Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 77 UDK: 911.372.7:502/504 doi:10.5379/urbani-izziv-2024-35-01-06 Prejeto: 5. 4. 2024 Sprejeto: 27. 5. 2024 Vita ŽLENDER Proučevanje potenciala za zagotavljanje kulturnih ekosistemskih storitev pri načrtovanju zelene infrastrukture v obmestni krajini: pristop z matriko strokovnih ocen S širjenjem mestnih območij v obmestne krajine postaja potreba po učinkovitem načrtovanju zelene infrastruk- ture čedalje pomembnejša za ohranjanje ekološke celovi- tosti območij in človekovega dobrega počutja. V članku je predstavljena matrika strokovnih ocen kot metoda vrednotenja potenciala območij, da zagotavljajo kultur- ne ekosistemske storitve (KES), pri načrtovanju zelene infrastrukture (ZI) v obmestni krajini. Strokovnjaki z več področij so sistematično ovrednotili različne vrste rabe zemljišč in pokrovnosti tal ter varstvene režime, značilne za obmestne krajine, in to glede na kategorije KES. Po- leg potenciala za zagotavljanje kulturnih ekosistemskih storitev so ovrednotili tudi potencial za povzročanje kulturnih ekosistemskih nevšečnosti. Njihove ocene so bile združene in na tej podlagi so bile izdelane karte, na katerih so razvidna območja z visokim potencialom za zagotavljanje KES in tista, na katerih bi lahko ekosistemi povzročili nevšečnosti. Opisani pristop je bil nato upo- rabljen v treh študijah primera, pri tem je bila dokazana njegova učinkovitost pri določanju prednostnih območij za načrtovanje ZI in izvedbo upravljavskih posegov. Izsledki raziskave opozarjajo na pomen upoštevanja KES pri načrtovanju ZI, saj lahko to izboljša odpornost krajin, družbeno blaginjo in ohranjanje kulturne dediščine v dinamičnih obmestnih okoljih. S presojo, vrednotenjem zbranih strokovnih ocen in jasno prostorsko predstavitvi- jo rezultatov za posamezno proučevano območje je bila potrjena uporabnost matrike strokovnih ocen kot upo- rabnega orodja za načrtovanje trajnostne ZI v krajinskem merilu. Ključne besede: obmestna krajina, prostorsko načrtova- nje, ekosistemske storitve, zelena infrastruktura, matrika Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 78 1 Uvod V zadnjem času ekosistemske storitve (ES) pritegujejo precej- šno pozornost na področju okoljskih študij in okoljske politike, hkrati pa so temeljni okvir za določanje zapletenih povezav med naravnimi sistemi in človekovim dobrim počutjem. ES obsegajo raznovrstne koristi, ki jih človeški družbi zagotavljajo ekosistemi, od čiste vode in hrane do uravnavanja podnebja in nadzora bolezni (MEA, 2005; TEEB, 2008). Razumevanje ES in njihovega pomena je za trajnostni razvoj in učinkovito odlo- čanje zato postalo nuja (Fürst idr., 2017). Odločitve glede rabe zemljišč imajo pomembne posledice za delovanje ekosistemov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in dobro počutje ljudi. V preteklosti se je raba zemljišč načrtovala ločeno po sektorjih in razdrobljeno, brez upoštevanja večnamenskosti in povezanosti ekosistemov. Mnogi raziskovalci se osredotočajo na pomen ra- zumevanja ES, ki jih zagotavljajo krajine, in kartiranja njihove prostorske razporeditve za prilagoditveno upravljanje rabe ze- mljišč ter zagotavljanje celostnega in povezovalnega pristopa k odločanju (De Groot idr., 2010; Haines-Young in Potschin, 2018; Müller idr., 2020). Odločevalci lahko tako bolje proučijo koristi, določijo sinergije in spodbujajo bolj trajnostne prakse rabe zemljišč (Turner idr., 2007). Prostorski vidik ES je pomemben za učinkovito načrtovanje in upravljanje rabe prostora. ES so prostorsko opredeljive, na njihovo prostorsko razporeditev pa vplivajo dejavniki, kot so pokrovnost tal, raba zemljišč, topografija in hidrologija. Jasna prostorska kartiranje in modeliranje ES načrtovalcem omo- gočata, da določijo prednostna območja ohranjanja, sanacije in trajnostnega razvoja, s čimer lahko izboljšajo zagotavljanje ES v krajinah (Maes idr., 2012). V zvezi z jasno prostorsko opredelitvijo ES se težava pojavi zlasti pri kulturnih ekosistem- skih storitvah (KES). KES so nematerialne koristi, ki jih ljudje prejemajo od ekosistemov (npr. rekreacijske, estetske, duhovne in izobraževalne vrednote) in so močno prepletene s človeško kulturo, tradicijami in identitetami, zato imajo ključno vlogo pri oblikovanju družbenih vrednot in vedenj (MEA, 2005). Po navadi so neoprijemljive in jih je težko količinsko opredeliti, zaradi česar se pri odločanju pogosto podcenjujejo ali zanemar- jajo. Hernández-Morcillo idr. (2013) navajajo, da samo 23  % raziskav KES vključuje njihovo jasno prostorsko opredelitev. Pri tem skrb vzbuja še zlasti to, da je pri vključevanju ES v krajin- sko načrtovanje in odločanje poudarek na natančnem merjenju in kartiranju (Casado-Arzuaga idr., 2014). Glede na to, da so KES neoprijemljive, subjektivne in jih je težko količinsko opre- deliti, so redko celostno vključene v presojo ES (MEA, 2005; De Groot idr., 2010; Chan idr., 2011; La Rosa idr., 2018). Kljub čedalje večjemu priznavanju pomena KES jih je še vedno težko učinkovito vključiti v okvire upravljanja rabe zemljišč in prostorskega načrtovanja. Čeprav je v Sloveniji pomen KES poudarjen v nekaterih državnih in regionalnih dokumentih, KES pa so bile tudi predmet nekaj nedavnih raziskav (npr. Ribeiro in Šmid Hribar, 2019; Kostanjšek in Golobič, 2023), niso izrecno upoštevane v nobenem državnem, regionalnem ali lokalnem predpisu, kar lahko pripelje do neustreznih načrto- valskih odločitev (Žlender, 2021a). Zato je ključno proučevati metode merjenja in validacije KES, saj se lahko s tem zajamejo dejavniki, ki jih drugače ni preprosto kartirati. Kartiranje KES se močno priporoča tudi v okviru številnih politik EU (Evrop- ska agencija za okolje, 2014; Evropska komisija, 2013, 2020). Članek je osredotočen na obmestno krajino, tj. krajino med mestnimi in podeželskimi območji, za katero sta značilni razno- vrstni pokrovnost tal in raba zemljišč (Žlender, 2021a, 2021b). V obmestnih krajinah se KES pogosto izražajo prek zelene infrastrukture (ZI), ki vključuje naravne in polnaravne prvine, kot so parki, gozdovi, mokrišča in zeleni pasovi, ki prispevajo k oblikovanju lokalne identitete, občutka pripadnosti prostoru in povezanosti skupnosti (Daniel idr., 2012). Evropska komi- sija (2013) je prepoznala ZI kot pametno rešitev, ki ljudem in družbi zagotavlja raznovrstne dobrine in storitve. Zato se čeda- lje bolj krepi zavedanje o potrebi po celovitejših ekosistemskih pristopih k upravljanju rabe zemljišč in načrtovanju prostora v obmestnih krajinah, s posebnim poudarkom na povečevanju potenciala ZI za zagotavljanje raznovrstnih (K)ES. Zaradi čedalje večjega širjenja mest in zazidave zemljišč je težko učinkovito kartirati in meriti KES, na podlagi česar se lahko sprejemajo informirane odločitve in se ohranja ZI. Z vključi- tvijo kartiranja KES v načrtovalske procese lahko odločevalci določijo prednostna območja, ki bi jih bilo treba ohraniti, na- črtujejo posege, ki upoštevajo družbene vrednote skupnosti, in v odločanje vključijo deležnike (La Rosa idr., 2016; Spyra idr., 2020). Kartiranje KES lahko poleg tega omogoči razvoj inovativnih načrtovalskih orodij, kot so kazalniki in metode vrednotenja KES, s katerimi se lahko določijo ustrezni ukrepi politike in prednostne naložbe. Posledično bi bilo treba nujno razviti robustne metodologije za opredelitev in vrednotenje obmestnih krajin, zlasti z vidika njihovih KES (Geneletti idr., 2017). V zadnjem času narašča zanimanje za izboljšanje ra- zumevanja pomena KES v obmestnih krajinah, povečalo se je tudi število metod za kartiranje KES (glej npr. Plieninger idr., 2013; Roy idr., 2014; Zhang in Muñoz Ramírez, 2019). Razširjena je uporaba metode, ki temelji na pokrovnosti tal in vključuje kvantitativno analizo zmožnosti posamezne katego- rije pokrovnosti tal, da zagotavlja ES (Burkhard idr., 2009). Razširjenost te