45. številka. Ljnbljana, v soboto 23. febnmurja 1901. XXXIV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol .eta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tujo dežele toliko ved, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10;h, Se se dvakrat in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" firankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednlitvo in upravniitvo je na Kongresnem trga 8t. 12. Uprsvnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 5t. 12. jäl&vensfci Narod" telefon fit 34. — »Narodna Tiskarna11 telefon fit 85. Gleispachov sistem. Čitali smo pod tem zaglavjem že veö poročil o postopanju justične oprave na Spodnjem Štajarskem; opravičeni pa smo, daje postavimo tudi na čelo naslednjih vrstic, ker smo prepričani, da tudi v tem slučaju velja pregovor u ribi, ki pri glavi diši. Ostra sapa vleče iz justične palače na Marinem obrežju v Gradca čez Spodnje Štajersko ter hcče zamoriti Se ono trohico slovenskega uradovanja pri sodiščih, katero so si naši poslanci za Ca a prejšnjih, nam nasproti vsaj deloma pravičnih vlad z velikimi žrtvami pridobili. PraSakova jezikovne naredbe za prejšnje celjsko (yedaj celjsko in mariborsko) sodno okrožje, stoje le se na papirja. Ni še dolgo tema. ko je predsedništvo višje deželne sodnije v Gradcu si dovolilo eklatantno kršenje Pražakovih naredeb s tem, da je s tajnim migljajem na južnoštajerska sodišča odred;lo. da se ima v kazenskih zadevah le tedaj v slo venskem jeziku razpravljati, če se obtoženec ne zna v nemščini zagovarjati, ali ča sploh nemščine ni zmožen. Ultranemškoaaclonalni sodniki so se veda takoj dobro razumeli ta migljaj, in slovenski zapisniki v kazenskih zadevah so postali pri večini spodnještajerakih so dišč bele vrane. Ljudem, ki ne razumejo besedice nemščine, dostavljajo se nemška povabila z nemškimi dostavnicami; razpravlja sa slovenski, kadar si drugače sodnik ne more pomagati, zapisniki pa se vodijo izključno v nemškem jeziku ali pa v tako spakedrani slovenščini, da se je Bog usmili. Da je to v veliko kvar vsemu pravosodju, pokazalo se je že neštetokrat,- da so temu neizogibna posledica krivične razsodbe, če sodnik ne nmeje siovenske stranke, stranka pa ne nemškega zapisnika, to vedo predobro mercdajni krogi, a vendar postopajo tako, kakor da jim bolj leži pri srcu po-nemčevanje uradov, nego usoda uboge slovenske paie. Kakor se govori, pripravlja se zopet nov atentat na slovensko uradovanje s tem, da se hoče to še bolj utesniti. V civilnih zadevah vlada že od nekdaj glede jezikovne rabe kljubu vsem naredbam iz prejšnjih časov največja anarhija, seveda le na škodo rabi slovenčine. Vsak sodnik ima v jezikovnem ozira svoj princip, oziroma večina sodnikov le jeden prinoip — nemško uradovanje. Naj večja zapreka pri tem ponemčevanju pa so, ker se slovensko ljudstvo Se premalo zaveda svojih pravic, nradniki slovenske narodnosti, katerim so še veljavne naredbe več nego ukaz kacega slučajno predsednika. Ti uradniki so gotovim gospodom pri ju-stični opravi trn v pati, a da se jim zagreni uradovanje na Spodajem Štajerskem, zato Že skrbe nemškutarske klike v trgih in mestih, katerim zelo rase greben, odkar čutijo, da gre njihova pšenica bojno v klasje. Ostalo pa stori jostična oprava sama, ki da tem uradnikom pošteno čutiti njihovo slovenščino, prav kakor da naj Slovenci tlačanijo in robojejo, Nemci kot „Herrenvolk" pa postopajo in se pridno povspenjajo po lestvi birokratične hijerarbije. Ker pa so slovenske roke ustvarjene za delo in ne za lenobo, in to preziranje nič ne izda, prisko čiti morajo na pomoč razni .nosovi" in pretenja z disciplinarnimi preiskavami, katero si slovenski uradnik za vsako malenkost nakoplje na vrat. Naj le začno ubirati Se hoje strune, naj le dirigira grof Gleispach Se docat in ducat nemških oradnikov na Spodnje Štajersko ter naj le popolnoma očisti nase orade ,bindišarjev", kar se ma lahko kmalo posreči, prepričani smo vendar, da vse to potapljajočcga se nemSkatarstva na Spodnjem Štajerskem ne bo reSilo. Naše poslance pa opozarjamo, da temu predmetu posvetijo svojo največjo pozornost in narede konec samovoljnemo počenjanja nekaterih visokih gospodov. Prišli smo že tako daleč, da je znanje obeh deželnih jezikov takorekoč zapreka pri avansiranju, kar občutijo tudi slovenščine zmožni oradniki nemSkega mišljenja v »fremdes Gebiet"; slovenščine nezmožni oradniki se proti njihovi volji pošiljajo k sodiščem, v kojih okrožji je čez 95% slovenskega prebivalstva ter se kljubu vsem prošnjam ne prestavijo tja, kamor spadajo; slovenski oradniki morajo pa ponižno čakati, da jih doleti milost in jih pri prvi priliki potisnejo čez Savo, ker ne smejo okožiti nemSkega posestnega stanja. — Neki zakotni spodnjeStajarski pro saSki listič se je zadnjič osmelil to postopanje opravičevati s tem, da nekateri slovenski oradniki ne] znajo toliko nemški, kot zna slovenski oni nemški oradnik, ki je najmanj zmožen slovenščine med nemškimi oradniki na Spodnjem Štajarskem. No, ta praska — recte vipavska žaba ima pač teško vest, da ima tak svet strah pred slovenskimi sodnimi oradniki, v katere se pa vendar vedno zaganja kakor mlado Scene. Ali si je v svesti svoje imunitete? Ali mu jo je podelila tista znana osebica blizu — celjskega državnega pravdniStva, aH je pa tako gotov nemSkih celjskih porotnikov? VprsSanje o ustanovitvi TiSje deželne sodnije v Ljubljani, postaja pereče in se ne sme odstaviti z dnevnega reda. Iz Gradca se o justičnopravnem ozira ne smerto ničesar dobrega nadejati. Zato pa: ,Pr-ou od Gradca!" Patentovani klerikalci in še marsikaj. (Dalje.) Najtrdnejši steber, začetek in konec, tarn slonokosteni, condicio sine qua non klerikalne armade vojsko vite so duhovni. Pri nas je menda ljudstvo zaradi duhovnov in ne narobe! Poglejmo malo ta ferment, to iskro, kakSni atomi da ji dajo vedno tlečo, živno silo. Ce že ne prej, so ti prediatin-vani kandidatje sanctae ecclesiae v 7. ali 8. Soli zaljubljeni v svojo .čarodejko", ter jo opevajo v bližini in daljini v nedosežnih, Se nikdar čotih stihih. Toda kmalo pride napravljena matora, ali pa tudi ne. Kajti le premnogokrat je razburkano srce iskalo rajši „nebeško rožo, oboževano kraljico devic" kakor pa črkorejeno dolgočasno mrtvo knjigo. Celo sv. maša, v velevažaem trenutku v sveti namen naročena in darovana vestno, je brezuspešna — Bog je pravičen! Ljubkanje in veselje traja Se do 1. kimovca, potem se nadaljuje ljubezen s solzami v očeh Se mesec hitro, prehitro bežečih dni, 1. vinotoka pa smuk v — le-menat ali samostan, izpivSi kupo veselja in radosti in žalosti. No pa včasih kako pisemce iz lemenata in par vrstic noter ter majhen sestanek, četudi samo na mostovžu ali stopnjicab, se še tudi dovoli. Kaj pa tisti, ki napravijo maturo? Tudi izmed teh se bodi marsikateri cedit cele počitnice k svoji .izvoljenki', po cele ure mu zapirajo neusmiljenih solz mogočni potoki ljubezen in zvestobo šepetajoča usta, toda usoda je neizprosna, 1 vinotoka gre blažen amor-jevec potrtega srca v semenišče vadečih se borivcev za „pravo vero". Kaj ga je spravilo do tako junaškega sklepa? Gotovo mu ne veleva tako srce, ampak pogled v pečenkepolno breznaporno bodočnost, katera miga tako vabljivo, zapeljivo z rožnatim svojim obrazom tudi svojim nepoklicanim žrtvam! Poklica in vesti ni treba. Saj se tudi k mizi vsede človek dostikrat, ne da bi ga silil glad. In vendar kako mu tekne! Tako je že Čisto dosti,da „nesreöni" ljubimec zleze v črno suknjo ali kakšno kuto, vera in poklic že prideta potem! ,.Stara navada je železna srajca" mora trpeti izjemo pri lemenatarjih. Dike zlate, nasvetni perutneži, kot dijaki ste gojili brezverstvo en gros, kupovali za spovedne listke enake brezvestneže po 20 kr. in vender ste se Čutili poklicane za duhovne ter igrate sedaj matadorje vzorstva katoliške popolnosti. Povejte mi, klerikalni gospodje, jedini zanesljivi usposobljeni cenitelji zamotanih človeških mislij in zagonetnih dejanj, kateri je vreden večjega spoštovanja, ker bi priskočili z bliskovo hitrostjo veleamni pismouki ter opili: torej so vendar tudi vredni spoštovanja tisti velečastiti gospodje duhovniki, ki so vkljub svojemu prepričanju o večno cvetoči ljubezni do prijetno navlačnih sil ne-doumnih Evinih hčera postali Kristusovi nasledniki, kaj zasluži tisti, ki ni čutil v sebi Pismo iz Južne Afrike. Cape Town, 27. januv. 1901. Dragi prijatelj ! Naznanjam vam, da sem 21. decembra L 1. prispel sem v Cape Tcwn. Odpeljavši se 29. oktobra 1.1. iz Ljubljane, vozil sem se skozi Kufstein, München, Frankfurt in Strassburg v Pariz. Iz Pariza sem se odpeljal v London, kamor sem prispel 7. novembra I. 1. V Londonu sem začel delati, a ni me tam veselilo in mislil sem vedno na Afriko. Dokler sem bil na Angleškem, se je vedno govorilo, da je vojska v Afriki že končana. Ker mi torej ni dalo obstanka v Londonu, sem se 24. novembra vkrcal in sem dospel semkaj, kakor sem že povedal, 21. decembra. 1. I. Med potoma se je naša ladija dvakrat ustavila in sicer v Tentrifi ves dan, pol dne pa na Sv. Heleni, kjer je živtl v prognanstvo francoski cesar Napoleon I. Od Sv. Helene do Cape Towna smo se vo žili 8 dnij. Prišedši semkaj, sem fiele izprevide', da se vojska bolj začenja, kakor končava. Namerjal tem takoj odpeljati se v Jobannesborg, toda tjakaj ni mogel nihče brez posebnega dovoljenja. Šel sem torej k avstrijskemu konzulu in ga poprosil tega dovoljenja, toda rekel mi je, da ga ne more dati. Avstrijski generalni konzul je Se zelo mlad in prav prijazen gospod. Rekel mi je,naj nikar ne grem z Angleži kot prostovoljec v Transvaal. Po njegovih mislih vojska lahko traja Se leto dnij. V Trans vaalu, je dejal, razsaja tudi lakota, ker Buri Angležem Se vedno oele vlake živeža ali vojskinega materijala odvzemajo ali pa spuste; vse v zrak. BaS pretočeni teden so Buri Angležem vzeli dva vlaka živeža, en vlak pa so spnstili v zrak, Pretečeni teden sem dcbil tndi pismo od svojega prijatelja iz Transvaala. PiSe mi, da je tam zelo slabo, nič dela in huda draginja, ker Bari nikogar ne puste notri. Ko so lani vzeli Angleži Johannesburg in Praetorijo, so razglasili vojno sa končano. Toda Buri razkropili so se po hribih in po deželi, in so pred 14 dnevi pridrli že v Cape Colony. Tu v Cape Colony in Natale živi veliko Borov in Angleži se bojö, da bi se ti ne vzdignili. Zato so Angleži v Cape Colony razglasili obsedno stanje. Začeli so nabirati prostovoljcev za Transvaal; za prostovoljca plačajo na dan 5 Šilingov (3 gld). Na vsak način bi radi Bon pod- jarmili, toda Bari si hočejo ohraniti svobodo. V Evropi imate sedaj zimo, pri nas v Južni Afriki je pa hoda vročina in večkrat dežuje. Aogležki vojaki pa, nevajeni tacega podnebja, hudo mrjo, in konji, ki niso vajeni tega zraka kakor tndi ne te osehle trave, kar tromoma cepajo mrtvi, zato pa Angleži pokupijo tn vse konje, kar jih morejo dobiti. Ta vojska stane Angleže že čez 200 milijonov fantov (1 funt je 12 gld) pa Se ni končana. Tisoče in tisoče ljodij je nah nila v revSČino, toda največ hudega so Angleži prizadejali vendar le svojim ljodem. čudno je pa vendar, da Evropa gleda tako mirno to krivično vojsko, in da se nihče ne postavi za svoje ljud»; ko bi se angle&kim podanikom godila taka krivica, bi se Angleži Se zdavno postavili za svoje ljudi. Tukaj se je pred tremi tedni začela nabirati mestna straža; pristopiti sem ji moral tudi jaz, ker delsm za nekega Angleža. Zaslužim po 10 Šilingov na dan (6 gld). Za hrano in stanovanje — i obojim sem zelo zadovoljen — plačujem na teden 25 Šilingov. Včeraj popoldne smo se prvič učili streljati a puSkami; pretočeni teden pa tem moral priseči zvestobo angleški vladi. Druzega posebnega Vam za zdaj nimam pisati, če bi pa radi vedeli, kako se kaj tukaj godi, Vam zmeraj rad odpiSem. Zdaj Vas pa lepo pozdravim kakor tudi vso Vašo družino 1 Z Bogom! VaS Anion Pokom. Samec. črtica. — Spisala A dela. Fin dečko je ... Pred dvema letoma se je pripeljal z Notranjskega ter se pri nas stalno naselil, čisto osamljen je. Edin njegov rodni biat živi tam nekje v drugi kronovini, s katerim pa ni v nikaki zvezi. Vsako jutro sloni na okna in zamišljeno zre predse. Pozna ga vse, in mimoidoče in vozeče se občinstvo se čudi njegovi lepi, mogočni postavi. Zlasti dame — stare in mlade, lepe in nelepe, ki se vozijo po železnici mimo, koketujejo ž njim, se mu prijazno nasmihajo, stikajo glave, da, Se skozi lornjete ga opazujejo. A on? No, on se niti ne zmeni dosti sa to. Docela hladnokrven ostane v oči-gled toliki ljubeznivosti. Pripeti se oelo, da negalantno zazeva iz samega dolgega