DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. ]95
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 18TH, 193G
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Anarhisti v Španiji zahtevajo najbolj
brutalno nadaljevanje civilne vojne
Madrid, 17. avgusta. — Geslo komunistov, ki se nahajajo v španski miliciji, ,je, da se iz Španije ustvari "Mala Rusija." Komunisti že godrnjajo, ker vlada tako zavlačuje sedanjo civilno vojno.
Odkar je izbruhnila revolucija, so anarhisti paganjali komuniste, naj se s silo polastijo vlade v Madridu. Anarhisti zahtevajo direktno in brutalna akcijo, da se zatre fašistovski upo-r.
Nezadovoljstvo se je razširilo od glavnega stanu Generalne delavske unije, kjer vodita poveljstvo socialista Caballero in Del Vayo. Ta dva sta odgovorna za nastop španske armade proti upornikom tekom zadnjih 14 dni.
Sedanja španska vlada je prestrašena in se nahaja v paniki, glasom izjave nekega komunističnega voditelja. Vlada dosedaj še ni odredila bombardiranja utrjenih uporniških postojank v gorovju Toledo Alca-
zar.
Poroča se, da anarhisti na fronti, ki ne priznavajo nobene avtoritete, mnogokrat niso hoteli streljati, ko so dobili tozadevno povelje od častnikov. Vsa španska vladna fronta je brez vsake organizacije. Včasih pobegnejo celi bataljoni.
Opazuje se tudi čimdalje večji razkol med vladnimi četami in komunistično milicijo, ki skrbi za red v Madridu. Komunisti so postali še bolj nevoljni, ko je vlada zavrnila njih ponudbo, da povečajo milicijo za 100,000 mož.
Predsednik republike Azana in ministrski predsednik Pere-ira imata strahovito stališče. Na eni strani se morata boriti proti fašistom, na drugi pa proti komunistom. Komunisti tudi zahtevajo, da se pemudoma ustreli vsakega upornika, ki pride v roke vladnim četam. Tudi z ranjenci se ne sme delati nobene razlike.
$1.00 za Roosevelta
Washington, 15. avgusta. John L. Lewis, predsednik premogarske unije United Mine Workers of Amerika, je danes naslovil apel na 500,000 unij-škili premogarjev, da sleherni daruje $1.00, kateri denar bo poslan demokratski stranki za ponovna izvolitev predsednika Roosevelta. Lewis svetuje vsem lokalnim podružnicam pre-mogarske unije, da ustanovijo klube, katerih namen bo se boriti za Roosevelta. Nadalje pravi Lewis, da je moralna dolžnost slehernega delavca finančno in moralno pomagati za Rooseveltovo zmago.
"Wiener Roast"
Včeraj nas je obiskal naš rojak Mr. Miller, ki se je z Mr. Baničem pripeljal naravnost iz Geneve, da nam pove, kako zelo fin "wiener roast" so imeli v hosti pri Gramcu preteklo nedeljo večer. Ekspertne pri-pravljalke tega roasta so bile: Misses Anna Grame, Tina Fa-bec, Nefka Mulh, Alice Lustig in Lena in Bertha Walker. Mr. Miller nam je povedal, da so bile vinarice tako okusne,, da jih je pojedel — 27! Ta še Roosevelta bita!
Iz Floride
Naši rojaki so tekom teh počitniških mesecev raztreseni po vseh državah ameriške Unije. Dnevno dobivamo pozdrave iz najbolj oddaljenih krajev. Tako nam je včeraj poslala pozdrave Ana Šmigovec, ki se začasno sonči v Daytona Beach, Florida.
Pojoč v smrt
Soproga Louis Richterja, ki stanuje na 17724 Dillewood rd., se je čudila včeraj svojemu možu, ki je prepeval po hiši. Sicer je bil vedno otožen. Kmalu Pa je žena pogrešila svojega moža in ko ga je končno dobila, je bil mrtev. Spil je steklenico strupa. Richter je bil jstrojnik, toda že delj časa brez dela.
Nove redovnice
Včeraj je pomožni cleveland-ski škof Most Rev. McFadden vzel zaobljubo 22 mladih deklet, ki so obljubile, da postanejo redovnice Notre Dame reda, oziroma so dobile redovno obleko. Med njimi je bila tudi ena Slovenka, Miss Veronika Hribar iz župnije sv. Vida, ki je dobila ime sestra Bartholomew.
Zadušnica
V sredo 19. avgusta se vrši ob 8. uri zjutraj maša zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete ob priliki 30-dnevnice smrti Franka Zabukovca. Prijatelji in sorodniki ranjkega so prijazno vabljeni!
V bolnici
Miss Justine Zevnik, 1554 E. 55th St., se nahaja v Lakeside bolnici. Prijateljice jo lahko obiščejo ob torkih in četrtkih, sobotah in praznikih med 7. in 8. uro zvečer. * V Omaha, Nebraska, je pogorela tribuna v baseball parku Zapadne baseball lige.
SLOVENSKI VRTOVI
Slovenci so poznani od nekdaj kot ljubitelji cvetlic in lepih vrtov. Še iz domovine so prinesli s seboj smisel za lepoto okoli hiše. Stotine je slovenskih hiš v naselibin,, okoli katerih se širijo lepi vrtovi, kjer skrbne slovenske gospodinje gojijo priljubljene cvetlice. Angleški časopis "The Press" razpiše vsako leto lepe nagrade za najboljše 'vrtove, in tudi letos, kot druga leta je dobilo več naših Slovencev in Slovenk nagrade za krasne vrtove. Prvo nagrado na iztočni strani mesta za lepo trato pri hiši je dobila Marion Kuhar, 1123 Addison Rd., drugo nagrado pa Mrs. Mary Roje, 6621 Bonna Ave. V drugi sekciji mesta je dobila nagrado za krasen vrt Mrs. Mary lvančič, 9707 Garfield Ave., v četrtem oddelku je dobil nagrado John Lokar, 695 E. 162nd St., za krasne cvetlice pa Mrs. Julia Kepic, 894 E. 137th St. V Euclidu je dobila prvo nagrado za lep zelenjtadni vrt Mrs: Ana Žele, 21086 Arbor Ave.
--i-O-M-l-
Pevci iz Ljubljane
Preteklo nedeljo popoldne ob 2. uri se je potom. WTAM radio postaje v Clevelandu oddajala opera "Fidelo" iz Salzburga v Avstriji. Kot je sporočil radio oznanjevalec v nemščini iz Salzburga, so se med opernimi pevci nahajali tudi — slovenski pevci iz Ljubljane. Petje j e bilo naravnost sijajno.
Na obisku
V Cleveland je dospel te dni Mr. Anton Udovič iz Milwaukee,. kjer je blagajnik društva sv. Janeza Krstnika KSKJ. Obiskal je tu svojega brata Mr. Fr. Udoviča, 779 E. 99tli St. in si je tudi ogledal jezersko razstavo. Dobrodošel med nami! Kandidat komunistov D>r?avna organizacija komunistične stranke v Ohio je izbrala Andreja Onda iz Clevelanda za governerskega kandidata v državi Ohio.
Pristaši Coughlina molijo za njegovo hitro ozdravljenje
Cleveland. — 40,000 glav se je preteklo nedeljo ponižno sklonilo in iz src navzočih pristašev Rev. Coughlina, v mestnem stadionu, so hitele proti nebu molitve za njegovo hitro ozdravljenje.
Kot smo že poročali včeraj, je Rev. Coughlin moral prenehati z govorom, ker ga je napadla slabost, tako da so ga morali odnesti iz stadiona. Rev. Coughlin se je pripeljal v stadion šele ob 3:30 popoldne in množica ga je dolgo in burno pozdravljala. • Vsega ,skupaj je bilo navzočih kakih 40,00Q. oseb, dočim je v stadionu prostora za 100,000 ljudi. Bilo je neznosno vroče in ni čuda, da je postalo Rev. Cpughlinu slabo, ko.je z močnim glasom grmel proti predsedniku.
Rev. Coughlin je predvsem napadal Roosevelta. Landona in Hooverja je omenil samo enkrat. Predmet ostrega napada je bil tudi Mr. William Green, predsednik American Federation of Labor. Pomožni škof v Clevelandu, Most. Rev. McFadden, je molil, predno se je zborovanje v stadionu otvorilo, toda je takoj po( molitvi odšel iz stadiona.
Na kosilu pri preds. Rooseveltu
Predsednik Roosevelt je močne postave, meri 5 čevljev 10 palcev, zgleda kot slika perfekt-nega zdravja, toda vendar je — hrom. Hodi in premika se z največjo težavo. V levi roki ima neprestano močno palico, dočim ga čvrsto drži za desno rame pomočnik. Sam ne bi mogel naprej.
Toda njegov ostali notranji ustroj je perfektno zdrav, njegov razum sijajen in njegovo delo neumorno. Stari uslužbenci v Eeli hiši v Washingtonu pripovedujejo, da tekom zadnjih 40 let njih službovanja v Beli hiši niso videli še nobenega predsednika, ki bi posvetil toliko časa delu, kot ga posvečuje predsednik Roosevelt.
Roosevelt je tudi točen. Pretekli petek, ko je dospel v Cleveland, se je naj prvo opravičil, ker je bil 35 minut se zakasnil. Rekel je, da to ni njegov vzrok, pač pa od ljudi, ki so sestavili njegov program.
Mesto Cleveland je zgradilo ob priliki predsednikovega prihoda v Clevelandu ogromen varnostni aparat. Nič manj kot 1200 policistov -je bilo v službi, nadalje 400 ognjegascev in 250 mož policije na razstavnih prostorih, poleg tega pa je dospela še ena stotnija redne ameriške armade iz Columbusa.
Toda ves ta varnostni aparat ni imel nobenega dela. N. pr. ko je predsednik korakal iz prostorov parnika, je vaš poročevalec korakal vzporedno z njim in sleherni bi se' lahko približal predsedniku in ga napadel. Toda, kot je izjavil Roosevelt, se počuti poplonoma varnega med svojimi ljudmi. Sicer 6o ga hoteli takoj po izvolitvi umoriti, toda to je bil le napad fanatičnega anarhista brez vsake odgovornosti . . .
Prijet bankir
Tajni agenti justičnega odela vlade so v nedeljo aretirali v Clevelandu 35 let starega bivšega bankirja Leland Cummingsa, katerega so iskali dve leti od Pacifika od Atlantika in do A laske, po Havajskih in Filipinskih otokih. Obtožen je, da je pred dvema letoma poneveril neki banki v Bangor, Me., nekaj nad $46,000. Tekom dveh let, odkar se je nahajal na begu, je potrošil $>,4,000. Pri njem so dobili še $2,160. Poslan bo v Bangor, Maine, kjer se bo moral zagovarjati.
Detektivi slražijo delegata, ki je glasoval na konvenciji proti Rev. Charles Coughlinu
Dodatno poročilo
Pokojni mladi. Anton Russ, 1304 E. 168th St„ je bil član društva, sv. Vida št. 25 KSKJ, a pred sedmimi meseci se je podal v, Colorado Springs, Colo., kjer je pristopil ,k ondotnemu društvu sv. Martina šfr' 213, kamor je tudi spadal ob času; sm?-ti. ■ Ker je bilo truplo pokojnega pripeljano v Cleveland k roditeljem, bo društvo sv. Vida št 25 iz ljubezni in spoštovanja do bivšega sobrata uredilo vse potrebno za pogreb.