metode lahko pripišemo hitremu postopku vrednotenja, ki zagotavlja jasne koristi za odločanje in je zanj potrebnih malo vhodnih podatkov (Zhang in Muñoz Ramírez, 2019). Omenjena metoda je zato uporabljena tudi v tem član- ku, in sicer za vrednotenje potenciala za zagotavljanje KES. V. ŽLENDER Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 79 Na podlagi sodelovanja strokovnjakov je bil sistematično ovre- dnoten potencial za zagotavljanje KES, povezan z različnimi vrstami pokrovnosti tal in varstvenimi režimi na izbranih ob- mestnih območjih v Sloveniji, poleg tega je ponujen vpogled v proučevanje ZI na podlagi njenega potenciala za zagotavlja- nje KES. Poleg tega je bila proučena uporabnost uporablje- ne metode za doseganje zastavljenih ciljev raziskave, ob tem so predstavljene njeni prednosti, izzivi in možne izboljšave. Postavljeno je bilo naslednje raziskovalno vprašanje: Kako je lahko matrika strokovnih ocen v podporo načrtovanju ZI v večnamenski obmestni krajini z vidika zagotavljanja in ohra- njanja KES? V nadaljevanju je najprej podrobneje predstavljena metodo- logija zbiranja, analize in interpretacije podatkov, nato pa so predstavljeni rezultati raziskave in njihov pomen za urbani- stično načrtovanje in upravljanje krajin. Raziskava je bila del večjega projekta, katerega cilj je vzpostaviti okvir vrednotenja KES v obmestni krajini za izboljšanje krajinskega načrtovanja in krajinske politike. 2 Gradivo in metode 2.1 Območja raziskave Za raziskavo so bili izbrani Ljubljana, Kranj in Koper, za ta mesta je bilo namreč v prejšnjih raziskavah že ugotovljeno, da se njihovo obmestno območje širi. V Ljubljani, glavnem in največjem slovenskem mestu, je to posledica priseljevanja, zaradi katerega se večajo potrebe po novih stanovanjih ter šir- jenju gospodarskih dejavnosti in infrastrukture na mestnem obrobju. Zaradi pomanjkanja celostnega načrtovanja mestno regijo ogrožajo obsežna zazidava in druge negativne posledice urbanizacije in periurbanizacije (Pichler-Milanović, 2002). To je bilo delno zamejeno z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in uvedbo evropskih načrtovalskih programov, še posebno za Ljubljano pa sprejetje občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana (Šašek Divjak, 2008; Svirčić Gotovac idr., 2021). Urbanizacija in suburbanizacija Kranja in Kopra, sre- dnje velikih mest s starim mestnim jedrom, sta se začeli po letu 1950. Čeprav sta obe mesti precej manjši od Ljubljane, sta regionalni vozlišči in pomembni gospodarski, kulturni in družbeni središči. V obeh se kmetijska zemljišča čedalje bolj pozidavajo, zlasti s stanovanji in infrastrukturo (Nilsson idr., 2013; Spyra idr., 2021). Vsa tri mesta so bila že vključena v več projektov, povezanih z raziskavami obmestnih območij (npr. Piorr idr., 2011; Žlender, 2021b; Interreg Europe, 2023). Meje obmestnega območja vsakega mesta so bile določene s posebno metodologijo. Več informacij o tem in značilnostih izbranih območij je objavljenih v članku Vite Žlender in Roka Brišnika (2023). Na sliki 1 so prikazani trenutna raba zemljišč in pokrovnost tal ter varstveni režimi na proučevanih obmo- čjih. 2.2 Izbor KES Na podlagi priznavanja pomembne vloge KES pri oblikovanju človekovih interakcij s krajino in njihovega pomena za splošno dobro počutje ljudi je bilo predlaganih že mnogo klasifikacij- skih sistemov za razvrščanje teh storitev, na primer v okviru milenijske ocene ekosistemov (ang. Millennium Ecosystem As- sessment) (MEA, 2005), skupne mednarodne klasifikacije eko- sistemskih storitev (ang. Common International Classification of Ecosystem Services ali CICES) (Haines-Young in Potschin, 2018) in pobude Ekonomija ekosistemov in biotske razno- vrstnosti (ang. The Economics of Ecosystems and Biodiversity) (TEEB, 2008). Ti sistemi niso enotni, kar povzroča razdro- bljenost in neenotno kategorizacijo KES, ki se pojavljata tudi v usmeritvah politik (Hirons idr., 2016). Pri izbiranju kategorij KES za raziskavo je bila težnja zajeti čim več različnih po- dročij, pomembnih z vidika obmestnih krajin. Poleg metodo- loškega namena raziskave so bile upoštevane tudi značilnosti obmestnih krajin kot vmesnih prostorov med mestnimi in podeželskimi območji, zaradi česar imajo te krajine posebno kulturno dinamiko. To zahteva bolj poglobljeno razumevanje KES v teh krajinah, ki imajo svoje posebnosti in edinstvene potrebe. V preglednici  1 so navedeni razlogi za izbor posa- meznih kategorij. Ekosistemi ustvarjajo koristi, hkrati pa lahko povzročajo tudi nevšečnosti, med katere spadajo med drugim škodljivci, pro- padanje infrastrukture, bolezni in alergeni. Nevšečnosti vklju- čujejo tako razvrednotenje okolja, ki ga povzroča človek, kot negativne vplive na človekovo dobro počutje, povezane s po- polnoma nedotaknjenimi ekosistemi. Kulturne ekosistemske nevšečnosti se nanašajo na nematerialno škodo, ki je povezana z ekosistemi in je lahko naravnega izvora (npr. nelagodje zaradi prisotnosti divjih živali) ali pa je posledica človekovega delo- vanja (npr. nelagodje zaradi razvrednotenja ekosistemov kot posledice človekove dejavnosti) (Plieninger idr., 2013). Prou- čevanje teh nevšečnosti je zapleteno, saj se lahko posamezna funkcija ekosistema dojema kot storitev (korist) ali nevšečnost, odvisno od območja in pomena funkcije. Zaradi raznovrstno- sti obmestnih krajin so bile v raziskavo vključene tri kulturne ekosistemske nevšečnosti (preglednica 1). 2.3 Opredelitev tem V skladu z metodo, ki so jo predlagali Burkhard idr. (2009), je klasifikacija rabe zemljišč in pokrovnosti tal osnovni korak pri kvantitativni analizi zmožnosti zagotavljanja (K)ES na podlagi Proučevanje potenciala za zagotavljanje kulturnih ekosistemskih storitev pri načrtovanju zelene infrastrukture v obmestni krajini ... Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 80 Slika  1: Raba zemljišč, pokrovnost tal in varstveni režimi v obmestnih krajinah proučevanih mest (avtor: Rok Brišnik, na podlagi uradnih in prosto dostopnih podatkovnih zbirk) V. ŽLENDER Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 81 Preglednica 1: Podatki o KES, uporabljenih v raziskavi Št. Kategorija Opis Razlog za izbor Kulturne ekosistemske storitve (KES) 1 Prostočasne in rekreacijske dejavnosti Sprehajanje, pohodništvo, kolesarjenje, pleza- nje, sprostitev, uživanje v privlačnih pogledih in pobeg od stresa v obmestni krajini. Obmestne krajine so pogosto pomembna rekreacijska obmo- čja za bližnje mestne prebivalce. Ta kategorija poudarja po- men prostočasnih dejavnosti za dobro počutje ljudi in ustvar- janje občutka povezanosti z naravo v obmestni krajini. 2 Pripadnost prostoru in identiteta Občutek pripadnosti prostoru se nanaša na naravne in grajene prvine ekosistema, ki spod- bujajo kompleksno čustveno povezanost ljudi s prostorom (npr. navezanost, pripadnost ali identiteto). Za obmestne krajine je značilna edinstvena mešanica mestnih in podeželskih prvin, ki prispeva k oblikovanju posebnega občutka pripadnosti prostoru in lokalne identitete. S prouče- vanjem te kategorije lahko bolje razumemo, kako posamezni- ki dojemajo svojo okolico in se povezujejo z njo, kar vpliva na povezanost skupnosti in navezanost na krajino. 3 Estetska vre- dnost Estetska vrednost se nanaša na odnos ljudi do okolja na podlagi tega, kako dojemajo lepoto narave. Estetske značilnosti obmestnih krajin oblikujejo zaznave in želje ljudi; s proučevanjem teh značilnosti lahko določimo vizualne vidike, zaradi katerih ljudje bolj cenijo krajino. 4 Vir navdiha Vir navdiha za nove zamisli in ustvarjalno izražanje. Z razumevanjem značilnosti obmestnih krajin, ki dajejo nav- dih, lahko dobimo vpogled v kulturne in simbolne pomene, ki jih obmestnim krajinam pripisujejo družbene skupine. 