Časa. A ne samo gospe in gospioe, da, tndi moški spol se živo zanima sanj. I saj mu res ni kmalu para! — poklica sa duhovnika, pa sa je vendar po svetil klerikaturi, videč, da bo bres troikov dobro preskrbljen v semenišču, čisto sigurno in najboljše pa po dovršenem lemenatn; kaj oni revež, ki ni imel najpotrebniSih materijalnih pripomočkov, pa je vendar ju nafiki volil težko trnjevo pot neskončnega boja sa prihodnost svojo, ki je bil prisiljen, na vseučilišča nastopati kot glad ni umetnik in trpeti mučeniSki, poučevati po dnevi ter si osvojati „saklade duha" v brezspalni noči in hoditi do potrebnega kruha po dolgih ovinkih, zvesto čuvajoč svoje ideale in nad vse ceneč verjetnost vestnega izvrševanja dolžnostij svojega poklica, tolažeč se v živi veri na božjo pravičnost z besedami: Non, si male nuno, et olim sie erit Kateri je veren? Ali tisti, ki gre brez poklica med duhovnike, smatrajoč katoliško cerkev le za nuditeljico sladkih začasnih užitkov, sli oni, ki je rajSi vzel prostovoljno na se težko breme neusmiljene bede, kakor da bi si bil oskrunil ter teptal po hudodel niSko svetinje katoliške cerkve? Candida olerica, kaj Ti žene kri v glavo?! Toda kaj je vzrok ravno omenjenega dejstva, žalostne prežalostne resnice, da toliko duhovnov živi življenje, kakor sem ga že deloma opisal? Olavna krivda je pač brezplačno življenje v odgojilnieah za duhovne. To vabi. In življenje po bogo slovju? Ni li ono mikavno za duhovnike brez poklica? Ti ljudje namreč ne vedo, ali pa nečejo vedeti, da je življenje delo, boj, navdušeno tekmovanje za pravo osre-Čitev ČloveStva. Ali so Vam znane besede sv. pisma: „Le naporno, delapolno življenje ima slast in pravo vrednost?' Toda večina duhovnikov sedanje dobe smatra življenje za uživanje, za jelo, ne za delo. Koliko imajo dela, je znano vsakemu; odtod tudi prialovica, da imajo 24 ur na dan prostih. Majhna hiperbola, pa čisto majhna! (Dalje prih.) T IJublJani, 23 februvarja K parlamentarnemu položaju. Večina listov se zlaga v sodbi, da je po zadnji seji parlamentarni položaj nekaj bolj Bi. Obravnavanje nujnih predlogov se je začelo, in Število na novo podanih predlogov ni veliko. V parlamentu vlada nads, da se z vstrajnostjo in potrpljenjem težave premagajo. Za to pa je treba, da se elementi, ki nočejo delati, popolnoma izolirajo. .Reichswehr" piSe, da Mladočehov ne vesele „dovtipi" Klofača, Fressla in tovarišev, žal, da je nemška narodna stranka večkrat resonanca nemSke radikalne stranke. Včeraj je pozval predsednik grof Vetter vse načelnike vseh strank k sebi na posvetovanje, ki se je vrSilo po včerajšnji seji. Konference se je baje udeležil tudi Körber, da je razložil nekatere najnujnejše točke parlamen-tovega vsporeda. Krakovski .Czas" pledira i vso odločnostjo za izpremembo opravil nika državnega zbora. Brez te izpremembe ostane vse parlamentovo delo iluzorično, in nekateri razgrajači in cestni politiki bodo ustavili vas stroj. Same svečane beseda, ki zagotavljajo ustavna načela, ne zadoščajo. Treba je čina, bres katerega so take besede trase in ironija. Zanimiva Interpeleoljs. Nemški radikalni državni poslanec Hauok in tovariši so v včerajšnji zbor nični seji interpelirali radi ogovo/a cesarja občinskega svetnika Hawraneka na zadnjem balu mesta Dunaja. Na tem balu je ogovoril cesar nekatere dame in gospode. Župan dr. Lueger je predstavil cesarju tudi občinskega svetnika Hawraneka z besedami: .Veteran is leta 1866." Cesar je na to vprašal nemški: .Tako? Vi ste bili torej leta 1866. na češkem, Vi ste Čeh?" Hawranek je pritrdil. Na to je cesar vprašal v češkem jeziku, ali govori Se čeSko, čemur je Hawranek tudi pritrdil. Nato se je cesar pogovarjal s Hawranekom ČeSko. Intorpelantje so vprašali, zakaj se ni opozorilo občinskih svet nikov, da je glasom prisege vsakega duaaj skega občinskega svetnika in meščana dolžnost, da se — zlasti v javnosti — poslu žuje nemSkega občevalnega jezika ? Nadalje so vprašali interpelantje, zakaj se cesar ni pravilno informiral, da Dunajčanom ni vse-jedno, ali se krši nemSki značaj Dunaja. Interpelantje menijo, da ni možno misliti, da bi ae cesar ob dobrih informacijah, kot potomec nemSkega rodu, posluževal češkega jezika. Zato naj ministrstvo preišče, ali ni bila povod tej aferi hudobna namera žaliti dunajsko nemStvo, ter naj poskrbi, da se taki slučaji več ne zgodč! — Ta interpelacija je vsekakor jako zanimiva, ker kaže besni, uprav komično zaslepljeni fanatizem nemških heilovcev v državnem zboru. Ti smešni prenapeteži hočejo menda poseben zakon, ki naj bi vezal celo cesarja, da sme govoriti vedno jedinole nemški. In tudi dunajski občinski svetniki, rodom Čehi, a sedaj renegati, ne smejo niti cesarju odgovarjati v jeziku, v katerem so ogovorjeni! Ruski glas o Bolgarih. .Peterbnr8kija Vjedomosti", glasilo kneza Uhtomskega, so prinesle oster članek proti Bolgarom in bolgarskemu knezu. Macedonska agitacija naj ae brez prizana Sanja zatre in Porta naj se postavi brez smiselnemu hujskanju maoedonskega odbora z vsemi sredstvi po robu. Z obžalo vanjem treba konstatirati, da so Bolgari na vsem Balkanu sovraženi. Pri razsojevanju macedonskega vprašanja se na to ne sme pozabiti. Ruvanje bolgarskih agitatorjev je razburilo Srbijo in Grčijo ter izzvalo med Romunijo in Bolgarijo skoraj vojno, katero sta preprečili samo Rusija in Avstro Ogrska. Predrznost macedonskega odbora je tolika, da njegovo glasilo .Reformy" očitno zahteva, naj se vsa Macedonija združi z Bolgarijo. Bolgari pozabljajo, da bi mogla Macedonija biti pod sodelovanjem velevlasti eventuvalno samostojna kneževina, ter da bi taka odločitev odgovarjala geografskim in zgodovinskim razmeram Maoedonije. Plavolas, kodraste glave in lep h, melanholičnih, modrih oči j je. V čudnem kontrastu je velika, črna pika na nosu, ki ga pa prav nič ne kazi. Nasprotno, nekateri celo trdijo, da je pikantna. V obče je na sumn, da je čudak... Ožjega prijatelja nima in intimneje občuje le z obiteljo, pri kateri je na hrani in stanovanju. Tudi v gostilne ne zahaja in pijače ne ljubi posebno. A tem raje hodi na sprehod in poleti v bližnjo Reko se kopat, ker rad in dobro plava. Sploh pada iz enega ekstrema v drugega. Včasih prespi cele dneve; v sanjah globoko zdihnje, glasno ihti, piska in tre-pečejo mu udje. Soditi po tem, mora pač biti njegova proSlost črna, tajnostna-- Zgodi se pa tudi, da poskakuje same razposajenosti ter se igra, kakor da je poredno, brezskrbno otroče, ki ne pozna gorja na svetu Hipno pa mu mine veselje in humor, kadar se zavrti mladi svet v veselem rajanju. Ta čas postane silno nervösen. Njegove sicer tako sanjave oči se mu zaiskie v čudnem ognju, obrvi se jezno namrBijo, in da ga ne odvedejo pravočasno, planil bi razjarjen mej plesalce. Vsekakor mu vzbuja ples jako žalostne spomine. Morda je dobil kdaj košek in tega Se vedno ne more preboleti, ali pa — no, bogve, zakaj je včasih toli otožen, zamiSljen?-- Da je nas znanec narodnjak in ne man za „tojo lege, tuje ljudstvo", je znano. Kot neodvisnemu zasebniku, ki dobro izhaja, ni se mu bati nikogar. Dasiravno Se mlad, životari poleti in pozimi na deželi, v mali kraSki vasici, kamor zahajajo tržaSke .Inftarče" v toplih poletnih mesecih, da si tu vsaj nekoliko ohlade* vročo svojo kri. Lahi so mn že od nekdaj zoprni Ne more si kaj, da bi nevoljno ne za godrnjal, ko se to krdelo gostobesednih taljanskih ženiSČ v pozni noči z glasnim hrupom podi mimo njegovega mirnega stanovanja. Gotovo je to nekak „Ihm stinkt", ki ga sili tedaj, da plane, prebudivši se, k oknu, tak, kakoršen ravno je in pogleda, kaj kali tihi nočni mir. Lepega, poletnega večera je bilo. NaS znanec se je Setal po temni cesti ter užival prijetni hlad. Nazadnjaški vaSčani namreč Se niso poskrbeli svojim gostom električne ali kakoršne si že bodi razsvetljave. Tedaj pa se je zgodilo, da je prišla mimo mlada tržaška .goskica". Ugledala je Šele nočnega pohajkovale*, ko je stala že nepo sredno tik njega.' Nemilo jo je prestrašilo njegovo čmerno mrmranje. V komičnem strähn je skočila par korakov nazaj ter viknila: .Ooo! Das ist eine schiecke Sacke, dass lauft so grosse 'und in der Nackt ohne Maulkorb erum!" On pa ni rekel ničesar. Resno je pogledal punioo, zamahnil parkrat možko a svojim košatim repom ter jo pobrisal domov. Vojna v Južni Afriki. .Münchener Neueste Naohrichten" so dobile sledečo brzojavko: Kitchener je iz ročil poveljništvo De Aarja generalu Lyttle-tonn ter se vrnil v Pretorijo. Poskus različnih kolon, da biDeweta obkolile in ujele, se je zopet — že četrtič! — popolnoma ponesrečil. Dewet je vdrl proti severju in ima sedaj od Hopetowna v Priesko, kjer as snide s Hertsogom in Brandom, odprto pot Dewet stoji bržčas ob reki Oranje in njegove posadke segajo proti jugu, tako da more iti, kamor se mu zdi. Kitchener se je vrnil v Pretorijo, ker se je Delarey začel gibati. Dewet je vdrl v Kaplandijo zato, ker je kolonija bogatejša kakor Oranje. V po zivu na svoje moštvo je dejal Dewet, da bodo mogli v Kaplandiji vojevati se z uspehom vsaj Se devet mesecev. Tudi ozemlje je ugodnejše za obrambo. Iz Kapstadta poročajo, da upajo ondotni Afrikanderji, da se vzdigne sedaj vsa Kaplandija, ako uide Dewet,ki uživa največjo popularnost Operacije Frenoha proti Bothi so se tudi menda izjalovile. Iz Standertonaporo Čajo, da je kolona polkov. Colvilia, ki je operiral 8 Frenchom, dospela 16. t. m. Stan-derton. Pripeljala je seboj 62 ranjenih in 156 boln'h angleških vojakov ter 125 bur skih dražin (ženske in otroke) in nekaj ži. vine. Ako bo imela vsaka, Botho preganjajoča kolona toliko ranjencev in bolnikov (število ubitih sploh ni navedeno), potem so prinesle Frenchove operacije Angležem samo hude izgube. Iz Pretorijo poročajo 17. t m.: Barakemu oddelku iz Karoline se je posrečilo, prodreti linije Frencba. Zanimivo je, da bi bil Kitchener, vračajoč se iz De Aarja v Pretorijo, kmalu ujet. Buri so naskočili vlak, ki se je vozil za vlakom, v katerem je bil Kitchener, ter porušili štiri vozove. Hoteli so pleniti, a tretji vlak z vojaki jih je pregnal. Poroča se končno, da je Schalk-Barger, Kmgerjev namestnik, Barom na nekem shodu priporočal, naj sklenejo mir in naj se udadd, ker je vojna brezupna. Koliko je resnice na tem, še ni znano. Nekateri listi poročajo, da so imeli Angleži do septembra vsak teden okoli 75 milijonov kron vojnih stroškov, kasneje, ko se je število Čet zmanjšalo, pa 50 milijonov kron vsak teden, tako da jih velja vojna doslej že 2000 milijonov kron. Dopisi. Iz Trsta, 21. februvarja. (Vroča prošnja do vseh slavnih županstev naše širne domovine) Zavod Sv. Nikolaja, zavetišče za brezposelne služkinje v Trstu deluje mirno brez hrupa in šuma, a deluje uspešno, kar spriča dejstvo, da je sprejel v teku dveh let in Štirih mesecev pod svoje okrilje nad 1300 deklet To število jasno kaže, kako potreben je bil zavod. Tega se zave dajo dekleta sama, ker kar trumama vrejo pod njegovo zavetje, tako da so njegovi, sicer obširni prostori, vendar pretesni. Dekleta torej vedo, da so varna pred vsako nevarnostjo in vsako zlobno roko. Ako se pa vendar pripeti, da se kakemu dekletu kri vica pripeti, zavod posreduje, da se ta krivica odpravi čim preje. Dekleta so pa tndi hvaležna ter kažejo svojo hvaležnost v tem, da se zbirajo ob nedeljah in praznikih v zavodu, ter pritekajo vanj, kakor bi prihajale na svoj rodni dom. Svojo hvaležnost kažejo pa tudi v tem, da so po Stene, pridne ter vdane svojim gospodarjem. Gojenke zavoda ne vidijo v njih mučitelje in zatiralce, pač pa dobrotnike in vzgojitelje. Družinam pa, o katerih smo prepričani, da trpi čast in nravnost naših deklet — nikake služkinje! Prepričana sem bila že pred leti, da je v Trstu tako zavetišče potrebno, a da je tako potrebno, bi ne bila mislila Človeku se niti sanjati ne more, koliko sramote in solz zakrivajo tržaške stene. Koliko je uničenih mladih bitij, ki plakajo med stenami sramotnih hiš. Ne trdim, da so izključno slovenska dekleta, ali velika večina teh nesreč nie pripada vendarle našemu narodu. Pridite in poglejte, koliko tuge in sramote zakriva zloglasno .staro mesto". Pridite in poglejte v bolnišnice, in prepti čali se bodete na lastne oči, da tukaj plakajo in prosijo pomoči dekleta v najlepSi ženski dobi, dekleta, katera bi delala čast nam in domovini naši, ako bi imele koga, ki bi jih branil pred gladom in pred hijeno ženske sramežljivosti. Padla so in ao iz. gubljena za vselej! V tej stiski in sili ust* novil se je zavod sv. Nikolaja, ki naj pt(j preči sramoto slovenskih deklet. Stri je hijeni glavo ter jej potegnil iz žrela na50 nedolžno žensko mladino. Hijena