kaplan ./rašniTcarl Tu, kjer sodimo zdaj mi jo posedal g. Prašnikar s svojim uČencom in spoznal jo njegovo ljubozon do knjig. Ko sta nokoc z očotom orala, je Anton gonil vole, pa jo potegnil iz žepa šolsko-knjižico. Oče jo zaklical: "Glej, da mi nikdar več no vzameš bukvic s sobo j na dolol Solzo so so udrlo ubogemu dočku, ‘a siliš ati jo moral. Ob takih prilikah je mati na tihom prosila 3oga naj omoči - 7 - srce strogega očeta. še bolj zaupno je molila. G. Prašnikar pa ni obupal. Nekega dne je stopil k očotu Marku in nu rekel. Dajto Antona v šolo, njega je Bog odločil za drug poklic. Bes jo kneški stan lep, ros j J} da je kmet najbolj odvisen od Bog?., ki uravnav; in vedi kmeta v vsem gospodarstvu, pošlje toploto in dež v pravem č’su. V stanu pa, ki ga je 3og določil Aiatonu, bo storil lahko vec dobrega - 3ogu v čast lju¬ dem pa v korist.” Po takih bosodrh jo zašel oče premisi j c v ti, šo bolj er. je opazoval svojega prvorojenca in slednjič sc je on;čil tor se vdal. Duhovnik? jo oče zelo spoštoval in ko j ta ob Slončkovem slovesu iz domače hiše, rekel "Ljuoi starši , verjomite mi, vaš Anton bo nekoč šo volile gospod " ro Prašnikarjevi zaslugi jo oče odvedol sina o vol. noči 1.1814 v Colje v šolo. Ko je končal gimnazijo v Colju in Ljubljani, jo stopil v Celovcu v bogoslovje. Tu jo pokazal veliko ljubozen do materinega josika. Navduševal jo bogoslovce za pisateljevanje. Postal je duhovnik in služboval na raznih krajih, končno jc postal lavantinski škof. Sedež jo prestavil iz St.Anraž- na Koroškem v Maribor. V svoji škofiji je združil vse št-jarsko Slovence. Zelo je skrbel za šolsvo in spisal več knig, najlepš je "Blaže in Nežica v nedeljski šoli." Učitelj jo povodci uČencom, kakšna j e ta knjig:. Pripovedoval jim jo o časih, ko so deželo napadali Turki, kako so so ljudjo z vso pridnostj oprijeli dela, kakšen j; danes donos, kako so časih obdelovali zemljo,- - Učonci pa so sprašovaii učitolja o tem in onem, ta jim j c rad odgovovarjal Ko so videli, da so pri tom pouku prišli na vrsto slcoro vsi predmeti, jo učitelj vzkliknil. "Vidite, kako je učil nao'Slomšek, zato po vsoj pravici trdim, da jo knjiga "Blažo in Nožiča v nodoljski šoli pisana tako, kot učo danes vzgojitelji." Gospodar domačijo na Slomu jo povabil izletnike v hišo, kj .r j-ih jo pogostila gospodinja z dobrim črnim kruhom in z orohi. Zapeli so nekaj looih pesmi in pravili učitelja kaj so že lepega br^li izmed Slomškovih spisov. Prodon so se poslovili od prijazno Slomškove domačijo, so še sedli pod oroh in zapeli. "Preljubo vosolje, oj kjo si doma?" V vlaku so šo vsi veseli propovali; predonj so sc ločili cd svojega razrednika, jim je rokul, naj si zapomnijo t le Slomškov rek: Žal ti bodi za tri roči potrebnih dni: za hudo storjeno, dobro zamujeno in pa za izgubljeni čas! Bralce Minn. Zvon" vabim, da napišete, katera Slomškova dela so vam znana. Imona onih, k jih bodo napisali nrihodnjo št., bodo priobčen?.