Itesie uoviee. * DnhOTSke vesti. Č g. inpnik hajdinski I. Toman 86 je podal na ing v Iko iskat zdravja. — V pokoj stopi 6g ¦?. Jof.pf Trafenik, kaplan v Haidinn. * Spremeralte pri franfiiškanih. Dosedanji gvardijan in župni upravitelj <3. g. P. Salezij Vodošek se je prostovtoljno odpovedal predstojništvu frančiškanskega samostnna v Nazarjih in je prestavljen v Brezje. Za gvardijana v frančiškanskem samostanu v Nazarjiti je imenovan 5. g. P. KTemens Grampovčan. Zn zaSasnega župnijskega upraviteljaj v Nazarjih je imenovan 8. g. P. Robert Dolinar. * Osebne vesti. Nadučitelj v St. Kunigundi na Pohorju g. Jos. Močnik je stopil v stalni pokoj. Začasno upokojena je učiteljica v Polzeli gdč, Franč. Gomze. — Avslailtantom je iraenovan g. Karol Kurnig, pravni praktikant v Celju. * Na sv. Goro! S. K. S. Z. za Stajersko, Kranjsko, Koroško in Goriško namerava. prirediti prihodnje leto po leti veliko zborovanje na sv. Gori pri Gorici. Na sv. Gori je znamenita romarslta cerkev — bazili^ka in udeleženci tudi lahko opravijo svojo romarsko pobožnost. Med potom si bomo ogledali Kras, Trst in Gorico. Kdor se želi udeležiti tega potovanja, naj že sedaj začne v ta namen gtediti denar. * S. K. S. Z. za Staiersko, Oidborove seje bodo še naprej vsak četrtek ob 5. uri popoldan v nredništvu ,,Slov. Gosp." Pristop je dovoljen vsakemu somišljeniku. — V prvi odborovi seiji se je sestavil novizvoljeni odbor tako-le: Predsednik: dr^ Ant. Korošec; podpredsednik dr. Josip Hohnjec; tajnik Ferdo Leskovar; blagajnik F. S. Spindler; knjižnifiar J. Kociper. — Sklenilo se je izdati posebne razglednice. Zaradi iger, ki bi vzbujale na-* rodni čut, in ki jih našitn odrom primanjkuje, bo stopila s kranjsko zveteo v dotiko. Istotako radi vžigalic. — Dvem bralnim društvom se dovolijo knjige za knjižnico. * Pozor, oMine! V smislu naredb notranfega ministrstva, izdanih na podlagi posvetovanj v podpornem odseku državnega zbora, pozivljemo občine, da vsak shičaj Škode po uimah (po to<5i, mrazu, suši itd.) naznanijo političnl oblasti in zahtevajo odpis davka,četudi je odpis malenkosten- Ce je manj kot Y* poškodovano, se davek ne odpiše. Uradne pozvedbe o škodi radi odpisa davka so iiamreč podlaga za vodelitev podpor. * Skupna uarodiia zadeva nam mora biti usta?ovitev gospodinjske šoie v CeJ.ju. xsemAkuturji ustanavljajo euako šolo iii ,,Stajerc" blagoslavija to delo, S tem je o nemškuturski šoli dovolj povedauo. lzgojevale se bodo tamkaj slovenska dekleta za izdajalke svojega naroda. Sloveuci brez razlike strank, podpirajmo ustaiiovitev slovenske gospodiiijske šole v Celju! * Nesraninost ,,Narodnega Lista" preeega že vse meje. Pomislite: Neki liberalui poštenjakovič podpiše kmeta iz St. Jurija pod dopisom, v katerem dolži g. župnika naravnost goijuliie. Dotični kmet pošlje seveda popravek, ker je nekdo njegovo ime tako grdo zlorabih A kako se ,,Narodui List" izgovarja! Cuj svet, in strmi! On piše: Nasprotniki, kierikaici, so nas s tem dopisom larbali. U ti liberaluo tele! Vsak količkaj paiueten urednik bo tak nevaren dopis^ v kateremu se koga dolži kot goljufa, le tedaj sprojel, če pozna dopisnika. Torej je gotovo bil dopisnik debel liberalec, kateremu je liberalni Spindler verjel, a zdaj, ko je v kaši, zdaj so pa klerikalci krivi, Spindler, vzemi zopet medici<ao s klina, in začni študirati — človeške možgane! 1 * Zelo pameten hoče biti ,,Novi Slovenski Stajerc*', ker pravi, da je proti nagodbi, ker bo sicer prišlo po novi belokranjski železnioi k nam dalmatinsko vino in čebula. 'Le počasi, dragi prijatelj! Dalmacija sploh nima toliko čebule, da bi jo izvažala in noben Dalmatinec ne( bo tako nespameten, kakor pisateij ,,N. S. S.", da bi uvažal k uam vino po novi železnici. Ta pot bi bila predraga^ ia Dalmatinec bo še zanaprej rabil morsko pot, ki je mnogo ceneja. Sploh pa se k nam uvaža zelo, zelo malo Ualmatinca, ker ga pri nas nihče ni navajen! Dalmatinskega viua iu čebula se nam torej ni treba bati. ,,N. S. S." piše pač proti nagodbi, ker se je Ploj zaletel, in mora sedaj glasovati s Hrvati proti nagodbi. Spekulirali so, da se bo Bek zbal opozicije Ploja, in da jih pomiri, bo imenoval Ploja za ministra, toda razmere so se spremenile, Ploj dd nekdaj ni več Ploj od danes! Pač pa bo ogrski vinski panč še nadalje škodoval našim vinom, ča se nagodba ne sprejme, in kdor glasuje proti nagodbi, glasuje proti našim vinogradnikom. Nova nagodba je boljša uego je dosedanje stanje, in kdor drugače govori, ne pozna nagodbe, ali pa je prost zavijač! * ,,Domovina" je v veliki skrbi zavoljo S. K; S. Z., ker ji bojda pripada samo 33 društev, in ker je njeno denarno stanje slabo. Ljuba tetka, bodi brez skrbi! V ZveZi je sedaj najmanj 73 društev in nekaj jih še bo kmalu pristopilo, Kar se denarnega stanja dostaje, ima društvo 142 K prebitka, torej je naša blagajna v veliko ugodnejšem, stanu nego ,,Domovinina" kasa. Tudi skrb, da bi naša Zveza zanemarjala narodno nevarne, zlasti obmejne kraje, je popolnoma neosnovana. Kar se stori za probujjo in obstanek Slovencev v obmejnih krajih, store z velike večine le duhovniki in drugi krščanskb misleči izobraženci. Zakaj pa liberalci ne? Zato ker je liberalizem — sebičnost, narodno delo v obmejnih in narodno nevarnih krajih pa je ?elo težavno in polno žrtev, in tam se ne da nič profitirati! Pa brez zamere, Oeljska teta! * Podpore za ptujski in ormoški okraj. Posl. Ploj je v ,,Domovini" na veliki zvon. obesil, koliko podpore je izposloval za ta okraja. Politični otročaj v uredništvu ,,Domovine" j'e seveda pri tem spustil strupeno puščico na poslance KmeSke zveze, češ, da toliko ne dosežejo. Ptujski in ormoški okraj so letos zadele največje uime na Spodnjem Štajerskem, zato ravno se je tema okrajema toliko pddpor© podelilo. Poslanec Ploj je storil le svojjo dolžnost, če ste je po tegnil za okraja, kakor z istim uspehom delajo tudi poslanci Kmečke zveze. Od političnih otročajev v uredništvu ,,Domovine" pa naši poslanci