Coughlin" odpotoval
•Včeraj zjutraj se je odpeljal iz Clevelanda Rev. Coughlin, ki je zbolel preteklo nedeljo tekom svojega govora, ko je udarjal po Rooseveltu. Rev. Coughlin se je podal v Royal Oak, Mich., kjer se bo zdravil teden dni pri starših.
Indijanci v mestu Vlada Zed. držav je dala pripeljati v Cleveland 31 Kiowa Indijancev v popolni indijanski opremi. Obiskovalci razstave se zelo zanimajo za Indijance.
Popravek
V Newburghu je na 3625 E. 80th St., preminil John Gundič in ne Bundič, kot je bilo včeraj poročano.
Zanimivo je bilo gledati obraz elevelandskega župana Burtona tekom govora predsednika Roosevelta. Roosevelt je pripovedoval, kako ga veseli, ko je slišal, da se je znižalo število ljudi na javni podpori v Clevelandu od 185,000 na 36,000. "To je uspeh dobre vlade,' je rekel Roosevelt, dočim je naš župan Mr. Burton'črno gledal v tla in Spreminjal5 barvo na obrazu . . • Governerji štirinajstih ameriških držav so bili navzoči z nami pri kosilu. To so bili governerji iz držav, kjer je prevladovala letos povodenj in v katerih divja sedaj suša. Roosevelt jih je povabil, da se tekom svojega bivanja v Clevelandu posvetuje z njimi in dožene sredstva in pota, kako se more najbolj uspešno pomagati prizadetim ljudem v državah.
Med drugimi navzočimi na kosilu pri predsedniku je bil tudi republikanska starina Maurice Maschke. Sprejemni odbor je bil vljuden dovolj, da je povabil poleg večine demokratov tudi nekaj znanih republikancev. Mr. Maschke je izjavil, da ga silno veseli, ker se je spozn'al s tako "sijajnim demokratom" kot je — predsednik Roosevelt.
Pri mizah nam je streglo poleg rednih unijskih natakarjev tudi kakih 20 častnikov iz treh
V španski civilni vojni je dosedaj padlo nad 24,000 oseb
Pamlona, španska, 17. avgusta. — En mesec civilne vojne v Španiji, ki je najbolj krvava, kar jih pomni zgodovina španske, je zahteval silovite žrtve v življenju in v osebni lastnini. Glasom uradnih poročil, je dosedaj padlo nad 24,000 ljudi in nobenega izgleda ni, da bi bila vojna kmalu končana.
V cestnih bojih in privatnih hišah je bilo dosedaj masakrira-nih 12,000 ljudi. V raznih bitkah na fronti je bilo ubitih 8 tisoč oseb. Med temi so všteti tudi ujetniki in oni, ki so bili od vojaške sodni je obsojeni v smrt.
Število ranjencev na fronti ali v uličnih bojih znaša 14,000. Nadalje grozi smrt 8000 vojnim ujetnikom pri obeh armadah. Poleg tega se nahaja pri obeh armadah nekako 10,000 talcev, ki so civilisti.
Predno se je začela civilna vojna, je bilo v Španiji 13,000 duhovnov in 42,000 redovnic. Le par stotin jih še preostaja. Drugi so ali pobegnili, ali so bili vrženi v ječo ali pa umorjeni. Rdeča vlada Španske je zaplenila cerkveno premoženje.
Nad 2000 cerkva je bilo po-žganih in zgorele so nenadomestljive umetnine. Skupna izguba na privatnem premoženju in radi zastoja industrije znaša 5,000,000 peset. (Pred izbruhom civilne vojne je bila ena peseta vredna 13 centov).
Cleveland. — John O'Donnell, delegat Narodne unije za socialno pravico, katere konvencija se je zaključila preteklo nedeljo v Clevelandu, je bil edini delegat, ki je glasoval proti predlogu Rev. Coughlina, da Narodna unija odobri Wm. Lemketa kot predsedniškega kandidata.
Vseh delegatov in namestnikov je bilo na konvenciji 8116, in O'Donnelll iz Philadelphije je imel edini pogum upreti se. In sedaj mora nositi posledice, kajti pristaši Rev. Coughlina so ga začeli — piketirati.
O'Donnell stanje v istem hotelu kot Rev. Coughlin. Preteklo soboto bi ga vrgli iz konven-cijske dvorane, da ni posredovala policija, ki ga je odpeljala na varno. In sedaj ga piketira kakih sto pristašev Rev. Coughlina, kadar koli se prikaže na cesti.
O'Donnell je naprosil za pomoč policijo in dobil je štiri de-
tektive in policijskega inšpektorja Pottsa. Izjavil je, da bi že cdšel iz Clevelanda, pa čaka na tri prijatelje,, ki so obljubili, da ga odpeljejo iz mesta.
Napram časnikarskim (poročevalcem se je včeraj O'Donnell. izjavil, da ni prišel na konvencijo kot svoboden mož. Ameriška ustava garantira slehernemu svobodno mišljenje. Postal je pristaš Rev. Coughlina, ker je slednji držal z Roosevel-tom.
Toda, ko je Rev. Coughlin izdal Roosevelta in se združil s Hearstom, so tudi njegove simpatije do Coughlina prenehale. "Osebno imam rad Rev. Coughlina," se je izjavil O'Donnell.
"Toda zadnje čase je Rev. Coughlin izdal Roosevelta, edinega moža v Ameriki, ki je znal preprečiti narodno katastrofo. Čutil sem se torej dolžnega, da se potegnem za moža, katerega časti milijone Amerikancev."
bojnih ladij, ki se nahajajo v Clevelandu tekom razstave. Zanimalo nas je zlasti, kako so tajr ni agenti vlade pred prihodom predsednika preiskali do zadnje točke natančnosti vse, kar se je nahajalo na mizi predsednika. Vsaka žlica, vilice, nož, cvetlice, prtiči, stoli, vse je bilo podvrženo najstrožji preiskavi, predno je dospel predsednik.
Končne besede, ko se je predsednik poslovil od nas, so bile: "Vesel sem, ko odhajam iz Clevelanda, ker sem slišal, da se počutite boljše kot leta 1932. če sem imel kaj uspeha, se imam zahvaliti vam, državljani, ki ste me tako lojalno podpirali. Da nisem imel vas za seboj, ne bi imel uspeha. Drugi govorniki v politiki vam bodo sicer drugače govorili, — danes, ko smo se skupno rešili iz največje depresije. Ko so bili časi črni, se ni nihče oglasil z nasveti za pomoč. Danes, ko so časi boljši, imamo vse polno prerokov, ki mislijo, da bi znali rešiti ameriški narod. Toda ameriški narod se bo rešil sam z resnim delom in zaupanjem v svojo lastno moč.
Nova postava
Dne 1. oktobra, 1936, stopi v naši Ohio v veljavo nova postava, ki se tiče onih, ki vozijo avtomobile. Postava pravi, da tle-herai prebivalec države Ohio, ki vozi avtomobilmora imeti dr-zuvijo liceucQ. Licence se dobijo v novem sodnijskem poslopju, kttr se tiče Clevelanda. Osebe, ki so že prej vozile avtomobil, dobijo licenco avtomatično. Nihče pa ne dobi licence, ki ni še 18 let star, in osebe, ki ne vozijo avtomobila še eno leto, bodo morale prestati posebno skušnjo glede oči, poznanja avto postav in dokazati bodo morali, da zanesljivo vozijo avto. Licenca velja hOc, veljavna je za eno leto. Vsak voznik mora imeti licenco vedno pri sebi, kadar vozi avto. Kdor bo prijet, da vozi brez licence, je lahko kaznovan s $500 globe in zaprt za 6 mesecev. Licence ne potrebujejo osebe v službi zvezne vlade in oni, ki ne bivajo v Ohio, farmarji, ki vozijo traktorje ali popravljalci in graditelji cest. Licence so trojne vrste:, začasne, licence za lastnike avtomobilov in licence za šoferje. Blazni, idioti, božjastni, slabotni ali osebe, ki ne razumejo napisov na javnih cestah v angleščini,' ne morejo dobiti licence.. Licence se morajo vsako leto ponoviti. . -o-
Dodatno poročilo
Glede pokojnega John Bijeka, o katerega nagli smrti smo včeraj poročali, se nam še dodatno naznanja, da je zapustil pokojni tudi dve sestrični in sicer Mrs. Frances Lukančič iz Chicage in Mrs. Ano Sluga iz Wisconsina. Pokojni je bil uslužben pri N. Y. Central železnici celih 30 let in ne 23 let, kot se nam je prvotno poročalo. Pogreb ranjkega se vrši v sredo zjutraj iz hiše žalosti na 14515 Thames Ave.
Zadušnica
Farmar John Petkovšek je umrl 19. julija. V sredo bo tri-desetdnevnica po smrti. V cerkvi sv. Vida bo sv. maša na ta dan ob 8. uri. Obvestilo vsem sorodnikom in prijateljem.
Španski rebeli dobivajo prstane in živež
Burgos, španska, 17. avgusta. Vodstvo španskih rebelov se ravna po zgledu Mussolinija, ko je apeliralo na španski narod za prispevke. Prvi dan so uporniki dobili sto zlatih prstanov in mnogo srebrnine, obenem so pa kmetje obilno prispevali v žitu, živini in zelenjavi.
-u—o-
Rojak ponersečil
Preteklo nedeljo je neki Max Landit vozil po Route 322, ko je zadel z avtomobilom, katerega ja vozil znani zobozdravnik dr. Maurice Galvin. Z zdravnikom je bila tudi njegova soproga, ki je bila na mestu mrtva, dočim je dobil mož večje poškodbe. V avtomobilu Landita se je vozil rojak Frank Nose, 25 let star, 917 E. 67th St., ki je dobil težke poškodbe na glavi. Odpeljan je bil v neko privatno bolnico v Chardonu.
Visoka koruza
Naročnik nam piše: Večkrat čitamo v našem priljubljenem dnevniku Ameriška Domovina o visokosti vsakovrstnih rastlin. Oni pa, katerega veseli videti 12 čevljev visoko koruzo, naj pa pride na vrt Mr. A. Uran-karja, 837 E. 237th St., v Euclidu. In kogar zanima, bo videl tudi fižol, ki ima cvetje in stroč-je 15 čevljev visoko na 740 £. 232nd St. — Naročnik zadnjih 25 let.
V	bolnico
S Svetkovo ambulanco je bila prepeljana včeraj zjutraj v Mt. Sinai bolnico Miss Frances Zupančič, 14510 Thames Ave.
V	bolnici
Miss Mary Strogin Jr., 1064 E. 61st St. se nahaja v St. Alexis bolnici, soba št. 302. Prijateljice jo lahko obiščejo.
K Landonu
Kakih 500 republikancev iz Clevelanda se bo odpeljalo v soboto v West Middlesex, Pa., kjer bo govoril kandidat Lan-don .
Iz bolnice
Z želetovo ambulanco je bila prepeljana na dom iz bolnišnice Antonija Sterlekar, 18619 Arrowhead Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo.