5 Socialni odnosi Obmestne krajine ljudem zagotavljajo prostor za druženje s prijatelji in družino ter spodbuja- jo socialne stike in vključenost v skupnost. Kategorija poudarja vlogo krajine pri spodbujanju socialne kohezije ter športnih in kulturnih dogodkov, s čimer podpira družbeno blaginjo in vključenost 6 Duhovne in sa- kralne storitve Duhovne in verske izkušnje ter verski skupno- stni dogodki. Proučevanje te kategorije osvetljuje duhovne povezave in kul- turne prakse, povezane z obmestnimi krajinami, ter razkriva, da niso pomembne samo z vidika ekologije in rekreacije. 7 Vir izobraže- vanja Kategorija se nanaša na pridobivanje znanj, razvitih v kulturah (tradicionalna in strokovna znanja prebivalcev posameznega območja). Obmestne krajine omogočajo izobraževanje na področjih ekologije, kmetijstva, zgodovine in vrst tradicionalne rabe zemljišč, kot učilnice na prostem pa omogočajo izkustveno učenje in s tem spodbujajo okoljsko pismenost otrok in od- raslih. 8 Vir raziskav Omogočanje raziskav o biotski raznovrstnosti območij. Obmestne krajine omogočajo proučevanje ekoloških proce- sov, dinamike rabe zemljišč ter povezav med človekom in okoljem. Kot viri raziskav so tako te krajine pomembne tudi za znanost. 9 Kulturni pomen Kategorija se nanaša na prispevek k raznoli- kosti (kulturne) krajine ali krajinsko značilne živalske in rastlinske vrste. Obmestne krajine imajo kulturno dediščino, tradicije in zgod- be. Prepoznavanje njihovega kulturnega pomena je ključno za spodbujanje njihovega ohranjanja ob sodobnih pritiskih urbanizacije. Kulturne ekosistemske nevšečnosti 10 Hrup Hrup, ki ga povzročajo najrazličnejši dejavniki (promet, industrijske dejavnosti, kmetijski stroji, oglašanje divjih živali) Čezmerna obremenitev s hrupom negativno vpliva na zdravje, dobro počutje in kakovost življenja. S proučevanjem hrupa kot ekosistemske nevšečnosti se lahko določijo njegovi viri, posledice in ukrepi za njegovo blaženje. Učinkovito upravlja- nje hrupa v obmestnih krajinah prebivalcem zagotavlja bolj zdravo zvočno okolje. 11 Nevarnost Izvor nevarnosti je lahko narava (npr. priso- tnost nekaterih živalskih ali rastlinskih vrst) ali človekovo delovanje (npr. zanemarjenost, razvrednotenje ekosistemov). Proučevanje nevarnosti na teh območjih daje vpogled v za- znavanje tveganj in strategije njihovega upravljanja. Razume- vanje nevarnosti je ključno za zagotavljanje varnosti ljudi in preprečevanje nesreč. 12 Neprijetnost Izvor neprijetnega občutka je lahko narava (npr. prisotnost nekaterih živalskih ali rastlin- skih vrst) ali človekovo delovanje (npr. zane- marjenost, razvrednotenje ekosistemov). Neprijetni občutki vplivajo na čutne zaznave in ljudem pre- prečujejo, da bi uživali v obmestni krajini. Prepoznavanje in odpravljanje virov neprijetnih občutkov sta ključna za izbolj- šanje privlačnosti krajine ter s tem povečanje zadovoljstva in dobrega počutja prebivalcev in obiskovalcev. Proučevanje potenciala za zagotavljanje kulturnih ekosistemskih storitev pri načrtovanju zelene infrastrukture v obmestni krajini ... Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 82 pokrovnosti tal. Zaradi prostorskega obsega raziskave in ker je bil njen cilj proučiti potencial ZI za zagotavljanje KES, so bile v analizo vključene še dodatne kategorije, s katerimi so bila zajeta tudi območja velike biotske raznovrstnosti, ki ljudem zagotavljajo še več KES (Kopperoinen idr., 2014). Poleg rabe zemljišč in pokrovnosti tal so bili tako v raziskavo vključeni še varstveni režimi, mestna raba zemljišč pa je bila razdeljena v podrazrede. Z navedeno klasifikacijo je bil pridobljen vpogled v prostor- sko porazdelitev in sestavo krajinskih prvin, na podlagi česar so bila določena območja velike ekološke vrednosti, območja povezanosti krajinskih prvin in območja s prostorskimi mo- žnostmi za izboljšanje ZI. Pri izboru podatkov za opredelitev tem je bila težnja k zajetju posebnosti obmestnih krajin, kot so mešanica mestne in podeželske rabe zemljišč, prepletanje grajenih in nepozidanih območij ter posebni objekti, kot so čistilne naprave in logistični centri. Izbor digitaliziranih podatkov je bil osredotočen na najnovejše prosto dostopne prostorske podatke. Med podatkovnimi viri je bila težnja k uporabi uradnih podatkovnih zbirk, zaradi pomanjkanja nekaterih podatkov pa je bila uporabljena tudi podatkovna zbirka OpenStreetMap (2023). Digitalizirani po- datkovni sloji, ki so se nanašali na podobne geografske pojave, so bili nato združeni v teme (Kopperoinen idr., 2014) (npr. vsi hidrološki podatkovni sloji so bili združeni v podatkovni sloj »vode«). Oblikovanje tem je omogočilo združevanje podat- kov iz različnih virov, njihovo poenostavitev in prostorsko ana- lizo podobnih podatkov. Tako pripravljeno klasifikacijo tem je najprej preverilo nekaj strokovnjakov. Na podlagi njihovih povratnih informacij je bilo prilagojeno število kategorij tem z opisi in primeri, poleg tega je bil oblikovan končni seznam dvajsetih tem, ki najbolje zajemajo razne vidike potenciala za zagotavljanje KES (preglednica 2). Celoten seznam podatkov, uporabljenih za vsako temo, je na voljo pri avtorici na zahtevo. 2.4 Metodologija vrednotenja in izbor strokovnjakov Izdelana je bila matrika tem in KES, v kateri so morali anketi- ranci oceniti 240 kombinacij, in sicer tako, da so odgovarjali na Preglednica 2: Seznam tem in njihovih opisov Št. Tema Opis 1 Njive in polja Kmetijska območja, stalno obdelane površine brez trajnih nasadov (npr. njive). 2 Trajni nasadi Površine, na katerih se gojijo trajne kulture (npr. rastlinjaki, vinogradi, sadovnjaki in oljčniki). 3 Travniške površine Območja, ki se uporabljajo za košnjo in pašo. 4 Gozd Območja, poraščena z gozdom. 5 Vode Naravne in umetne površinske vode (reke, jezera, morje). 6 Mokrišča Barja, zamočvirjena zemljišča, trstičje, soline. 7 Zaraščena območja Območja, ki se zaraščajo z gozdnim drevjem. 8 Odprta zemljišča Nepozidana, večinoma naravna zemljišča z malo ali brez rastlinja (plaže, sipine, peščene površi- ne, melišča). 9 Prometna infrastruktura Ceste, parkirišča, železniške proge, letališča, pristanišča. 10 Javna infrastruktura Energetski objekti (vse vrste elektrarn), odlagališča in zbirni centri, daljnovodi itd. 11 Razvrednotena območja Degradirana, opuščena in antropogeno razgaljena območja (peskokopi, rudniki). 12 Izključna raba Nebivalne večje pozidane površine v izključni rabi (industrijska, logistična in vojaška območja). 13 Širša raba Nebivalne večje pozidane površine za širšo rabo (univerzitetni kampusi, nakupovalna središča, bolnišnice). 14 Zelene površine Vzdrževane zelene površine in pripadajoča infrastruktura za javno rabo (parki, otroška igrišča, objekti za prosti čas, pohodne in kolesarske poti). 15 Šport in turizem Vzdrževane zelene površine in pripadajoča infrastruktura za športno in turistično rabo (stadioni, igrišča za golf, hipodromi, kampi). 16 Stanovanjska območja Območja, na katerih prevladujejo stanovanjske hiše in/ali stanovanjsko-kmetijski objekti. 17 Območja mešane rabe Območja, na katerih prevladuje mešana raba prostora (stanovanja, javne storitve, trgovine, turistični objekti itd.). 18 Naravovarstvena območja Naravovarstvena območja nacionalnega ali širšega pomena (območja Nature 2000, krajinski parki itd.). 19 Kulturno vredne krajine in objekti Zgodovinsko in kulturno pomembne krajine in njihovi deli (arheološka najdišča, dediščina, spomeniki, izjemne krajine). 20 Kulturno vredna naselja in njihovi deli Stara vaška jedra, tradicionalne oblike vasi. V. ŽLENDER Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 83 vprašanji: Kako tema prispeva k ustvarjanju prostorskih razmer za zagotavljanje KES v obmestni krajini? Kako tema prispeva k ustvarjanju prostorskih razmer za povzročanje nevšečnosti v obmestni krajini? Sistem vrednotenja je bil povzet iz član- ka Leene Kopperoinen idr. (2014), ki so predlagali naslednjo lestvico za vrednotenje prispevka posamezne teme k ustvarjan- ju prostorskih razmer za zagotavljanje posamezne KES: 3  = zelo ugodno (prispeva), 2 = ugodno, 1 = nekoliko ugodno, 0 = brez prispevanja/nevtralno, −1 = nekoliko škodljivo, −2 = škodljivo in −3 = zelo škodljivo. Izdelana je bila tudi lestvica za merjenje vpliva posamezne teme na potencial za povzročanje kulturne ekosistemske nevšečnosti z naslednjimi vrednostmi: 3 = zelo preprečuje (nevšečnost), 2 = preprečuje, 1 = nekoliko preprečuje, 0 = brez učinka/nevtralno, −1 = nekoliko prispeva (k nevšečnosti), −2 = prispeva in −3 = zelo prispeva. Bolj kot vrednotenje ponudbe ES je za načrtovanje, upravljanje in raziskave pomembno vrednotenje prispevka k ustvarjanju prostorskih razmer za zagotavljanje posamezne ka- tegorije KES v obmestni krajini, saj je potencial za zagotavl- janje KES pojmovan hipotetično in za daljše obdobje (Syrbe idr., 2017). Tako je bil merjen največji hipotetični potencial za zagotavljanje posamezne KES, ne njena dejanska prisotnost v krajini. V skladu s priporočili C. Sylvie Campagne in Phi- lipa K. Rocha (Campagne in Roche, 2018) je bilo v matriko vključeno tudi vrednotenje stopnje samozaupanja v oceno, pri čemer so morali strokovnjaki izbirati med tremi odgovori: v svojo oceno sem prepričan(a), v svojo oceno sem razmeroma prepričan(a) in v svojo oceno nisem prepričan(a). V raziskavi so sodelovali strokovnjaki z različnih področij, ki se ukvarjajo s prostorom (načrtovanjem, varstvom, upravljanjem in prostor- skim odločanjem). Pojasnjen jim je bil namen raziskave, poleg tega so bili zaprošeni za dovoljenje, da se jim pošlje povezava do spletnega vprašalnika z ocenjevalno matriko in petimi do- datnimi vprašanji. 2.5 Obdelava in analiza podatkov Za vsako temo je bil določen njen potencial za zagotavljanje KES oziroma za povzročanje nevšečnosti tako, da so bile izra- čunane povprečne vrednosti ocen, ki so jih podali strokovnjaki. Pri tem je bila upoštevana njihova ocena stopnje samozaupanja v odgovor kot utež (utež = 1, če je bil izbran odgovor v svojo oceno sem prepričan(a), utež = 0,75, če je bil izbran odgovor v svojo oceno sem razmeroma prepričan(a), in utež = 0,5, če je bil izbran odgovor v svojo oceno nisem prepričan(a). Dob- ljeni rezultati so bili skupaj s temami kot atributi vneseni na sloj mreže z velikostjo celic 100 × 100  m (za podrobnejšo razlago postopka glej Žlender in Brišnik, 2023). S program- skim orodjem QGIS Desktop 3.28 so bili združeni prostorski podatki in izdelane so bile karte potenciala za zagotavljanje KES in za povzročanje nevšečnosti. Nato so bile vrednosti celic normalizirane v intervalih po 0,85 na lestvici od −3 do 3, pri čemer je bila vsaka KES ali nevšečnost pri združevanju v skupne sloje podatkov o obeh potencialih obravnavana kot enako pomembna. Za določanje podobnosti med KES ali ne- všečnostjo in temami je bila uporabljena metoda hierarhičnega razvrščanja v skupine ter predstavitev s toplotnimi prikazi in dendrogrami. Podobnost med skupinami je bila določena na podlagi povprečnih in evklidskih razdalj. Na koncu je bila izve- dena statistična analiza podatkov s programskima orodjema SPSS 29.0 in Python with Seaborn. 3 Rezultati 3.1 Splošni pregled analiziranih podatkov Matriko je izpolnilo 25  strokovnjakov: 19  raziskovalcev, 9  prostorskih načrtovalcev, 6  visokošolskih učiteljev, trije odločevalci, trije strokovnjaki s področja upravljanja zeml- jišč in en izvajalec. Imeli so visokošolsko izobrazbo različnih smeri, kot so krajinska arhitektura in prostorsko načrtovanje (n = 12), arhitektura in urbanizem (n = 3), gozdarstvo (n = 3), agronomija in naravni viri (n = 2), varstvo narave (n = 2), geografija (n = 2) in biologija (n = 1). Njihova strokovna področja delovanja so bila zelo različna in so obsegala vse od okoljskega, infrastrukturnega, prometnega, urbanističnega in prostorskega načrtovanja, daljinskega zaznavanja, gozdne hidrologije, krajinske arhitekture, varstva narave, pedologije, regionalnega razvoja, strateškega prostorskega načrtovanja, krajinske tipologije, vrednotenja krajin in urbanega gozdarstva do vrednotenja in upravljanja krajin. Osemnajst strokovnjakov je pred tem že uporabljalo koncept ES pri svojem delu, večina (n = 13) se je z njim seznanila med letoma 2011 in 2019. Trije so se s konceptom seznanili že prej, pet po letu 2019, štirje pa koncepta niso poznali. Na koncu vprašalnika so strokovnjaki lahko dodali svoje ko- mentarje. Večina je zapisala, da je bila matrika predolga in vrednotenje preveč subjektivno. Menili so, da pri KES in zlasti pri ekosistemskih nevšečnostih ni bilo mogoče podati jasnega odgovora ali ocene. Pri analizi podatkov so bile pri ocenah ne- všečnosti odkrita mnoga neskladja. Strokovnjakom ni bilo jas- no, ali morajo vrednotiti teme ali njihov vpliv na ljudi. Mnenja glede stopnje samozaupanja so bila deljena, enako tudi mnenja o tem, ali bi moralo biti tem več ali manj. En strokovnjak je predlagal, da bi moral biti na voljo tudi odgovor Ne vem. Vse njihove pripombe so bile upoštevane pri končnem vrednotenju uporabljenega pristopa. Proučevanje potenciala za zagotavljanje kulturnih ekosistemskih storitev pri načrtovanju zelene infrastrukture v obmestni krajini ... Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 84 3.2 Potencial za zagotavljanje KES na podlagi ovrednotenih tem Najprej so bila pregledana povprečja ocen za pare tema-KES in tema-nevšečnost (v tem poglavju so zaradi boljšega razu- mevanja teme napisane poševno, KES in nevšečnosti pa v na- rekovajih). Ob zaokrožitvi povprečij na 0,5 se je izkazalo, da s proučevanimi temami ni bilo mogoče oceniti potenciala za zagotavljanje »duhovnih in sakralnih storitev«. Najpomemb- nejše teme so bile vode (za pet KES) ter kulturno vredne krajine in objekti in kulturno vredna naselja in njihovi deli (za tri KES). K ustvarjanju prostorskih razmer za »duhovne in sakralne sto- ritve« po mnenju strokovnjakov pomembnejšega doprinosa ni imela nobena tema, k ustvarjanju »socialnih odnosov« pa naj bi po njihovem mnenju doprinesle samo zelene površine. Nobena tema ni bila ocenjena kot zelo škodljiva, najnižja ocena (−2,3) pa je bila pripisana ustvarjanju prostorskih razmer iz- ključne rabe za zagotavljanje »estetske vrednosti«. Pri nevšeč- nostih je bilo za pet tem ocenjeno, da so brez vpliva na »hrup«, za dve pa je bilo ocenjeno, da najbolj prispevata k »hrupu« (tj. prometna infrastruktura in izključna raba). K »nevarnosti« in »neprijetnosti« je po ocenah strokovnjakov prispevalo po pet tem (pripisali so jim oceno, nižjo od 0,5). Za nobeno temo ni bilo ocenjeno, da močno preprečuje nevšečnosti. Prometni infrastrukturi je bilo pripisano, da zelo prispeva k povzročanju »hrupa«, za večino tem pa je bilo ocenjeno, da so brez učinka. Na slikah 2 in 3 so s toplotnim prikazom in dendrogramom prikazani rezultati hierarhičnega razvrščanja v skupine, skupaj z združenimi povprečnimi ocenami strokovnjakov, te ocene pa so utežene s stopnjami samozaupanja v odgovor. V dendro- gramu je prikazana povezanost KES. Skupina, ki jo tvorita KES »vir navdiha« in »kulturni pomen«, je vsebovala naj- bolj podobne ocene tem, ki vplivajo na njun potencial. Svojo skupino tvorita tudi KES »prostočasne in rekreacijske dejav- nosti« in »estetska vrednost« ter KES »vir izobraževanja« in »vir raziskav«. Prej omenjeni skupini, ki jo sestavljata KES »vir navdiha« in »kulturni pomen«, je bila dodana še KES »pripadnost prostoru in identiteta«. Na splošno so te skupine pokazale srednji do velik pomen nepozidanih zemljišč, kot so njive in polja, mokrišča in gozdovi (izjeme so zaraščene površine in odprta zemljišča). Dendrogram prikazuje tudi povezanost tem. Med njimi izstopata skupini, ki združujeta rabe pretežno nepozidanih zemljišč, obe srednjega do velikega pomena, med njima pa zelene površine tvorijo ločeno skupino, kar kaže poseb- no vlogo te rabe. Drugi dve skupini sta vključevali bolj urbane rabe, pri čemer je ena skupina vsebovala teme, ki niso imele vpliva na KES, in temo, ki je imela potencialno škodljiv vpliv. Z vidika potenciala za povzročanje ekosistemske nevšečnosti so skupino s škodljivim in zelo škodljivim vplivom tvorile teme: prometna infrastruktura, javna infrastruktura, izključna raba in razvrednotena območja. Večina tem, ki se nanašajo na nepozida- na zemljišča, je bila precej razpršena in so tvorile samo manjše skupine. Posamezne skupine so na primer vključevale gozd in naravovarstvena območja (nekoliko ugoden do ugoden vpliv na zagotavljanje KES) ali pa kulturno vredne krajine in objekte, zelene površine, travniške površine ter kulturno vredna naselja in njihove dele, ki so bili večinoma brez učinka na povzročanje ekosistemskih nevšečnosti. Za analizo razpršenosti odgovorov strokovnjakov od povprečja je bil izračunan standardni odklon (SD). Njegova vrednost za KES je bila med 0,28 in 2,01, za ekosistemske nevšečnosti pa med 0,22 in 1,83. Analiza je največjo stopnjo ujemanja (SD < 0,5) pokazala za prispevek gozda, voda in zelenih površin k zagotavljanju prostorskih razmer za »rekreacijske dejavnosti«, prispevek kulturno vrednih naselij in njihovih delov k ustvarja- nju prostorskih razmer za zagotavljanje »pripadnosti prostoru in identitete«, vpliv voda in kulturno vrednih naselij in nji- hovih delov na »estetsko vrednost« ter pomen gozda, voda, mokrišč in naravovarstvenih območij kot »vira raziskav«. Pri nevšečnostih je bil tak SD ugotovljen za vpliv odprtih zemljišč in prometne infrastrukture na povzročanje »hrupa«. Za bolj- še razumevanje neskladij med odgovori so bili izmerjeni tudi standardni odkloni nad 1,5; ti so bili izmerjeni za prispevek prometne infrastrukture, javne infrastrukture in razvrednotenih območij k ustvarjanju prostorskih razmer za zagotavljanje »vira navdiha«, vpliv prometne infrastrukture na »socialne odno- se«, vpliv prometne infrastrukture, javne infrastrukture, raz- vrednotenih območij, izključne in širše rabe ter zelenih površin na zagotavljanje »vira raziskav« in vpliv zaraščenih površin na »kulturno vrednost krajine«. Pri nevšečnostih je bil SD nad 1,5 izmerjen za vpliv voda na povzročanje »hrupa«, vpliv gozda na »nevarnost« ter vpliv gozda in zelenih površin na povzročanje »neprijetnosti«. 3.3 Prostorska porazdelitev potenciala za zagotavljanje KES in povzročanje nevšečnosti Na podlagi matrike so bili izdelani zemljevidi (sliki 4 in 5) in sintezne karte (slika 6) potenciala za zagotavljanje KES in povzročanje kulturnih ekosistemskih nevšečnosti. Značilnosti prostorske porazdelitve KES na treh proučevanih območjih kažejo, da imajo najugodnejše prostorske razmere zlasti polna- ravna območja, kot so predeli, porasli z gozdom na slemenih hribov nad Koprom, na Kraškem robu in v naravnem rezervatu Škocjanski zatok. V Kranju taka polnaravna območja vključu- jejo gozdnate zaplate okrog mesta, gozdnati del posestva Brdo in Trbojsko jezero, v Ljubljani pa rob barja na jugu, gozdnata zelena klina na vzhodu in zahodu ter nekaj osamelcev na seve- ru. Navedena območja so pomemben del ZI teh mest. Opazni so negativni vplivi umetnih območij, na katerih človek močno V. ŽLENDER Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 85 Slika 2: Metoda hierarhičnega razvrščanja v skupine s toplotnim prikazom in dendrogramom, ki ponazarja stolpce združevanja tem in vrstice združevanja KES v skupine. V vsaki celici je navedena skupna povprečna vrednost ocen strokovnjakov, utežena s stopnjo njihovega samoza- upanja v odgovor in obarvana z ustreznim odtenkom na barvni lestvici (ilustracija: Vita Žlender in Stefano Gemin) Slika 3: Metoda hierarhičnega razvrščanja v skupine s toplotnim prikazom in dendrogramom, ki ponazarja združevanje tem v skupine za vsako nevšečnost. V vsaki celici je navedena združena povprečna vrednost ocen strokovnjakov, utežena s stopnjo njihovega zaupanja in obarvana z ustreznim odtenkom na barvni lestvici (ilustracija: Vita Žlender in Stefano Gemin) Proučevanje potenciala za zagotavljanje kulturnih ekosistemskih storitev pri načrtovanju zelene infrastrukture v obmestni krajini ... Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 86 posega v prostor, kot so območja prometne infrastrukture, od- lagališča ter industrijska ali logistična območja, med katerimi najbolj izstopajo poslovne cone (npr. Brnčičeva ulica v Lju- bljani, Labore, Šenčur in Naklo v Kranju in njegovi okolici ter Bivje in Sermin v Kopru). Zmožnost teh območij, da za- gotavljajo KES, je zelo majhna, problematična so tudi zato, ker so zaradi pomanjkanja pomembnih povezav z območji z visoko zmožnostjo zagotavljanja KES postala izolirana. Na sli- ki  7 je prikazano območje v Kranju z večinoma neugodnimi Slika  4: Karte treh proučevanih območij, ki kažejo njihov skupni potencial za zagotavljanje posameznih kategorij KES, določen na podlagi strokovnih ocen in digitaliziranih podatkov (ilustracija: Vita Žlender in Rok Brišnik ) prostorski razmerami za zagotavljanje KES. Karte potenciala za povzročanje nevšečnosti kažejo, da prav ta območja največ prispevajo k proučevanim nevšečnostim. Presenetljivo je, da imata Kranj in Koper večja območja s škodljivim vplivom na zagotavljanje KES kot Ljubljana, ki je večja od njiju. Res pa je, da je v Ljubljani več takih območij v središču mesta (sli- ka  7). Ta območja so brez ZI in posledično brez potenciala za zagotavljanje KES. V. ŽLENDER verske storitve Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 87 Slika  5: Karte treh proučevanih območij, ki kažejo njihov potencial za povzročanje kulturnih ekosistemskih nevšečnosti, določen na podlagi strokovnih ocen (ilustracija: Vita Žlender in Rok Brišnik) Slika  6: (a) Sintezne karte devetih normaliziranih slojev KES za tri proučevana območja, ki prikazujejo prostorsko porazdelitev potenciala za zagotavljanje KES na podlagi strokovnih ocen in digitaliziranih podatkov; (b) sintezne karte treh normaliziranih slojev ekosistemskih nevšečnosti (ilustracija: Vita Žlender in Rok Brišnik, in Odlok … Koper, 2022; Odlok … Ljubljana, 2010; Odlok … Kranj, 2014) a b Proučevanje potenciala za zagotavljanje kulturnih ekosistemskih storitev pri načrtovanju zelene infrastrukture v obmestni krajini ... Hrup Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 88 Slika  7: (a) Izsek obmestne krajine v Kranju s škodljivimi prostorskimi razmerami za zagotavljanje KES v velikosti približno 500 m; (b) izsek območja v Ljubljani, iz katerega je razvidno, da je največ površin s škodljivimi prostorskimi razmerami v mestnem središču (ilustracija: V. Žlender in R. Brišnik). a b Rezultati so bili primerjani z rabo zemljišč v občinskih prostor- skih načrtih (OPN) (slika 6). V Ljubljani imajo ugodne in zelo ugodne prostorske razmere za zagotavljanje KES zlasti odprta zelena zemljišča, ki se ujemajo z območji »zelenega zaledja« v OPN (niso označena na karti). Na območjih, ki so v OPN navedena kot »obmestna območja« (slika 6), pa je opazna velika potreba po izboljšanju trenutnega stanja, zlasti na severu in severovzhodu. V Kranju ima večina območij, ki so v OPN označena kot »večnamenska obmestna območja«, ugodne ali celo izjemno ugodne prostorske razmere za zagotavljanje KES. Območja, ki so v OPN označena kot »predmestja«, imajo ugodne ali zelo ugodne prostorske razmere za KES, območja na severu in severozahodu pa imajo neugodne razmere. V Ko- pru imajo ugodne in zelo ugodne razmere za zagotavljanje KES območja, ki so v OPN označena kot »rekreacijsko zaledje«. Območja, označena kot »obmestno zaledje«, pa vključujejo zaplate s škodljivimi prostorskimi razmerami za zagotavljanje KES, zato bi bile tam potrebne izboljšave (zlasti v obliki ZI) za povečanje potenciala za zagotavljanje KES. 4 Razprava 4.1 Načrtovanje ZI v obmestni krajini z upoštevanjem ekosistemskih storitev Obmestna krajina ima