Milan Skrbinšek Župančičeva pesem »Zorica« v šoli Nazorni prizor. Osebl: Majda. učeaka. Njen s t r t c. Stric (sedi ob oknu in bere). Majda (potrka). Stric (prijazno): Noter! Majda (živahno dekle, veselo): Dober dan, siriček! Stric (se je razveseli): O, Majda, kaj pa ti pri meni? Majda: Oh, striček, zmerom si mi rad pomagal, Če sem kaj potrebovala za šolo!... Stric (1 jubeznivo): Seveda ti rad pomagam. Kaj pa imaš danes na srcu? Majda: Oh, naučiti se moramo do jutri ŽupanČiČevo pesmico »Zorica«. pa ne vem, če jo prav povem. (ProseČe.) Imaš kaj časa zame? Stric (odloži takoj knjigo): To se razume. Berem lahko potem dalje. Majda: K&j pa bereš? Stric: Cankarjeve »Podobe iz sanjc No, kar začniva! Beri mi »Zorico«! Majda: O, saj jo znam že na pamet! Stric: Potem pa daj knjigo menil Majda: Tu jo imaš. Stric: ZaČni! Majda (pove z resnim obrazom čezmerno glasno, zelo naglo in gladko pesemco na izust. Ločil ne uposteva in poudarja zelo z a d n j e besede vrstic, Nekatere samoglasnike napačno izgo- "varja): ™, . , . , Zorica, zorica z 1 a t a nam je obsvetila vrata, nam je obsvetila hram. Kdo se še v postelji greje? Zorica zlata se smeje: ni li tet Mirko, nič sram? Stric (s prijaznim smeliom): Majda, Majda, Majda — kako si pa to povedala? Majda (užaljena): Ali je ne znam gladko na pamet? Stric: No, nič se ne jezi, gladko jo znaš, da; a misliš, da bo gospod učitelj s icm zadovoljen? Majda (začudeno): Zakaj bi ne bil? Stric: No, naučila si se jo zelo dobro. Bila si marljiva in gospod učitelj te bo zaradi marljivosti gotovo pobvalil. A on vas ne uči slovenščine samo zato, da vidi, Če ste marljivi, predvsem vas hoče naučiti pravilne in lepe slovenščine ter da vse, kar se naučite na pamet ali pa berete, tudi razumete! O, in še mnogo več želi od vas!... Majda (plasno): Kaj pa? Stric: No, čakaj, Majda, ti bom pozneje razložil, kaj mislim. Zdaj zacniva z delom! — Predvsem te moram opozoriti, da nimamo za vse samo-glasnike posebnih Črk in da je treba paziti, kako jLh izgovarjaš. Majda: O, stric, pet samoglasnikov imamo: a, e, i, o, u in vsak ima svojo črko! Stric: Tako se zdi, na prvi pogled. — Povej: kaj bi bil jaz tebi. če bi bila ti moja bči? 72 Majda: Bil bi moj oče! ;: Stric: Aha. vidiS — tvoj 6Sel Ali ališiš: 6, 6 — tvoj oče... Sta ta dva o enaka? 6, 6! Majda (ponovi): 6, 6!... Ne, nista enaka: eden je 6, drugi pa 6! Strie: Tako je: nista enaka; prvi je ozek, a drugi širok, in vendar jih pisemo brez najmanjše razlike z isto črko. Izgovarjala si na primer: zorica, zorica! Je to prav? — No, kako se reče? Jutranja z—, no, jutranja — Majda: Jutranja zora! Stric: Da — jutranja zora, ne pa zora. Kako se torej glasi prva vrstica pesraice? Majda: Zorica, zorica zlata ... Siric: Lepo — zorica, ne pa zorica. — Pri besedi posieija pa je narobe. Ti si rekla postelja, pravilno pa je —? Majda (premiŠlja, nato): Postelja, postelja? Strie: Tako je. Tudi se ne rece, kdo se še v postelji greje, temvec —? Majda: Greje? Stric: Greje, da, ne greje. Greje! Saj znaš, če hočeš. Treba ti je samo paziti. Zato ti zdaj dnigih takšnih napak ne bom popravljal, ker si jih zagresila samo zato, ker nisi pazila na tocno, lepo izgovorjavo. Zdaj pridejo drnge stvari na vrsto. Tu imaš knjigo in beri lepo počasi in pazljivo še enkrat vso pesmico zasc, potem šele bova govorila dalje. Majda (šepetaje in počasi, a brez preduašanja, z zelo resnim obrazom, poudarjajoc samo zadnje besede v vrstah): Zorica, zorica z 1 a t a nam je obsvetila vrata, nam je obsvetila hram. Kdo se še v postelji — ne! — v postelji greje? Zorica zJata se smeje: Ni li te, Mirko, nič sram? — Sem že! Strie: Zadnjo vrstico še enkrat! Majda: Ni Ii te, Mirko, nič sram? Strie: Sram? Majda: Da, tu stoji, sram! Stric: Ne; tam je sicer napisana ta beseda, a ne vidi se na pisavi, ali naj se izgovarja sram ali sram. Sram se reče. Ta a je d olg ! Vidiš, na to moraš tudi paziti: imarao dolge in kratke zloge. Reče se na primer glas, toda obraz. In tako razlikujemo n. pr. besedici vas in vas. Vas je kraj, vas pa osebni zaimek. — Zdaj pa preberi še cnkrat zadnji dve vrstici. Majda (na glas, naglo in zelo resno); Zorica zlata se smžje: Ni li te, Mirko, nič sram? Stric: Sram, dobro. Sram> ne pa sram. Sram! — A zdaj mi povej to: je-li ta pesmica zelo resna? Majda (začudeno): Resna? Ne, sploh ni resna; saj se zorica smejel Stric: No, zakaj pa se držiš potem tako resno, ko jo bereš? Majda {se zasmeje): Hahaha! Saj res! Čakaj (s smehljajem zelo glasno in hitro) „, . . , . , Zonca (s smehom) ne! — Zorica, zorica zlata nam je obsvetila vrata — nam je obsvetila hram ... Stric: Pooakaj! Zdaj je bilo v toliko prav, da si govorila veselo, ioda, hm — No, začni še enkrai! 73 Majda (spet zelo glasno, veselo in hitro): Zorica. zorica zlata nam je obsvetila vrata nam — Stric: Stoj! — Zakaj pa tako kričiš? Majda: Zakaj kričiin? (Poniisli, uato) Ne vem... Stric: VidiŠ — ne ves! Pomisli malo: kadar vstaneš prav zgodaj, ob jutranji zori — kakšen ropot slišiš tedaj? Majda (začudeno): Ropot? Nobenega! Strict Kaj pa? Majda: Tako zgodaj je še vse uiirno iu tiho! Strie: Torcj? ... Majda: O, že vem! (Začne tih.0, a hltro) Zorica, zorica zlata nam je — Stric: Kam pa tako hitis? Tiho si zdaj že govorila, kakor je jutro tiho. a sama si rekla, da je tako zgodaj tudi še vse miroo. — No? ... Majda (tiho in počasi): Zarica. zorica zlata nam je obsvetila vrata. Stric (jo prekine): Dohro! T i h o in mitno je treba zaŽeti, kakor je tudi zgodnje jutro tiho in mirno! — Zdaj pa po-misli še nekaj. Se sonce Že vidi? Majda: Ne! ]e še za goro. Samo nebo rdi... Strie: In hram? Ali stoji v temi? Majda (zatnaknjena): O ne... Tudi na hraniu, ua oknih je žar... Stric: Se okno zelo blesči? Majda: Ne, — saj še ni soncal Nič se ne blešci, le tako, tako (išče izraza) — Sttic: No, le