* 1,500 rayon delavcev v Cornwall, Ontario, je šlo včeraj na štrajk za boljše plače.
AMERIŠKA
2
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 18TH, 1936
it
AMERIŠKA DOMOVINA"
9LUKI6AH ROMI — BEOKRNIAN DAITY IflWSPAT**
•lit M. Olalr ATI	Cl«v«lao<l. Ohio
ftbUobcd (Uil7 ttoapt Sunday« and HollOaya
m 1 i .......' ....................1	sESaasSu m"ii	.. .i'...
NAROČNINA:
U Ameriko in Kanado, na leto «.00. Za Cleveland, po pottl, celo leto 17.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po potti, pol leta 13 60 ta Cleveland, po raamafialclh: celo leto, $5.60, pol leta, (3.00. Za Kvropo, celo leto, 18.00. Posamezna številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: O. 8. and Canada, »6.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0. 8. and Canada 13.00 far • months; Cleveland, by mall, $3.60 lor I month*. , Cleveland and Buclid by carrier«, (ill per year, 91-00 fcr « month*. Single copies I cents. Suropean subscription, ».00 per year.
JAMBS DKBKVZO and LOUIS J. PIRC. Kdltorr and Publishers
■ntercd as second class matter January 6th, 1003, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1879.
No. 195, Tues., Aug. 18, 1936
Počitniška doba
Dnevno imamo v uredništvu priliko seznaniti se z obiskovalci naše naselbine, z dobrimi rojaki, ki prihajajo zlasti letos iz vseh krajev Zedinjenih držav v Cleveland iz treh vzrokov: prvič, precej boljši časi so letos in ljudje služijo denar. Drugič, v Clevelandu imajo rojaki v skoro sleherni naselbini Zedinjenih držav svoje sorodnike in prijatelje,' in snidenje po dolgih letih ločitve je gotovo prijetno in gostoljubno. Tretjič, stotero rojakov je že dospelo letos v Cleveland, da si ogledajo Veliko jezersko razstavo, ki je znamenitost izredne vrste.
Gostoljubnost je star slovanski običaj. In menda ni bolj gostoljubnih Slovencev, kot so naši Clevelandčani. Kako prijazno in ljubeznjivo vodijo svoje sorodnike in prijatelje po Clevelandu, kako jim strežejo in razkazujejo ne samo lepote in odličnosti mesta Clevelanda, pač pa tudi zlasti naše narodne stavbe, zavode, cerkve in vse drugo, s katerim se ponaša naselbina v Clevelandu, ki je tekom zadnjih dvajset let naredila naravnost čudeže v napredku.
Koliko ljudi prihaja v naše uredniške prostore s prošnjo, da jim razkažemo tiskarno. Večina njih še nikdar ni videla tiskarskega stroja ali pa črkostavnega stroja, in naši prijatelji-gosti se čudijo, kako se vlivajo črke in besede in stavki, da končno pride na dan dobro urejen časopis ali lepa tiskovina. Rojaki iz ostalih ameriških naselbin se kar ne morejo načuditi, kako je mogla slovenska zavest in značaj-nost v Clevelandu ustvariti tako ogromno narodno delo.
Seveda pričakujemo tekom tega meseca in .tekom prihodnjega še nadaljne stotine rojakov,obiskovalcev iz Zedinjenih držav v Cleveland. Tako potovanje po deželi je poučno, obenem pa prijetno. .Človek, ki potuje, ki obiskuje razna mesta, države, vidi, ako je dober opazovalec marsikaj, česar se niti v šoli ne bi mogel naučiti. Potovanje je praktična življenska šola.
Poleg tega je pa potovanje združeno s prijetnimi obiski, ko se stari znanci po dolgih letih zopet snidejo in ši obujajo živahne spomine iz davnih prošlih dni, bodisi iz stare domovine ali pa iz Amerike, ko so skupaj kje delali v dobrih in slabih časih.
Naš Slovenec ni nikdar pesimist, pač pa optimist. Najslabši časi niso ubili dobre volje pri naših ljudeh. Pretolkli so se skozi krizo, zaupali v Boga in v svojo lastno zmožnost in v boljšo bodočnost. Zmislili so se na čase turških vpadov, ko so Turki skozi tristo let ubijali in požigali po naših krajih, pa niso mogli uničiti sicer našega maloštevilnega naroda, ki je tako kremenit, značajen, zna potrpeti, kadar ni drugače pa zna tudi voditi borbo, kadar se gre za njegov obstanek.
Sestanki rojakov iz ene naselbine v drugo imajo velik družaben pomen, moralni značaj in vselej pripomorejo k večji skupnosti in boljši zavesti našega slovenskega naroda, ki mora vedeti, da če vsi skupaj držimo, da nas ne more nihče uničiti. Poleg tega, da so sestanki poučnega pomena, ker vidite nove kraje in ljudi, ko potujete po širni Ameriki, pa imate ob takih sestankih najlepšo priliko, da govorite o naših bratskih podpornih organizacijah, da poljudno kritizirate in razpravljate o delovanju svojih voditeljev, da sklepate, kje in kako bi se dalo še kaj boljšega narediti za naš
narodni napredek.
Mnogo smo dosegli Slovenci v Ameriki, dasi nas ni ravno preveč, toda dosegli smo vse to le, ker smo inteligenten na-lod, ker imamo zdrav razum, značajnost in ker zaupamo v Boga in v srečo junaško. Počitniška doba, ki traja te mesece, naj zbližuje slovenski narod, da bo tudi zanaprej skupno sodeloval za vse, kar je lepega, značajnega — in trajnega za boljšo bodočnost našega naroda!
----o-
Kai bo novega v Euclidu?
očesom ne vidi. Mausar meni, da jo mora udariti, ker sicer ne pride "domov." Veste, je malo šantov. Erjavec je tudi hud za udariti. Tisti mali bo menda še najboljši igralec. Igra sredi polja in lovi žoge kot pajek muhe. Gril je tudi enkrat pritekel domov, vdrugič je pa kar primr-znil na drugem stojišču. Kožel je tudi tako napravil. Jerkič, ta zna pa metati žoge. Ako kdo ne verjame, naj vpraša Lauriča. Trček igra na tre jem stojišču.
Danes večer (v torek), bomo zopet začeli igrati in sicer točno ob šestih. Izid zadnje tekme ste lahko videli na angleški strani tega lista v soboto. Tam je John Trček bolj na drobno vso stvar opisal.
Na svidenje torej danes večer vsi ljubitelji žoge, mladi in stari. Louis Šimenc. -o-
Vabilo na koncert
Dohodki:
Darovi botrov orgel ....$ 255.00 Pevske prireditve
Ilirije ................................................929.20
Hišna kolekta ............................933.15
Prostovoljni prispevki	252.69 Obresti od naloženega
denarja ........................................12.09
Motor stare piščale ....	14.00
Skupaj ..............$2,396.13
Stroški:
John M. Urbansky za
orgle ..........................$1,750.00
Obresti od posojenega
denarja ............................50.25
Stroški pri postavljanju orgel ....................................595.88
Mladinski zbor Ilirija priredi pevski koncert na 6. septembra v Slovenskem domu na Holmes ave. Prosi se vse starše otrok, kakor tudi ostalo občinstvo, da posetite ta prvi koncert naših mladih pevcev in jih s svojo udeležbo vzpodbudite k na-daljnemu učenju. Saj veste, da mladini moramo dati čutiti, da se zanimajo za njih prireditve. Potem dobijo več veselja do stvari, za katero se zavzamejo. Ti naši mladi pevci bodo kdaj res vredni nasledniki sedanje Ilirije.
Vstopnice so že v predproda-ji. Prosi se, da sežete po njih, da tako pomagate do zadovoljivega uspeha. Saj vstopnina je malenkostna, 35c za osebo, za ctroke pod 12. letom pa 10c. To je najbolj nizka vstopnina, kar smo jo mogli napraviti. Začetek koncerta bo ob 7:30 zvečer. Po koncertu ho pa nekoliko proste zabave v zgornji dvorani. Tam 3e bo tudi prav poceni delila sreča in lahko rečem, da dva ®li dve bosta šli prav srečni-domov. Več pa o tem ne smem povedati, da se ne bo g. urednik jezil. Jaz pa nerada človeka jezim, čeravno ni potreba. Pa tudi Jaka ne bo mogel jezika stresati, da ženske ne moremo ničesar zase obdržati.
Ječmenovček bo tudi pripravljen, da žeje ne bo treba trpeti. Saj veste, da kaj takega se ne pozabi, posebno ne sedaj v teh pasjih dneh. Kjer je pa ječmenovček, so tudi sendviči, če že ne kočevski, pa kateri drugi, da se boste lahko podprli, pa ne z lampo. Za vse to bo skrbel na vse pretege odbor.
Zapomnite si dan 6. septembra, da pridete poslušat mladinski zbor Ilirijo v Slovenski dom na Holmes Ave.
J. Kozely. —--o-
Zaključno poročilo sklada novih orgel Marije Vnebo-vzete v Collinwoodu
Dan 30. avgusta si rezervirajte. V šolski dvorani fare sv. Kristine bo dobra zabava, ki jo priredi podružnica št. 32 SŽZ ob priliki proslave 7 obletnice.
Pripravljalni odbor se zelo trudi, da bo vse najbolj lepo in zanimivo. Na programu bo več jako zanimih stvari. Tako bo predstavljena igra: Pipa tobaka in časa kave. Nastopita Urban iz Ribnice in Mica iz Trsta. Prodala bosta suho robo. Druga igra bo pa: Domače življenje. Je v dveh dejanjih in smeha ne bo manjkalo. Tudi lepega petja bo dovolj.
Pridite v lepem številu in pripeljite može s seboj, dekleta pa fante. Tudi druge podružnice ste prijazno vabljene, da pridete na to našo proslavo. Glavnih uradnic bo gotovo nekaj navzočih. Vsaka članica mora vzeti
ob pravem času, ker igra se prične ob 7:30 zvečer. Ples se pa prične ob devetih. Igral bo Jan-kovičev orkester.
še enkrat vas prijazno opominjam, da pridete na našo proslavo dne 30. avgusta, vam ne božal. Pozdravljeni! Terezija Potckar, predsednica. --o—--
V Collinwoodu "jo" bijemo
Ne smete zameriti, g. urednik, ako vas zopet nadlegujem. Bomo pa na drug način poravnali, če vam damo Collinwoodčani preveč dela. Tukaj se zdaj ne govori drugega kot o našem novem športu, igranju žoge. če pridete vi, g. urednik, vam garantiramo prve sedeže. Toda s seboj morate prinesti daljnogled, ker žoge lete daleč. Kadar najmanj eno vstopnico. Pridite jo Zalar udari, se je s prostim
Zadnjič sem zaključil eno leto trajajočo zbirko za požarno brambo za v staro domovino, danes pa zaključujem eno leto in 3 mesece še starejšo zbirko in to je zbirka novih orgel naše župnije.
Kot vsem znano, je bila kupna pogodba za naše orgle podpi sana 1. maja 1934. Ob času nakupa orgel smo bili vsi veliki optimisti. Nadejali smo se, da bo vsa gladko šlo ter da bodo orgle pjačane brez vsakega velikega truda. Razmere so se tako preobrnile, da so morali tisti, ki so menili, da bodo orgle plačane brez njih, še prav dobro poseči v akcijo.