ne potrebu- jejo pouke. * Resnlca o Joštn. V št. 53 in 54 smo priobr 6ili popravko ravnatelja Zadružne zveze v Celju gospoda Jošta, oziroma celjske Zadružne zveze, v katerem se trdi, da ni res, da bi bil g. Jošt kedaj rekel: Brez črnih bodete že opravili. Dotični po- pravkarji so še tako drzni, da trdijo, g. Jošt rad deluje z duhovniki. Sedaj prinaša ,,SHovenec sledeče pismo: ,,Slavno uredništvo ,,Slovenca" ! Ker smo brali v časopisih, da se gospod Jošt perte po časopisih s popravki, da ni govoril: Brez črnih bodemo že delali, podpisani izjavljamo sledefte: Pri nekem posve- tovanju, katerega se je udeležil tudi gi. Franjo JoŠt (namreč pri posojilnici in hranilnici v Poljčanah), se je predlagalo, da se povabi gospoda župnika, da pri- stopi kot ud k omenjeni posojilnici, pa gospod Jošt se je izrazil: Brez 6rnih bodete že opravili. — Ivan Hauptman. — Jakob Bizjak. — Frano Ambrož." No, g. Jošt, ravnatelj Zadružne zveze v Celju, ali boste tudi sedaj tajili, da ni res, ali nam boste tudi sedaj poslali popravek ? * Proti kmetom! ,,Slovenec" piše: ,,.Iugoslo- vanska zveza zatajila kmečki program! Roblek in Štrekelj glasujeta za odprtje meje za uvoz srbske in južnoamerikanskeživine! Ježovnik Se je odtegnil glasovanju! Tudi drugi člani Jugoslovanske zveze so enako glasovali. •— To Je sdnzacija (dogodek) današnjega dne. Socialni demokrati dr. Renner, Schramel in drugi so, kot znano, v svojih nujnih predlogih zahtevali, da naj vlada takoj odpro balkanske meje za uvoz živine, naj na| meji napravi velike klavnice za klanje srbske in celo okužene živine, ter da se takoj dovoli uvoz argeutiiiskega iu sploh južnoamerikanskega mesa. Danes se je končala 14 dui trajajoča debata. Glasovalo se je o predlogu Schrammel imensko, pri glasovanju o prediogu dr. Renner se je seštelo glasove, Med tem, ko je Slovenski klub kot en mož glasoval zoper te nujne predloge, zatajili so Roblek, Strekelj, Mandič ia Dalmatinci s svojim glasovanjem najnujne],še zahtevo kmečkega stanu; Ježovnik, Spinčič in Laginja so se odtegnili glasovanju. Ko je glasoval Roblek za, 6ulo se je: Lep kmet je to! Lepo zastopa kmečke koristi! Roblek se je menda ustrašil teh medklicev ter očitno hotel glasovati zoper nujni predlog dr. Rennerja; toda na povelje Mandičevo jfe vstal tudi za ta predlog. O Ježovniku pa ni bilo ne duha ne sluha. Volilci-kmetje se bodo lepo zahvalili za tekmovanje in živinske bolezni, katere jim hoče Roblek napraviti. Tudi zastopnik tržaških okoličanskih kmetov dr. Rybar je potegnil s socialdemokrati! * Roblek in Ježovnik zoper Savinjsko dolinol Prav dobro piše o tem ljubljanski ,,Sloven6c": Baje glasujeta zoper nagodbo; saj s svojimi podpisi na obstirukcij(onističnib. predlogih zoper nagodbo in železniško zvezo juga z Dalmacijo to kažeta. Od njiju seveda ne moremo pričakovati, da bi vse posledice odklonitve nagodbe pomislila, zlasti da se v slučaju urfesničenja oarinske meje ali celo .carinskega boja proti Ogrgki preneha ves uvoz lesa na Ogrsko in Hrvatsko, da preneha uvoz piva, da vsled tega mora cena hmelja pasti itd. Nam je prav tako postopanje poslancev Narodne stranke, če je prav tudi flosarjem in hmeljarjem, bodo ti sami povedali. * O eeljski zadružni zvezi. Sklicuje se na par. 19. tiskovnega zakona prosimo, da priobfiite glede pristavka, oziroma notice, nahajajoče se v popravku celjske Zadružne zveze pod naslovom „0 celjski Zadružni zvezi, priobčene v št. 54 ,,Slovenskega Gospodarja" od 21. novembra 1907, v zakonitem roku naslednji popravek: Ni res, da je vse to, kar ste trdili, od prve do zadnje besede resnično z edino spreraembo, da se je naklonila podpora ,,Narv Listu" od Zveze slovenskih posojilnic. Res pa je, da nismo naklonili ,,Narodnemu Listu" prav nikake podpore. S spoštovanjem: Zveza slovenskih posojilnic v Celju. * O slov. liberalnem dljaštvu in njega idejah. Slučajno mi pride zadnja številka glasila liberalnega dijaštva ,,Omladina" v roke. Za razjokati se je in čuditi se uganki, kako more iziti iz vernega slovBnskeg^a naroda tako protiversko diljaštvo. Koliko mater mora biti nesrečnih v našem ljudstvu, ker so se jim spridili med svetom sinovi^ ki so bili njihovi srčeki; zato so jih dali študirati, da bi jipi delali čast v katerem stanu koli, a zdaj niso ni6 prida, ker jim je vera odveč. Ctoienim in dobesedno navedem samo besefde, katere polaga ,,Omladina" v usta g. akade/mika Miloša Stibler, da bi jib. bil govoril na II. shodu narodnoradikalnega dijaštva v Celju: ,,Tovariš iur. Miloš Stibler govori obširno, kaj je vzrok, da je nastalo na Stajerskem nemčurstvo, ter pride do zaključka, da nam je dalo istovetenje klerikalizma s Slovenstvom najvefi ran. Ljudstvo je ob meji v dno duše protiklerikalno. Duhorvnika kot nositelja klerikalne misli sovraži — in ker mu je to fanatično duhovništvo ob enem pridigalo slovensko narodno idejo, je začelo ljudstvo identilicirati Slovenstvo s. klerikalizmom. Ce pride danes Sloveneo tjagor in hoče govoriti o slovenski narodnosti, ga bo ljudstvo smatralo zato, ker je Slovenec, klerikalcfcm. Isto je tudi v mestih in trgih. Dobro stoječi srednji stan se ni hotel pokoravati duhovniški komandi, za(":el je sovražiti slovensko duhovščino kot skozi desetletja vsled nemarnosti slovenske intelieence edino predstaviteljico politifinega boja, zafiel je sovražiti slovensko Ijudstvo, ki je slepo sledilo duhovščini, prestopil je v nemški napredni tabor in stopil v boj proti slovenskemu narodu. Isto kot zgonaj." Lahko si oddahne^va, dragi bralec, ker hvala Bogu, se bo malokdo našel, ki bi Milošu verjel, da je duhovščina spravila na svet spaka, ki se zove nemčurstvo. Napišemo tukaj Milošu in druaim nekaj stavkov v pornislek. Ali so morebiti duhovniki krivi, če leta in leta ni bilo v župnijah ob meji drugih sotrudnikov, ki bi širili narodnostno idejo, in kaj rnoro duhovščina za to, če je skozi desetletja vsled nemarnosti slovenske inteligence bila ona edina predstaviteljica političnega