sika sedaj na vse strani, ker uvidela je, da dokler imajo dekleta tako močnega varuha, ^ pade jej v žrelo nobena žrtev. Ta hijena združila se je sedaj s svojo tovaršičo hidro. iredento — ter sta napeli vse svoje moč: da uničita to krepko trdnjavo. Deloma 3. jima je tudi posrečilo, kajti ta trdnjav* nima lastnega krova, marveč je prepuščen* na milost in nemilost tema dvema krvolc. koma. Stanovanje, ki je last Žida, odpov.. dalo se nam je in seliti se bode treba Ali kam? Slovenskih stanovanj nimamo ni razpolago in ako gremo k našim zagr nim nasprotnikom, pripravljeni moram, biti, da nas isti zopet vržejo na cest; Sedaj smo torej na cesti brez strehe ig premoženja. Kam se obrniti, kje iskati p; moči, ako ne pri onih, ki so nam dolže: pomagati??! Slavna županstva so take rekoč moralno prisiljena pomagati nam Saj ne zahtevamo bog vedi koliko,, marveč zadovoljni smo, ako nam vsak. županstvo prihiti na pomoč samo s sveto' 10 K, na leto. S tem bi županstva k ristila v prvi vrsti sama sebi, kajti zave]1 je prihranil s tem že ogromne svote boi niških stroškov, ker sprejemal je tudi obolela dekleta v svojo skrb. Zdravi jih redoljubni g. dr. Martinis brezplačno in sdra< vili dobivajo tudi po znižani ceni. Dobrote človekoljubnega zdravnika pa zavod na bode smel zlorabiti, pač pa bode njegovi dolžnost, ko pride do nekega imetja, da* ga vsaj deloma odškoduje. Kake stroške bi toraj imele občm?, ako bi mi taka obolela dekleta pošiljali v javno bolnišnico, kjer ne le, da nimajo za drsgi denar iste postrežbe, pač pa jih še žalijo v najsvetejših čutstvih. — To bi bil toraj materijalni dobiček občinam, kaj pa naj rečemo v moralnem in narodnem oziru? To se ne da popisati, in to vedo najboljše naši nasprotniki, zato pa taka gonja proti zavodu. Oni dobro vedo, da, ako pridobe naše žene zase, da jim pojde vse gladko izpod rok. Kdo-li jd potujčil nebroj našega življa v Trstu, ako ne naša slovenska mati? Oni jasno vidijo, da, ako se naša žena v Trstu zbudi, da jim je odklenkalo za vselej. Oni vidijo, da njih narodnost sloni v naših potujčenih ženah, oni torej vidijo to, kar naši slovenski možje svojej zaslepljenosti nočejo videti, da preti pogin narodu edino le od strani naše slovenske žene. Potujčena ona potujčil* bode tudi svoje otroke, zavedna žena zgojila bode ta krepki naraščaj, njih gnjila kultura ne pride do živega. Vzdra mite se torej slavna županstva in drugi rodoljubi, ter prihitite nam na pomoč, da rešimo našo žensko mladino. Zmagoslava. . Dnevne vesti. V Ljubljani, 23 februvarja — Osebna vest. Ravnateljem učita IjiŠča v Celovcu je imenovan g. Josip Schumeisteir, doslej profesor na učiteljišču v Solnogradu. Slovenskega jezika seveda ni zmožen! — Kako klerikalci volilce sleparijo . . . Škofov list, umazani »Slovenec«, si je postavil nalogo, oblatiti občinski svet na vsak način m za vsako ceno, in začel je zoper obč. svet in zoper župana ostudno vojno, v kateri so mu služila ko* sredstvo samo laži, sumničenja, natolcevanja in druge infamije, kakršnih so zmožni samo šenklavški gadje. Najbolj je vpil zaradi elektrarne, češ, da ima in-žener Wagenführer še 25.000 K dobiti, da pa jih nikakor ne more dobiti, dasi Ima na magistratu tudi svojo kavcijo. »Slovenec« je to vse pozitivno trdil in sploh nastopal tako, kakor da ga je inžener Wagenführer sam informiral. Magistrat je na to lažnjivo natolcevanje duhovniškega lista poslal »Slovencu« uradni popravek v katerem je bilo obrazloženo, da je znašala Wageführerjeva tirjatev po kolav-daciji, ki sta jo izvršila gg. nadinžener Anton Klinar in inžener Ivan Sbrizaj, to ki je bila v javni seji obč. sveta dne 8. novembra 1899. potrjena, le 15.369 K 86 v. in da je Wagenführer na račun te svojo Dalja v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 45, dn6 23. februvarja 1901. tirjatve prejel že 18.816 K 50 v., tako da dolžuje Wagenführer — ker znaša njegova kavcija 3171 K 88 v. — občini še 274 K. 76 v. — S tem magistratovim uradnim popravkom je bilo razkrinkano lopovsko pisarjenje škofovega lista v tej zadevi. Toda »Slovenčevi« gospodi se je zdelo, da bi se mogel vendar še kovati kapital iz nje. Kar hudo je bilo tem ljudem, da bi se morali umekniti in s tem priznati, da niso imeli prav nikake dejanske podlage za svoje ostudne napade. Računali so, da jim pojde inžener Wagenführer na roko in vsled tega so pooblastili svojega »laufburscha«, da mu piše. Res je dobil inžener Wagenführer naslednje pismo: »Euer Wohlgeboren! In Folge eines uns vollkommen zuverlässig scheinenden Berichtes haben wir in unserem Tagblatte »Slovenec« vom 5. d. M. eine Notiz veröffentlicht, deren wörtliche Uebersetzung wir Ihnen in /1 beilegen. Wir erhielten nun vom hiesigen Stadtmasrjstrafe eine amtliche Berichtigung, deren Uebersetzung wir uns in .2 beizuschliessen erlauben. Da uns die Angelegenheit selbstverständlich interessirt, erlauben wir uns die höfliche discrete Anfrage, ob unser Zeitungsbericht oder aber die magistratliche Berichtigung dem wahren Sachverhalte entspricht. Es ist selbstverständlich, dass wir Ihre gefällige Antwort mit entsprechender Discretion hehandeln werden, da uns nur daran liegt, der Sache auf den Grund zu kommen, womit sich auch Ihr Interesse decken dürfte, da die publi-cistische Behandlung Ihres Falles Ihnen am ehestem zum erwünschten Erfolge verhelfen wird. Ihrer gefälligen, baldmöglichsten Antwort entgegensehend zeichnen wir hochachtungsvoll — für die Redaction des »Slovenec« — Ivan Štefe — Laibach, 0. Februar 1901.«. — To »Slo-venčevo« pismo je moral Stefe bržčas zategadelj podpisati, da bi se duhovniki mogli nanj izgovarjati, ako bi ta stvar prišla na dan. In vzlic temu, da se je v tem pismu diskretno prosilo »pojasnil«, je stvar prišla le v naše roke in zajedno in-ženerja Wagenführerja lastnoročno pismo z dne 20. t. m., v katerem je rečeno »Ich beehre mich ergebenst mitzutheilen, dass ich mit Niemand über die Angelegenheit der Gemeinde Laibach weder schriftlich noch mündlich gesprochen habe und diene als Beweis beiliegender Brief (Šte-fetovo pismo), auf welchen ich nicht reagirte.« Ti pismi sta dokaz, kako nizkotne lopovščine uganja »Slovenec«. Šte-fetovo pismo priča: 1. Da »Slovenec« ni imel nikake dejanjske podlage, nikake zanesljive informacije, ko je napadal župana in občinski svet, nego je vedoma natol-ceval in obrekoval, da bi občinstvo naščuval zoper občinsko upravo; 2.) da je bil pripravljen postaviti se v službo svojega podjetnika in žurnalistično podpirati, vsako njegovo, še tako krivično tirjatev, da bi le mogel hujskati in ščuvati in slepiti občinstvo, pa naj bi imela občina tudi še tako škodo. Tu jih imate zdaj v celi njihovi nagoti te »Slovenčeve« poštenjake, tu spoznate, kaki ljudje so zbrani v klerikalnem taboru, kaki ljudje stezajo svoje umazane roke ob občinski upravi. — Vencajz in Šusteršič — rešitelja Ljubljane. Sooči sa je L.ubljana zopet jedenkrat prav od srca smejala na troske ura. Šus eršča in njega po vsa vrednega bratca Vencajza. Razglasila sta v .Slovencu', da je vlada valed njiju intervencije ustavila iztir je vanje Potresnih posojil. Poštenjaka Šusteišič in Vencajz postopata pač kakor dva prava komedijanta in delata za svoji osebi tako umazano reklamo, da bi se je sramoval vaak dostojno misleč človek. Iz potresnega posojila, ki je za Ljubljano življenjsko vprašanje, bi rada kovala za se m za svojo stranko pohtičen kapital in si lastita s frivolno brezstidnostjo zasluge, tiasi sta doslej občnemu blagru samo ško dovala. Rada bi vprizorila nekako komedijo, ki spominja na manipulacije, ki so se fcgodilt v ,Gospodarski zvezi" z žlindro in v .Vinogradniškem društvu" z vinom. Znano je tema gentlemanoma prav dobro, da so liberalni poslanci z dr. Tavčarjem na čelu ves čas, kar so na Dunaju, trkali po vseh mogočih Ministrstvih, da so posredovali na vseh koncih in krajih, da so °dločilnim možem dan na dan Pojasnjevali položaj Ljubljana, ii kratka, da so vse svoje moči posvetili tej sadevi, a vzlic temu se predrsneta Šusteršič in Vencaja razglasiti, da je vsled njiju intervencije vlada ustavila iztirjevanje posojil, da je torej njiju zasluga kar se je doseglo. Tako za morejo postopati pač le prav navadni komedijanti, ki mislijo, da je prva stvar drž. poslanca, da nameče ljudem p e skavočiinda občinstvoz lažnji-vimi poročili vara, kako sta mogla Šusteršič in Vencajz — intervenirati, se lahko razvidi iz tega, da nimata n i k a-kega materijala v rokah, da torej sploh reelnega nič nista mogla ministrom povedati, mej tem, ko je župan Hribar zbral najnatančnejše podatke in izkaze o ljubljanskih razmer*h, katere je izročil dr. Tavčarju, tako da je ta mogel pri ministrstvih vse drugače podpreti svojo zahtevo, kakor Vencajz in Šusteršič, ako sta ta dva sploh kaj intervenirala, kar pa še ni dokazano. V očigled temu je pač naravno, da se je vsa Ljubljana včeraj krohotala Šusteršič - Vencajzovemu komedijanskemu telegramu , v katerem se proglašata kot rešitelja Ljubljane in delala Šale. Dosegla &ta s svojim telegramom ravno nasprotje tega, kar sta nameravala. Vsak človek pravi, da bi se tistemu, ki bi verjel, da se je vsled Vencajzove in Šu3teršičeve intervencije ustavilo pobiranje potresnih posojil, morale krave smejati in teleta nad njim zjokati. — Shod trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko, bode, kakor smo že na zuanili, jutri dopoludne ob 10 uri v ,M- so nein domu". Z ozirom na važnost cele akcije, ki ae sproži, je pač pričakovati mnogoštevilne udeležbe. — „Nasa Stražs". V .Eiinosti" je pricbSil gosp. dr. Grtgorin v zadevi .Naše Straže" zanimivo pojasnilo, iz katerega je posneti, da je .Slovenec* tudi v tej stvari ostal sam sebi zvest, to se pravi, da je lagal Iz tega pojasnila se vidi, da se je kme tijaka družba za tržaško okolico obrnila za pomoč, se ve denarno pomoč, do .Naše Straže" v avrho ustanovitve ribiškega društva, a še do danes ni dobila odgovora. Ko je .Edinost" to konstatirala, zarjul je .Slovenec nanjo, ČeS, dr. Brejc je kot tajnik .Naše Straže" hotel začeti akcijo, a ko je šest mesecev po prošnji kmetijske družbe izvedel, da pravila za ribiško društvo izdeluje dr. Gregorio, je vse opustil. Da je .Slovenec" tu fivindlaril, se vidi iz tega, da je kmetijska družba za tržaško okolico prosila .Našo Stražo" denarne podpore, .Naša Straža" pa pravi, da ni odgovorila, ker je dr. Brejc izvedel, da izdeluje dru štvena pravila dr. Gregorin, prav kakor bi bila kmetijska družba prosila pravil in ne denarja! No, sedaj je dr Gregorin sam pojasnil, da ni nikdar dobil naloga sestaviti pravila S tem so jo .Slo-venčevci" zopet dobili po zobeh. — .Slovenec", ki čuti, kak škandal je za njegovo stranko, da je pustila .Našo Srražo" umreti, je sinoči zopet poskusil odvaliti od sebe krivdo. Seveda, laže kolikor more. Rad bi utajil, da so klerikalci našo stranko iz društva ven vrgli. Ne zdi se nam vredno, da bi še jedenkrat pogreli takratno impertinentno postopanje dr. Šusteršiča in njegovih pristašev, dovolj je, ako omenimo, da je vsled tistega za našo stranko žaljivega postopanja izstopil iz odbora župan Hribar, ki je bil silno vnet za .Našo Stražo". — Sicer pa ni vredno se prepirati o tej stvari, kajti dr. Gregorin ima popolnoma prav, ki pravi v svojem po jasni'u, da skuša .Slovenec" s tem uhajanjem na stranska pota le odvrniti pozornost od Šuateršičevega izdajalskega postopanja na Dunaju- — Galsntni škof. Minolo soboto smo sporočili, kar so z veliko radostjo raznašale katoliške gospodične, da je namreč škcf Bonaventura za ples v .Meščanskem klubu" daroval šopke. .Slovenec" je o tem molčal do četrtka. Šele ta dan se je oglasil s odgovorom, a z jako previdnim odgovorom, češ, na naši vesti je samo toliko resnice, .da so bili šopki res jako lepi, naročil jih pa ni Škot ampak neki gospod, ki ima sicer ravno tako ime, kakor naš knezoakof, ki pa niti njegov sorodnik ni". — To je res — spretno povedano! Škof ni šopkov naročil, — da paškoftehšop kovni plačal, tega .Slovenec" ne trdi. S tem mislimo, da je dovolj povedano in ni trate iskati, kdo je tisti slamnati mož, za katerim je .Slovan so" Škofa skr iL Nekaj bi pa le Ae radi vedeli. .Slovenec" je svoj odgovor priobčil, ko je bil škof na Dunaju in ne dokler je bil v Ljubljani. Zdaj nas pa zanima, Ce se je zlagal s vednostjo njegove knezoškofje milosti ali na svojo roko? Sicer bo pa morda le prilika, da povemo kaj več zanimivih stvarij o življenju v .Meščanskem klubu", kjer se de bele mamice dolgočasijo, dočim se meščanske gospodične bridko jokajo, kadar jih stariSi silijo, da morajo iti na te .veselice". — Vinogradniško društvo na