« 61MCN * 10 - ?y<žx^ Kaj ten v ribniku z3Ionom so oglaša kraj vasi, ko na nobu polna luno skozi smroko so bvotli? Ko sc žabjo potjo čujo: roga, pga, roga,kvak, iz vo'o tonni pogleda nož zoloni povodnjak. Nogo, roko so kosmato; trup zelen pokriva mah. So las j o prodivo blatno. "Kaj no bi bil^> na3 strah?" Urhom, z ban povoljujo mož povodnji, mož bradat; z ribami pa on pirujo> ko pod vodo zgine spat. Roga, roga, roga, roga, rega, roga, roga,kvak. Kar ood vodo so izgubi nož kosmati - povodnjaki (?o "Begunskem Palčku") - 11 Lisico, \o rxnš> Sestradam lisica so je nckoc splazila skozi ozko okonce v kurnik> da bi se tam po volji naj odi"Hal" zareži ko jo žo bila na cilju, "zdaj bo p'- gostija* k krčno žo dolgo ni bilo." V kurnik pa prikuka drobna niška* ki jo zaslišala lisičji smeh in njono govoronj o. "Tatica grda," jo napade niš, "kaj to jo sen prineslo in kako si prišla notr?"« Lisica so bliskoviti) obrne, ko zasliši droben glas ualo niško, pa kor se čuti varno , odvrne niški: "Skozi tesno okence so:i so pri¬ plazila, saj vidiš, da som od stradanja tako tanka kot šivanka. Zadi¬ šala ni je dobra počonka in zdaj si bon pomagala, četudi ni trebuh poči ICo jo inela lisica še zadnjo bosodo na jeziku, že zagrabi na j lepšo kokoš, ter jo v trenutku požre. iiiš so smeje ter tiho govori: "Le žri neumna lisica, Četudi ti pravijo, da si zvita, svojo gostijo boš drago plačala!" Miš so potegne nazaj v svojo luknjo,•lisica pa d vi kokoši tor žro in je, da ji sa¬ pe zmanjkuje in, da jo že vsa napota. Žo so dela pitro in zasliši .» korake preti kurniku. 3rž so zvitorepk zaženo proti oknu, toda na noben način ne noro skozi. Proveč so jo nadevala. Nabasani in na¬ peti noh se no da spraviti skozi okno. Gospodar hitro priskoči in lir- sico lopne po gl^vi tor jo ubije, kišino prerokovanje so jo izpolnil«: Lisica je svojo požrešnost plačala s smrtjo. "Prevelike jesti dela bolezni. Požrošnost jih jc že veliko po¬ morila. Kdor pa vse po pameti in po mori vživa, bo dovčakal starih let" Tako pravi sv. pismo (3ir. 57>55«)* Zmernost jo mati trdnega zdravja in dolgega življenja* nozmernost pa jo smrtna kosa, ki niti mladim ljudem no prizanaša. Je hočeš imeti zdravo tolo in če ho- čoš videti stare dni, ne bedi požrošon v jedi in pijači... Požrešnoš *r> pij ?.noc zapravi—ta tudi svojo dušo.- Svanjgolski bogatin so je gostil vsak dan, pil in j odel jo, kolikor je hotel, njogova duša pa jc od bogato obloženo mize zdrknila v poklonsko brozno, takoj ko jo umrl. Duša ubogega Lazarja, ki jo pod bogatinovo mizo droeti- nice pobiral, pa jo takoj po smrti splavala v Abrahamovo naročje. - 12 1. Prirastom kakor zeljo, som v črni prah ophan. Poshranijo mo v bole, tudi v zlato shrambico som djan. Kokatorin zanrzim, pa drugim bolj dišim Ali voš, kak so volim? 2. Na ogr.ju pražena, n? mlinu zdrobljena, z vodo polita, zelo rada pita, som črna kuhana; rad mo imaš, al mo poznaš? p. Kisom rogata živina, rogovo pa molim, počasi daloč pridem, ’ .