boja? Ali zasluži zato grajo pri liberalnih radikaJcih, 6e je storila vsaj ona svojo narodno dolžnost? Co duhovnik ne naide nasprotstva med vero in narodnostjo, ali ga morejo narodni radikalci prisiliti, da se odpove na^rodnemu delu, kdor se je posvetil duhovskemu stanu ? Ali se naj tisti duhovniki, katerem ni mogoče izviti iz rok narodnega vodstva, odpovojo mašništvu, ali nakažejo svojemu duhovniškemu delovanju drugo smer, ter za.5nejo, recimo pridigovati boj proti klerikalizmu, ako se hočejo storiti zaslužn,e za narod in obmejno ljudstvo ' refiiti nemškutarijo ? Kdo je fanatičen duhovnik, mar tisti, ki je vesten in goreč v svojem poklicu in duhovnik z dušo ir< tolesom. Talcemu recite rajši radikalen, kakor se vi imate za radikalce. Stvar je baš taka: Narodni radikalci okoli ,,0'mladine" so radikalni v zavisti, da ima duhovni- štvo toliko zaslug za narodni obstanek na meji. Smeli bi si čestitati, če bi imeli med obmejnimi Slovenci toliko vdanih si src, kakor jih ima duhovščina, ki toliko zaničevan slovenski jezik vsaj na prižnici ohrani v veljavi, če ne sme drugače, vsaj v evangteliju, ko so ga že iz občine in šole popolnoma izbacnili. Kje imajo liberalci take falange narodnih bojevnikov,. kakor so katoliško narodne organizacije ob meji (St. Ilj, Jarenina, Gornja Radgona). Ako je ljudstvo ob mejah res protiversko, potem je delo za liberalce tem laž.i'e. Treba jim je samo, kadar dojdeijo tja, odločno zanikati, da so klerikalci, ia udrihati po duhovnikili, poučiti ljudi, da narodnost in klerikalizem ni vse eno, arnpak to je le velika izjema, da so vsi duhovniki, ki jih dosedaj poznajo, bili navdušeni Slovenci. Toda tak poskus med obmeinim lfjudstvom bi bil nevaren,, zato ga ne privoščimo in ne svetujejmo niti našim sovražnikom, radikalnim dijakom. Sploh narodnih radikalcev ni tako laftko videti na preporni obmejni zemlji, ker pustijo ljudstvo samo obnemagati v ,,boju proti klerikalizmu": 5e ' • pridejo, se to zgodi: ker imajo liberalci s nrotiklerikalnimi voditelji eden glavni cilj., lioj proti duhovništvu, zato so si kmalu v objemu. Slovensko duhovništvo je storilo najiveč pozitivnega dela v obrambo narodnosti ob meji; ve pa tudi, da bi v prihodnje brez njega uteenilo mnofo kaj zaostati in naše pozicije se oslabšati, zato hoče še tudi v prihodnje služiti narodu, naj je komur prav ali ne. Ako bi ne bili duhovniki, in zlasti Slomšlek, svoje dni delovali za narod, bi že zdaj jezikovna meja šla bolj južno kakor je doma Stibler. Fant se bo, 6e je količkaj dovzeten, naučil kaj v Darmstadtu, kamor so ga poslali liberalci študirat. * Moloh kmeČkega stanu. Feničani so častili nekega malika, katerega so imenovali moloh in so mu darovali, kar so najboljšega imeli: svoje otroke. MaIika so razbelili in matere so prinesle svoje otroke in so jih polagale v razbeljeno molohbvo naročje. Ta moloh je Še zdaj na zemlji v časti, in tudi Slovenci mu veliko darujejo. Da še celo več vrst molohov je med naml, na enega hočem danes opozoriti: to so tožbe. Tožbe žrejo denar, tem daruje marsikateri slovenski kmet krvavo zaslužen in priistradan denar. Marsikatera hiša pride v revščino, otroci se klatijo po svetu, ker jim je oče dom zatožil. Na tega sovražnika ljudskega blagostanja se premalo porajta. Pa vidijo, da so davki preveliki, vidijo da je vse drago, jisnje, železo, vsi se pritožujejo. Prav je, naj se dela nato, da bo davek pravičen, da bo kmet eeneje dobil, česar potrebuje. Toda takim, ki se radi tožujejo, Sdavke odpisavati, se pravi denar v raztrgan žep deivati — dohtarju ga bo nesel, kar ga ima. Pa moloh ne žre samo denar, on žre tudi mir in zastopnost v soseski. Kako pa ubiti tega nesrsčnega moloha? Gelo pokončali ga nikoli ne bomo, pa nekaj zob mu lahko poteremo in nekaj krempljev potolfiemo: zahtevaSmo na naših shodih, naj se da občinam večje pravice, naj dobivajo pravico, v nekaterih bolj malih prepirih same odločevati. Do kake določene meje naj tako same odločujejo, da se še stranka višje pritožiti ne bo mogla. Veliko dragih tožb se začne z malenkostmi, in občina bi jili lahko v njihovem začetku zadavila. Te tožbe so grozen davek, katerega pa najve-3 plačujejo mali kmetje. * Tržne vesti. Tržišča so ostala brez sprememb, le turšica si je zopet pridobila do 10 v v cem. Amerika še vedno uvaža v Evropo velikanske množine, zaradi tegaso tudi inozemska tržišča. mlačna. Tudi Budimpešta je postala mirna ter se spreminjajo kurzi le za nekaj vinarjev gor in dol. Ponudbe neznatne, pa tudi kupcev ni, tendenca stalna. iVsled visokih cen živil trpi ne le konzument, ampak tudi majhen poljedelec, ker zrnja nima z>a prodajo, pač pa rabi za pitanje živine klajnih sredstev, klajne moke, kar je pa jako drago. Da dela to živinorejcem skrbi, kažejo najbolj živinjski sejmi in mesni trg na Dunaju, kamor se zadnji Cas dovaja jako veliko živine in mesa. Konzum pšenice in rži l& nekoliko popustil, zato pa so tudi ponudniki zapns'tili trp, kejr si dobrih cen nočejo pokvariti in znižati. Ovsa prfide malo na trg in zategadelj se nckaj več zahteva kalcor prej. Turšica si je tekom tedna pridobila približno za 10 v. Za svinjsko mast je postal trg rnlačen, kier prihaja vedno več blaga na trg. Hmelj gre živahno, cene stalne. * Nameš-ženje kletarskih nadzornikov. C. kr. štajersko iiamestništvo v Gradcu razpisnje na podlagi vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, drž. z. štev. 210, za Stajersko, Koroško in Kranjsko dve mesti kletarskih nadzornikov. Nameščenje bo za sedaj proviznrifino za eno lelo in sicer z dohodki X. plačilnega razreda državnih uradnikov, ter s potnira pavšalom po 2500 K. Kletarski nadzornik mora dobro poznati zgoraj imenovani okoliš in mora biti vešft nemškega in slovenskega jezika. Pravilno kolekovano prošnje morajo biti opremljene s krstnim in 35 domovinskim listnm, s šolskimi spričevali ter z izkazi praktičnega delovanja; prošn.