povej! Majdaj Ne vein, kako bi rekla ... Stric: Kar reci! Majda: Hm... Tako, tako — raehko žari. Ni tistih ostrih, blestečih sončnih žarkov. Stric: In je zelo vroČe? Majda (se mu na ves glas smeje): Ali stric! Zjutraj! Strici Kaj je mraz? Majda (s pomilovalnim pogledom na strica, zategnjeno): Neee...! Malo je Že toplo, vcasih tudi malo vetrovno. Prav za prav ni vetcr, takšna sapica samo, ki boža mehko obraz, kakor Če me mama poboža... Stric: Misli zdaj na vse to in zacni še eukrat! Majda: Bom! — (Počasi, tiho in mehko): Zorica, zorica zlata nam je obsvetila vrata, nam je obsvetila hram. (Nadaljuje brez postauka:) Kdo se še t postelji greje? Zorica zlata se smeje: Ni li te, Mirko. nič sram? Stric: No, glej, koliko lepše si zdaj poredala? A zakaj praviš tako (s po-sebnim poudarkom) u Zorica, zdrica zlata nam je obsvetila vrata, nam je obsvetila hram... In takb dalje? Zakaj poudarjaš vedno z a d n j e besede? Majda: Ker se mora tako! Stric: Zakaj? Majda (po odmoru, počasi): Ne... vem — Sfric: Vidiš! Pomisli, Če je to pravf — Če bi šla na primer t i ob ju-tranji zori miino vašega hrama in bi videla, da nekdo leži v postelji, nekclo, ki ga ne poznas, kako bi vprašala. kdo je! Majda: Rekla bi: Kdo je to, ki je v postelji? Stric: No torej: K d o je to? bi rekla. K d o je to? Ali je torej prav: Kdo se še v postelji g r e j e ? Majda: Ne. Kdo se še v postelji greje? Stric: Prav. — Ali veš, zakaj nisi prej vprašaJa s pravim poudarkom? Ker si govorila brez misli. Zctaj si pa vse, kar boš govorila, živo pred-stavljaj in premisli. Zaeni! Majda: Zorica, zorica zlata nam je obsvetila vrflta — (se ustraši) net Stric: Zakaj ne? Majda: Zadnjo besedo sem poudarila. Stric: Hm! Kaj je obsvctila zorica? Majda: Zorica je obsvetila vrata. Stric: Zorica je obsvutila v(ata, da. Tu je slučajno zadnja beseda v vrsti, ki jo je treba poudariti. To te naj nič ne moti! Kar dalje! Majda (zelo počasi in premišljeno): — nam je obsvetila vrata, nam je obsvetila li r a in. K d o se §e v postelji greje? Zorica zlata se — (se ustraši). Stric: No? Majda: Zorica zlata se — (plašno poudari) smeje... Stric: Saj je prav. Tudi v tej vrstici stoji poudarjena beseda le slu-čajno iiii koucu. Majda: Zorica zlata se smeje: ni li tc, Mirko, nič s r a m ? Stric: Si zadnjo vrstico prav naglasila? Majda: Ne vcm ... Stric: No, kako bi vprašala bratca, č& bi videla, da se na cesti pretepa? — No: -fVlado, ali te ni...« Majda: Vlado. ali te ni n i e sram? Stric: Prav. Katero besedo $i poudarila, nič ali sram? Majda (počasi ponovi): Ali te ni niČ sram? — Sram! — Ne: n i č ! — Ne: s r a m ! Stric: Povej še enkrat, a prav pogumno! Majda (pogumno): Ali te ni nič sram? Stric*. Dobro: AH te ni nič sram? Nic — siam? Kaj ne? Majda (ploskne z rokami, veselo): O, že vera, že vem, že vem! Obe besedi, nič iu sram:Ali te ni nič sram? Stric: Tako je. O b e besedi sta poudarjeni, ceprav v s a k a p o s v o j e. Pazi, da boš besedo nič dosti kratko izgovarjala. Menda ne ves prav, ali je kratka ali dolga. 75 Majda: O, vem: n'č! tf**J> .«i»t-:j6ft,.jteču&. _ * Stric: Bog obvarujl Ne n*c~— ni'6 ! Ta i j6 sicer kratek, a osfati mora č i s t: nič, nit itd. Majda: Nič! Stric: Dobro. — No, zdaj pa povej vso pesmico Še enkiat. Majda: Zorica, zorica z 1 a t a — Stric: Še enkrat! Majda: Zorica, zorica z 1 a t a — Stric: Kaj hoce reči pesnik? Da je obsvetilo hram s o n c e ali zorica? Majda (začudena zaradi tega vprasanja, zato s poudarkom): Zorica ! Stric: No, zdaj pa Še enkraf! Majda: Zorica, zorica zlata nam je obsvetila vrata. Stric: Da, zorica nam je obsvetila vrata. Prav je v glavnem. A preden nadaljujeva, m'i povej, kako si se v velikih počitnicah razveselila, ko te je prišla mama čisto nenadno obiskat k stricu Juriju? Majda: Razveselila sem se je! Stric: No, kako je bilo? Majda: Saj sem rada pri stricu; a če sem dolgo zdoma, sem proti večeru, ko se mrači ia je na vasi vse tako tiho, mnogokrat vendarle ža-lostna, ker bi že rada videla spet mamico!... No in tisti dan, ko me je prišla obiskat, sem bila še prav posebno žalostna. Obadi so bili na paši nenavadno sitni in tako mi je sivka hudo zbezljala. Morala sem jo zavrniti in teči za njo čez ostro strniŠČe, pa sem se ranila v boso nogo. Jokala sem in mislila na mamico. — Pravkar sem prignala krave s paše in jih pri koritu na dvorišču napajala, ko zasliŠim nenadno mamičin glas: Maaajdaa! — Tako sem se je razveselila, da sem kar zdirjala k njej! Stric: Čisto brez besed? Majda: Ne! >Mamica, mamica!« sem zaklicala. Stric: Kako? Majda: Mamica, mamica! Stric: PosluŠaj dobro: >M amica, mamicak si rekla. Ali si vzkliknila obakrat enako glasno? — »Mamica, mamica!« Majda: Ne, drugič glasneje ko prviČ? Stric: Zakaj si jo sploh dvakrat poklicala? Majda: Ker sem je bila tako vesela! NajrajŠi bi jo bila ie tretjic in tako glasuo, da bi me slisala vsa vas! Stric: VidiŠ, clovek nikdar ne ponavlja besed, če ga k temu kaj ne žene. Tebe je gnalo veselje, čustvo. In če jih ponavljaš, jih iz-govarjaš različno močno! Tu, v tej ŽupančiČevi pesmici imamo tudi tak primer: Zorica, zorica zlata... Zakaj je pesnik ponovil to besedo? Ali je bil tudi zorice vesel? Majda: Gotovo! Ob, saj je jutranja zarja tako lepa. Kolikokrat sem jo gledala, ko sem gnala zjutraj na paso... Stric: Zdaj si pa predstavljaj, kako je ponovil v mislih o n to besedo, Če misliš nase, kako si ponovila vzklik, m a m i c a ! Majda: Čakaj — (po odraoru): Zorica. zorica zlata ... Stric: Čisto prav. Česa nas to uči? — Da moramo besede, ki se pri čitanju berila ali pesmi ponavljajo, poudarjati r a z 1 i č n o. Pa ni treba pri tem razraišljati, kako bi jih poudarjali; treba si je samo vse živo predstavljati. kar beremo ali povemo na pamet, pa pride pravi poudarek sam. — Tako, zdaj pa povej ppsmico Še enkrat! (Konec prihodnjič.) 76