zapleteno in pogosto nejasno zgradbo, z različnimi vrstami rab in pokrovnosti tal, ki kažejo na di- namično prepletanje pritiskov urbanizacije in naravnih prvin. ZI ima pomembno vlogo pri izboljšanju ekološke, družbene in gospodarske odpornosti obmestnih krajin (O’Brien idr., 2017). V članku je bila predstavljena metoda za prepoznavanje in pro- storsko določanje raznih prvin ZI z vidika potenciala za zagota- vljanje KES v krajinskem merilu. Na podlagi vnaprej določene klasifikacije KES in tem, ki združujejo kategorije rabe zemljišč, pokrovnosti tal in varstvenih režimov, so bili na podlagi znanj raznovrstnih strokovnjakov analizirani prostorski podatki. Z navedeno metodo so bili pridobljeni novi vpogledi v pro- storsko razporeditev območij z vidika njihovega potenciala za zagotavljanje KES in za povzročanje ekosistemskih nevšečnosti v treh proučevanih primerih. Rezultati so pokazali, katera ob- močja imajo majhen potencial ter so zanje potrebne izboljšave za okrepitev mreže ZI in s tem povečanje večnamenskosti ob- mestne krajine. Navedeno je bilo ugotovljeno zlasti za Kranj in Koper. Kartiranje KES je pokazalo, da je majhen potencial za zagotavljanje KES značilen za velike površine urbaniziranih zemljišč, zlasti tistih, namenjenih izključni rabi (npr. industrij- ski in logistični rabi ter prometni in javni infrastrukturi). Za učinkovitejše načrtovanje ZI in povečanje večnamenskosti obmestnih krajin ter preprečevanje konfliktov, povezanih z rabo zemljišč, ki jih povzročajo družbene potrebe po (K)ES, bi bilo smiselno načrtovati mozaične krajine z raznovrstno rabo zemljišč, kar bi povečalo tudi ponudbo KES v obme- stnih krajinah (Stürck in Verburg, 2017). Treba je omeniti, da mozaične kulturne krajine, v katerih se prepletajo različne vrste rabe zemljišč in pokrovnosti tal (npr. njive, travniki in gozd), veljajo za značilnost in simbol slovenske narodne identitete V. ŽLENDER Zelo ugodno Ugodno Nekoliko ugodno Brez prispevanja/nevtr. Rahlo škodljivo Škodljivo Zelo škodljivo Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 89 (Golobič in Lestan, 2016), čemur sledijo tudi OPN vseh treh proučevanih mest. Ugoden potencial za zagotavljanje KES je bil največkrat pri- pisan zelenim in modrim površinam, kot so gozdovi, vode in namenske zelene površine, kar se ujema tudi z izsledki drugih raziskav (npr. Navara in Vedamuthu, 2022) in omogoča obli- kovanje arhetipov za vrednotenje rabe zemljišč (Karrasch idr., 2019). Navedene površine imajo v obmestni krajini pogosto večnamensko rabo. Treba bi bilo spodbujati ohranjanje in iz- boljšanje gozdnih in vodnih površin, saj imajo velik potencial za zagotavljanje KES. Za to pa so potrebne enotne politike ter celostna orodja in predpisi, ki presegajo sektorske odloči- tve (Filyushkina idr., 2022; Gottero idr., 2023). Samo tako se lahko omogoči razvoj večnamenskih območij in se integrira podpora za načrtovanje ZI, da se zmanjša konkurenca za pro- stor in vire. Raziskava daje pomembne izsledke za oblikovanje prihodnjih politik, ki imajo neposreden vpliv na KES, s katerimi bi se lahko izboljšalo trajnostno upravljanje območij z velikim po- tencialom za zagotavljanje KES in bi se izboljšala območja z majhnim potencialom. S tega vidika so pomembni zlasti občinski prostorski načrti in prihodnji regionalni prostorski načrti, predvideni z Zakonom o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 199/2021). Rezultati raziskave so pokazali, da se lahko ob- močja z majhnim potencialom za zagotavljanje KES izkoristijo za razvoj obmestnih krajin, pri čemer se morajo ustrezno upo- števati tudi druge načrtovalske zahteve in potrebe. Pomembno je zlasti, da se obmestne krajine, za katere ja značilna izrazita večnamenska raba, ohranjajo, hkrati pa je treba strateško dolo- čiti območja, kamor se bo mesto širilo v prihodnje. Raziskava je pomemben vir za širše vrednotenje ekosistemov in njihovih storitev, uporabljena metoda pa podpira določanje zemljišč, primernih za prihodnji razvoj, na podlagi njihovega potenciala za zagotavljanje ES. Navedeno so že proučevali tudi drugi raz- iskovalci (npr. Zhang in Muñoz Ramírez, 2019; Navara in Ve- damuthu, 2022). Raznovrstne uporabljene teme zagotavljajo prostorsko jasno določljive kazalnike za območja, pomembna za zagotavljanje raznih KES. Pri oblikovanju in vzdrževanju tovrstnih območij imajo ključno vlogo prostorski načrtovalci in upravljavci, ki lahko izboljšajo njihovo dostopnost in do- volijo nekatere rabe, s čimer lahko povečajo njihov razvojni potencial in spodbujajo okolju prijazno vedenje (Žlender in Gemin, 2020, 2023; Gottwald idr., 2021). Zato bi morali tesno sodelovati z lokalnimi oblastmi in javnostjo, da bi se izognili enostranskemu načrtovanju in odločanju, na kar so opozorili že drugi raziskovalci (npr. McDonald idr., 2005; Zhang in Muñoz Ramírez, 2019; Spyra idr., 2021). 4.2 Ovrednotenje uporabljene metode Ena izmed pomembnih prednosti uporabljene metode stro- kovnega vrednotenja je ta, da omogoča vključitev raznovrst- nih pogledov in področij znanja v vrednotenje. Z vključitvijo strokovnjakov z več področij je bil dobljen celovit vpogled v potencial za zagotavljanje KES, povezan z raznimi temami. Uporabljeni multidisciplinarni pristop je izboljšal robustnost raziskave in omogočil upoštevanje raznovrstnih dejavnikov, ki vplivajo na zagotavljanje KES. Poleg tega je omogočil sistem- sko in pregledno analizo raznih KES ter primerjavo vrst rab zemljišč z vidika njihovega potenciala za zagotavljanje kultur- nih koristi. Pristop omogoča odločanje na podlagi dejstev pri načrtovanju ZI, saj lahko z njim deležniki primerjajo relativni pomen KES pri določanju prednostnih strategij, povezanih z rabo zemljišč. Metoda je poleg tega zelo prožna, saj se lahko prilagodi lokalnim razmeram in preferencam, zaradi česar je primerna za uporabo v najrazličnejših subregionalnih okoljih. S prilagoditvijo tém specifičnim geografskim, družbeno-gos- podarskim in kulturnim razmeram so izsledki uporabni za lo- kalne deležnike in odločevalce. Inovacija uporabljene metode v tej raziskavi je v tem, da je prostorska analiza temeljila na mreži celic in da je posamezna celica lahko vsebovala več tem. Seštete vrednosti kažejo razmerje med posameznimi temami. Zaradi prostorske kompleksnosti slovenskih obmestnih krajin je bil uporabljeni pristop za vrednotenje KES in ekosistemskih nevšečnosti v obmestni krajini primernejši od metode vred- notenja posameznih vrst rabe zemljišč in pokrovnosti tal, ki so jo predlagali Burkhard idr. (2009) in večinoma temelji na podatkovni zbirki CORINE, ki jo kritizirajo zaradi nezadostne kompleksnosti podatkov (Zhang in Muñoz Ramírez, 2019). Osredotočanje na kompleksnost krajin je pomembno ne samo z vidika te raziskave, ki je vključevala obmestne krajine, ampak tudi za celotno Slovenijo, za katero je značilna drobna struk- turiranost rab in pokrovnosti tal. Uporabljeni pristop je zelo uporaben za hitre pregledne analize kompleksnih sistemov, kot so obmestne krajine. Še zlasti upora- ben je za prostorsko načrtovanje, in sicer za hitro pridobivanje objektivnih vpogledov v stanje proučevane obmestne krajine z vidika prostorske porazdelitve njenih KES in ekosistemskih nevšečnosti ter za monitoring pri upravljanju krajin. Metoda je pregledna, saj se lahko vse matrike ocen in podatkovni sloji kart, izdelani na njihovi podlagi, proučujejo skupaj ali ločeno; poleg tega lahko ocene, na katerih temeljijo rezultati, vedno pogledamo za nazaj. V raziskavi je bila podana samo prva ocena stanja, z dodatnimi raziskavami pa bi se lahko določile vrste ZI, ki bi jih bilo treba načrtovati in oblikovati na različnih območjih, in bi se proučili najboljši možni pristop k trajno- stnemu razvoju in upravljanju zemljišč. Za celovitejšo raziskavo je priporočljivo združiti kvantitativne in kvalitativne podat- ke ter v vrednotenje vključiti različne poglede. Uporabljeni Proučevanje potenciala za zagotavljanje kulturnih ekosistemskih storitev pri načrtovanju zelene infrastrukture v obmestni krajini ... Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 90 pristop se lahko združi z drugimi pristopi, ki se pogosto upo- rabljajo v prostorskem načrtovanju, na primer z vrednotenjem ustreznosti območij (Martínez-Martínez idr., 2022). Takšna kombinacija metod se lahko uporabi v začetni fazi načrtoval- skega projekta za določanje najprimernejših območij za želeno dejavnost, s katero se najmanj posega v zagotavljanje KES. Čeprav ima pristop s strokovnimi ocenami jasne prednosti, ni brez omejitev. Treba je opozoriti na subjektivnost in možno pristranskost strokovnih presoj (Müller idr., 2020), ki bi ju bilo treba zmanjšati z uporabo pregledne metodologije in dosledno validacijo. V proučevanem primeru je bila vključena skupina strokovnjakov pristranska, saj je bila večinoma sestavljena iz raziskovalcev s področja prostorskega načrtovanja ali okoljskih študij, lokalni odločevalci in predstavniki javnosti pa zaradi na- rave raziskovalnega projekta niso bili povabljeni k sodelovanju. Sodelovanje lokalnih prebivalcev je še zlasti pomembno pri raziskavah na manjših območjih, kjer načrtovalske odločitve bolj neposredno vplivajo na ljudi (Kopperoinen idr., 2014; Na- vara in Vedamuthu, 2022). Tudi podatki za teme bi bili lahko drugače izbrani, saj je njihova zanesljivost vedno vprašljiva. Po- dobno so tudi ocene vedno subjektivne, saj temeljijo na širokih teoretičnih načelih, ne na natančnih kvantitativnih povezavah v danem kontekstu (Zhang in Muñoz Ramírez, 2019). Katego- rizacija tem na podlagi strokovnih mnenj mora biti opravljena pred vrednotenjem, saj se lahko tako odkrijejo dodatne teme, značilne za obmestne krajine. Niso vse teme enako uporabne za proučevane kategorije KES, z vključitvijo podrobnejših ocen izbranih vrst pokrovnosti tal, varstvenih režimov, krajinskih značilnosti, naravnih vrednot in drugih prvin (Karrasch idr., 2019) pa se vrednotenje KES lahko izboljša. Kljub navedenim slabostim uporabljeni pristop daje neko splo- šno sliko potenciala KES in ga zaradi tega lahko ovrednotimo kot uporabnega. 5 Sklep Predstavljeni pristop z matriko strokovnih ocen se je izkazal za uporabno orodje za vrednotenje potenciala za zagotavljanje KES in za povzročanje ekosistemskih nevšečnosti v povezavi z raznimi temami. Metoda zagotavlja praktične koristi za infor- mirano načrtovanje ZI v krajinah, tako na namenskih zelenih površinah, kot so mestni parki ali naravni rezervati, kot na odprtih zemljiščih ali razvrednotenih območjih. Tako pomaga ovrednotiti prednosti in slabosti načrtovanja ZI na izbranih območjih. Ker metoda temelji na uporabi strokovnega znanja in zagotavlja sistematični okvir za vrednotenje, lahko prispeva k bolj informiranemu in vključujočemu odločanju na področju načrtovanja in upravljanja krajin. Vita Žlender, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-naslov: vita.zlender@uirs.si Zahvala Avtorica se zahvaljuje Roku Brišniku, Stefanu Geminu in Simonu Ko- blarju za tehnično pomoč. Raziskavo je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (projekta št. Z5-4589 in V5-2232). Viri in literatura Burkhard, B., Kroll, F., Müller, F., in Windhorst, W. (2009): Landscapes’ ca- pacities to provide ecosystem services: A concept for land-cover based assessments. Landscape Online, 15. doi:10.3097/LO.200915 Campagne, C. S., in Roche, P. (2018): May the matrix be with you! Gu- idelines for the application of expert-based matrix approach for eco- system services assessment and mapping. One Ecosystem, 3, e24134. doi:10.3897/oneeco.3.e24134 Casado-Arzuaga, I., Onaindia, M., Madariaga, I., in Verburg, P. H. (2014): Mapping recreation and aesthetic value of ecosystems in the Bilbao Metropolitan Greenbelt (northern Spain) to support landscape plan- ning. Landscape Ecology, 29(8), 1393–1405. doi:10.1007/s10980-013-9945-2 Chan, K. M. A., Goldstein, J., Satterfield, T., Hannahs, N., Kikiloi, K., Nai- doo, R., idr. (2011): Cultural services and non-use values. V: Kareiva, P., Tallis, H., Ricketts, T. H., Daily, G. C., in Polasky, S. (ur.): Natural capital: Theory and practice of mapping ecosystem services, 206–228. New York, Oxford University Press. doi:10.1093/acprof:oso/9780199588992.003.0012 Daniel, T. C., Muhar, A., Arnberger, A., Aznar, O., Boyd, J. W., Chan, K. M. A., idr. (2012): Contributions of cultural services to the ecosystem ser- vices agenda. Proceedings of the National Academy of Sciences, 109(23), 8812–8819. doi:10.1073/pnas.1114773109 De Groot, R. S., Alkemade, R., Braat, L., Hein, L., in Willemen, L. (2010): Challenges in integrating the concept of ecosystem services and values in landscape planning, management and decision making. Ecological Complexity, 7(3), 260–272. doi:10.1016/j.ecocom.2009.10.006 Evropska agencija za okolje (2014): Spatial analysis of green infrastructu- re in Europe. Luksemburg, Urad za publikacije Evropske unije. Evropska komisija (2013): Building a green infrastructure for Europe. Luksemburg, Urad za publikacije Evropske unije. Evropska komisija (2020): EU biodiversity strategy for 2030. Bringing natu- re back into our lives. Luksemburg, Urad za publikacije Evropske unije. Filyushkina, A., Komossa, F., Metzger, M. J., in Verburg, P. H. (2022): Multifunctionality of a peri-urban landscape: Exploring the diversity of residents’ perceptions and preferences. Ecosystems and People, 18(1), 583–597. doi:10.1080/26395916.2022.2131911 Fürst, C., Luque, S., in Geneletti, D. (2017): Nexus thinking – how eco- system services can contribute to enhancing the cross-scale and cross- -sectoral coherence between land use, spatial planning and policy-ma- king. International Journal of Biodiversity Science, Ecosystem Services & Management, 13(1), 412–421. doi:10.1080/21513732.2017.1396257 Geneletti, D., La Rosa, D., Spyra, M., in Cortinovis, C. (2017): A review of approaches and challenges for sustainable planning in urban peripheri- es. Landscape and Urban Planning, 165, 231–243. doi:10.1016/j.landurbplan.2017.01.013 GeoFabrik (2023): OpenStreetMap data extracts. Dostopno na: http:// download.geofabrik.de/ (sneto 13. 6. 2023). V. ŽLENDER Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 91 Golobič, M., in Lestan, K. A. (2016): Potential impacts of EU policies on cultural landscape diversity: Example of Slovenian coastal landscapes. Annales: Anali za istrske in mediteranske študije = Annali di Studi istriani e mediterranei = Annals for Istrian and Mediterranean studies. Series historia et sociologia, 26(2), 193–212. doi:10.19233/ASHS.2016.16 Gottero, E., Larcher, F., in Cassatella, C. (2023): Defining and regulating peri-urban areas through a landscape planning approach: The case study of Turin Metropolitan Area (Italy). Land, 12(1), 217. doi:10.3390/land12010217 Gottwald, S., Brenner, J., Albert, C., in Janssen, R. (2021): Integrating sense of place into participatory landscape planning: Merging mapping surveys and geodesign workshops. Landscape Research, 46(8), 1041– 1056. doi:10.1080/01426397.2021.1939288 Haines-Young, R., in Potschin, M. (2018): Common international classi- fication of ecosystem services (CICES) V5.1 and guidance on the applica- tion of the revised structure. Barton in Fabis, ZK, Fabis Consulting Ltd. doi:10.3897/oneeco.3.e27108 Hernández-Morcillo, M., Plieninger, T., in Bieling, C. (2013): An empirical review of cultural ecosystem service indicators. Ecological Indicators, 29, 434–444. doi:10.1016/j.ecolind.2013.01.013 Hirons, M., Comberti, C., in Dunford, R. (2016): Valuing cultural eco- system services. Annual Review of Environment and Resources, 41(1), 545–574. doi:10.1146/annurev-environ-110615-085831 Interreg Europe (2023): RENATUR: Improving regional policies to better protect natural heritage of peri-urban open spaces. Dostopno na: https:// projects2014-2020.interregeurope.eu/renatur/ (sneto 13. 