|e so nasloviti na visoko pnljoVlelsko ministrsh'o ter so vložiti do najkasneje 15. decembra 1907 pri ces. kr. namestništvu v Gradcu. * -Občlnsklm predstojnlkom naznanimo, da lahko dolnjo v trgovini Cirilove tiskarne v Mariboru Tse tiskovine za občinsko uradovanje, posebno &e: Občinski proračun, Naznanilo o seji občinskega odbora, Zapisnik ob priliki, ko se pregleda občinski proračun, Naznanilo krajnega šolskega sveta občirskeinu predstojništvu o proračunu šolskih potrebščin. * Tečaj za babice se začue 1. februarja 1908 v Gradcu. Trajal bo pet uiesecer. Deželm odbor razpisoje 15 štipendij. Za jeduak tečaj a slovenskim nčniin jezikoiu, ki 86 bo vršil v Ljubljani, da deželni odbor štajerski dve štipeudiji. Lastourocno pisane prošnje do 20. t. m. na deželni odbor štajcrski. * Božične počitnice. Nančni minister je odločil, da se letošflje počitmce zaunejo žo v soboto dne 21. decembra. * Dunaj. XX. občni zDor BPoipornega druitva z% sloveuske \isckoMolce ua D<xa ju" bo » »obotv i. de.embia t. 1. ob sedmih zječer v pru8ti,rih Bt>lov. Besede*1 I. Drachengaise 3. Ptujski okraj. Mariborski okraj. m Političen shod priredi Slovensko društvo v Zerkovcih pri Mariboru v gpstilni g. Alojzija Siela dne 15. decembra ob 2. popoldne. Poročal bo državni poslanec Pišek. Kmetje, pridite v obilnem. številu! m Poljudna predavanja v Mariboru, katere prireja S. K. S. Z., so se zaeela minolo nedelfio. Obisk je bil prvikrat prav povoljen. Predaval je g. dr. Medved o važnosti takih poljudnih predavanj za ljudsko izobrazbo in o Slomšekovib. ^Drobtmicah."1 K prihodnjemu predavanju, ki bo v nedeljo dne 8.. dec. ob 9. uri, pa naj prižene vsak udeleženec zadnjega predavanja 10 somišljenikov, tako da bo dvorana polna, Predavanja se vrše FloBergassa št. 4, blizu Glavnega trga. V nedeljo dne 8. t. m. bo predaval g, dr. Somrek o delavstvu in šoli. m Fram. Framski občinski odbor je imenoval v svoji redni seji dne 20. m. m. enoglasno preč. g. dekana Simona Gaberca častnim občanom. Imenovani gospod je bil 22 let župnik v Framu in je s svojim štedljivim ravnanjem ne samo vse cerkvene dolge poplačal, ampak tudi cerkvene vinograde tako vestno obdeloval, da so tisti bili ne samo najlepši — ampak tudi najuzomejši v framski občini. Cast. g. Gabercu se ima framska župnija zahvaliti za res umetniško izdelane, krašne oltarje, za izvrstno stolpno uro in še za marsikatero vrlo napravo. Gospod Gaberc je bil mnogoletni dobrotnik naše Šolske mladine, Je tisto preskrboval z raznimi u6nimi pripomočki in je tudi revno deco neštevilnokrat pogostil s toplo juho in koščekom kruha. Bog mu naj poplati vse brezštevilne dobrote mnogotisočkrat! — Občinski urad Fram. J. Gert, župan.- ln Rače. V zameno za dosedanjo občinsko shrambo požarnega gasilnega orodja je g. grajščak sredi vasi postavil novo, prostorno in pripravno poslopje ter dn,e 24. nov. izročil občijii, oziroma gasilcem. Na njegovo željo se je izvršil nad novimi prostori .cerikveni blagoslov. Pri tej priložnosti so prefi. g. duh. svetovalec Fr. Hirti v navdušenem nagovoru pokazali 1. zgodovinski razvoj gasilstva po raznih deželah, 2. označili potrebne lastnosti dobrega gasilca, n. pr. red in disciplino, nesebičnost in, požrtvovalnost, nepristranost in urnost. Vse te lastnosti izvirajo iz krščanske ljubezni, ta pa iz vere. Domači g. nadučitelj je podal zgodovino in 201etno osodo ter delovanje račkega društva. Gdč. Verar.ic je z jedrnatimi besedami zahvale g. graš8aku izročila lep šopek. Požarna bramba je svojemu pokrojiteliu zaorila trikratni ,,Slava mu!" m Makole. Dne 22. m. m. je bil v nevarnosti trg Makole, ogenj je zbruhnil v podstrešju pri županu g. J. Skale. Ker ni brizgalnice v trgu, bilaje nevarnost tem večja, da postanejo sosedna poslopja žrtve ognja, posebno ako bi ne bili ob pravem času opazili in bi naš g. kaplan Krameršič ne delal na omejitvi tako vztrajno, kakor le malo kdo. m Pobrežje pri Mariboru. Pobrežjam se krepko potegniejo za most čez Dravo, ki bi jih vezal z Meliskim predmestjem. Stroški za most so proračnnjeni na 120.000 kron, kateri bi se pokrili z mostnino, ki bi se pobirala v isti visočini kakor je sedaj prevoznina na brodn. Kaj pa če dobiio Pobrežani prej mnst kakor Mariborčani! m Mariborski okrajni zastop. Načelnikom mariborskega okr^jnega zastopa jb izvoljen žnpan mariborski Schmiderer, podnačeinikom nrrihorski bogataš Bancalari. m 4 prste je zdrobil mlatilni stoj 2Oletni dekhci Alojziji Sevžek na T nji. m Premog so naftli v hližini Laporja. m Sv. Krlž pri Mariboru. Tukaj se je v sredo dne 7. novembra porofiil Jožef Gartner z vrlo kmečko deklico Alojzijo Harih. Poro8al je ženinov brat 6. g. Franc Gartner, provizor na Planini. NovoporoJSenoema obilo sreče! m St. Ilj v Slov. gor. ,,Marburgerca" v zadnii sobotni številki hudo napada naduCiteljja gosp. Holtschla, ker je hotel nemško šparkaso razpustiti. Kot vzrok razpustitve je navedel Holtschl, da se šparkasa ne more vzdržati brez pomoči Siidmarke. Sedaj je Siidmarka zopet obljubila podporo in šparkaso zopet podprla. Slovenska posoiilnica pa brez podpore izvrstno uspeva. Ubogi Holtschl, kaj se je trudil za razširjenje nemštva v St. Ilju, sedaj pa ima te napade v zahvalo. m StoJo žono iist.roHl. Dne 27. septemhra je v prepiru ustrolil 491otni .Tnrii Donnik v Spndnjih Kn^ah svojn ženo. Pred mnriborskimi porotniki je dobil za to devet let težke ie6e. p V Ptnjn zopet ni nekaj v reda. Listi poročajo, da je namestništvo v Gradcu odstavilo načelnika mestnih ura-  dov v Ptnjn g. Eberhartingerja, ki je bil desna roka župana Orniga. Q. Ornig baje hodi okoli ves bled in pre- plašen. p Letošnjega vina je še vedno dosti po kleteh fare  Sv. Miklavž pri Ormožu in po sosednih krajih. Kupci, oglaRite se! p Litmerk pri Ormožu. Dne 27. novembra 1907 je po dolgi mačai bolezni umrl občespoštovani gospodar Martin Kociper, oče 6. g. Antona Kociper, kaplana v Sv. Lovrencu na Drav. polju. Bil je svoje dni 18 let občinski predstojnik in vedno zvest naročnik BS1. Gospodarja. Svetila ma večna luč! p Umetna gnojila. Vedno