Naloga mi je bila poverjena voditi zbirko v ta namen. Niti v sanjah si nisem tega predstavljal, da bo žreb ravno mene zadel. Delo ni bilo lahko, Še manj pa hvaležno. Ako bi ne imel te zavesti, da delam za dobro stvar, bi ne bil kos težki nalogi. Radi boljšega pregleda podajam danes zaključni račun o zbirki novih orgel kot sledi.
Skupaj ..............$2,396.13
Zadnja vsota na dolg je bila izplačana 2. julija t. 1. Računi pa zaključeni 13. avgusta t. 1. Pod rubriko dohodkov je najti kako in kdo je prispeval denar. Ne vem, kako bi zadostno pohvalil naše dobre in požrtvovalne dobrotnike, ki so s tako vnemo se trudili, da smo premagali to težko breme. Zdaj lahko trdimo: orgle so Last naše cerkve, ker so plačane.
Veliko zasluge brez dvoma gre vsem onim ženam in možem, ki so cerkvenemu pevskemu zboru stali ob strani v najbolj kritičnih časih. Pevski zbor sam ne bi zmogel tega bremena, ako bi vaše pomoči ne bilo. Torej hvala vsem.
Kot je razvidno jz poročila, je zbor Ilirija s svojimi prireditvami prispeval za v sklad novih orgel $929.20. Zopet je treba poudariti, ako bi naše prireditve ne bile tako dobro obiskane, bi tudi finančni uspeh ne bil v takem obsegu. Hvala tudi vsem, ki so se naših prireditev v tako lepem številu udeleževali. Upamo, da nam boste še v bodoče stali na strani. Zagotavljamo vam, da bomo še z večjo vnemo kot dozdaj delali za prospeh naše župnije.
S tem zaključujem svoje delo, kar je bilo v zvezi z orglami. Računi so tu; ako ni komu kaj jasno, prosim ga lepo, naj nikdar ne vzdiguje prahu, ampak pride do mene, saj sem vedno pripravljen dati vsa pojasnila, kar se tozadevnih računov tiče.
Frank Kovačič, 15722 Holmes Ave. -o-
Opice, blagajniki v Siamu
Prišel sem v Banghok, da nastopim službo pri neki ve-letvrdki. Tvrdka je bila pooblaščena, da pregleda račune glavnih bank. Med tem, ko sem pregledoval knjige, sem zadel na imena dveh do petih opic, ki so prejemale redne plače.
Mislil sem, da beseda opica označuje kak poseben posel, zato sem vprašal svojega po-magača domačina za pojasnilo. Smehljal se je.
"Vsaka banka ima dve do deset opic," je dejal. "To so pomagači blagajnikov." Mislil sem, da se norčuje, hrupno zaprl knjigo in šel h kosilu. Nazaj grede sem se oglasil pri neki banki, da vnovčim ček. V svoje presenečenje sem tam videl, kako dve opici sedita na prav posebej zanje narejenih stolcih, vsaka na eni strani blagajnika.
V Siamu kakor v vsem ostalem orientu je pri bankah, denarnih zavodih in trgovcih kovani denar v prometu — zlato in srebro. Samo tujci imajo čeke. Ako kdo dobi bankovce, jih takoj v banki zamenja za zlato in srebro. Po zaključku trgovine nesejo trgovci svoj denar v banko v mošnjah ali vrečicah.
Čim prejme bančni blagajnik denar, ga izroči svojima opičjima pomagačema na desni in levi. Te opice so dresi-rani detektivi za ponarejene novce. Ko jih prejmejo, ugriznejo v vsakega posebej in jih pregledajo. Če se njih zobje poznajo na njem, ga vrže-
jo proč, dober denar pa spravijo v vrečo.
"Te dresirane opice," mi je pravil blagajnik, "so skoz in skoz preizkušene. In kako zanesljivo opravljajo svoj posel! Rekel je, da se njegova opičja pomagača, ki sta služila pri banki, eden štiri, drugi šest let, še nikdar nista po-motila. Živali so tako sijajno dresirane in se svojega posla tako živo zavedajo, da če dobe ponarejen novec, ga vržejo skozi žično ograjo v glavo tistemu, ki ga je oddal.
Samo iz radovednosti, samo da bi preizkusil, ali je opica res nezmotljiva v svojem poslu, sem vzel svoj ameriški novec za deset centov in ga dal opici. Ugriznila je vanj in ga vrgla v vrečo. Dober je bil.
Prihodnji dan sem šel v neko veletrgovino, kjer je zaposlenih čez dvesto prodajalcev in prodajalk. Pri vsaki prodajalni mizi je sedela blagaj-ničarka, poleg nje pa opica. Prav tako hitro kakor je prejemala denar, ga je oddajala opici. Pazil sem, če se bo pojavil kak slab novec. In že v teku pol ure se je to zgodilo. Neka hindska žena je namreč plačala s srebrnim novcem. In glej! Opica ga je vrgla nazaj na mizo.
Začelo se je prerekanje, dokazovanje, protestiranje Žena je trdila, da je njen novec pravi. Siamščine sicer nisem razumel, vendar sem iz .živahnih kretenj blagajničarke in odje-malke spoznal, za kaj gre. — Opica se je kaj hladnokrvno obnašala. Dostojanstveno kakor sodnik je sedela tam, sve-sta si, da je pravilno razsodila.
Nazadnje je prišel uradnik tvrdke z malo zlatarsko tehtnico. Položil je novec, za katerega je šlo, na eno stran, na drugo pa pravega. In res, novec, ki ga je opica zavrnila, se je dvignil. Ponarejeni denar je namreč lažji.
V siamskem glavnem mestu je okoli dva tisoč takih opic. Za preizkuševanje slabega denarja jih dresirajo še mlade. So pa tako drage, da jih navadna podjetja ne morejo kupiti. Za opico v glavni banki so plačali 15,000 ameriških dolarjev. Dresirane opice dajejo tudi v najem po 3 do 5 dolarjev na dan. Dočim bančni uradnik zasluži 80 centov na dan, dobi njegov pomagač, opica, 3 do 5 dolarjev.
Vprašal sem, zakaj bi se domačini ne mogli za ta posel izvežbati kakor opice, to se pravi za grizenje novcev. Odgovorili so mi, da dočim imajo zobje povprečnega Siamca samo 50 funtov prijtiska, ima čeljust opice 120 funtov pritiska. Ko bi domačin ugriznil v pet in sedemdeset novcev na dan, ne bi mogel en teden govoriti. Opica je izurjena že od mladih nog ,da ugrizne v trdo kovino s tako lahkoto, kakor človek v mehko banano.
IZ DOMOVINE
Pri tem delu so delavci naleteli na čudno najdbo. Pod tramom so našli skrit zavoj, v katerem je bila avstrijska granata. O tej najdbi je bila takoj obveščena policija, ki je poslala tja komisijo. Granato so izročili vojaštvu, ki jo je razstrelilo v mestni gramoznici. Kako je prišla na podstrešje mestne hiše, se še ni moglo ugotoviti.
—Lastno mater je utapljal. Na prijavo 72 letne preužitka-rice Ane Močnikove iz Spod. Grušovja, da jo je nameraval njen 38 letni sin Jožef Močnik umoriti, je uvedlo orožništvo na Pragerskem preiskavo, ki je po zaslišanju mnogih oseb, dognala naslednje: Bilo je popoldne, ko so Močnikovi spravljali na travniku seno. Ana Močnikova in njen sin Jože sta delala v bližini potoka, medtem ko sta bila sin Miha in hlapec Blažič na drugem koncu. Močnikova in Jože sta se pri delu razgovarjala o neki izgubljeni pravdi. Sin je po očitku, da je mati kriva, da so to pravdo izgubili, v razburjenosti zgrabil mater in jo potisnil v potok. To početje sta še pravočasno opazila sin Miha in hlapec, ki sta bila na drugem koncu travnika, in prihitela na pomoč. Iztrgala sta mater iz rok nasilnega sina in jo že nezavestno spravila na suho. — Med tem ko sta se sin Miha in Blažič ukvarjala z nezavestno starko, se je pa Jože začel potapljati v potoku v namenu, da si vzame življenje. Tudi njega sta Miha in hlapec izvlekla iz vode in ga spravila k zavesti. Pri zasliševanju je Jože pojasnil orožnikom, da se je že vsega naveličal, ker so v hiši sami prepiri. Namen je imel umoriti najprej mater, nato pa še samega sebe. Dejal je, da je pa vseeno zadovoljen, da se je vse tako izteklo. 'Zadnjo besedo bo imelo sodišče.
Če verjamete ar pa ne
—Zagoneten napad. V nedavni noči je bil k sosedu v Gorenji vasi pri Ribnici klican kolar Mlakar, da bi mu pomagal pri kravi, ki se je telila. Od doma je šel okrog polnoči ter se je že čez eno uro vračal domov. Domov se pa ni vrnil, ker je bil med potjo napaden. Zgodaj zjutraj so ga našli ob poti nezavestnega. -Čudno je pri tem, da je Mlakar s.tal nezavesten ob plotu, držeč se ga tako krčevito, da navzlic nezavesti ni padel. S težavo so mu razklenili roke, da so ga odpeljali domov. Mlakar ima prebito lobanjo ter je njegova poškodba smrtno nevarna.
—Granata na podstrešju. -Mestna občina mariborska . dala hišo na Slomškovem trgu 12, v kateri je mestno knjigovodstvo, prenoviti. Zdaj pre-urejujejo streho in podstrešje.
—Izseljenci se vračajo, ker tujina nima zanje kruha. — Zdaj pa zdaj se čujejo glasovi, da gospodarska stiska v Evropi ponehava. Če pa gledamo številke, ki jih ima izseljenski urad v Ljubljani, vidimo, da se naši izseljenci neprestano vračajo domov, ker jim tujina ne more dati kruha.
Vzemimo Iiolandsko, kjer je še nedavno delalo okoli 3000 slovenskih rudarjev. Zdaj je njih število neznatno in naša delavska društva v Holandiji štejejo komaj še 125 članov. Kakor iz Holandije, se v novejšem času v večjem številu vračajo tudi naši delavci iz Nemčije, odkoder pa ne prihajajo v toliki meri zavoljo brezposelnosti, .temveč ker so se s kakšno besedo pregrešili proti vladavini.
V precejšnjem številu zapuščajo tudi Francijo, s katero naša država na žalost še zmerom nima urejenih izseljenskih odnosov. Naša vlada je sicer že pred leti izdelala pogodbo, ki pa jevvse do danes ostala samo na papirju, ker ji v Parizu ni bilo mogoče iz-poslovati odobritve. Morda bo Blumova vlada, v kateri so zastopane delavse stranke, imela kaj več razumevanja za osnovne življenjske koristi jugoslov. delavstva v Franciji in bo dogovor podpisala. Značilno je pa vendar dejstvo, da tudi pod novo vlado odtok jugoslov. delavstva iz Francije ni ponehal, kar priča, da so se politične razmere v Franciji sicer izpre-menile, da pa se gospodarsko stanje še ni izboljšalo, zato še tudi mnoga podjetja odpuščajo delavstvo. Pri tem so seveda v prvi vrsti prizadete tuje delovne moči. Najlažje še v dobi gospodarske stiske dobe delo v Franciji gozdni delavci, kar je znamenje, da jim takih delavcev primanjkuje.