6. 2023). Karrasch, L., Klenke, T., in Kleyer, M. (2019): Land-use elements and attributed ecosystem services: An archetype approach to land-use evaluation at the German North Sea coast. Ecology and Society, 24(2), 13. doi:10.5751/ES-10744-240213 Kopperoinen, L., Itkonen, P., in Niemelä, J. (2014): Using expert kno- wledge in combining green infrastructure and ecosystem services in land use planning: An insight into a new place-based methodology. Landscape Ecology, 29(8), 1361–1375. doi:10.1007/s10980-014-0014-2 Kostanjšek, B., in Golobič, M. (2023): Cultural ecosystem services of landscape elements and their contribution to landscape identity: The case of Slovenia. Ecological Indicators, 157, 111224. doi:10.1016/j.ecolind.2023.111224 La Rosa, D., Geneletti, D., Spyra, M., Albert, C., in Fürst, C. (2018): Susta- inable planning for peri-urban landscapes. V: Perera, A. H., Peterson, U., Pastur, G. M., in Iverson, L. (ur.): Ecosystem services from forest landsca- pes, 89–126. Berlin, Springer. doi:10.1007/978-3-319-74515-2_5 La Rosa, D., Spyra, M., in Inostroza, L. (2016): Indicators of cultural ecosystem services for urban planning: A review. Ecological Indicators, 61, 74–89. doi:10.1016/j.ecolind.2015.04.028 Maes, J., Egoh, B., Willemen, L., Liquete, C., Vihervaara, P., Schägner, J. P., idr. (2012): Mapping ecosystem services for policy support and decision making in the European Union. Ecosystem Services, 1(1), 31–39. doi:10.1016/j.ecoser.2012.06.004 Martínez-Martínez, Y., Dewulf, J., in Casas-Ledón, Y. (2022): GIS-based site suitability analysis and ecosystem services approach for suppor- ting renewable energy development in south-central Chile. Renewable Energy, 182, 363–376. doi:10.1016/j.renene.2021.10.008 McDonald, L., Allen, W., Benedict, M., in O’Connor, K. (2005): Green infrastructure plan evaluation frameworks. Journal of Conservation Planning, 1(1), 12–43. MEA (2005): Millenium ecosystem assessment. Ecosystems and human well-being. Washington, DC, Island Press. Müller, F., Bicking, S., Ahrendt, K., Kinh Bac, D., Blindow, I., Fürst, C., idr. (2020): Assessing ecosystem service potentials to evaluate terre- strial, coastal and marine ecosystem types in Northern Germany – An expert-based matrix approach. Ecological Indicators, 112, 106116. doi:10.1016/j.ecolind.2020.106116 Navara, A., in Vedamuthu, R. (2022): Ecosystem services-based appro- ach to sustainable development in a peri-urban area of Chennai, India. Environment, Development and Sustainability, 24(2), 2887–2913. doi:10.1007/s10668-021-01558-y Nilsson, K., Pauleit, S., Bell, S., Aalbers, C., in Nielsen, T. S. (2013): Peri-ur- ban futures: Scenarios and models for land use change in Europe. Berlin, Springer Science & Business Media. doi:10.1007/978-3-642-30529-0 O’Brien, L., De Vreese, R., Kern, M., Sievänen, T., Stojanova, B., in Atmiş, E. (2017): Cultural ecosystem benefits of urban and peri-urban green infrastructure across different European countries. Urban Forestry & Urban Greening, 24, 236–248. doi:10.1016/j.ufug.2017.03.002 Pichler-Milanović, N. (2002): Urbs Pandens case study of the city of Ljubljana and urban region. Prispevek je bil predstavljen na uvodnem srečanju projekta Urbs Pandens, ki je potekalo od 21. do 23. marca v Potsdamu v Nemčiji. Tipkopis. Piorr, A., Ravetz, J., in Tosics, I. (2011): Peri-urbanisation in Europe: Towards a European policy to sustain urban-rural futures. København, University of Copenhagen. Plieninger, T., Dijks, S., Oteros-Rozas, E., in Bieling, C. (2013): Assessing, mapping, and quantifying cultural ecosystem services at community level. Land Use Policy, 33, 118–129. doi:10.1016/j.landusepol.2012.12.013 Ribeiro, D., in Šmid Hribar, M. (2019): Assessment of land-use changes and their impacts on ecosystem services in two Slovenian rural lan- dscapes. Acta geographica Slovenica, 59(2), 143–159. doi:10.3986/AGS.6636 Roy, S., Millington, A., Bellette, K., in Sandhu, H. (2014): Assessing ecosy- stem services in peri urban area: Case study from southern Adelaide. V: Peri-Urban 2014: Proceedings of the International conference on peri-urban landscapes: Water, food and environmental security. Penrith, Avstralija, University of Western Sydney. Šašek Divjak, M. (2008): Urbanistično načrtovanje strateškega prostor- skega razvoja Ljubljane. Urbani izziv, 19(1), 11–24. doi:10.5379/urbani-izziv-2008-19-01-002 Spyra, M., Kleemann, J., Calò, N. C., Schürmann, A., in Fürst, C. (2021): Protection of peri-urban open spaces at the level of regional policy-ma- king: Examples from six European regions. Land Use Policy, 107, 105480. Spyra, M., La Rosa, D., Zasada, I., Sylla, M., in Shkaruba, A. (2020): Gover- nance of ecosystem services trade-offs in peri-urban landscapes. Land Use Policy, 95, 104617. doi:10.1016/j.landusepol.2020.104617 Stürck, J., in Verburg, P. H. (2017): Multifunctionality at what scale? A landscape multifunctionality assessment for the European Union un- der conditions of land use change. Landscape Ecology, 32(3), 481–500. doi:10.1007/s10980-016-0459-6 Svirčić Gotovac, A., Zlatar Gamberožić, J., in Nikšič, M. (2021): Sodelova- nje javnosti v postsocialističnih mestih med stagnacijo in napredkom: primer Zagreba in Ljubljane. Urbani izziv, 32(1), 5–14. doi:10.5379/urbani-izziv-2021-32-01-001 Syrbe, R.-U., Schröter, M., Grunewald, K., Walz, U., in Burkhard, B. (2017): What to map? V: Burkhard, B., in Maes, J. (ur.): Mapping Ecosystem Servi- ces, 151–158. Sofija, Pensoft Publishers. TEEB (2008): The economics of ecosystems and biodiversity: Mainstrea- ming the economics of nature: A synthesis of the approach, conclusions and recommendations of TEEB. Dostopno na: https://www.biodiversity. ru/programs/international/teeb/materials_teeb/TEEB_SynthReport_En- glish.pdf (sneto 23. 6. 2023). Proučevanje potenciala za zagotavljanje kulturnih ekosistemskih storitev pri načrtovanju zelene infrastrukture v obmestni krajini ... Urbani izziv, letnik 35, št. 1, 2024 92 Turner, W. R., Brandon, K., Brooks, T. M., Costanza, R., da Fonseca, G. A. B., in Portela, R. (2007): Global conservation of biodiversity and ecosy- stem services. BioScience, 57(10), 868–873. doi:10.1641/B571009 Zakon o urejanju prostora. Uradni list Republike Slovenije, št. 199/2021. Ljubljana. Zhang, S., in Muñoz Ramírez, F. (2019): Assessing and mapping ecosy- stem services to support urban green infrastructure: The case of Barce- lona, Spain. Cities, 92, 59–70. doi:10.1016/j.cities.2019.03.016 Žlender, V. (2021a): Characterisation of peri-urban landscape based on the views and attitudes of different actors. Land Use Policy, 101, 105181. doi:10.1016/j.landusepol.2020.105181 Žlender, V. (2021b): Razvoj prostorske metode določanja obmestnih krajin. Urbani izziv, 32(2), 30–42. doi:10.5379/urbani-izziv-2021-32-02-03 Žlender, V., in Brišnik, R. (2023): The contribution of peri-urban charac- terisation to the development of sense of place indicators. V: Schrenk, M., Popovich, V. V., Zeile, P., Elisei, P., Beyer, C., Ryser, J., idr. (ur.): Let it grow, let us plan, let it grow. Nature-based solutions for sustainable resilient smart green and blue cities proceedings of REAL CORP 2023, 28th International Conference on Urban Development, Regional Planning and Information Society, 685–697. doi:10.48494/REALCORP2023.1089 Žlender, V., in Gemin, S. (2020): Testing urban dwellers’ sense of place towards leisure and recreational peri-urban green open spaces in two European cities. Cities, 98, 102579. doi:10.1016/j.cities.2019.102579 Žlender, V., in Gemin, S. (2023): Different environments and physical activity before and during the COVID-19 lockdown: Data from Slovenia. Land, 12(2), 282. doi:10.3390/land12020282 V. ŽLENDER