in vedno se povdarja korist in vrednost umetnih ffno|jil, žalibog, da to le malo pomaga. Kmečko ljudstvo je še premalo izšolano, torej ne pogodi z gnojili vselej in prav, in to mu vzame zaupanje. Da je vredno, spoznal sem iz lastne izkušnje, ker povsod, kjer sem potresel žlindro in kajnit, imel sem trud, in stroške obilo povrnjene. Cudež vseh čudežev pokaže pa še čilski soliter, k?er oves, kateremu sem letos s čilskim solitrom pognojil, se je tako izvrstno obnesel, da je stroške skoro trikrat povrnil. To vse z mirno vestjo tudi drugim priporočam. Lovrenc Janžekovič, kmečki sin v Prvencih, Sv. Marko niže Ptuja. p Splav ušel. V sredo 27. nov. vozil je splav, katerega je kupil Martin Strelec, župan v Prvencih pri Sv. Marku, iz Ptuja do Markovec. Pomagala sta mu pri tem Valentin Kuhar iu Alojz Markovič. Kt> so privozili do Ma^kovec, bila je že tema, skočil je Kuhar z vrvjo v roki na suho, da bi splav zastavil. Vrv se mu je vtrgala in ostala, nevajena take vožnje, odpeljala sta se v temni noči naprej. Zadela sta ob neki Štor in v liipu padel je lastnik splava, Strelec, naprej v vodo in pod njega. Pomagal si je hitro na prosto in se rešil v Starmovec. Markovič, sedaj sam, klical in vpil je na pomoč, dokler niso iz Novevesi raožje z rešilnim čolnom prihiteli. Ob sedmlh zvečer je zadel splav ob most pri Borlu. Bila sta dva skupaj zvezana; eden je odplaval in se za-del v Ormožu v neki irilin; eden se je raztrgal nadvoje, katerega polovica je ostala na Zavrču, polovica pa pod Dubravo na Hrvaškem. p Hajdln. Hajdinjska župnija se je proslavila v zadnjem času po svojih novili zvonovih. Na dravskem polju ni tako lepega in ubranega zvonenja. Vsa čast raojstru, ki jih je vlil in hajdinjskim župljanom za njihove žrtve! Pa ne samo, da so si hajdinjski župljani omislili štiri nove zvone, ki tehtajo 3975 kg., ohranili so si v župniji tudi prejšnei stare zvone. Slovenjeveška občina je namreč kupila dva zvona od župnijske cerkve za prijazno in lepo podružnico sv. Kungote. Od podružnice sv. Kungote pa je zopet- kupila slovenjeveška soseška en zvon za svojo lepo kapelico. V šestih tednih se je. torej trojna slovesnost vršila. 29. septembra so premil. kn,ezoškof in ekselenca sami ob obilni asistenci njim vdanih duhovriikov ptujske dekanije in drupih dekanij posvetili štiri nove zvone za župnijsko cerkev na Hajdinu. 3. novembra pa so tudi slovesno vltekli v zvonik podružnice sv. Kungote dva zvona. Cerkvepo slovesnost je opravil ob asistenci domačih duhovnikov vlč. g. gvardijan Lenart Vaupoti5. 10. novembra pa so tudi slovesno spremili in vlekli 'en zvon v zvonik prijazne kapelice v Slovenji vesi. Slovesnost je vodil domafti župnik. Bog da(j, da vsi ti zvonovi dolgo pojejo darežljivim in dobrim župljanom hajdinjskim in da ljubi Bog odvračuje od nijih, po njih milih glasovih vse hudo. Vsem dobrotnikom pa Bog povrni obilo! p Čebelarska podrnžnica za ptn]sko okolico nrir?di svoj redni obfni zhor dne 8. t. m. v gostilni e. P. Karež h v Pcdvir.cib 3 sledo6im sporedom: Letno pnroiili predsednika g. F. Horvat Letno poroSilo bltgajnika «. T. Kurež. Volitev novfga odbor* sr.a prihoHDJe leto_ SmSnjnosti. K obilni udeležbi Tabi aljudno odbor ->Be Sebelarje, tadi neude. Ljutomerski okraj. 1 Krapie pri Ljutomeru. V. zadnjein dopisu Iz: Ljutomera je med drugim stalo: Krave se že smejejo liberalnim naprednjakom. Te vrstice so nas nar potile, da tudi damo nekaj brc poginjajočemu liberalizmu. Opazili smo, da v Ljutomeru niso napredni samo gospodje in mladi gospodiči, ampak tudi nekatero mlade gospodične se s ponosom in tudi po vsej pravici imenujejo liberalke. Tudi iz rožnih ustnic nežne gospodične privrejo včasih prav svobodomiselne besede. Pri občnem zboru pevskega društva je neka gospodična napravila prav cifrast poklon enemu izmed naše sredine. Lofiitev zakona, kakrSno jo imajV) Francozi, je svobodoljiibno glpspodično popolnoma omamila. Kolika škoda, da smo mi Slovenci tako nazadnjaški! Da se kakšen liberalec navdušuje za ločitev zakona, to se nam ne zdi nič novega, pa da o tem sanjarijo tudi bledolične giospodifine, ki se imenujejo Slovenke, to je presenetilo nas, slovenske mla.denifce. Sedaj razumemn, zakaj so nas nekatere teh gospodičen tako postrani gledale, ko smo igrali -Divjega lovca." Seveda s takira nedolžnim dekletom se mi kmečki fantje ne moremo meriti. Sedaj razumemo., da ne spadamo v njib druščino. Ko smo lelos nesli domov knjige družbe sv. Mohorja, se nam je veselje bralo na licih. To bo zopet zabava za dolge zimske večere! PoStena, nedolžna, poučna zabava! Toda, mislite, da je naši gospodični taka zabava po volji! ? Ah, kaj še! Nahrulila nas je prav svobodomiselno: Kaj to nosite? Saj so tote knjige za nič! Dobro, dobro, lepa gospodična! Knjige družbe sv. Mohorja so nas, Muropoljce, izobražale, ko so vas še raki iskali po Ščavnici! Njim se imamo zahvaliti, da smo to, kar smo. Vi, gospodičua, pa le jčitajte Irancoslce neumnosti! ,,Gliha pre vkiip štriha!" Pa mislimo, ču bi čitali pridno Mohorjevei knjige, bi bilo dosti bolje za vas! Znabiti bi kedaj delali 8ast ia veselje slovenskemu ljudstvu. Sedaj je gotovo ne bote, če taka ostanete. Mi slovanski okoličani vemo, kaj nam je storiti. Mladeniči, tovariši, kmetje skupaj! tV slogi je naša moč! Zivila naša Kme&ka zveza! ;To cvetko je vtrgai iz liberalnega vrta mladenič iz K^apja. Ce se le komu ne bo preveč kihalo! 1 Sv. Krlž na Murskem polju. Cel minoli teden so peli pri nas žalostno naši cerkveni zvonovi. V šestih dneh smo pokopali šest mrličev. Med njimi je smrt iztrgala iz naše srede blago ženo Frančiško Filipič iz Starevasi, staro komaj 35 let. Zapustila je žalujočega moža in sedem nepreskrbljenih otrok. Sveti ji večna luč! I Državna podpora za gornjeradgonski in, ljutomerski okraj. Piše se nam, da je državna podpora za po povodnji poškodovane posestnike imenovanih okrajev vsled tega tako majhna, ker je nam neprijazno c. kr. okrajno glavarstvo poročalo, da ni bede v okraju, in sicer vsled tega, ker niso poškodovana cela posestva lastnikov, temveč le deli taistih. Državna podpora znaša samo 2000 K, ker ni s storjeno škodo v nobenem razmerju. Pri glavarstvu je torej krivda in nikjer drugod! ! Sv. KriŽ pri Ljutomfin. L<v..tj m, i-di'-Ur.U |>.