—V Ljubljani je umrla Neža Selan, bivša mesarica, v starosti 73 let.
(Nadaljevanje)
Ne bo drugače, napodil ga bom in ga drugič počakal bolj pripravljen. Torej zacepetam z nogami in v tistem hipu je bil zajec že 15 čevljev od tal, na tleh, in v drugem hipu skozi fenc in v petih minutafy se je moral že voziti tam nekje mimo Madisona in Geneve proti Niagara Falls.
Silna žalost je trla moje srce, ko sem gledal solato oziroma kraj, kjer je bila še sinoči solata, zdaj so bile pa še samo koreninice. če to ni igra usode! — Dva lovska psa redim, v hiši pet lovskih pušk, pa ti zajci pred nosom solato zobljejo! Le čakaj, saj boš prišel nazaj, ker si videl, da solate ne bo zmanjkalo do jeseni. Ja, ja, je ne bo, ampak zate jo bo!
Se reče, pravi jager bo že razumel, kako je bilo z menoj, ko jo je praskal od mene zajec živ in v celi koži, pa si nisem mogel pomagati. Da bi imel pri rokah vsaj Barbičeve harmonike, da bi mu zagodel koračnico pri odhodu!
Johana se je kar križala, ko sem ji povedal, da smo ob solato. Malo se je potolažila, ko sem ji rekel, da je bo še za nekaj škafov, ampak da je treba storiti prave korake, da se prepreči v prihodnje take vrste komunizem pri naši solati.
Rekla je, da bi bil velik škandal, če bi nam zajci pojedli solato, ko smo štirje moški pri hiši in se vsi štejemo, da smo jag-ri. Zdaj sem se pa kar hitro odpravil zdoma, ker beseda bi lahko dala besedo, ker jagri smo jako rahločutni, kadar nam kdo postavlja na vago našo izvežba-nost.
V sredo večer, to je bilo prav isti dan še, sem se odpravil na vrt, ko so padle prve sence od drevja preko vrta. Počasi grem tje proti solati in izpod jablane pregledujem bojno poljano. Nič nevarnega. Grem v drugi konec, kjer čakata na dež koruza in krompir in oprezno pregledujem grmičje v plotu, koruzne štoke in krompirjevo cvetje. In kaj zagledam? Prav tam koncem koruze sedi prav tisti gost, vsaj po velikosti bi sodil, da je bil prav tisti. Lepo mirno je sedel, najbrž čakajoč, da se bolj stemni in da jo udari v solato k večerji.
No, danes pa ne boš pri nas na večerji, si mislim in se po-lahko odmaknem nazaj. Tečem po Bobvja, ki se že šteje za lovca, odkar je ustrelil fazana in zajca v enem dnevu lansko zimo. Dati sem mu hotel priliko, da se izkaže. Gotovo bo fant vesel odlike in bo raje kosil travo vsako soboto, radi česar imava redno vsak teden debate in dolge konference in misli, da se mu godi strašna krivica radi tega. Ne verjame mi, da so mene oče ob počitnicah že ob treh zjutraj postavili pokonci in sem moral s kosci na senožet. Tukaj v Ameriki bi bilo pa komaj, da bi prišla trava k postelji in da bi mesto trave kosili ajskrim.
"Bobi," mu rečem, "kje je 22 repetirka?"
"V garaži!"
"No ja, v garaži! Kaj se v garažo spravlja puške?" se zgrabiva.
"čistil som jo, pa sem jo tam pozabil."
"Hitro steči ponjo, bomo zajce streljali."
"Zajce, kje pa so?"
"Tok teci no hitro po puško, ti bom že potem zajca pokazal. Kaj misliš, da bo čakal vso noč na našo milost?"
Boby leti v garažo po puško. Saj ga ni niti pol ure vzelo, da jo je našel in prinesel.
"Ja, kje so pa naboji?"
"Naboji?"
"No, patroni, krogle, munici-ja ali kar je že!"
Dalje prihodnjič
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 18TII, 1986
3
.......t .............. r
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemSkem izvirniku K. May« * —— .......................
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemSkem iivirnlku K. May«
In potem nisem nič več videl ni ste bili, mislili smo, da ste ne slišal ne Čutil,	i mrtvi."
Kako dolgo sem ležal v nezavesti, tega ne vem povedati. Ko sem odprl oči, je slonel nad menoj Halef. Oči so mu plavale v solzah.
"Hamdulilah! — §e živi! Oči je odprl!"
Ves iz sebe je bil od veselja, še globlje se je sklonil in vprašal:
"Gospod, te boli?" Hotel sem odgovoriti, pa nisem mogel. Tako sem bil zanič, da so se mi oči kar same zaprle.
"O Allah, o nesreča, o joj! Umira!"
Tako sem ga še slišal tožiti, potem pa spet nisem nič več ne slišal ne čutil.
čudne, zmedene sanje sem sanjal.
Boril sem se z zmaji in kačami, z velikani in orjaki — pa hipoma so izginile vse te divje, strahotne pošasti, sladek vonj nie je objemal, rahli angelski glasovi so prihajali od nekod, nežne, tople roke so me božale. Ali sem res sanjal? Je li bila
resnica? Spet sem odpri oči. Vrhovi so žareli v žarkih zahajajočega sonca, v dolini je
ezal somrak, pa bilo je še do-volj
svetlo, da sem videl dvoje lePih ženskih glav, ki sta se skl?.njali nad menoj.
"O joj! Beživa!" sta vzklikni-' Po perzijsko, si zagrnili ob-raz in odhiteli.
. Poskusil sem sesti, šlo je. ču-ti! sem, da sem ranjen. Pod ključnico me je skelelo. Pozne-Je sem zvedel, da me je ranila sulica.
Tudi vse "teio me je bolelo. Bi-
mi je, kot da me je povozil te-
Zak val.iar. Rana je bila skrbno
Povezana in prijetni vonj, ki
°m čutil v sanjah, je še ved-
10 duhtel krog meiie.	'
■ ,je prišel odnekod iiv dejal;
A'lah akbar
Člani Progresivne trgovske zveze
(Vprašajte za nagradne listke) .................
Allah je ve-
Sospod! Vrnil ti je življenje, ^ala Allahu na veke!"
"Kako se ti godi, Halef?" Sem ga vprašal. Moj glas je donel medlo in hripavo.
'Sreča mi je bila mila, gospod! Dobil sem strel v stegno. krogla mi je izvrtala luknjo 111 šla na drugi strani ven." "In Anglež?" "Krogla ga je ranila na glavi 111 dva prsta je izgubil na levi roki."
"Siromak! In drugi?' "Alio se je nalezel krepkih Udarcev in bunk, pa ni ranjen.' 'Tn Amad el-Gandur?' "Je nepoškodovan. Pa nič ne govori."
"ln njegov oče?" "Je mrtev. Allah mu daj ve Je raja!"
Molčala sva. Vest, da je šej addedinov le res mrtev, me j pretresla, o dolgem času sem spet vPrasal:
«^ako je z vrancem?"
varne6'' *** je dobi1' pa nis°
"Pa' je priP°mnil: bilo' niti ne veš> kako
"Kako je z vami? Glavo imate povezano in roko tudi."
"Strel me je oplazil na mestu, kjer anatomi pravijo, da je shranjen naš razum. Lasje so proč in tudi košček lobanje. Pa to nič ne pomeni. Seveda sta tudi dva prsta šla, kar ni bilo ravno potreba."
Obenem z Angležem se je tedaj dvignil ob ognju še nekdo drug.
Bil je moš ponosne postave in visoke, dovršeno lepe rasti. — Dolge, zelo široke perzijske hlače iz rdeče svile je nosil, belo svileno srajco, do kolen segajo-čo, ozko spodnjo suknjo, čez njo temno modro svileno suknjo in volnen površnik iste barve. Pre-pasan je bil s svilenim kašmir-jem, na njem je visela dragocena sablja, pozlačena ročaja dveh pištol sta gledala iz njega, ročaja bodala in kindžala — dolgega, meču podobnega zakrivljenega noža — bogato obložena z dragulji, sta se bleščala v njem. Jahalne škornjičke iz sanjana je nosil in na glavi je imel visoko perzijsko kučmo iz ovčje kože, dragocen šal, belo in modro prižast, je bil ovit okoli njega.
Stopil je k meni, se mi poklonil in dejal: 'Klanjam se!"
Enako vljudno sem se mu poklonil. "Hvala ti!"
"Emir, velik bojevnik si!" "Gospod, velik junak si!" "Tvoj brat sem!" "Tvoj prijatelj sem!" Perzi so zelo vljudni ljudje, zato se ni treba čuditi tem nenavadnim poklonom in vljudnostim.
Podala sva si roke in dejal je: "Cul sem že tvoje ime. Mene menuj Hasan Ardšir mirzo. Tvoj služabnik sem!"
Mirza (naglas je na zadnjem logu) je perzijska beseda in pomeni "sin emirjev.' Ako stoji a lastnim imenom, je naslov orinca iz perzijske vladajoče dinastije, pred lastnim imenom pa je naslov znanstvenika, učenjaka kakor naš "doktor." Moj novi znanec je bil torej vsekakor visoka osebnost.
Na njegovo vljudnost sem mu seveda tudi jaz moral vljudno odgovarjati.
"Zapoveduj tudi ti meni!"
"Tile ljudje so moji služabniki. Spoznal jih boš."
Pokazal je na svoje ljudi, osem jih je bilo, spoštljivo soj stali blizu ognja. Nadaljeval je:;
"Ti si gospodar tabora. Sedi,1
Beauty Shoppcs LOGAR BEAUTY SHOPPE
17216 Grovewood Ave. MARION'S BEAUTY SHOPPE
15712 Waterloo Rd. GRDINA SHOPPE 6111 St. Clair Ave.
Čistilnice oblek JOS. KOVACH
15621 Waterloo Rd. ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd St.
Confectionery in pivnice JOHN TRČEK
15506 Holmes Ave. PRANK LAURICH 15601 Holmes Ave.
Cvetličarji SVETE'S FLOWER SHOPPE
6120 St. Clair Ave. IGNAC SLAPNIK
6102 St. Clair Ave. JAMES A. SLAPNIK, JR. 6620 St. Clair Ave.
Cvetličarji in papirarji PRANK JELERČIČ
15302 Waterloo Rd. EDWARD KOVACH ' 15621 Waterloo Rd.
Dclikatesc
PRANK IVANČK: 15416 Saranac Rd.
Fotografisti JOHN BUKOVNIK 762 E. 185th St. JOHN WIDGOY 485 E. 152nd St.