čo pa hišo no zapustim; za postno dni dajani j odi, jedi brez vsoh kosti, kako so mi voli? Jožok, Lojzek, Franco in Bino# kadar on coli mosoc mino, odgovore pošljite na uganko, če no, jo pamot vaša šla za planko Vosoli bomo in poskakovali, ko vašo bomo tu inona brali. -13 - Albin Modvod MA DOLGI POTI lj. Žo oddaloč so jo pristanišče loskotalo, sonco novo srečo nr> jo v srcih zasijalo, vsi sno bili zopot dobro voljo, da ostali vedno bi tako, bilo bi najbolje. 14. Ledja so jo v pristanišče prizibala nem p’ srca od vesolj? so so zasnojsla. Most Čez vodo so postavili in nas V30 z l^djo spravili. 15. In po trud" polnon poti nov on done šli 3;uo zdaj nasproti. Tukaj zdaj naj ni bi stanovali in za vodno tu naj bi ostali? 16. Bog daj, da vsaj dolgo tukaj no bi bili, temveč kmalu so domov vrnili. Ivanka Škrbec 2 5. MAJ Za ta dan sno so posebno pripravili. Ligina podružnica jo sla na Pinovillo. Slovenski otroci sno imeli tu praznovanjo materinskega dno. Opisala vam bon kako jo bilo: Kor jo bilo prvo sv. obhajilo mesece, maja, ki jo posvešon Mariji smo imeli igrico, ki pripovodujo o prijatelju Jozušcku. Naslov igrico jo toroj, "Prijatolj Jozuščok." V igri poromajo otroci k Njogo vi mamici, v cerkvico na gričku. Jozuščok (Škorjancev Jožek) jo peljal 1;poga majskega dno otroke v gozd. Za roko jo držal grbastega Jurka (Banovega Janeza^ in Lučko (Bajdovo nlbinco.) Z njimi jo šol Androjček (rosnov Franci) in Evica (Bajdova Pavla) ter Grudnov Franci. Pomlad (Dolenčeva Milom) jo raz si-e la cvetno, otroče na sc poli: Pozdravljen, ljubi nosc-c naj! - 14 - ovenčal s cvotjom vrt in gaj, zolonjo dahnil v našo goro Tralala. Jurko 30 pro3il Jozuščka, naj 30 malo odpočijejo. Sedli r.o okrog Jozuščka. Vsak mu jo tožil ovoje težavo. Evica mu jo povedala, da jo njena mamica vodno žalostna, kor jo umrla sestrica. Androjčok jo vprašal Jozuščka, če so bo njegov očko kmalu vrnil, njoga in mamico jo pustil sama. Lučka jo tožila, zlasti pa Jurko, ki ga otroci topojo, gr zmerjajo, so no čojo igrati z njim. Jozušček jo vsa' ega lopo potolažil. Vračilo so jo,.Grudnov Franci jo začel peti: "Glejte žo sonce zahaja," vsi 30 posegli vmos. Jurko jo bil lačen. Jozuščok je vzel kruh, g blagoslovil in dal v3"konu košček, da bodo nočni za V30 težko čase v življonju. Kato jih jo poljal v corkvico na gričku, kjer jo Njegova Mamica. Tu so vsklikali k Kariji, Pomočnici kristjanov, Tol.žnici žalostnih, Zdravju bolnikov, Kraljici (»učoncev, sv. rož. vonca in k noriji v nobo vzeti. V procesiji so 30 pridružili šo drugi otroci in vsklikali:"Pro si za nas®' 1 vmos jo pritrkovalo. G.Pomtara jo prav lopo igral pritrkavanje na citrah. Jozuščok se jo obrnil od oltarja in jih gledal. .:od zvononjoa jo še zapel mladinski zbor:"Tih vočor na svot so zgrinja, Jozuščok mod nami bodi. Ti nas uči,Ti nas vodi, dr. nam no z groši stopinja. .. Po toj igrici 30 povedali štirjo otroci2. in razreda Vorna slovonska mamica,.." hodvodov hiro pa"Trikrat žo si zajokala ..." Albin odvod in marjan Kosom pa 3ta povedala o mami, kaj V30 narodi dobra mati za otroko. Vsabino jo napisal in poslal p. Odilo. Nazadno ono 00 zapoli :"čo vsi grmi bi zacvoli in vsi gaji zadohtoli, vso vodico zašueljala, zvozdico vso zasijalo, Njo, da z njimi«obdarujon ki ji vso, prav vso dolgujcm> bi premalo mogel dati Tebi, tobi moja zlata mati,.." - 15 - Toj proslavi so jo pridružila lopa spominska svečanost.