Olin-cah, ta dika vseh katoliških gospodarskih naprav, se kar ne more odvaditi tihotapstva. Ravno tiste dni, ko smo naznanili, da mora to katoliško društvo zaradi lani storjenega velikanskega tihotapstva plačati 1000 kron kazni in 2134 kron 79 vinarjev užitnine, ravno tiste dni se je zasledilo v tem vzglednem društvu državnega poslanca Ven ca j za novo tihotapstvo. Društvo je namreč skrivaj, in ne da bi izpolnilo postavne predpise, vkletilo neko množino vina, ali užttninska oblast je tudi temu novemu tihotapstvu prišla na sled. Ž vio! — Šusteršič v agitaciji. Iz Maribora se nam piše, da je bil dr. Šusteršič dne 19. t. m. tam, in da je hodil od Poncija do Pilata ter intrigiral proti poslancema Ro-biču in PIoju. Pri tej priliki je tudi trdil, da sta se onadva izneverila programu, na kateri sta bila voljena, dasiravno vsakdo vä, da je to gola laž. — „Domovina" — tožena. Pod za-glavjem „Dr. Johann Šusteršič' poroča , Domovina": Pepelnično sredo imeli smo v uredništvu in tiskarni h šao preiskavo. Iz dotičnega pismenega povelja smo zvedeli, da toži .Domovino'' „Dr. Johann Šusteršič aus Laibach". Temu možu je „Slov. Narod" povedal že take v obraz, ne da bi se bil ganil, da je bilo misliti, njegova koža je debela liki slona. A temu ni tako. „Domovino" je začel tožiti za pravo malenkost, ker mu je bilo znano, da je Celje za Slovence „fremdes Gebiet", kjer je bil naš urednik vselej obsojen, in misli poskusiti tudi on svojo srečo. Do svidenja I — Blamirani župnik in njegova priča. Iz Velicih Lašč se nam piše: Pri tukajšnjem sodišči se je vršila 22. t m. kazenska obravnava. Tožil je naš g. župnik tukajšnjega domačina Ivana Žlindro radi žaljenja časti. Kot farovSka priča nastopil je velemogočni naš .mežnar" Gregor, ki je pred nedolgim časom ponujal v .Slovencu" 100 K tistemu, ki mu dokaže, da zvoni poldan pol ure preje ali pol ure pozneje. Ta matador ovadil je tudi celo zadevo g župniku. Prisegel je pri obravnavi na vse, kar je bilo v ovadbi navedenega in prinesel s seboj popisan ves dogodek in mogočno bral, kar je imel spisanega. D uga toženčeva priča izpovedala je pod pri sego ravno nasprotno, vsled česar je bi toženec oproščen. Kdo ima zdaj prav, kaj mislite, g. župnik? Oba menda ne. Prevideti pa morate, da mežoarji vendar-le še niso bogovi, da bi čudeže delali. Pri obravnavi pogrešalo se je prav močno tukajšnjega .advokata Jurija", ki sicer ne zamudi nobene obravnave, ker navadno nastopa kot posredovalec mej strankami. Zadržan je bil gotovo vsled obilega posla pri snovanji gospodarske zadrege, katera se nam je pred par doevi v .Slovencu" slovesno napovedala in se je znani dopis nik obregnil pri tej priliki tudi ob liberalne trgovce. — Čudovita modrost štajerskih ursdov. Iz Ptuja se nam piše: Kako de lajo štajerski, osobito poliričai uradi, kaže naslednji slučaj: Dne 14. febr. lanskega leta umrl je v Arko na Tirolskem, ptujski trgovec g. Matija Nemec, znan narodnjak iz ljutomerskega c kraja. Testament delal je vpričo svedokov, ki so bili rojeni Italijani in niso bili popolnoma vešči nemščine, v kateri je pokojnik govoril. Ali razumeli so svedoki vendar natančno, da je pokojnik zapustil svoje premoženje za .stipendi per študenti poveri — soltanto del distretto di Luttenberg". Ob enem pa je govoril o gimnazija Jasno je torej kot beli dan, da je hotel pokojnik zapustiti premoženje v ta namen, da bi ae napravili iz njega ustanove aa gimnazijce is ljutomerskega okraja. Kompetentne oblasti osobito gla varstvo ptujsko in finančna proknratura pa sta najprej takole modrovali: Premo- ženje je zapuščeno za gimnazij v Ljutomeru, ker pa tam ni gimnazija, je gotovo mišljen nemSki gimnazij v Ptuj i. Ker pa se je to vendar nekam pri finančni proknraturi sumljivo zdelo, jeii so z nova poizvedovati in ljutomersko gUvarstvo, znano po svojih duhovitih ide.ah jo je .pogruntalo" tako, da to mora biti brez-dvomno tista enorazredna realka v Ljutomeru, katero je pokojni dr. Gjttweis (sicer mož blagega spomina) ustanovil in katera je vsljed vpliiva ljutomerske občine obsojena na večno kiljavost. Na ta način naj bi se torej zabranilo, da ne bi kakšen ubog slovenski študent iz ljutomerskega okraja dobil sredstev za gimnazijalno izobrazbo. Tisto premoženje pa naj bi pripadlo tej ljutomerski realki, na kateri še nikdar nobenega štipendista ni bilo in ne bo. Zares za naše politične urade trebalo bi nekega posebnega sredstva, da bi se jih spravilo na boli So pot. — Porotno sodišče v Mariboru. Za prihodnje zasedanje porotnega sodišča v Mariboru, ki se začne 11 marca, sta mej vsemi izžrebanimi porotniki samo 2, reci dva Slovenca, in to v okrožju, v katerem sta dobri dve tretjini prebivalstva slovenske narodnosti. Zaačilno je, da od izžrebanih porotnikov jih pride na Maribor 15, na celo obširno dravsko polje pa nobeden! — Ni res! .Eiinosti8 se poroča: V raznih listih čitamo, da je tržaški magistrat naštel v Trstu do 27.000 Slovencev! ko vem samo jaz za 14 družin, ki niso še nikjer vpisane, in ki so vse slovenske! Da se ne poreče, da lažem, hočem povedati naslove E/o jih: V hiši štev- 310 na Istrski cesti je 7 (reci sedrm) družin, ki niso vpisane! V hišah g Stanka Godine na Vrdeli je 5 (reci pet!) družin kakor zgoraj in v ulici M jI m piccolo št. 1, sta dve družini, ki nista š<4 vpisani! Računajo povprečno vsako družino 8 pet ga« vami in ako prištejemo še onega našega rojaka, katerega slučaj ste objavili v sredo — imamo 71 duš slovenske narodnosti, ki niso nikjer zapisane! A to je samo nekaj, kar je meni znano! Bog sam more vedeti, koliko je takih družin! Na Opčinah je samo pet Lahov, ali jaz sem radoveden, da li so tam našteli tudi kaj — Slovencev! Kakor vidite, je neresnično vse, kar se piše o številu tržaških Slovencev, ker, dokler nas niso našteli — ne morejo vedeti, koliko nas je !!! — Slovensko gledališče. Jutri, v nedeljo, 25 t. m, poje se zadnjikrat Wagnerjeva opera .Lohengrin". Da predstava ne bo tako dolgo trajala, kakor so dosedanje, črtalo se je v IL dejanju nekaj mal h odstavkov. Ker bo najbrž preteklo več let, preden .Lohengrin" zopet pride na slovenski oder, opozarjamo prijatelje lepe glasbe, da se udeleže) te predstave V torek igrala se bo prvikrat narodna igra .Deseti brat*. To je drugi Jurčičev dramatizirani roman. Kakor vedno z največjim gledališkim in literarnim vspehom igrane „Rokovnjace", je dramatiziral tudi ..Desetega brata" g Fr. G o v e k a r. Nadejati se je, da se mu je posrečilo tudi to drugo pot iz najslavnejšega Jurčičevega romana ustva-variti narodno dramo, ki se bo z veseljem igrala in — gledala Glavne ulog* so v rokah prvih dramskih moči: gg. Dubrovol-nega, Verovška, Drjla, Danila, Orehka, Šte-finca, Boleške, ter gdč. Rüokove in g. Danilove Pripravlja se tndi Verdijeva opera »Ples v maskah" in Öajkowakega opera .Pikova dama". — Sinocnja predstsva „Lohengrina" ie v celoti zopet prav lepo uspela. Zbor je je bil boljši kot zadnjič, solisti pa so se odlikovali vsi brez izjeme. Zlasti gosp. Tit Olszewski je pel in igral izborno ter vseskcz umetniško. .Lohengrina", ko on, še ni bilo na našem odru. Občinstvo si je osvojil s svojim lepim petjem docela ter mu je bila zato poklonjena prekrasna velika cvetlična lira in Še drugo darilo. — Odborova seja slov. umetniškega društva j« danes večer ob polu 9. uri .pri Roži*. Ker so se iz Zagreba došle umetnine razposlale že vsem posestnikom, jo treba od bom urediti še rasna važna vprašanja, ki so v sveži s to II. razstavo slov. umetniškega društva. Pri tej priliki apeliramo vnovič na narodno občinstvo, naj podpira društvo najidealnejše s vrhe s tem, da pristopi med društvene podporne člene. — Muzejsko društvo za Kranjsko bode imelo pr hodnji ponedeljek ob 6 uri v / muzeja v bralni sobi občni sbor, na kar as p. n gg. člani s tem opozarjajo. — Pevskega društva „Ljubljsne" člani opozarjajo se na jutrajšnji redni občni zbor, kateri se vrši točno ob 2. ari popoldan v restavraciji .Narodnega doma" po običajnem vsporeda. — Posliksnje trnovske cerkve v Ljubljeni. Lepo prenovljena cerkev v Trnovem bode po izredni ljubezni za cerkveno Umetnost g župnika Vrhovnika dobila tudi v svojih notranjih delih primerno umetniško okrašenje. Cerkvev bode poslikana po domačih umetnikih. Kakor se nam poroča, se je izročilo namreč izvršitev figu-raličnega dela poslikanja g. akad. slikarju Iv. Groharju, ornamentalni pa g. akad. slikarju Mat. Strnenu. Oba slikarja sta člana slovenskega umetniškega društva v Ljubljani. Končna pogajanja se še više. — Družbe sv. Cirila in Metoda naj-mlaja ženska podružnica za .Trbovlje in okolico" se je dne 13. t. m. ustanovila Predseduje ji gospa Ana Dimni-kova. — Bog živi našo novo upapolno podružnico! — Slovenskega pisninskege društva radovljiške podružnice občni zbor bode četrtek, dne 28. t. m., ob 2. uri popoldan v salona g. V. Hudovernikove restavracije s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo od borovo. 2) Volitev novega odbora, 3) Razni nasveti in predlogi. Ob nezadostni udeležbi vrši se občni zbor, po društvenih pravilih, eno uro pozneje, ne oziraje se na število navzočih členov. — Sežanski oestnl odbor je izvolil svojim načelnikom deželnega poslanca g Antona Muha v Lokvi, njegovim namestnikom pa gosp. Andreja Kooijana, župana povirskega. * — Regulscijs učiteljskih plač v Istri. Zakonski načrt zastran uredbe učiteljskih plač, ki ga je sprejel deželni zbor istrski v svojem zadnjem zasedanju, ni zadobil cesarjevega potrjenja. Kakor poročajo italijanski listi, pride ta načrt, ki pa se bistveno premeni, v prihodnjem zasedsnju deželnega zbora, meseca aprila, zopet na razpravo. — Ogromen morski volk. Iz Trsta poročajo, da je Lloydov parnik .Almissa" pripeljal ogromnega 500 klg. težkega morskega volka. Najtežji, doslej ujeti morski volk, je tehtal bije samo 63 klg. * Štrsjk v „Nsr. divadlu". Češki deželni odbor je sklenil, da angažuje novo osobje za orkester in zbor. Izmej štrajka-jočih godbenikov se je uklonilo vodstvu gledališča le 13 oseb. * Milsn dobi spomeniki Po srbskih mestih nabirajo prispevke za spomenik pokojnega razkralja Milana. V Nišu se je baje nabralo že nad 10 000 dinarjev. Srbski listi poročajo, da se tudi vsa apanaža Milana, katero bi bil dobil letos, t. j. 360000 frankov, porabi za spomenik, ki se postavi Milanu v Belemgradu. * Zopet dva I Porotno sodišče v de' partementu Basses Pyröuces je obsodilo te dni abbeja Fangasa, nadzornika gimnazije v Oloronu, radi posilstva in drugih ne-nravnih činov na dosmrtno prisilno delo. Brata krščanskih naukov Gniranta pa radi podobne nenravnosti na 201etno prisilno delo. Oba ta dva duhovnika sta pa, predno so ju prijeli pobegnila; zato sta bila obso jena in contumaciam. * Bankeroten ssmostsn. Benediktinski samostan v Rimu, v katerem je 28 angleških plemkinj, je bankeroten. Premoženje jim je opravljal angleški prelat Mar-kwinaldo Kambler, ki je bil nunam tudi spovednik. A ta je napravil dolgove, ki so presegali dva milijona lir. Zapravljal je denar na najneumnejši in najbrezvest-nejši način. Nune so prosile Vatikan za pomoč, a niti odgovora niso dobile. Vsled priganjanja pa se je končno začela preiskava. Prelat je odstavljen, a nune so ob ves ime-tek in samostan se proda dražbenim potom. * Tragična usoda ženina. 25 letni uradnik kmetiške posojilnice v Slanem na Češkem, g. Josip Doucha se je nameraval v soboto, 16. t. m. poročiti z gdč. Holu-bovo. V četrtek se je peljal v Pardubice, od ondi pa je šel v petek zjutraj peš v Hrochov, da povabi in vzame seboj na svatbo svoje stariše. Ali pot je bila čim dalje slabša, mraz vedno hujši. Doucha je omagal, sedel in zaspal. Ko se je zbudil, je čutil, da so mu zmrznile roke, noge in nos. Hoditi ni mogel več in bil je toli slab, da ni mogel niti poklicati nekega moža, ki je šel blizu mimo. Ob 11. ponoči pa se mu je posrečilo, sprožiti si revolver v svoje prsi. V soboto zjutraj so ga našli nezavestnega ter ga prepeljali v praško bolnišnico, kjer je umrl. * Zverski oče in tsst. V češkem mestu Rozmitalu je storil 801etni starec Jos. Brda, bivši župan, strašen zločin. Ponoči je napadel svojega sina in njegovo ženo, ko sta spala ter jima s sekiro razklal glavi. Potem je skočil v vodnjak ter se utopil. Morilec je bil velik pijanec ter ni imel nikdar dovelj denarja. * Klub ločenih žen se je po tri mesece trajajočih posvetovanjih na Dunaju ustanovil te dni z imenom .Humanität". Pravila so že potrjena. Znak članstva je srebrn prstan z vrezano besedo .Humanität, člani morejo biti le ločene ženske. Namen društva je take ženske podpirati. * Troje srečnih šivilj. Pri žrebanju dunajske sirotinake loterije, ki je bilo ob javljeno 20 t m., je pripadel glavni dobitek v znesku 20.000 kron trem siromašnim šiviljam, ki so skupaj kupile za 1 K srečko štev. 17386 * Orožen zločin. .Obzor" poroča: 21. t. m. se je zgodil v Sibinju (Kot Brod) zločin, kakoršen se pač dogaja redko na svetu. Josip Zulič. 