Groceristi
SOBER-MODIC
544 E 152nd St. LOUIS URBAS
17305 Grovewood Ave. A MLAKAR
522 E. 200tll St. LUDWIG METLIKA
1151 Addison Rd. JOHN SPEHEK
16226 Arcade Ave. ANTON BARTOL 1425 E 55th St. LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd. LUDWIG GUSTINCIČ
6128 Glass Ave. ANTON JERMAN 661 E. 160th St. ANTON PRIJATEL 1192 E. 61st St.
Grocer]jc in mesnice
MIKE PIKS
1383 E. 53rd St. KARL MRAMOR 1140 E. 67th St. GABRIEL FOOD MARKET
595 E. 140th St. KUHEL BROS.
16321 Arcade Ave. JOHN MAUSAR
23751 St. Clair Ave. FRANK J. KRAMER 15454 Calcutta Ave. FRANK FABJAN 399 E. 152nd St. ANDREJ MOZINA
15931 Saranac Rd. GEO. KUHAR
3846 St. Clair Ave. JOS. MEDVED
783 E. 222nd St. JOS. SACERICH
16005 Waterloo Rd. FRANK MULLEC
16811 Waterloo Rd. JOHN KAUŠEK
19513 Kewanee Ave. LUDWIG MANDEL
15615 Waterloo Rd. BLAŽ BOLDIN
14401 Thames Ave. VICTOR BERNOT
16001. Holmes Ave. CERGOL & OGRINC 412 E 156th St.
FRANK CEBUL 14615 Sylvia Ave.
JOHN DOLENC 573 E 140th St.
BLAŽ GODEC 16903 Grovewood Ave.
JOS. JANES 16016 Parkgrove Ave.
FRANK KEPIC 14301 Sylvia Ave.
CHARLES LESJAK 15708 Saranac Rd.
JOS. MODIC 315 E. 156th St.
LUDWIG RADDELL 15804 Waterloo Rd
JOHN TOMAŽIČ
16853 Grovewood Ave.
LUDWIG MANDEL SR. 920 E. 140th St.
J. METLIKA
14516 Sylvia Ave.
RUDOLF PERDAN 933 E. 185th St.
JOHN VIDENSEK 486 E 152nd St.
ANTON MARTINČIČ 5917 Prosser Ave.
LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave.
JOS. PIŠKUR
16801 Waterloo Rd.
JOHN ASSEG 15638 Ho'mes ve.
JOS. KAPLAR 952 E. 207th St.
MARY TRAMPUSH 4110 St. Clair Ave.
JOHN KRAMER 5301 St. Clair Ave.
FRANK AZMAN . 6501 St. Clair Ave.
LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Rd.
LOUIS GREGORICH 1171 E. 74th St.
JOSEPHINE KRECIC 1056 E. 61st St.
JOHN LADIHA 1242 E. 74th St.
LOUIS LAUTIZAR 1195 E. 71st St.
JULIA NOVAK 5204 St. Clair Ave.
FRANK VIDMAR 1038 E. 74th St.
LOUIS PIBERNIK 830 Babbitt Rd.
JOE KODRIC 1307 Addison Rd.
Gasolinske postajo VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. RAKAR'S BLUE FLASH STATION
18C09 Waterloo Rd. JOS KERN
351 E. 156th St. DOMINIK LUSIN 6002 St. Clair Ave.
Jedilnice in pivnice ANTON BARAGA
15322 Waterloo Rd. VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. JOS ZABUKOVEC
576 E. 152nd St. ALBIN FILIPIČ
513 E. 152nd St. GEO. TUREK
16011 Waterloo Rd J. KUNCIC-PEROTT1
397 E. 156th St. PAUL KORDICH
15815 Waterloo Rd CIRIL KUNSTEL 6616 St. Clair Ave.
Krojači
JOS. PERME 15607 Watcrloq Rd.
Krojačnice in čistilnice JOHN MARN
6527 St. Clair Ave. MARIAN'S DRY CLEANING & TAILORING
4812 Superior Ave. CHARLES ROGEL 6526 St. Clair Ave.
,	Lekarne
MANDEL DRUG STORE 15702 Waterloo Rd.
Mehke pijače DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 St. Clair Ave.
Mesnice JOS. JANŽEVIC
542 E 152nd St. JOS. SMOLEY
504 E. 152r.d St. FRED JAZBEC
821 E 222nd St. PINTAR BROS.
6706 St. Clair Ave. RUDY BUKOVEC 4506 Superior Ave.
Mlckarije
FRANK DOLŠAK 448 E. 153th St. FRANK PETROVčlč
682 E. 162nd St. EUCLID DAIRY 516 E. 200th St. MAYFLOWER DAIRY
1083 E. 68th St. RACE DAIRY & ICE CREAM
1028 E. 61st St. EDNA DAIRY .
6302	Edna Ave.
Moška obleka JOHN GORNIK
6217 St. Clair Ave. FRANK BELAJ 6205 St. Clair. Ave . , .
Modne trgovine PETER USAJ
775 E. 185th St. ANTON GUBANC
16725 Waterloo Rd. JOHN ROZANC
15721 Waterloo Rd. JOSEPH STAMPFEL 6108 St. Clair Ave. ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave.
Obutev FRANK SUHADOLNIK
6107 St. Clair Ave. FRANK BUTALA
6410 St. Clair Ave. LOUIS MAJER 7508 St. Clair Ave.
Obleka in obutev
ANTON LOGAR
928 E. 222nd St. ANTON OGRIN 15333 Waterloo Rd.
Pogrebniki
AUGUST F. SVETEK 478 E. 152nd St.
Pogrebniki in pohištvo
ANTON GRDINA IN SINOVI 15301 Waterloo Rd. 6019 St. Clair Ave.
i
Pohištvo
LOUIS OBLAK
6303	Glass Ave. KREMZAR FURNITURE CO.
6806 St. Clair Ave.
Premog in stavb, potrebščine BLISS RD. COAL <Ss SUPPLY 22290 St. Clair Ave.
Poprlvvljalnice avtomobilov ROAD SERVICE 1. OARAGE
16115 Waterloo Rd. AUTO BODY & REPAIR SERVICE 15326 Waterloo Rd.
Pekarije
JOHN Z ALAR
16006 Waterloo Rd GROVEWOOD HOME BAKERY
17203 Grovewood Ave. FAJDIGA & KLANCAR
6413 St. Clair Ave. ANTON NOVAK
6218 St. Clair Ave. JOHN PIANECKI 6036 St. Clair Ave.
Parobrodne agenture AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave. MIHALJEVICH BROS. 6033 St. Clair Ave.
Itazvažalci pive JOHN DRENIK . 23776 St. Clair Ave.
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 St. Clair Ave.
Stavbeniki
J. MERSEK 18701 KUdecr Ave.
Tiskarne AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Tire Shops CENTURY TIRE SERVICE 15805 Watfcr'.oo Rd.
Vinjarne THOMAS KRASOVEC 17721 Waterloo Rd.
Varietne trgovine
JOS DURN , 15605 Waterloo Rd.
Zeelnjava in sadje ANTON GODINA 404 E. 156th St. ANTON MERSNIK 15609 Waterloo Rd.
Železnimi ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd. JIM SEPIC
16009 Waterloo Rd. MARTIN KOTNIK 534 E. 152nd St. ANTON KUHEL
17218 Grovewood Ave. MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd.. JOS. VIHTELICH 807 E. 222nd St. WATERLOO HARDWARE
16301 Waterloo Rd. GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. . JOSEPH KALAN
6622 St. Clair Ave. SUPERIOR HOME SUPPLY 64Q1-05 Superior Ave.
Zobozdravniki
DR WM. LAUSCHE 15619 Waterloo Rd. DR. WM. F. URANKAR
153u5 Waterloo Rd. DR. A. A. URANKAR 15335 Waterloo Rd. DR JAMES W. MALLY 6411 St. Clair Ave.
Zavarovalnina in posestva JOHN PRISEL
15908 Parkgrove Ave. JOHN ZULICH 18115 Neff Rd DAN STAKICH 15813 Waterloo Rd.
Zlatninarji
FRANK CERNE
6401 St. Clair Ave. JOHN PROSTOR 15701 Waterloo Rd.
-o--
IZ PRIMORSKEGA
na3 pripovedujem?"
vstati. S'. Poskusil ,bomi
7ui, •	bl šel k tovarišem.
*te me odnesli sem?" ferz je tako naročil. Njego-2enske so ti hotele rane obvezati."
'Kdo je Perz?"
. "Inieniten in bogat gospod
Je- Pri ognju ga boš našel."
"°sku'sil sem vstati. Bolelo
ie, pa Halef me je podpiral, 8lo je.
Počasi ^va stopala k ognju. "0lga Postava je šinila pri svitu Plamenov pokonci in planila Proti meni. Anglež je bil. Hallo, master! Tu ste! Gr-»te padli, pa močna rebra imate, kakor vidim. Nezavest-
prosim!"
"Storil bom, kakor želiš. Dovoli pa, da prej potolažim svojega prijatelja!"
Nekoliko v stran od ognja je ležalo truplo Mohammeda Emi-na. Pri njem jo sedel njegov sin Amad el-Gandur, nepremičen j kakor kip, s hrbtom obrnjen proti nam. Stopil sem k njemu. I šej h Haddedinov je bil ustre-j l.jen v čelo in njegova častitljiva! dolga bela brada je bila rdeča od krvi iz. globoke rane na vratu, j Pokleknil sem, nem od du-ševne boli.
Dolgo je trajalo, da sem umiril bolestna čuvstva. Vstal sem in položil Amad el-Gandur ju roko na ramo.
"Amad el-Gandur, žalujem s}
teboj!"	|
Ni odgovoril, ni se genil. Trudil sem se, da bi ga spravil v po-1 govor. Zaman. Bilo je, kot dal ga je žalost spremenila v kamen.
Vrnil sem se k ognju. Potoma j bi se bil skoraj spotaknil ob! oglarju. Na trebuhu je ležal in j stokal.
Preiskal sem ga. Niti ene rane ni imel, pa dobil je precej ; bunk in sunkov, kosti so ga bo-j lele. Potolažil sem ga.
Iz revolucije v Španiji. Slika zgoraj. Kaže. delavstvo, ki je dobilo orožje od obstoječi' vlade in je bilo v trnkih poslano iz Madridu proti rebelom. Spodaj levo so komunisti, ki izražajo veselje, da so pravkar zažgali neko cerkev, in spodaj je mlad AmerUcanec s uro j o hčerko, ki je srečno ušel iz Španije m Francosko.
—Dve novi aretaciji. Vončina Franc in Vončina Peter iz Krnic. Idrija, 15. julija 1936. — V idrijske zapore so pripeljali dva brata, 35 let starega Von-čino Franca, lovskega čuvaja in njegovega 31 let 'starega brata Petra, doma iz Krnic nad Sp. Idrijo. Navedena sta bila aretirana na domu ob priliki hišne preiskave, ki so jo izvršili kara-binjerji dne 5 t. m. Osumljena sta bila, da sta skrivala doma orožje in na podlagi tega je bila izvršena preiskava, pri kateri so karabinjerji zaplenili 4 lovske puške. Dve sta bili last Vončine Franca, katere je rabil kot lovski čuvaj, dve je imel pri sebi v popravilu, ker se je kot star lovec večkrat ukvarjal tudi s čiščenjem in popravljenjem strelnega orožja. Toda vsa njegova dokazivanja ni'so pri karabinjer-jih nič zalegla in moral jim je | z bratom slediti v zapor. — V okolici Idrije, vse do meje, so obširni privatni in državni gozdovi, v njih pa obsežna lovišča, za katere posamezne občine po-| leg privatnikov, tudi s'edaj vzdržujejo čuvaje. Razumljivo je, da bo imel vsak čuvaj lovsko puško in da brata Vončina nista mogla biti aretirana zaradi lovskega orožja, ampak je to služilo samo za pretvezo, da se tako fašistične oblasti lahko znesejo nad našim človekom.