- obnovitev ^osvotitvo brezmadežnemu Srcu ,-.ari jinomu. Ob koncu so nas pogostili z bobi(krofi) in sladko pijačo. Vida JoIon Prod davnim časom še ni bilo jezera pri Golovcu. Kjer ste ji zdaj voda, so jo razprostiral^ poprej najrodovitnojšo polje. V lepih vaseh so stanovali bogati ljudje. $cgastvo in sreča pa človeka lahko spači* da pozabi na Boga. Tudi prebivalci tega kraja so postali ošabni, ^tiso ao zmenili za Sarkov in božjo praznike, anpak 30 so posmehovali božjin ročen. Na veli¬ ke soboto večer so so zbrali v vaški gostilnici. Tamkaj so uganjali hrup, jedli in pili,ineli godce, plesali in vriskali, da jo razlegalo daleč okrog. Niso se spomnili prihodnjega jutra,- Odrošonikovoga vstajenja od smrti. Kar so odpro vrata,prikažo so najhon,star in 3 uh nožičokjsivih la,s. Jezno se ozira po plosalcih in jihjero ’inja, naj čohajo raz saj ati. Razu¬ zdanci so mu zaanojajo, starčok pa žalosten odide. ča 3 hiti,bliže in bliže prihaja polnočna ura. Vrata so zopet odpro Starčok vstopi z malin sodčkom pod pazduho* povzdigne glas in reče:" Še onkrat vaB opominjam. Nehajte, pr .dan vara ura odbijci Grlojto ta sodec! G-orjo vam, če mo prisilite, da odprem pipo! " Vsi žažono snoh in krohot in reko:"Le izderi sipo, bomo žc opravili brez tobe! 1 .' Starčok raco zdaj z gromskin glasom:"Svaril som vas.Slišati nočotc, zato sto izgubijonii" “'aglo se umakno in iz.gino.. Ura bijo pol'oči. Pri zadnjom udarcu prihru":či strašon vihar. Luči ugasnojo. Črna noč obda trumbo plosalccv. Blisk šviga* grom hrumi, kakor bi so svot podiral. Huda ploha so ulujo. Studenci in potoki so razlijojo. Voda raste, skozi okna in vrata vre v hišo in in postaja višja. NcsroČni veseljaki zbožo plašni na stroho in višino* pa zastonj. Valovi jih dohito. Vsi • so žalostno končali svojo življonja. Drugo jutro ponoha novihta, ali voda so vodno dotoka in zagrno colo zvonik. Ta voda, pa ni voč odtekla* ampak ostala jo do današnjega dno. To jo Vrbsko jozoro pri Golovcu. (Po pripovodki) Na »isj cmokom sestanku v maju smo brali iz koledarja o škofu Baragi* kako 30 jo trudil* da bi dobil iz Ezropo duhov¬ nikov, ki bi nu pomagali pri težkem dolu. Rad bi bil šol v Evropo* pa ni inol denarja. Ko so mu jo posrečilo, da jo dobil denar, so jo odpravil v domovino. Takrat so ga Slovenci zadnjic vidoli. Bog daj, da bi ga mogli častiti na oltarjih. Na drugem majskoa 3ostanku jo povedal Franci Medved, kako bi lahko v šoli širili aisjonsko misol tudi mod amer. mladino. 0 tem 3mo se šc dolgo pogovarjali. Blagajnik jo zopet povodal radi članarino, na jm 'njša je mosocno