>'<ru'r;'i'a iroa ¦»• fieileljo iln- I'i ii ¦¦<!'•.ii!i-» r . oi ; •¦!-< ;-,>, i. l>!m> -1.111 r>!'u; ohftrii abo1' si-> i |> • <>l>'ftiji«>.>i d i-' ¦•fn • »¦> "fiin. — l'r>'!»''R' !'«'pr^il .filnik HO9i'. Tonm P!>ve'M'!{, rioil <čr I iu 0 »" u " „•• <'d ji m.«:*'1 K i-oIjioitesilni ude».!> \*\'t nJSi.r >i»«vr-Mj_j_;rjKsk> **ki"fi \. s Šmartno pri Slovenjgradcu. ,,Narodni List" poroča v št. 52. iz Smartna pri Slovenjgradcu, da se je tam ustanovila nova hranilnica in posojilnica, in da bo velikega gospodarskega pomena za celi slovenjegraški okraj; zato so jo postavili na trdna tla. Prebivalci slovenjgTaškega okraja pa bi zdaj radi vedeli, iz česa so njena tlaf da so že prvi uradni dan trdna, Morda so iz cementa, saj rezervnega zaklada še ne more imeti posojilnitfa prvi uradni dan. Ce sta novorojeni posojilnici kumovala krčmar Jakob Vrečko in nadučitelj Salomon, tedaj pa že vemo, na kakih tleh stoji šmartinska posojilnica. Salomon je tudi hiravi kmetijski zadrugi v Slovenjgradcu polagal tla. Ce bodeta ta dva v novi posojilnici brezobrestno naložila vsak po 10.000 K, bo imela trdna tla! s Sv. Primož nad Muto. Velikega pomena je bil za nas prvi dan tekočega meseca. Tmeli smo ustanovni občni zbor kat. slofv. bralnega društva. Zbor utvori domači g. kaplan Jožef Kodrič, p^tem pa razloži g. dr. Verstovšek v poljudnem, a krepkem govoru dandanašnje stanje kmeija v primeri z drugimi stanovi, nato namen in korist društev. Minuli so tisti finsi, ko je kmet samo s pridnim obdelovanjem. zemlje dobro shajal, dandanes ne za'dostuje ve6 za kmeta pospodarsko orodje, ampak mora znati delatil tudi z glavo, mora poseči po knjigi,, po časniku, treba se mu je posvetovnti s somišljeniki, o tem in onem, skratka, kmet dandanes tudi potrebuje izobrazbe. A kako se naj za svoj stan za potrebo izobrazi? Ljudska šola le da.je podlago za višjo izobrazbo, v višje šole v raesta vsak ne more iti. To stane veliko denarja, doma pa delavcev primanjkuje. Pa vendar imamo neko vrste višjih i*/obraževailnih šol, kil so jako po ceni, kar je pa najvec vredno, je to, da so v domači vasi. T.o so namreč izobraževalna in bralna druStva. Koliko dobrega sadvi ta društva prinašajo, se je polrazalo pri nas Slo\iencih v za|dn,iih 20 letih. Nazadnje nnm je g. govornik živo na srce polagal, dfi naj dobro ohranimo 2 najdražji svetinji,, ki smo jih' prejell od svoje matere, to so vera in naš mili slovenski jezik. Po govoru sledi volitev odbora. In sicer: Peruš Janez, predsednikl; Uršnik Jurij, podpredsednik; Jožef Kodrifi, tajnik; Marko Lavko, blagajnik; Ivan Vrhnjak (od sv. Jerneja) in Valentin Messner, odbornika; I,Van Ladinek, knjižničtar: Ant. Kos in Jožef Brfiznik, preglediovalca raftunov. DruStvo pristopi takoj k S. K. S. Z. v Mariboriu s Ježovnik, kje si bil, ko se je v zbornlci glasovalo o nujnosti socialdemokraškega predloga, da se odprejo meje tuji živini. Zakaj nisi bil v zborniei in glasoval proti otvorjenju mej ? Ali tako zadova.rjaš koristi kmeta! ? Poslanci Slovenske kmefike zveze so vsi glasovali proti, ti pa si se skril in nisi glasoval. S tom si izda.l kmečke koristi, kajti edino za živino ge dandanes dobi kmet kak krajoar. Pustil si nas kmete na cedilu. ' Ve8 tvojih volilcev. s Slovenigradec. Znani širitelj nPmšftine v našenj okraju Reitter. je tožil trgovca Druškovifia zaradi razžaljenja 5asti, ker mu je baje rekel ^nemSkutar." Ceravno tega pri sodniji ni mogel dokazati, je bil vendar g. Druškovifi obsojen in sicer na 100 K. S to razsodbo pa g. Druškovič ni Jbil zadavoljen in se je pritožil na okrožno sodišče v Celju, kjer je bil popolnoma oproščen, g. Reitter pa plača vse stroške. 8 Šoštanj, i^red štirimi tedni se je oženil iz štore došli delavec Fridenk Tavornik z pridno deklico, kateri je po poroki vzel vcs prihranjou dsnar, 1200 ktu.,, ter po begnil.  c Soštanj. Jako Ijubeznivega gospoda imamo na  naši železniški postaji za vodjo. Svojo naklonjeaost  ig ljubeznivost predvsem rad razodeva proti kmetom;  samo da jo pač navadno ne spra[dja v ravno prevee  dvorljivih izrazih na Idan. Medtem ko občuje z nein škutarskim občinstvom prav salonsko, vrže sloven skemu kmetu navadno par nesalonskih izrazov v  obraz. Ta, čast od strani železniškega postajevodja je ravno zadnje dni noverabra doletela dva poštena kmeta iz Polzele, ki sta pri&la po opravkih v So štanj. Ali je g. Kramar opravifien tiako ravnati z ob- činstvom, — posebno še, kadar je v službi, — o  tem še pač menda sam ni dosti ra^zmišljal. Konjiški okraj. k V Zrečah bo tamošnje drtištvo ,,Straža" imelo dne 22. decfembra po večernicah občni zbor. k Konjice. Zaupni shod Slov. kmečke zveze se je pretekio ncdeljo vrlo obnesei. Od vseh strani konjiškega okraja so prihiteli najboljši kmetje-zaupniki — meid njimi šest županov — ter so pazljivo sledili izvrstnemu gospodarsko-orgaiiizatoričnemu govoru g. pot. ufiitelja V. Pušenjaka iz Ljubljane in političnemu o. drž. poslanca Pišeka. Nato se je razvila podrobna debata o teh važnih točkah, slišal se marsikateri dober nasvet, ter se storili gotovi sklepi, ki se bodo v doglednem času gotovo uresničili v narodno-gospodarski prid celega konjiškega okraja. V deželni zbor se bo voiil le tisti kandidat, ki ga bo na zaupnem shodu posiavila Slov. kmečka zveza. k Iz konjlške okollce. Semintje mi pride tudi list ,.Domovina" v roke, katero sem prejšnje 8ase sicer rad bral, a jo sedaj vselej z nevoljo odložim, ker tako grdo piše. In tako sem bral v štev. 140. tega lista prav značilen popravek iz Konjic. — V18. g. nadžupnik narnreč p"o pravici — kakor sklepam — popravlja nesramen napad v ,,Domovini" na red službe hožje v konjiški nadfari. Iz tega poptavka se da sklepati, kako ..Domovina" grdo in brezbožno piše, ter se norčuje iz nas kmetov, da po ,,zveličanju hrepenimo" in se vsled tega pustimo ..izžemati". 