—Oproščen je bil pred goriškem sodišču 60-letni Hrobat Ivan iz Malih žabelj, ker so ga ovadili, da nima na vozu predpisane tablice.
—Na meji in ob cesti, ki pelje iz Godoviča proti meji (pri Hotedršici) so v zadnjem času j merili teren. Izgleda, da imajo | v načrtu gradnjo nove in obsei j ne carinarnice. Z zidanjem te j zgradbe bodo baje pričeli v naj-i krajšem Času.
—30,000 lir škode je povzro čil požav, ki je izbruhnil v bli žini Hude Južine v Gorenji Ba^ ški dolini. Pogorelo je poslopje, v katerem so bili instalirani motorji vojaške žične železnice, ki je speljana na Porezen. Ogenj se je razširil, tudi na skladišče 11. artilerijskega polka in uničil večjo množino vojaških uni-
cina sta eksplodirala.
—V zaporih v Tolmezzu se nahaja Marija Kerštajn iz Rateč; osumljena je tihotapstva.
Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev
Slovenski tednik "Obzor," ki izhaja v Milwaukee, prinaša pretekli teden sledeči zanimivi članek glede Slovenskega narodnega doma v Milwaukee: "Rojaki, ki so organizirali družbo S. N. Doma, so imeli v mislih Dom, kakoršnega so videli po drugih naselbinah, posebno v Clevelandu, to je, poslopje z več prodajalnami in pisarnami, združeno z dvorano za prirejevanje iger, koncertov in plesov in z baro za pijačo. Ta načrt se jim je zdel najbolj izvedljiv.
"Vendar pa bi to v resnici ne bi bil pravi Dom, ampak navadno bizniško poslopje. V Clevelandu imamo precejšno poslopje, ki je stalo veliko svoto denarja. Prepričan sem, da ko bi elevelandski rojaki danes zidali svoj Dom, bi isti bil popolnoma drugačen. Idealen Slovenski Dom bi bil po mojem tak, kamor bi vsak Slovenec in njegov prijatelj šel lahko vsak dan.
"Dom, ki bo poleg dvorane za predstave, plese in seje, vseboval še razne druge prostore, kjer bi se shajali vsi ter se pogovarjali in zabavali vsak po svoje, starejši in mlajši — prostor, kjer bi se počutili domače med domačini, pravi in resnični Slovenski narodni dom.
"Mnenje, da so bizniški prostori potrebni za vzdrževanje poslopja, se mi zdi napačno. — Po skušnjah drugih lahko uvidimo, da najemnina od takih prostorov ne zadostuje za pokrivanje davkov in drugih stroškov in obresti. Dom brez bizniških lokalov bi bil prost davka, investicija brez lokalov bi bila manjša, in seveda tudi stroški manjši.
"Sploh pa, kadar si človek zida svoj dom, ne pritakne zraven bizniškega prostora, ampak si postavi dom, kjer imamo vsi pristop vsak dan, in kjer lahko mirno in udobno živimo. To bi bil Dom, kjer drug drugega lahko spoznamo in bi lahko uvideli, da v resnici nismo tako črni in grdi, kakor si drug drugega slikamo." — John Kopušar, predsednik organizacije S. N. Doma t> Milwaukee.
-o-
Duhovnik dal vreči mlado dekle iz cerkve
Babylon, N. Y., 17. avgusta. Rev. James Smith, župnik lokalne katoliške cerkve, je dal vreči iz cerkve včeraj mlado dekle, ki je prišla v cerkev v tako zvanih "shorts" in komaj toliko pokrita po vrhnjem delu telesa, da se ni kazala kot Eva v paradižu. "Vsakomur je znano, a jaz nisem fanatik in sem, zato, da se ženske v vročem vremeni ohlapno oblačijo," je rekel Rev. Smith. "Toda prihajati v hišo božjo skoraj brez obleke, e versko izzivanje. Ljudje ne i odi j o v cerkev, da gledajo na-ool gole ženske, pač pa da molijo k svojemu Bogu!"
KALI OGLASI
V najem
se oddasti dve veliki sobi in kopalnica, samo aa sebe. Vse na novo dekorirano. Tudi klet za pranje. Vprašajte na 1395 E. 47th St.	(196)
Išče se
ženska srednje starosti, da bi vodila gospodinjstvo in varovala otroke. Zglasi se naj na 863 E. 141st St.	(195)
Delo išče
srednje starosti ženska, navajena samostojnega gospodinjstva, otrok in hišnih del. Delo želi imeti pri Slovencih ali Hrvatih. Pokličite KEnmore 3440-
form in perila. Dva soda ben- J,
AMERIŠKA DOiVtOVtMA, AtfGtTST 18Ttt, 1936
—	Niti sanjalo se mi ni, da je na svetu tak zaklad, — je zamrmral Torres s pijanim glasom.
—	Praviš, da so vredni več kakor vse na svetu?
(Dalje prihodnjič) \
Jack London
ROMAN TREH SRC
Denite v hižo fumes sedaj ln plačajte Jeseni!
SEDAJ JE PRAVI ČAS!
Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Odplačujete po $1000 na mesečne obroke. Popravljamo in čistimo vseh vrst furneze in boilerje. Vprašajte za slovenskega zastopnika Stefan Robash.
WOLFF HEATING CO.
HEATING ENGINEERS 9703 Norih Boulevard__Tel. GI, 9218—9219
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, ie:	'
• Novi model Maytaga, 18, z električno sesalko za izpraznitev čebra, ni samo krasen in moderen v pogledu, ampak ima tudi več kvalitetne in več praktičnih dobrin kot vsak drug pralni stroj po tej ceni. Poleg tega ga krije sloves Maytaga za izdelavo pralnih strojev, ki so vedno boljši in ki obratujejo z manjšimi stroški. Ima vrednost, ki ji nI enaka, razen v drugem Maytagu in vendar se lahko kupi za nizko ceno in na lahka odplačila.
Pridite k nam, da ga vam razkažemo. Za domove, ki nimajo elektrike, je motor na ga-solinski pogon. .
Vzamejo se na račun hranilne knjižice.
Mandel Hardware
15704 Waterloo Rd.
KEnmore 1282 ODPRTO ZVEČER
.J] - AS SOON P.S YDUTBB TWlSHfD -viX j YOU CAM HAVE ICE CC€AM (ANO
ti CHOCOLfVTB CPiKe—ALL^fOU )	CBM	„__
_ &	^rnimL^mrir—'' T"
y§|f GOSH i CAG,L.,THIS IS Ot^UO& / jfl» THAT	ME.' (
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrta silne žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 1. julija 1936 preminul ljubljeni fcoprog in oče,	,	,
Rudolph Brodnik
star šele 31 let. Na Calvary pokopališče smo ga položili k večnemu počitku 4. julija 1936.
Tem potom se iskreno zahvaljujeva Rev. Matiji Jagru za lepe cerkvene obrede. Enako iskrena hvala tudi društvu Slovenec št. 1 SDZ za vso pomoč in lepo udeležbo pri pogrebu ter po-grebnlku Frank Zakrajšku za lepo oskrbo pogreba.
Iskrena hvala naj velja vsem darovalcem krasnih vencev in sicer: Družini Ucakar, družini Hočevar, Min in Frank Perko. družini Strnisha, Friends of Lake Ct„ Mr. in Mrs. Frank Hočevar in Jr., družini Brodnik, The Employers of Davies Can Co, društvu Slovenec št. 1 SDZ, W.O.W. Aspen Camp 153.
Enako prisrčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale v mirni pokoj duše ranjkega in sicer: Mr. in Mrs. John in Agnes Yurkas, Agnes Gredenc, John Strnisha, Joane Kuznik, Mike Vuk, Jack Krizman, Louis Tolar, John Hrovat, Rosie Preja, Mrs. Sasjak, Mrs. Mary Hočevar, Jani Dobre, John Stech, Eddy Boznik, Min Hočevar in Frank- Perko Blaž Hace, Grmsek's družina, Joe Stech.
Dragi in nikdar pozabljeni soprog in oče! Počivaj mirno v preranem grobu in lahka naj Ti bo črna zemlja do končnega Snidenja nad zvezdami,	>	,
Žalujoča ostala:
,	Sophie, soproga; Richard sin.

PREČKAJTE in
TAKOJ SPOROČITE/
svoje ime, naslov,	//v
poklic in tel. štev. /M
DA TUDI VAŠE IME /M / UVRSTI KBASI- m/ / FICJRANI .^JI / J
IŠČEJO SE POVERJENCl za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!
^/ArOVi/LOVENCa-,-
p m m TOd MM
HOMEMADE ice CC.EAM,
Cleveland Ohio 18. avgusta 1936,
IVAN MLAPINfO Urednik
156 Fifth Ave.
i
Obrnila se je k Leonciji:
—	Razsodi ti. Ti si ženska, ki jo moški zelo ljubijo. Mar nisem tudi jaz ženska, kakor si ti, mar zame ni na svetu ljubezni?
—	Tvoje srce bo vedno bolj vneto za moške kakor za ženske, — je dejala Leoncie in pomen njenih besed, ki ga moški niso mogli razumeti, je bil caridi kot ženski takoj jasen. — Kot ženska, — je nadaljevala Leoncie, — si čudovito lepa: in zapeljiva; Na svetu je mnogo moških, ki bi kar noreli za, teboj in te z navdušenjem objemali. Vendar pa te svarim, o carica, da so na svetu moški, moški in moški.
Carica se je zamislila. Naenkrat se je obrnila k svečeniku, rekoč:
—	Zdaj si slišal. Še danes bo tujec moj mož. Ce me pa nihče ne bo hotel poročiti, ti prepuščam vse tri, da jih takoj umoriš in sežgeš na oltarju. Tudi ta ženska pride na grmado. Hotela me je očivid-no ponižati, misleč, da kot ženska zaostajam za njo.
Obrnila se je k svečeniku in mu dala navodila, ki jih pa ujetniki niso razumeli. Potem se je znova začul njen glas:
—	Tu so trije moški. Eden izmed njih mi je bil namenjen za moža že davno pred svojim rojstvom. Cuj, torej, svečenik! Vzemi ujetnike, zapri jih in naj se sami med seboj domenijo, kdo mi je namenjen.
—	Ce je sojeno, — je vzkliknila Leoncie srdito, — potem res ni treba prepuščati odločitve usodi. Saj poznaš tistega, ki ti je namenjen. Čemu torej riskirati? Imenuj ga, carica, pri tej priči ga imenuj!
—	Izbran bo tako, kakor sem določila, — je odgovorila carica, vrgla v kelih še ščepec praška in pogledala vanj. — Pojdite torej in zgodi se volja neizprosne usode.
Že so se obrnili, da odidejo, ko je carica naenkrat vzkliknila :
—	Počakajte! Pojdi sem, Francis! Videla sem nekaj, kar se tiče tebe. Pridi in po-glejva skupaj v Ogledalo Sveta.