38 let star, je zaklal z nožem svojo ženo Rozo. Ko je vso raz-mrcvaril je zaklal še troje svojih otrok: 8letno Zjfko, 61etnega Bogdana in 3tetnega Dušana Nato je poklal svojo govejo živino: kravo, telico in tele, nato še mačko in psa. Ko je poklal vse kar je bilo v hiši, je šel k orožništvu ter se javil, izročivši nož, s katerim je klal. Povedal je, da ga je hotela žena zastrupiti. Morilec baje ni blazen. * Spečo ženo je zsdavll v Tovar-niku kmer, Milan Hadžid v noči 13 t. m. Stano Hadžid so našli 14. t m. mrtvo v postelji in zdravnik je dognal, da je zadavljena. Omožena je bila komaj 4 me soce. Mož je umor priznal ter dejal, da je zadavil ženo iz sovraštva, katero je občutil do nje od 1. dne svojega zakona Takoj se jo je hotel iznebiti. Končno je sklenil, da umori njo in sebe, a izvršil je le prvo. * Rsdi kroksnja se je ustrelil. Dunajski prekajevalec Miha Mechtler je imel prav lepo prodajalnico ter je živel deset let srečno in zadovoljno. Bil je že precej premožen. Na pustni ponedeljek pa je .napravil plavo" ter je krokal ves dan in vso noč. Če dela Človek in se trudi vse leto, zakaj bi si ne dal počitnic vsaj enkrat v letu!? Tako je mislil Mechtler in krokal po kavarnah in gostilnah. Ko pa je prišel domov, je zapazil, da mu je izmaknil nekdo 600 kron. To ga je tako potrlo, da je bil dva dni ves obupan. Včeraj zjutraj pa je šel v klet ter se ustrelil. , * Izvrsten odgovor. .Gazetta di Ve-nezia" je obiavila sledeči pismi: Slikarju Dali' Occa Bianca v VeronL — Trst, 12. januvarja. O njeni gospod ! Prosil bi Vas za veliko uslugo in upam, da mi mojo smelost oprostite. Nabiram razglednice in bi bil jako počeščen, ako mi pošljete razglednico s svojo izvirno slikarijo. Ta raz glednica bi bila pač najlepši komad moje zbirke, kajti Vi bi bili prvi, ki bi mi napravili tako veselje. V prijetni nadi, da razglednico dobim, se Vam zahvaljujem že za naprej ter sem... (Podpisan je bil neki tržaški .mecen" umetnosti.) Odgovoril je nato slikar takole: Nabiram bankovce za 1000 frankov in bi bil jako počeščen, ako mi pošljete bankovec za 1000 frankov s svojo izvirno slikarijo. Ta bankovec za 1000 frankov bi bil pač najlepši komad moje zbirke, kajti Vi bi bdi prvi, ki bi mi napravili tako veselja V prijetni nadi, da bankovec za 1000 frankov dobim, se Vam zahvaljujem že za naprej ter sem... * Buri in angleški ujetniki. Neki ho-landski list je dobil is Transvaal a sledeče poročilo: Včeraj sem se srečal z angleškim vojakom, ki je bil že trikrat ujetnik Borov. Pripovedoval je, da Buri svojim ujetnikom slečejo uniforme, jim vzamejo orožje in prtljago ter jih pošlejo potem nazaj v an gleški tabor. Buri imajo navado, da ujetnikom razlože, kako krivična je vojna Angle žev proti barskima republikama. Omenjeni vojak je dejal, da so bili vsi angleški ujetniki prepričani, da imajo Buri prav. In sedaj je dotični angleški vojak, kakor tisoč in tisoč drugih, pripravljen, da se da ujeti, steči in poslati nazaj še četrtič! * Bellgrajska novice. Listi — srbski in ogrski — poročajo čudne vesti iz Bele-gagrada, ki so pa neverjetne, da more Človek sumiti, da jih je raztrosil madjarski lažniiv reporter. Srbski ministri so se baje v neki restavraciji stepli ter se ometavali s kozarci Srbija je sklenila konvencijo, pod katero sta podpisana Aleksander in M lan. V slučaju vojne bi imel Mdau v avstrijski vojski mesto maršala, ter da je bil sedaj kot tak v Krošedolu pokopan. Govori se, da je kraljica Draga mrnolo nedeljo porodila sina, a da mora to dej it/o ostati tajno, ker se je primerilo dokaj prezgodaj. Govori ae, da se je kralj Aleksander stepel (!) z ministri, da vlada med kraljem in kraljico razdor, ter da pride kraljica Natalija v kratkem v Bebgrad. * Krvav zločin pred sodiščem. Pred napoljskim porotnim sodiščem je stal neki Jakob Simesti, po poklicu biserar. Bil je obtožen, da je v listopadu m. 1. zaklal gostilničarja Antona Negrinija, čegar hčer je imel za ljubico. Simesti se je branil s trditvijo, da se je z Negrinijem spri ter da ga je zaklal v samobrani. Ko je odredil sodnik med obravnavo majhen premor, je skočila k obtožencu njegova ljubica ter mu pljunila v lice. Med tem ko so stražarji odstranjevali dekleta, je planil na Simestija njen brat ter mu zarinil v srce nož. Obtoženec je izdehnil dušo na mestu. * Koliko pojedo Američani. V New-yorku so sedaj mo lernt „beefsteak dinners", na katerih se poje* nečuvene mase mesa. Smith, dedič 16 miljonov, je izdal nedavno sa tako večerjo nič manj nego 200000 mark. Samö za cvetlice je plaval 40 000 mark. Meso se meči prej več tednov v ledu, potem speče in servira s surovim maslom, jeguljami in zelenjavo. Neki Patrick Divver je pojedel ta večer — 14 angl. funtov govedine. V ,Mohican Clubu' pa so pojedli 8000 funtov mesa. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 23. februvarja Včerajšnji „Slovenec" je priobčil telegram, ki J pravi, da je vlada vsled posredovanja dr. Šusteršica in Vencajza ustavila iz-tirjevanje potresnega pcsojila. Ta notica je smešna reklama za Šusteršica in Vencajza. Če sta ta dva pri vladi kaj posredovala, ni znano. Nasprotno I je pa resnica, da so vsi liberalni slo- j venski poslanci z dr. Tavčarjem na i čelu že več dni sem neprestano delo- | vali pri vladi v ta namen, in jim je j vlada dala najobsežnejša pojasnila ] glede te zadeve ter jim za trdno ob- j ljubila, da za sedaj ustavi iztirjevanje. Liberalni poslanci tega niso publicirali, ! ker hoče dr. Tavčar na nedeljskem i shodu .Trgovskega in obrtnega dru- S štva" vso stvar popolnoma in pravično pojasniti Usiljivi način, na kater sku- j šajo klerikalci zase izkoriščati to stvar, -ki vendar ni strankarska zadeva, j ampak pri kateri se gre za občno j korist, je stvari sami, je prebivalstvu j na največjo škodo. Dunaj 23 februvarja Tudi današ- j nja seja poslanske zbornice se je za- j čela z velikim viharjem Provzročila ga j je interpelacija nemško radi kalnih po- j slancev Eisenkolba, Steina in to- j varišev. V tej interpelaciji vprašajo, za- 1 kaj je ljubljansko sodšče konfisciralo brošuro o moralni teologiji sv. Liguorija, češ, da se je v Nemčiji doprinesel pred sodiščem dokaz, da sv. L guori res to uči, kar navaja ta brošura Prezident se je na prošnjo duhovnikov včeraj trudil, da bi Eisenkolb umaknil to interpelacijo, ki je bila že tiskana Skliceval se je na to, da jo je izročil podpredsedniku Pradeju v cenzuro, a ta je ni hotel cenzurirati ter jo kar dal v tisek. Začetkom današnje seje je pre zident rekel, da pride ta interpelacija v tajno sejo. Wolf je na to začel razgrajati in upiti Njegovi somišljeniki so ga podpirali, zahtevajoč, naj se interpelacija čita v javni seji, da bo svet spoznal to brošuro. Wolf: .To je morala katoliške cerkve. To je navodilo za duhovnike, kaj naj žene in dekleta pri spovedi izprašujejo. Na tako moralo je samo jeden odgovor: Proč od Rima!" Kathrein je s pestjo udaril ob mizo in protestiral proti čitanju interpelacije, rekši, da vse, kar brošura navaja, so gola sumničenja (Wolf: .Le puščajte žene in dekleta k spovedi!") ter protestiral proti takim napadom na katoliško cerkev. Wolf: Proč od Rima! Proč od Rima! V tajni seji je potem grof Dzieduszycki protestiral, da bi se žalila nravnost s čitanjem takih stva-rij, kakor jih obsega brošura. Wolf , je zopet nekaj vmes klical, na kar je pater grof Komorovsky planil nanj in ga hotel udariti, a pater Pastor ga je zadržal. Č i tanje interpelacije je trajalo pet četrt ure. Mnogo poslancev je zapustilo dvorano. Po prečitanju interpelacije se je razvila o njej dolga razprava, v kateri je Eisenkolb izjavil, da se je gibanje .Proč od Rima" mej Nemci uprizorilo iz nacijonaluih nagi- ' bo v. Seja traja še. Bruselj 23. februvarja Iz Krii-"' gerjeve okolice se čuje, da se vplivne osebe trudijo provzročiti mej kraljem Edvardom in prezidentom Kriigerjem sestanek v Flesingu. Ta sestanek naj bi se vršil, ko pojde kralj Edvard v Homburg obiskat svojo sestro, mater nemškega cesarja. Berolin 23. februvarja. Vlada hoče dovoljenja za najetje novega po-' sojila v znesku 100 milijvnov mark za ekspedicijo na Kitajsko. Narodno gospodarstvo. Zanemarjena gospodarska stroka. Spisal A. Žnideršič Zadnji čas. ko se je pri nas na gospodarskem polju le malo pričelo gibati, videli smo, kako bogata zakladov je naša, domovina. Videli smo, koliko gospodarskih strok bi se tuintam dalo upeljati z najboljšimi * uspehi; koliko zaslužka bi se pridobilo, če! bi se naše zastarano in zanemarjeno gospodarstvo kmalo i hotelo urediti naprednim načinom. Kmetijstvo, trgovina, industrija uspe-, vala bi v naših deželah, če bi tu le ljudje bili. ki bi si malo razširili svoje obzorje, ki bi se za napredovanje drugih narodov zanimati hcteli. Za napredno delo je našemu narodu v prvi vrsti potrebna izobrazba. Z dobro strokovno in komercijelno izobrazbo prišla bo tudi podjetnost. Z veseljem opazujemo tedaj, da se naš narod drami tudi na gospodarskem polju; na tem polju ki ga lahko znatno povzdigne v svoji veljavi, ki mu odvzame kletstvo večnega tlačanstva Govoriti hočemo danes na tem mesta o gospodarski stroki, katera je izmed vseh morda najbolj zanemarjena, za katero se pri nas prav po mačehovsko skrbi. Ta gospodarska stroka imenuje se „Cebelarstvo". No .Čebelarstvo" ! Tistih par raztrganih Čebelnjakov po deželi in tistih par kron, ki jih kmet vdobi na leto, vendar ni vredno, da bi se čebelarstvo za važno stroko smatralo. Žilibog da se pri nas na ta način označuje naše čebelarstvo. Slovenci bili smo nekdaj v Čebelarstvu učitelji drugim narodom. Gorenjskega moža, Janša po imenu, pridobila je cesarica Marija Terezija, da je pod njegovim vodstvom osnovala prvo čebe larsko šolo na Dunaju, njega pa imenovala cesarskim učiteljem. Janša je bil priprost mož, vendar veščak v svoji stroki, kot so bdi one čase spUh slovenski čebelarji. Najboljši dokaz njegove zmožnosti je ta, da je pred kratkim izšel nov natis knjig*, katero je spisal — oziroma narekoval Janša. Kakor smo pa zaostali v vseh drnzih strokeb, zaostali, pravzaprav naza dovali smo pa zlasti v čebelarstvu. Kako stopinjo so dosegli drugi narodi, to "js znano os emu, ki le malo pogleda v razvoj naprednega čebelarstva. (Dalje prih.) :i 11111111111111 n milu tj 11 n 11111111111 m in"" Pogori i V pondeljek, dnš 25. februvarjs, ; i ob pol devetih zvečer sestanek J 1 v ..Narodnem domu". Lokal — 5 I druge sobs ns desni strani. I l~ I I III I III ii I I I I I II III III. I I I I I I I I I II I l.l I I 1 ! " «ÖT Dalje v prilogi. TS» Priloga »Slovenskemu Narodu11 žt 45f dn6 83. februvarja 1901. Poslano.*1 Veleslavnemu generalnemu ravnateljstvu c. kr. svstrij. državnih železnic na Dunaju. Dovoljeno mi bodi, veleslavno generalno ravnateljstvo tem potom opozoriti na kričeč ne-dostatek na državnem kolodvoru tukajšnje postaje, 3 mladiče po 30 kg.....sss 90 » *) Za vsebino tega spisa je uredništvo od-fcvorao le toliko, kolikor določa zakon. 122 živih prašičev skupaj .... = 10.200 kg. Na tej toli krivični in napačni podlagi bi bilo torej od skupnega transporta do železniške postaje Buchs na Švicarskem odšteti tudi toliko višjo voznino, ki bi bila skupaj iznašala nič manj nego 662 K 78 h. Ker pa me v očigled vsem temu nikakor ni bila volja, mirno in tiho prenašati take čudne vrste terorizem, moral sem poseči do skrajnega sredstva, da se obvarujem občutljive gmotne škode, ki mi je neizogibno pretila vsled nečuve-nega postopanja slabo podkovanega železniškega uslužbenca, kateremu nedostaja niti najmanj praktičnega smisla in razsodnega preudarka za tako važen in dalekosežen posel. Pod odločnim protestom sem torej v to svrho izrecno zahteval ponovljene klasifikacije oddanega živega blaga na postaji Buchs, o kateri švicarski postaji mi je iz mnogoletne prakse prav dobro znano, da v tem oziru jako rigo-rozno a pravično postopa. Vsled te odločne moje zahteve se je tudi v dotičnem voznem listu na kratko zabeležila sledeča opazka: »Parthei ist mit der hier-ämtlichen Classification nicht einverstanden, daher NachClassification verlangt.« S tem bila je za-me stvar končana na c. kr. avstrijskem državnem kolodvoru, kjer nisem našel posluha in tudi ne svoje dobre pravice, ampak sem jo moral žalibog iskati šele na tuji inozemski postaji — na Švicarskem! In kako sem vendar drav imel, da sem se poslužil skrajno pristoječega mi sredstva v svojo obrambo, kajti ponovljena klasifikacija v Buchsu na Švicarskem je nepristransko in iasno dognala, da je bilo izmed vseh 122 prašičev v resnici samo 5, reci: pet pravih pitancev — prav tako, kakor sem jaz vedno trdil, naglašujoč, da jih je vsega skupaj le prav neznatno številce. Nasproti znani klasifikaciji na tukajšnjem državnem kolodvoru dognala je ponovljena klasifikacija na Švicarskem dejanskim razmeram primerno: 5 pitancev po 170 kg.....= 850 kg 114 mršavih prašičev po 60 kg •= 6840 » 3 mladiče po 30 kg......= 90 » 122 živih prešičev skupaj . . . . =» 7780 kg Na tej povsem pravični in dejanskim razmeram primerni podlagi zadevni skupni transport torej nikakor ni tehtal....... io.aoo kg, ampak faktično samo...... . . 7.480 » dakle manj za celih........ 2.420 kg in tudi voznine za le-ta skupni transport potemtakem ni bilo treba odšteti v mnogo pretiranem znesku...............662 K 78 h. ampak faktično samo...... . 510 » 32 h. torej nanj za eelih........ija K 4< h, beri: Edensto dvainpetdeset kron 46 helerjev — kar gotovo ni malenkost, ki bi se mogla prezirati kar meni nič tebi niči Dokaz vsemu temu železniški list z dnč 3. januvarja 1901. št »19, kateri mi je baš te dni došel iz rok dotičnega švicarskega adresata. Notorično je za prašiče moja tvrdka prva eksportna tvrdka ne le na Kranjskem, ampak sploh v južnih pokrajinah, ki na leto izvaža velike množine tega živega blaga zlasti v Švico in na Nemško. V očigled temu mi torej gotovo ne more biti čisto vsejedno, je-li manipulacija pri oddaji teh transportov s strani v to poklicanih železniških faktorjev zaneslivo pravilna ali ne, kajti ako bi moral vedno tiho in mirno prenašati tako gorostasne nedostatke, kakoršen se je na nečuven način baš pojavil v predstoječe razoblo-ženem slučaju, ako bi torej moral kar pri vsakem transportu zgolj radi čudne kaprice ali nezaslišane površnosti dotičnega železniškega ekspedi-jenta mesto pravih 5 pitancev krivično deklarirati 27 navideznih pitancev ter samo od 22 napačno klasificiranih prašičev plačevati kar za celih 152 K 46 h. nepravilno više zaračunano voznino — no, potem bi s svojo veletrgovino prav kmalu prišel na kant! Da se izognem takim in jednakim eventu-valitetam ter se zajedno umaknem tudi vsem morebitnim nadaljnim sekaturam imenovanega čudaka, preselil sem se za enkrat zgolj iz previdnosti z nakladanjem bodočih transportov na tukajšnji dolenjski kolodvor. Ker pa mi zadevnih transportov s dolenjskega kolodvora na gorenjski državni kolodvor seveda živ krst brezplačno in zastonj prevažati ne mara, bi mi — kakor samo ob sebi umevno — le-ta provizorična preselitev trajno nikakor ugajati ne mogla, ker se mi vsled tega splošni transport vendar kolikor toliko prav brez prave potrebe podraži. V interesu splošnega in neoviranega prometa torej odločno zahtevam, da se s pristojnega mesta navedeni slučaj nečuvene manipulacijske nepravilnosti strogo preišče ter kričeči nedostatek čimprej odpravi tem načinom: da veleslavno generalno ravnateljstvo primerno poučiti blagovoli imenovanega železniškega uslužbenca ter mu zlasti ostro zabiča popolno nepristranost pri izvrševanju službenih dolžnostij, ali pa — ako bi se le ukloniti ne maral — da dotičnika iz službenih ozirov nemudoma premesti tja, kjer se sploh ne klasificirajo prašiči, ampak se navadno nakladajo samo kozli, kakoršne je on tako spretno streljati vajen! Odličnim spoštovanjem (420) Elija Predovič, veletržec s prašiči v Ljubljani. □arila. Druibl sv. Cirila in Metoda so od 7. do 31. februvarja t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: UpravniStvo „Slov. Naroda" 370 K, župnik Ivan Sakser v HotedrSici 5 K, delavsko konsumno druStvo krSČ. socijalistov is nabiralnika 3 K, Sapnik Iv. Tavčar v LeSah 30 K, arh. A. ASkerc v Ljubljani 5 K, na Silvestrov večer v gostilni „pri adrnlenju" v Šiški zbrano omizje 24 30 K, dekan Ivan Murovec v Cerknem 5 K, Alfons Šket v Dramljah sbirko nadučiteljevih gostov 860 K, prti. dr. Iv. Svetina v Ljubljani dar nekaterih Mohorjanov 0 K, Sapnik Fr. Rajöeviö v Grahovem 10 K; občine: Petrovče pri Celju 5 K. KoroSka Bela 10 K, Toplice (Dol.) 30 K, Go-tovlje pri Celja S K, Lancovo 10 K, Podraga pri Vipavi 25 K, Št. Jurij pri Kranju 10 K, Preserje pri Borovnici 20 K, Sv. Katarina nad Triičem 10 K; posojilnice: v Kamniku 60 K, v Litiji 20 K, v Breiicah 20 K, v Žalca 40 K, v Ptuja 300 K; podružnice: v Kobaridu (moSka) 44 K, v Trbovljah 6820 K, v Ljutomeru 40 K, t Vel. LaSicah (ženska) is nabiralnika 16 K, sa Pliberk in okolico 5036 K, v Ajdovščini 55 K, v Gorici (ženska) 100 K. Blsgsjnlitvo družbe sv. Cirila In Metoda. Uprsvnlitvu natega lista so poslali!: Za Prešernov spomenik. Gosp. Fran Wc~ kač, Dvor, Dolenjsko, 11 K 30 vin., nabrala gosp. Vida Borštnik is Hinj pri veselici bralnega društva ,Mir" v Dvora. — Gg. člani prireditve zabav-nega večera z dne 17. t. m. v salona g. Veverja v Lukovici 17 K 78 vin. kot čisti dohodek ter izrekajo tem potom vsem gg. darovalcem, osobito gg. W. Höffern, Berti Kersnik, c. kr. dež. sod. sv. dr. Ivanu Pekolju in c. kr. notarju Janku Rahnetu najtoplejšo zahvalo. — Skupaj 29 K 8 vin. — Živeli! Slovenci In Slovenk« I Ne zibite družbe sv. Cirile in Metode I Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-o vem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K 180. Po poStnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A HOLL, c. in kr. dvorni založnik na DTJNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (8—3) Posebne nntlseptlene lastnosti prvin praikego slamoeesro znosilo iz lekarne B. Fragner ja, e. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, so pogoj sa uspešno zacelitev ran raznih vrst. Mazilo je posebno pripravno, da se pokrijejo z njim rane. ker jih branijo vsacega ©onesnaženja in jih hlade in olajšuje bolečine. To izborno domaČe zdravilo se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah, «lej Inserat! b I (7) «#.*)•• kron znaša glavni dobitek loterije invalidako-zahvalne, ki se izplača v gotovem z 20°/, odtegljajem. Opozarjamo cest. čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno es. naoroo t* 1. So tralnlna; kolesarjev, kakor sa dosego ii ohranitev primernega položaja za tare je Kwis-dov Flaid „znamka kača'' izrednega vpliva. Fro-tiranje je kakor znano po mučnih telesnih delih velike važnosti, učini regeneriranje moči, ter obvaruje škodljivih posledic. Ta dobrodejni učinek se poviša z uporabljanjem Kwizdorega Fluids. Pred Športnim delom uporabljen, stori mišice ter vso konStitucijo odporno in stori moža zmožnega, da prestaja tudi večje Strapace, ter po delu na novo oživi onemogle mišice, odstranjuje čut utrujenosti ter ž njo združene vsakovrstne bolečine, Kolesar, ki gleda na svoje zdravje, bode storil dobro, ako uporablja to izvrstno preskušano sredstvo. Zakonito vpisana Sveto vnoznani ruski karaianskl čaj bratov E. in C. Popoff v Moskvi. varstvena znamka. Najfinejša Dobavitelji veš evropskih dvorov. V izvirnih zavojih se dobivajo v vseh dotiesih finejgih prodaj almcah (2063-21) Dež. gledališče v Ljubljani. 8tev. 76._Dr. pr. 1095. V nedeljo, dne 24. februvarja 1901. Zadnjikrat v sezoni: Lohengrin. Telika romantična opera v 3 dejanjih, besede is glasbo zložil Rikard Wagner. Poslovenil M Markiz. Kapelnik g. Hü. Benišek. Režiser g. J. Nolli. Itigijum n *ijn O 7. vi. — hfefek o Vi*- — I mm p« N. ari. Pri pridititt sodeluje irtoitir il. c. H ti. m. pslki Lupili II. il. t/. Prihodnja predstava bode v torek, 36. februvarja. Prvikrat narodna igra s petjem .Deseti brat". Umrli so v Ljubljani: Dne 19. februvarja: Valerija ArmiČ, učiteljeva hCi, 23 let, Sadeckega cesta št. 11, jetika. Dne 20. februvarja: Angela Lavrencič, vra-tarjrva hči, 1 leto, Tržaška cesta št. 13, pljučnica. — Primož Sever, delavec, 70 let, Reber št. 9, zoženje požiralnika. Dne 21. februvarja: Fran Srzin, Crevbarjsv sin, 9 let, Trnovski pristan št 29, Skrlatica. — Marija Marta Stolfa, uršulinka, 33 let, Kongresni trg št. 17, jetika. — Amalija Prohinar, uradnega sluga žena, 29 let, Tržaška cesta št. 13, jetika. V deželni bolnici: Dne 18. februvarja: Lovro Japelj, aavirafi, 32 lat, prisad. Meteorologično poročilo. V»im» ul «orj.m SMS m. Sr.laji m Umi Mak TM« m. čas opazovanja Stanje barometra v mm i! Vetrovi Vebo 33 33 9. zvečer 7. zjutraj 8. popoL 7411 — 98 si. jvzhodi jasno 7406 —185 al. jzahod megla 7367 - 46 al. jvzhod. ji S Srednja včerajšnja temperatura —9*6*. ser* male: 05*. Dunajska borza dne 33. februvarja 1900. Skupni državni dolg v notah .... 98*40 Skupni državni dolg v srebru .... 98*36 Avstrijska zlata renta....... 117 96 Avstrijska kronska renta 4'/, .... 98'— Ogrska zlata renta 4»/,....... 118 — Ogrska kronska renta 4,/t..... 93 60 Avstro-ogreke bančne delnice .... 1671 — Kreditne delnice......... 879*— London vista.......... 340'of ee, dalje kot prebav« ■J en Je in te- lesno od- *flBuflFQ lekarnarja Piccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža jertje pospešujoče Bredstvo posebno onim, ki trpe na navadnem telesnem ■morajo. RazpoBilja se proti povzetju v Bkatljicah po II. 12 in več stekleniCic. (1368-24) LJUBLJANSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. LETNIK XXI. (1901). Izhaja po 4' t pole obsežen ▼ veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji ▼ se leto 9 K so h, pol let« 4 K 60 b, četrt leta a K 30 h. 10 Za vse neavstrijske dežele 11 K 10 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. „Närodna Tiskarna" v Ljubljani. Prodajalka išče službe. Prevzela bi tudi podružnico. Pisma na: »O. P.« poste reatante 26. t. m. v Ljubljani. (411. Priden ki je dobro izveden v viäjem mlinarstvu in snaž^nja pšena, dobi trajno službo kot ponoeni pomočnik v mojem valjičnem mlinu. Reflektnjoči naj svoje dosedanje službovanje, spričevala ali njih prepise in svoje zahteve pošljejo naravnost meni. Valjični mlin W. Jochmann v Ajdovščini, (386-2) Narodna kavarna. ■■■■■■^■■■■■■S^BSSSSSSSS^BSSSSSSSMBSSSBSMBBSSBMBSSSBBSSBl Y nedeljo, dne 24. februvarja 1.1. KONCERT meščanske godbe. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 kr. K obilni udeležbi vabi z velespoBtovanjam (434) Fran Krapež. t^ounoHcir je iz$la i> drugem natika 19 prc$laue pre$ern6i>e stoletnice deeember5l(a 5teuilk.a »Ljubljanskega Zibana" pe$uecena petjem Q^ pesniku pre$«rna bogato ilci5trei>ana. rosamesni övodi te številke Jf 2"40. to pošti t2 vinarjev več. /taročila vsprejema k Laitan $er)iuentner, Rnjigotržec w Ljubljani. Ustanovljeno Brata Eberl isti 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra e. kr. dri. is e. kr. priv. 9. južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih lan, lakov in firnežov ss drobno is as debelo. Velika littrka dr. Sohoenfeld-ovih barv T tubah is akad. slikarje. -♦>■ Zaloga ■**■ vsakovrstnih ooploev ss pleskarje, slikarje ln sldarje, itedilnega mašila sa hrastove pode, karbollaeja Itd. I Posebao priporočava al. občinstva najnovejže, i najboljša m neprecenljivo sredstvo sa likanje aobalh tal pod imenom „Bapldol". j Priporočava se tudi si. občinstva sa vse v najino stroko spadajoče delo v mesto in na deželi [ kot, priznano realno in fino po najnižjih Safec urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št 28 S-i poroča svojo veliko salogo rasno vrstnih vinarskim žepnih lm atomskim sv. Nikelnaata remontoar ura. ... od gld. 1 Srebrna cilinder remontoar ura , . d*—. Trgovina v/seJa opaženih nrednaetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogtcdov. Popravila ss lsvržojsjo natančno la i Anton Presker krojač Ljubljana, Sv.Petra cesta št 6 priporoča stojo veliko salogo gotovih oblek za gospode in dečke« 9 jopic in plaščev za gospe« nepremočljivih havelokov itd. Oblsks po meri ss po najnovejših nsorcfli in po najnnšfcesnah solidno in tiajkitreje iagotovijajo. T fh i j n a......r Ruske, angleške in avstrijske galoše iz prvih tovarn. W9T Najnovejša v ~m 8SG 20 ? puiobp St. Stefan v Lavantinski dolini se bode uvedlo podzemsko prmiujo s konji ter se oddalo podjetniku. Na to rtil-ktujoči naj se za podrobneje pogoje obrnejo do grofovske rudniške uprave Sv. Štefan. (432-D Grofovsko rudniško ravnateljstvo. Staro preizkušeno dije-tetično kosmeticno sredstvo (namazanje) za oja-čenje in okrepöanje kit in mišic človeškega trupla. Kwizdov fluid. znamk« kara. (Turistovtiki llui<1.) Vporabljajo ga turisti, kolesarji in jezdeci z uspehom za ojače-nje in zopetno okrepčanje po daljših turah. Gena 1 steklenici K 2-, •/, steklenici K 120. Pristen na prodaj v vseh lekarnah. G Glavna zaloga: (1336-10) Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju Veliki krah! New-York in London nista prizanašala j$š niti evropski celini ter je bila velika to-™ varna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moč;. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilie iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlie; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlie; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko; 6 kom. ang. Viktoria časie za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za raj; 1 kom. najtin. sipalnice za sladkor. 49 komadov skupaj samo gld. 6-SO. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, ITa! za kar se garantuje. V najboljši dokaz, gaj da leta inserat ne temelji na ssltoalaAssJ slepariji B ^ zavezujem se s tem javno, vsakemu, ka-W:"C-- teremu ne bi bilo blago všeč, povrniti jfcgg brez zadržka znesek in naj nikdor ne SSS* zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudiza vsako boljše arospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—20) A. mitSCHBERG-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 M. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, r. f^T äfc-« ¥ / veno znamko (zdrava kovina). Izvleček, iz pohvalnih pisem. Bil sem s posiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartasch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamill» Bühm, okrožni in tovarniški zdravnik. ali če se znezek naprej vpošlje Čistilni prašek za njo lO k Pristno le z zraven natisnjeno varst- Vsak dan sveželvelefine"lma sadne drozje (417-1) ponuja tovarna za špirit in drožje v Račjem (Kranichsfeld) na Štajerskem. NaroČila naj se pošiljajo zastopnika g. F. S. Rojnik v LJubljani IPreä. šlsoujo šte-sr. 22. Naznanilo. Podpisani naznanja si. občinstvu, da vsprejemam vsako dimnikarsko delo 20»/0 ceneje kakor drugi. Naročila se sprejemajo Stari trg št. 16 in Hrenove ulice it. 7. (360-2) Ivan Kerne poslovodja Elizabete Poshvvar. Vabilo na VI. redni občni zbor Slov. posojilnice v Št. Jerneji resr« zadr. s neon«, zavezo ki se bode vršil v nedeljo, dne 10. marcija 1901.1. ob 4. url popoludne v iolskem poslopji v Št. Jerneji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega preglednika 3. Odobritev letnega računa sa 1. 1900. 4. Volitev načelstva. 5. Vulitev računskega preglednika in njega namestnika. 6. Slučajnosti. (414) K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Ako bi bil sklicani občni zbor nesklepčen, vrši se teden pozneje ob istem času in dnevnem redu drugI občni zbor, ki bode brez ozira na število udov, sklepčen. Patentirano w steklo najboljši in najmodernejši steklenski material za gornje svltlobe ln stranska okus v kolodvorskih vežah svetlobnih dvoriidth, •trojnih delavnioah, akladiiöih blaga, verandah, za vsakovrstne ognja varne in pri tem svetlobo propuščajo6e sklepe, za signalne plošče itd. itd. Izgotovljene v debelosti od ca. 4 do 30 mm in v ploščah do 2.5 m1. Prednosti: **J™6* 225 x dr o bij • n)u, nedo se sna uporna sila, varnost proti ognju je Jako velika, luo prodira Jako lahko in taborno, sedenje je lahko ln se prihrani na ieieani konstrukciji itd. itd. Uporablja se s najboljšim uspehom pri mnogih državnih in zasebnih zgradbah Pri mnogih železnloah ta- in inossmatvs obllgatorlono uvedeno. Varstveni tobolci iz ž enega stekla za vodostojna stekla pri lokomotivah in parnih aotlih. (406—1) Vlite trde steklene plošče sa prozorne strehe p< katerih s- lahko hodi v fiksnih masah, gladke ali z raznovrstno izdelanimi površinami, bele ali napol bele z žično vložko ali brez nje. Sietleni strešniki in stek.zarezni strešnUi napol ali čisto beli, z žične vložko ali brez nje, v najrazličnejših oblikah in velikostih. Aktien-Gesellschaft für Glasindustrie vorm Friedr. Siemens Neusattl bei Elbogen (Böhmen). Zastopnik za Ljubljano in okolico: Avg. Agnola v Ljubljani. Za tukaj bo lsoe v dobro biso k veejlns otrokom zanesljiva hišina za otroke. Vse podrobnosti se izvedo v posredovalnici služeb Tereze Aiovotny Dunajska cesta št. 0. (426-1) Ljodevit Borovnik puakar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek sa lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preakuse-valnici in od mene preskuSene. — Dnitro- • (26*2) veni ceniki sastonj. (7) (11-44) Hajd' na beli vrh planine, Kjer solnca žarek sneg topil Tu gor* mi vsaka bol premine, Veselja srce prekipi. In vriskam, da od skal odmeva: ^Pozdravljena, prelepa zemlja I Pozdravljen, krog sneženih glavi Napijam Vam, kar najbolj pravo Za grlo, tek in za prebavo Očeta HJauerJa ,,rSTsrmfa;laivr*' 2 Najboljša desertna vma vinogradniške Me v Patrasu. Glavne znamke: MaVTOdaphne (rudeCe in sladko) Achajec (belo in ne sladko). --(146-6) Glavni zastopnik: C. J. Schrauth Dunaj, IX., Frankgasse 4. Zaloga Xjjia"bljanl: Josip Mayer, lekarnar. Katera izvozna firma z lastnimi zastopniki se hofte pečati s prodajo neke novosti z avtomatom. Več pove firma «loset* Vrba, l?rasja — Üben. — Sprejemajo se tudi samostalni za-Btopniki. (430—1) V najem vzamem sali psa kupim Uro vpeljano trgovino v kakem mestu ali večjem trgu na Kranjskem, najljubše na Gorenjskem. — Ponudbe na uorav-nistvo .Slov. Naroda". (366—3) Ženitev! Damam in gospodom, ki se hočejo omožiti, oziroma oženiti, pa nimajo priložnosti, napraviti primernega znanja, nudi se prilika, to storiti danes že modernim potom posredovanja. — Ponudbe (v slovenskem ali nemškem jeziku) z naznanilom razmer in če mogoče s sliko opremljene, dopošiljajo naj se pod „Viola" na Dunaj, VII. Zieglergasse poste restante. — Diskrecija zajamčena, za odgovor priložiti je znamko. Dobre cenene nre s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin Host (Brüx) ČeSko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... n 580 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec.......... ,, 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč" in tisoč priznalnih pisem. (2611-20) Bjf Ilustrorani katalog taston/ in poštnine prof. Čudovita novost! 325 komadov za 1 gld. 95 kr- Krasna pozlačena ura z elegantno verižico, točno idoca, z dve letno garancijo, jako dobro pozlačena. Velikolepa Laterna magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili bri-ljantom, 1 krasen kolije" iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati mo&njiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih mansetnih in sraj-čmh gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 razn h komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica S. Sobane, Krakovo, poštno predalo »*, (337—5) Ako ne ugaja, se denar vrne. a Hiša v Ljubljani Pfivoz št. 5 (na Prulah), ki je zlasti za zvrševanje trgovskega in krčmarskega obrta zelo pripravna, se bode dne (421—i) So marca to 1« ob 10. nri dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani prisilnim potom prodajala. Znaten del najvišjega ponudka bode mogel vknjižen ostati. Natančneji podatki o dražbenih pogojih, cenilni vrednosti itd. poizvedo se pri imenovanem sodišču. S\ g \ O priporoča J. Soklič. tt5L S t? oousji poj jgfl Dragotin Košak * zlatar * 8 Ljubljana, S*. Petra cesta št. 4. Velika zaloza razne zlatnine ln prstanov. Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrže". BSSJBSSSSSSSSSSJBSSSaj Ljubljana, Židovske niiee štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospod« In otrok« Je vedno na Izbero. VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 8 isssssssa miiiiiniiiiw i f Josip Reich . i likanje snkna, barvanja in > j kemična spiralnica ► l Poljanski nasip — Ozka ulici it, 4 > Ign. Fasching-a vdove 8 ključavničarstvo Poljanski nasip št 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo ötedilnili ognjiöö najprlprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto i medjo ali mesingom montiranih za obklade a pecnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrač. aVssssisssss^Bsssss^ i 0480 -WS DOBRA ŠTEDILNA KUHIJNA Maggl-Jeva juhna zabela je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča. V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delika tesnih, kolonijalnih, drogerrjskih in špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne stekleničice se z Maggi-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (4i g Št 5472. (424-1) Ustanova za vojaške sirote. Pri mestnem magistrata ljubljanskem podeliti je za tekoče leto Josip Sühnlovo ustanovo sa vojaške sirote v zneska 75 K 60 h. ProSnje za podelitev te ustanove, do katere imajo pravico uboge sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske aH pa nezakonske, vložiti je do 12. marca t. I. pri tem uradu. Mestni magistrat v Ljubljani dne 12 svečana 1901. Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplutbe: 28.febr. Statendam 10 30 dopoldne. 7. marca Potsdam 2 30 popoldne. 14. marca Spaarndam 7 30 dopoldne. 21. marca Rotterdam 1-30 popoldne. Novi parni ki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. ^88 -7 i Cene v prvi kajiti od 264 K naprej J iz prista-drugi kajiti od 228 K m J nišča HI. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajito: I., KolowratringIO; za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu. Tovorno ustanovljeno 1. lsV)0. Anton Sodia, puškar v Borovljah (Ferlaeh) Koroško priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom. Mpeelalltet«* s Trorevne puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene. Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitsča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah. ajsV Cenike dopošiljam slovenske aH nemške brezplačno in franko. Usj (1963—23) Za kaöelj In katar so Kaiserjevi ^ prsni bonboni. uspešno sredstvo, flAC A notarsko ove-kar se prepoznava /y[)|j rovljeniml z U spričevali. Jedini dokaz za gotovo pomoč pri kašlju, hripavosti, kstaru in zasliženju. Zavoj 20 in 40 h pri Mr. Pr. Mardetschlae-gerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnköczyju in v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. Razglas. Vsled ßklena c. kr. okrajnega sodišča v Lmbljaui kot nad varstvene oblasti z dne 23. grudoa liOO opr. št. P 222/00/20, naznanjam s tem, da je večje zneske gotovega denarja nedoletnib varovank Antonije in Marije Vilfan iz Črnuč št. 19 dobiti na posodo na zemljišča ali nporemičnine proti zakoniti varnosti v smislu §§ 195—200 ces. pat. z dne 9 avgusta 1854 drž. zak. št. 208 Ako bi se to^no iz polno vala doloCila dotične posojilne pogodbe, ki bi se sklenila, bi se posojilo skoro 20 let ne odpovedalo. Natančnejša pojasnila se lahko v navadnih uradnih urah cd danes naprej poizvedo v moji pisarni. V Ljubljani, dne 23. februarja 1901. IDr. Pl Stor (304-1) odvetnik w JLifnatalflaanal. sa I Založena 1847. \jt&- ffij Založena 1847. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 9 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. Prodajalka dobro izurjena za trgovino mešanega blaga, se takoj vsprejme. (402—3) Kje? pove upravništvo „Slov. Nar,u. Največja zaloga mnogovrstnih semen strokovnjasko urejena, obstoječa iz 305 vrst najboljših zelenjadnih, poljskih, krmskih in cvetličnih semen katera so za naSe kraje najbolj ugodna, in za katerih pristnost in dobro kaJjivost jamčim. Velika zaloga mnogovrstnih cvetlic & & ih efe v Ione h za sobe itd. Nadalje se priporočam za izdelovanje äoy in «8? svežih In suhih, m trakovi In napiMl, vse po najnižjih cenah. Boarato HuNtrovun cenili za leto fOOl dobiva ne na znhtevmije brezplačno In rruiihoiiiiio. Za obilno naročevanje se priporočam z odličnim spoštovanjem (296—3) Alojzij Korsika. se sprejme v stanovanje in hrano. Gradišče št. 7, II nadstr., levo. Vabilo k občnemu zboru Posojilnice :& Sokiito ter ohliso s neomejeno zavezo ki bode (415 v nedeljo, dne 3. marca 1901. I ob 3. uri popoludne v posojilnični pisarni. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Račun načelstva in poročilo nad zorstva. 3. Volitev enega uda načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Nasveti. Ako re bi bilo 3. mtrca t. I. zadostno, postavne število zadružnikov, vrši se potem občni zbor 10. marca brez vsacega druzega naznanila z istim dnevnim redom. Sodražica, 2'J. februarja 1901. Načelstvo. Kmetska posojilnica na Vrhniki registrovana zadruga z omejenim poroštvom vabi častite zadružnike Se rednemu občnemu zboru ki bode dne 1. marca 1901 ob 3. uri popoldne _ v zadružni pisarni na "Vrlinllsi. -— (410) vzpored: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorstva o račnnsksm sklepu. 3. Odobrenje računa in razdelitev dobička. 4. Volitev ravnateljstva in nadz. ratva. 5. Slučajnosti. Bilanca. Imetje Znesek Gotovina koncem 1.1900 . ;! 19227 VreJnost inventarja . . . I! 8H0 Posojila...........I 11P95X5 „ Zaostale obresti l| Naložen denar v denarnih j zavodih ......... |j Terjatev pri poštno-hran. uradu 16^52 64 22 37 342041 I 76 it Zaostali izvršilni stroški j| Vrednostni papirji . ■ ■ . 206 104 6000 61 92 1554278 ! 52 Dolgovi. Znesek 1 Zadružni deleži.......I 144'O 2 || Hranilne vloge.......I 1441654 3 Predplačane obresti 1 1901 174 4 J| Dolžne obresti zadružnik. 64d 5 j Neplačani rentni davek 6 Rezervni zakladi . . !| 88623 7 Cisti dobiček koncem leta 1900 ............ 7968 25 27 83 87 1554278 52 Na Vrhniki, dne 22. februvarja 1901. Ravnateljstvo. Važno! z. Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce itd. Itd. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, vsakovrstna zelišča in korenine, tudi po Kneippu, ribje olje, redilne in posi-palne moke za otroke, kemikalije raznih vrst, dišave, toaletne predmete, fotograflčne aparate in potrebščine ter kirurgična obvezna itd. itd. 7 Zam živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno 1.1 d. Oblastv. konces. oddaja strupov. Vsakovrstna sredstva za deslnfekoljo. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Drogerija Anton Kane Ljubljana, Jelenburgove ulica it. 3 Prej J. Zor Prej Alojzij Erjavec j.ZOr čevljarski mojster v LJubljani, Čevljarske ulici 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 8 I er» h »krMjijej«. — f nujni i&mlilea nij m fnitt turu. Oblak umetni in galanterijski strugar na Glineah št. OS fiilijalka: Šelentoirgove ulice št 1 priporoča svojo veliko zalogo »truarorablh del I km t nea;» izdelka. Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvrSuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvrSuje vsakovrstna popravil* v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 8 MODERCE natančno po životni men sa vsako starost, vsaki život in v vsaki faconi priporoča ® @ ® @ ® v Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. @ ® s Skladišče za modno blago, poiamontrijo, trakova, ölpke, avilano blago, perilo, a s s s s klobuka za dama, tkana In kratka roba no debelo In drobno, m a • a • HENRIK KENDA m*** ***** + *****»t♦Žžžž i Jakob Zalaznik Stari trg št. 21 Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi ržen kruh hlebčki po lO, 1& ist »5 Ur. V slasčlčarnlol postrezam z najfinejšim nasladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 8 /miiiiiiiiiiiiiiuiiUeiiiA eooo uigr. (4W_S) srednjelepega sena se oenö proda. Naslov v Gradiščih St. 7, I. nsdstr. 5 üfel kejeva moka za olroke | od qysfro-pgpsKlh. nemških ird. nqjbolja innmceneja h Alna za zdrave I Dobiva se v leharnah, droguerljah hrv , avrorirer priporočena ■ n na crevih ao ne olroke | Kvarni R.KUFEKE DUNAI VI/* I Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo ble&Ce&e in trpežno, naj kupuje itmo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala sam« (24—8) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva ae c.kr. priv. povodi. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- BjSF" T7aw« ä1 an A f ""S sti pazi naj se natančno na moje Ime naf ■■»■ * B**»WiBUttw. fnn, Št. 5244. Razglas. (370-S) Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem, rojenim leta 1878, 1879-, 1880 in 1882., kateri stopijo letos v vojaško, odnosno ČrnovojniSko dobo: 1) da se bo dne 26. t. m. ob 9. uri dopoldne vršilo žrebanje v smisla § 32. vojnega zakonika I. del, pri tukajšnjem uradu v pisarni vojaškega refe renta. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstveno leto 1880) in torej letos pridejo prviC k naboru; 2) da so od 18. do 25 t m. v uradnih urah imeniki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, pri tukajšnjem uradu, v pisarni vojaškega referenta, vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ngodnostim ali proti prošnjam za nabor v kraju, kjer prosilec biva, naj to pismeno ali ustmeno naznani tukajšnjemu uradu; 3.) da so od 18 do 25. t. m, v navadnih uradnih urah pri tukajšnjem uradu, v pisarni vojaškega referenta, imeniki d ma'ib. in tujih, leta 1882. rojenih, z letošnjim letom v črno vojno stopivših mladeniča na ogled. Pogrebi in nedostatki, naj se pismeno ali ustmeno naznanijo tukajšnjemu uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 10. februvarja 1901. ee@e®®®e®eo@o®eeeeeeeeeeeee Za 3 goldinarje 0 podšlte pomladanske jope in za 9 goldinarjev jako line, £ s svilo podšlte in moderne spomladanske komade (lope in gm paletote) v vseh barvah, nadalje enobarvane in karirane Burske ovrat-S nikc iz double-blaga po čudovito nizkih cenah, se dobi le v S Angleškem skladišču oblek J v Ljubljani, Ressljeva cesta 3 in v podružnici v Zagrebu, Ilica 17. 2j Istotam so ravno na novo došle obleke za gospode in dečke, Športne obleke, w vrhne suknje in haveloki ter se prodaja vse po tovarniških cenah. W Velika izber angleškega in francoskega blaga za naročila po meri, ki ae 9 @ izvršujejo na Dunaji najelegantneje in najfineje. (431—1) © Z velespoStovanjem O 1 Oroslav Bernatovid. J tsooooooooeoosoooeooosooooooooooe i X X X X X X X X X Za pomladno in poletno döbo priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland in roman cement, železo za vezi. etorje, trnvrrzf, železniške wliie, okovi" za vrata in okna, t rombe, revi za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428-1) Potem poljedelske stroje: Nlamoreznlre, «epeljne. mlatllniee, fino izdelane močne pluge, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Razno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje. Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteže, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stupica, A trgovina z železnino in öpecerijelsloa "blag-om. X Ljubljana, ^ Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec. ^T>^n^rn^iJ^^ ► ► ► iz Rlehterjeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. (-2498—13) Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice t zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. Klehterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, I. Elizabete centa 5. maradil ■ nt ril posestnika ym padi ngadnlntl p a gaj I (394—2) v Južna štajerskem, ob železnici in v bližini toplic ležečem, procvitajočem trgu. Hiša je eno-nadstropna, v najboljšem stanji, a teraso in prijaznim vrtom, ter obstoji is 8 sob, 2 kabinetov, 2 kuhinj, perilnice, drvarnic, ima izvrstne posamezne kleti za vino, sadje in zelenjavo. Vodnjak v nisi. — Naslov v upravniStvu „blov. Naroda". P rašto domače mazilo Iz lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi je staro, najprej v Pragi rabljeno domača zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah a 35 kr in 25 kr., po pošti 6 kr. vec. Razpošilja bo vsak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 168, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 168 6,2 pušic, ali za gld. 230 6/1 pušic, ali za gld. 2 48 9,2 pušic franko na vse postaje avstro ogrske monarhije. Vsi deli embalaže W^T imajo zraven stoječo zakonito de-ponovano varstveno znamko. Glavna zale g-a.: B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna »pri ceneni orlu** Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: C. Piccoli, U. pl. Trnköczy, M. Mar-b detschläger, J. Mayr. 1742-13 0 domovinski pravici pro An jo izdeluje in pojasnila daje Josip Peiliavic kono. privstna pissrne Dunajska cesta štev. 6, I. nadstropje % g. bobrovi hlsl. (271- 3: Celila- s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo- reley-lasmi dobila sem jih V8led 14me-eečne vporabe svoje sarooiznajdene pomade. To so naj-slovitej'e avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne pro-vzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, po-uspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončke 1 gld., 2 gld., 3 gld., 5 gld. Pošiljam po pošti . vsak dan, ako se ■ znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem po vsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. (193—5) Ana €siUau Dimni Seilorgasse Ät. , Zaradi bolezni in starosti posestnice prodasta se dve hiši z gostilno ena je na živinjskem tigu, draga s kleti pa ob cesti. Več se izve pri Neži Ursnc v Kranj, h. št. 26 „pri Feldnarju". (313-2) Uradno cLo-voljena, (42?, posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 priporoča in iiaaiseNea le l>olJ*r službe iskajoče vsake vrste (nio/.kr in r.enuike) x» EJublJsno In drugotl. — Potniim tukaj. — VcMtna lu kolikor mor.no hitra poMtrežho zagotovljena. CHOCOLAT 23 5 Svetovna razstava 1900 GRAND PREX iUajvSÄje odlikovan j***. „Andropogon' je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast lan, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena i", zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zahranl Izpadanje las In odstrani prakaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—22) Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 M. 9 Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. *" Glavna razpošiljatev pri iznajditelju: Zgornja Polj s kav a. Preprodajalci popust Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petričic-u v Ljubljani pri g. vaso petricic-u in Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranjl. Edv. Otvoritev prodajalnice. Najudaneje podpisani si usoja uljudno naznaniti p. n. občinstvu, da je v tukajšnjem mestu na Sv. Petra cesti štev. G otvoril (407-1) prodajalnico * # klavirjev in glasbil. Mnogoletne izkušnje, katere sem si pridobil pri prvih tvrdkah, mi omogočujejo, da izvršim vsa v to stroko spadajoča dela in poprave strokovno in najceneje. Trudil se bodem vedno, da postrežem p. n. naročnike in odjemalce z najizbornejšim blagom in najsolidnejšim delom. Proseč za prav obilen obisk beležim z velespoštovanjem V Ljubljani, 23. febr. Alojzij Kraczmer. Žrebanje nepreklicno 23. marca 1901 Glavni dobitoJk kron 60000 vrednosti. V gotovini 941 /0 manj. Srečie hvalite hala po 1 krono priporoča (416—1) j. O. MAYER I_i3-u.TDlja.ni. Patentirani ročni in nanrbtni )K )K žveplalni pristroji navadno in dvojno delajoči patentirani Peronospera - pristroji najnovejših sestavov brizgalnice za žvepleni ogljik (injektorji) proti trtni uši pristroji za streljanje proti nevihtam špecijalne brizgalnice za sadno drevje in lsa orodja za sadjarstvo in yinarstvo »e dobivajo po najnižjih tovarniških eenali pri (198-3) IG. HELLER, Dunaj, II., Praterstrasse 49. Naznanilo in priporočilo. Slavnemu p. n. občinstvu, posebno cenjenim podjetnikom, stavbenikom in čestiti duhovščini uljudno naznanjam, da sem kupnim potom prevzel znano felj-ULCSL-rslro o To rt gospoda J. Spreitzer-ja v Ljubljani. PriporoCam se za vsakovrstna v to stroko spadajoča dela, bodisi stavbinska ali umetniška, ter zagotavljam, da bodem ista izvršil točno in najsolidneje po primerno nizki ceni. Mnogoletne izkušnje v tej obrti, katere sem imel kot večletni poslovodja tvrdke gospoda Žabkarja, vsposobljajo me, da bodem kos vsakemu delu te stroke, in 7. lahko vestjo dajem zagotovilo, da bodem vsakomur najbolje postregel. PriporočujoC se za mnogobrojna naročila, beležim z velespoštovanjem Josip Weibl (413-2) Slomškove ulice št. 4 v Ljubljani. ■i ■jy gte »trn gU gU «y> gh gW »trn gU mtm »jp gU gU gto mM f i f f f f i t F. Gassermann krojač za civilne In raznovrstna uradniške uniforma In poverjeni lalagatelj ces. kr. unlf. blagajne dri. ieleznlo uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu sa izdelovanje civilnih 'oblak in nepre-močljlvlh hsvslokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemako robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča sa izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse staven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuk« itd., gospodom c. kr. justiC-nim uradnikom pa sa isdelavanje talarjev in baretov. s a JHEB Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann = urar = v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur slatin, srebrnih, is tole, jekla in ni ki a, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejšo kvalitete po nizkih conah. 2TcrvoatL ▼ lepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 8 Popravila se Isvriujejo najtočneje. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal« lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanjs naročila točno In csno. 8 S •s-»>»*afr»iBrfrrs^^ *±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±*±±±±±±±±M Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga sa opozarja na tvrdko v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4. L Velika zaloga suknenih ostankov. MNatfftj »a odfr/rcal vadaft: Josip Volil Laitan» in tisk .Narodna Tudtant1: • 582