'O ti grdoba, ,,Domovina" brezverska! Ti in tvoj nesramni dopignik seveda.po zveličanju ne hrepenita, ampak po čem drugem . .., h ker se mi kmetje za vas ne brigamo, pustite tudi vi nas v miru, da žhimo, kakor se krščanskemu in sploh poštenemu Sloveku spodobi. — Pro5 tedaj _ s takimi časopisi, ki se norčujeio iz naših najsvetejših in zvišenejših idejrilov, ter hočejo judovsko — b 1 a t o nam v hrano prodajati! Fej te bodi, dopisnik v/. Konjic! Kmet. k Poštne razmere. Večkrat imam opravka v Konjicah in okolici, pa srečam na. cesti sddaj konjiški, pa zreški, vitanjski ali oplotniški poštni voz in berem na njih* samo nemške napise Gonobitz—Poltschach, Ober-Retschach, Weitenstein, Oplotnitz. Mislim si, če bi bil jaz iz nemške Prusije,, bi sklepal, da je tu ravno tako vse nemško, kakor tam. A istina je, da smo tu na sredini slovenskega. Štajerja v Avstriji, pa taka krivica in zasramovanje našega naroda in jezika. Pozivljamo c. kr. poštno ravnateljstvo, da ukaže napraviti takoj vsaj dvojezične napise. — Tudi na c. kr. pošti ni vse v redu. Ce priineseš na pošto pošiljatev s samoslovenskim naslovom, pa te vpraša uradnik, kako se pravi tistemu kraju po nemško. G. uradnik, le priugite se slovenskih imen, 8e hočete biti med nami, sicer pa — pravijo, nemški svet jo velik — hajd na Nemško, tam morebiti ne bo slovenskih imen. k Loče. V četrtek dne 28. novembra se je na našem kolodvoru železniški stroj pokvaril. Napako je k sreči v pravem času vlakovodja zapazil, ker sicer bi se bila gotovo z^odila velika nesreča. Morali so telefonirati v Konjice po drugo lokomotivo, ter je vsled tega imel večerni vlnV dobre tri ure zamude. Železniška uprava bi tej konjiški železnici posvetila lahko nekoliko vefi pozornosti. saj jo je treba drago plačevati. Redaj po zimi še toplo ni v železniSkih vozovih. 6e tudi se kuri. Vzrok je slaba napratva peči. Tudi železniškemu osobju bi se lahko pla«5a zvišala, ker imajo vsled tretjega vlaka tudi veČ dela. k Bralno drnštvo za kon|l%kn okollco prirpdi v rpdoljo dne 8 dec. P" Tečf-riicRh podnfno nrpd« ani« v s^ojih pro^tnrib. Nato odborova seja. K obilni urfelefcM pri predavaojn fabi rdbor. CelisVI okraj. c Celje. V soboto dne 30. novembra je umrla plemenita soproga odvetnika dr. Brenfiiča, gospa Marija Brenčifi, roj. Praunseis, v 40. letu svoje sta> rostl. n Novo poslopje 7ii davkari.io v Celjn bo zgradila celjska mpstna občina v KovaSki nlici c Neznosne razmere v celjski bolnišnici. Oskrbnik deželne bolnišnice v Celju, posilinemec Smartschan, je bil obsojen radi prešestovanja k de~ s^tdnevni jeCi, oziroma 100 K globe, in k poravnavi vseh sodnih stroškov. Smartschan je neda,vno odpustil dva uslužbeiica, ker sta morala proti njemu prifiati. Upamo, da bo deželni odbor ta dva sprejel na- zaj, pa odpustil tega vzglednega oskrbnika, V. tej bolnišnici so čudne razmere! c Volilna pravica ra.uili. V občini trg St. Jurij ob juž. žel. bodo imeli pri dopolnilni volitvi v deželni zbor tudi rajni posestniki volilno pravico. V. imeniku volilcev sta vpisana in sicer pod tek. št. 11 Gajšek Martin v Bezovju št. 19, ki je že mnogo let mrtev, in pod tek. štev. 46 Vovk Andrej v Bezovju št. 9, ki je že umrl pred dveina letoma. Praviti gospodarjev na teli zemljiščih ni v imeniku, čeprav je že eden nad 4 leta, drugi 2 leti gospodar, ia tudi davke ista plačujeta. Izpuščena sta iz imenika najbrže zato, ker sta pristaša Kmečke zv(eze. Dobro puznamo gospoda, ki je to odredil v iineiuku, samo tega ne vefmo, ali je to storil iz nevednosti ali strankarstva? Ker iinamo natančne informacije glede imenika, bomo enkrat tega visokega gospoda šq poučili, da nirtvi nimajo volilne pravice. c St. Jurij ob juž. žel, Zadnjo nedeljo je; imel pododbor Slovenske kmečke zveze sejo, ki je bila polnoštevilno obiskana. Sklenilo se je veliko važnega. c Poroka. Trgovec g. Ivan Artmann v St. Juriju ob juž. žel. se je poročil 28. nov. z gtlč. Karo lino Ipavic. Cestitamo! c Sv. Vld pri Grobelnem. Ni ga menda kraja, kjer bi živinoreja tako cvetela, kakor ^pri nas. Za to smo tudi z nevoijo slišali, da je Narodna stranka nastopila v državnem zboru. po poslancu Robleku proti nam. To ni iiobena kmečka straaka, ako nam hoče uničiti našo živinorejo. S tem ho6e uaičiti tudi nas. Sedaj si bomo dobro pogledali to licimerao stranko, katere agitatorji rujejo tudi pri nas. Proč z nasprotniki kmečkih koristi! c St. JuriJ ob Taboru. 30. lištopada smo spremljali veleposestnika in župana Mihaela Rak, po domače Kopriva, iz Grajske vasi k zadnjemu počitku. Kako je bil priljubljen, svtedočila je ogromna udeležba pri pogrebu. Dan poprej Je umrl v šentjurski občini mladi popestnik Jakob Brišnik, po dom. Razgon, Bil je še( le 4. novembra poročen. Kedo bi bil slutil, da bo še isti mesec mlada udova jokala ob mrtvaškem odru svojega Ijubljenega moža. Sveti jima večna luč! c Novacerkev pri Celju. Tukaj snujejo novo podružnico c. k. kmetijske družbe štajerske s sedŁžem v Novicerkvi. Doticno naznanilo sta gg. župan in kanonik že poslala v Gradec. Osnovalno zborovanje bo v nedeljo dne 15. t. m. popoldan ob y23. uri v občinski hiši novocerkevški. Potovalni učitelj g. Fr. Goričan bo predaval o gospodarskih refteh. c Dobrna. Na podučnem shodu kraetijske podružnice je med splošnim zanimanjem potovalni učitelj g. Goričan govoril o gnojenju in umetnem gno ju, Z njemu lastno poljudnostjo razkrival je napačna mnenija o travnikih, travi in živini. Gr*ajal je pogosto nemarnost, vsled katere se mnogi tisočaki pomečejo na cesto, ker se ne skrbi za gnojnico in gnoj. Ce ni hlevskega gnoja, in 5e ho6e kmet priti do dobre živine, ki bi mu kaj vrgla, je neobhodno potrebno gnojenje z umetnim gnojem. 'Splošen recept za vsakega se ne da narediti, zato je pa treba poskusiti. Najbolj bo kazala Tomaževa žlindra in kaiijev;> sol, namesto te tudi pepel. Na to je bil živahen razgovor, ki se ga je udeležilo ve<3 kmetovalcev, in ki je spravil na dan šemarsikatero napako in zastarelo mnenje o kmetijskih zadevah. Ker g. Jelovšelca, ki bi imel govoriti o perutninarStvu, ni bilo, prevzel je g. Goričan tudi ta govor. Sam si je bil ogledal cvetočo perutninarstvo v Schardinigu in z mnogimi vzgledi nam je pokazal, kako bi se z razuranim ravnanjem lahko dosegel lep dobič&k iz perutnjine. Saj ravno štajerske kure so med najboljšimi, in zn kure in jajca dobiva Avstrija iz tujih dežel skoraj dvakrat toliko, kakor za živino. Ce hoče km&t priti naprej, treba bo tudi na to panogo kmetijstva obr čati večjo pozornost. Za tera se je razdelilo 300 dreves, katera so udje naročili po g. Goričanu iz deželne drevesnice v Celju. G. Goričan je na to vsadil eno drevesce, da Je vsak z lastnimii ofimi lahko videl, kako se mona pravilno saditi drevo, in kako ga je gnojiti, 8e hofiemo, da bo kaka korist od njega. G. Goričan je tudi prinesel posebno drevesno žago s seboj, in 10 udov podružmce si je takoi omislilo enake žage. Na to so se sprejemala naroCila za Tomaževo žlindro in v maihni četrt nre je bilo naročil za cel vagon žlindre. G. župnik Kukovi5 je zahvalil na to g. Goričana y imenu navzočih in podružnice za njegov trud. Vsi navzofii so bili zelo zadovoljni s podučnim shodom kmetijske podružnice.Pa se najde.io na Dobrni tudi še ljudje, ki so namenom kmetijske podružnice — nasprotnl. Da bi se jih osmilil sv. Duh in sicer prav naglo! c Ljjubno. Kakor čitamo v ,,Rlovencu", je poslaneo Narodne stranke R o b 1 e k izdal nas živinorejce ter glasoval za odprtje mej in za uvoz prekomorskega mesa, dočim je Ježovnik pri glasovanju sploh manjkal. Naš okraj je živinorp,iski okraj in za to je Narodna stranka hotela s tem ravnanjem zadati našemu kmetu tukaj smrtni udarec. Kmetje, all bomo to mirno trpeli? Ali ne bomo proti tej kmetosovražni stranki vstali kakor en mož? Kje je naše politifino društvo, da nas vodi v boj proti tem sovražnikom kmeta? Na noge, na delo! c Cforniigrad. Bralno društvo dobro napreduje. Ima lepo knjižnico in veliko Casnikov. Društvena soba jfc vsako nedeljo in vsak praznik zakurjena. O Božifiu napravi društvo božifino veselico. ijTfc, jedini slovenski žepni koledari za kmeto .valca se je že zelo udomačil med našimi kmetovalci \&r ni čuda, ker nudi poljudno pisane poučne član ke o vseh kmetijskih strokaii iu ker izdajatelj vc stno upošteva vse nasvete; koledar je radi tega o leta do leta zanimivejši in popolnejši. Ravnokar i; igli koledar vsebuje poleg običajne koledarske vs< bine lep članek o živinoreji, v katerem se povdarjvevažnost izbiranja plemenskih živali in se podajaPptozadevna navodila. Zlata pravila živinoreje naj bi upošteval vsak umen kmetovalec! Pri krmljenju živine se mnogokrat greši; ilep spis o krmdjenju, opremljen z raznimi razpredelnicami, bo gotovo vsakemu kmetovalcu dobro došel. Perutnina, ki je v drugih deželah in državah važna gospodarska panoga, je pri nas popolnoma zanemarjena. V članku o ravnanju, oskrbovanju in umni reji domače perutnine se vzbuja zanimanje za to prevažno gospodarsko panogo. Zelo obširen in temeljit je spis o mlekarstvu, ki bo prav dobro služil mlekarjem in pa upravnim organom v mlekarnah ten *81anom mlekarn. Na Kranjskem deluje 73 jnlekarn., a na Štajerskem in Koroškem? Oddelek živinozdravilstvo mora zlasti vsak kmetovalec toplo pozdraviti, saj ravno s tem, da se v slučaju živinske bolezni z živino pravilno ravna, se prepreči mjarsikatera občutna izguba. * Gozd je v mnogih okrajih na Slovenskem jedin vir doliodkov, zato treba istega umno oskrbovati, kar se vsled pomanjkanja tozadevnega pouka v mnogib. krajih ne zgodi. Clanek o oskrbovanju gozdov opozarja na najvažnejše, kar bi moral vsak posestnik gozda uvaževati. V oddelku vodopravni zakoni in ukazi se razpravljajo vse vodopravne zadeve in se obširno razlagajo vse določbe glede vodnih zadrug, katere se bodo morale v krajih, kjer so raočvirna zeraljišča, ustanavljati. Koledar še vsebuje nekaj člankov, ki so že v prejšnjem letniku izšli, a so se prevzeli tudi v ta letnik, ker so zelo važni in sicer članki o gnoj-enju, o vinarstivu, kletarstvu in sadjarstvu. V koledarju se še razun tega nahaja mnogo za kmetovalce koristnih tabel. Pogreišamo pa spis o zadriižništvu, brez katerega bi ne smel biti noben kinečki koledar, ker ravno zadružništvu je pripisovati največji napredek v kmetijstvu. Koledar, ki ima poleg izvrstne vsebine tudi lično opremo, priporočamo prav toplo vsakemu kmefovalcu! Dobiva se pri Iv. Bonaču v Ljubljam m stane 1.80 K. Najnovej^e novice. Poslanec Ježovnik odpovedal je čisto brez vsakega vzroka svoje pomočnike itd. pri okrajnibolniški blagajni Soštanj ter- jih maznanil pri socialdemokratični graški delavski bolniški blagajni. Tedaj ni čas daleč, ko bo Ježovnik postal očiten socialdemokrat. Soštanjska okirajna bolniška blagajna, pri kateri je bil dosedaj, mu menda zato ne ugaja, ker so odborniki Sami vrli narridnjaki in krščanski možje, in ker ni zraven niti enega nemčurja v odboru. Kalobje. Pri podiranju drev»s je padla dne 5. t. m. na Franoeta Kopriva bukev in ga ubila. Tudi njegov oče je umrl nesrečne smrti; padel je prS pokrivanju raz kozoleo in bil takoj mrtev. Tudi njegova mati se je ubila pri padcu raz peč. Sv. Anton na Pohorju. Tukaj je umrl «dne 9. t. m. veleposestnik g. Kristijan Kovač. Naj v miru počiva! lutvA -1ZobTT3a\° Se' tak0 J'e klical v vznesenih bea JU^daj smo fie slišali govoriti tako lepo pripro8tega= demča IztoIiI «e je todi novi odbor, v katerem so naš, vrh mladeni« kakor: A. Drozg, Alojz Vajngrl zilk^r0 R°Šker' Iyan 8ParI' ^ia Flakn8 itd Zd zimskem časa pa le pridno v »Čitalnico«! V dveh om J« PolnoP°^ih.m zabaFnih knjig, na mizi vse polno mkov. Le pnhnjajte se gret in brat! m Sv. JurijvSlov.gor.NašaKmetijska pod nica priredi podndni shod in sieer dne 22. decen, t. 1 popoldne po večernieah. Važno predavanje o živ