Ostali so čakali. Francis je pa pogledal s carico v skrivnostno površino tekoče kovine. Zagledal je samega sebe v
knjižnici rodbinskega dvorca. 1 Pri njem je stala Tista, ki sa- 1 nja. Objemal jo je čez pas. , Takoj nato je opazil tudi do- f mač brzojavni aparat, ki ga je , carica začudeno ogledovala. — Francis ji je hotel pojasniti i pomen aparata. Pri tem je ] pogledal na trak in prečital nekaj tako nepričakovanega, da je planil takoj k bližnjemi telefonu. Tisti hip je slika v , kelihu izginila in Franci^ je videl, kako govori sam po' telefonu s svojim borznim agentom.
—	Kaj ste videli v kelihu? — ga je vprašala Leoncie, ko so odhajali jz sobe.
In Francis se je zlagal. Niti z besedico ni omenil, da je videl v svoji newyorški knjižnici Tisto, ki sanja. Odgovoril je samo:
—	Videl sem domači brzojav, ki mi je naznanil, da vlada na borzi v Wall Streetu panika. Zdaj mi pa pojasnite, kako je mogla carica izvedeti, da sem zainteresiran na borznih špekulacijah v Wall Streetu.
III. DEL.
XIX.
—	Nekdo se bo vendarle moral poročiti s to blazno žensko! — je dejala Leoncie, ko so se zaprla za njimi vrata iste sobe, kjer so bili ujetniki zaprti ,že pred odhodom k earici. — Ta junak reši življenje nam in sebi. Senor. Torres, vam se (nudi torej najlepša prilika, da rešite sebi in trem prijateljem življenje.
—	Brrr! rp- je zajmmral Torre?. — Jaz je ne,vzamein niti za deset milijonov zlatih dolarjev. Preveč je pametna. Kar groza me je, če se spomnim, kaj sem videl in doživel v njeni obi. Ona -t- -kako bi dejal? — ona vpliva name. Nisem sicer strahopet-nez, vendar pa izgubim v njeni prisotnosti ves pogum, Kar tresel sem se cd strahu, ko me je pogledala s svojimi čudnimi očmi. Niti za deset milijonov bi ne mogel premagati tega strahu. Henry in Francis sta seveda bolj korajžna, kakor jaz. Pa naj se poroči z njo Henry ali Franci.
—	Saj sem vendar zaročen z Leoncio, — je protestiral Henry. — Jaz 'se torej ne morem poročiti s carico.
Oči vseh so se uprle na Fran-cisa. Predno je pa Francis spre-
rovoril, se je vmešala Leoncie.
—	To ni pošteno, — je deja-a ogorčeno. — Nihče se noče >rostovoljno poročiti z njo. Prestaja nam torej edina pot iz te-ra mučnega položaja, žreb naj idloči, kdo se bo žrtvoval.
Pri teh besedah je potegnila z slamnjače tri bilke, in prelo-nila eno tako, da je bila zelo cratka.
—Kdor potegne najkrajšo, se nora poročiti s carico. — Vi, se-lor Torres, morate poskusiti svojo srečo prvi.
—	Poročni venec vam bo nagrada, — se je nasmehnil Hen-
Torres se je prekrižal in potegnil. Njegova bilka je bila tako dolga, da je z^čel od veselja skakati po sobi.
Nato je potegnil Francis in tudi njegova bilka je bila dolga. Tako Henryju ni preostajalo drugega, nego udati se v svojo usodo; i-
Slamica v Leonciini roki je bila zanj usodepolna. Ves obupan se je ozrl na Leoncio, Leon-cii se je smilil v dno duše. Francis je takoj opazil njeno sočutje in. začel je razmišljati, kako bi rešil svojega prijatelja. In hipoma so' bile odstranjene vse ovire. Ljubil je sicer Leoncio in bij je pripravljen žrtvovati za njo vse, toda njegova moška zvestoba do Henry j a je bila še večja. Francis ni več kolebal. Stopil je k Henryju, mu položil roko na ramo in vzkliknil veselo:
—	Kar pomiri se, dragi. — Pred vami stoji mladenič, ki še ni zaročen. Jaz se poročim s carico.
Henryju se je po teh besedah zdelo, da mu je nekdo v smrtni nevarnosti rešil življenje. Krepko je stisnil roko prijatelju in pogledala sta si v oči, kakor si morejo pogledati samo pošteni in iskre-jii moški.. Nihče ni opazil, da je Leoncie vsa obupana povesila oči. Tista, ki sanja, je imela prav. Kot ženska je bila Leoncie krivična. Ljubila je dva moška, kljuk) temu pa ni hotela priznati carici pravice do ljubezni.
Morda bi se bil vnel med njimi prepir ali pa bi Leoncie predlagala Ikjak drug izhod, Če bi se ne pojavila na pragu deklica iz Velikega doma, ki je prinesla ujetnikom kosilo. Torres je takoj opazil na njenem vratu verižico iz dragocenih kamnov. Bili so krasni rubini.
—	Pravkar mi jih je dala Tista, ki sanja, — je dejala deklica, vsa srečna, da njen nakit ujetnikom tako ugaja.
—	Ali ima še kaj takih draguljev? — je vprašal Torres.
—	Seveda, — se je glasil odgovor. — Prav kar mi je pokazala velik kovčeg, do vrha poln draguljev. Bili so krasni in mnogo večji. Bili so kar na kupu, kakor pesek.
Dočim so ostali trije jedli i kramljali, je Torres nervozno kadil cigareto. Ko ,jo je pokadil, je vstal in izjavil, da ne bo jedel, češ, da se ne počuti dobr,o.
—	Cuj te! — je dejal zamišljeno. — V španščini se ne more nihče meriti z menoj Poleg tega sem tudi prepričan, da poznam značaj Špank bolje kakor vidva. Da dokažem, da je moje srce napram vama povsem lojalno, poj dem takoj k carici in jo bom skušal pregovoriti, naj se nikar ne poroči.
Vojščak je ustavil Torresa, dočim je odšel drugi k carici in se vrnil s poveljem, naj ujetnik vstopi. Carica je ležala na divanu. Prijazno se je nasmehnila Torresu in ga povabila k sebi.
—	Ti nisi hotel jesti? — ga je vprašala vsa v skrbeh in pripomnila, ko se je izgovarjal, da mu jed ni dišala: — Morda bi ti pa dišala pijača?
Torresu so se zasvetile oči. Že več dni je hrepenel po po-žirku. dobrega vina ali žganja. Carica je poklicala svojo suž-
njo in ji velela prinesti vina.
—	Tole vino je izborno. Sicer se pa lahko sam prepričaš, da ga je pil Da Vasco pred štiri sto leti, ko je prišel s svojimi vojščaki v to dolino,
—	je dejala in pokazala na lesen vrč, ki ga je postavila služabnica k njenim nogam.
O starosti vina ni bilo nobenega dvoma. Torres je premislil, da je preplula ta kapljica zapadni ocean pred štirimi stoletji in da je za dvanajst pokolenj starejša od njega. Zato ni čuda, da ga je dobra kapljica tako mikala. Caša, ki mu jo je napolnila služabnica, je bila sicer velika, vendar jo je Torres v dušku izpraznil. Vino je bilo izborno. Kmalu se je razlilo po njegovih žilah in začutil je, da mu gre močno v glavo.
Carica mu je velela sesti na rob divana, da bi ga lahko bol.je opazovala.
—	Prišel si brez povabila?
—	ga je vprašala prijazno. — Kaj mi imaš povedati? Morda prihajaš s kako prošnjo ali z željo? Govori!
—	Mene je določil žreb, da postanem tvoj mož, — je de-j al in si zavihal brke, češ, le poglej, kakšnega korenjaka dobiš. Moški so na ljubavnih sestankih vsi enaki.
—	Čudno, — je dejala carica. — V Ogledalu Sveta nisem videla tvojega obraza. Tu mora biti pomota, a?
—	Da, pomota, — je pritrdil hitro, ker je prečital v njenih očeh, da vse ve. — Vino je vsega krivo. V njem je neka čarobna sila, ki me je prisilila, da sem ti odkril svoje srce. Ljubim te in brez tebe ne morem več živeti.
Smeje je poklicala služabnico in velela Torresu lialiti še eno čašo vina.
—	Zdaj pride na vrsto najbrž druga pomota, kaj ne? — ga je dražila, ko je izpraznil čašo.
—	O ne, draga carica! — je odgovoril Torres. — Zdaj je zopet vse jasno. Zopet imam svoje zvesto srce v oblasti. — Žreb ti je določil za moža Francisa Morgana, tistega, ki ti je poljubil roko.
—	To je moška beseda. Sedaj si govoril resnico, — je dejala svečano. — Njegov obraz sem videla in vedela sem že davno, da mi je namenjen Francis.
Te besede so Torresu vrnile pogum, zato je nadaljeval:
—	Prijatelja sva, Francis je moj naj boj ši prijatelj. Ti, ki vse veš, poznaš tudi običaj, da prinese nevesta ženinu doto. Poslal me je kot svojega najboljšega prijatelja, da si ogledam nevestino doto. Ne smeš namreč pozabiti, da je Francis eden najbogatejših Američanov. V Ameriki so ljudje sploh zelo bogati.
Carica je tako naglo skočila z divana, da se je Torres ves sključil in v strahu pričakoval, kdaj mu zasadi nož med rebra. Toda carici ni prišlo niti na misel, da bi se mu primerno zahvalila za to nesramno laž. Hitro je smuknila skozi vrata, ki so vodila v notranje sobane.
—	Pojdiva! — je zaklicala Torresu.
Ko je stopil v drugo sobo, je Torres takoj spoznal, da stoli v caričini spalnici. Toda oprema sobe ga ni zanimala. Carica je dvignila pokrov okovanega kovčega in namignila je Torresu, naj pogleda, kaj je v njem. Ubogal je in zagledal zaklad, o katerem se mu niti sanjalo ni. Deklica iz Velikega doma je govorila resnico. Dragoceni kamni, katerih vrednost se s številkami sploh ni dala določiti, so ležali v kov-čegu kar na kupih. Tu so bili rubini, topazi, demanti, safiri in drugi redki dragulji, največji in najčistejši, kar jih je kdaj poznal svet.
—	Sezi z obema rokama globoko v zakladnico, — je dejala, — in prepričaj se, da te igrače niso plod človeške fantazije,'temveč da imaš pred seboj prave dragulje. In kc se sam prepričaš, da nisen brez dote, boš lahko poroča svojemu prijatelju, da me lah. ko brez skrbi poroči.
In Torres, ki mu je stara ir žlahtna kapljica še vedno šu
mela po glavi, je drage volje izpolnil njeno povelje.
— Kaj ima to steklo res tako ogromno vrednost? — je vprašala ironično. — Tvoje oči so se razširile, kakor da vidiš bogve kaj.
Kranjsko-Slovenska 111 Katoliška Jednola
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. Januarja 1898 v državi Illinois; s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. | SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.	V
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900i000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni , organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. k. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo Izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega 1 dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali i članica te mogočne in bogate podporne organizacije) potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti J društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, I spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois