Ith»J»
* sa« dan r»t«n sobot, nedelj m prainAov.
imo«] d«11? MCtPl Ssturdajs,
Sundsys and Holidajra.

jfO-TKAH Iirm._O—« U»u j» ttM
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški In upravtiiftki prastori: 2667 8. Lawndala Ave.
Office uf Putdicatlon: 2M7 South Uvvndal« Ave. Tvlephon«, Kock w« II 4904
tfff................ffl UM««««..
VELIKA BRITANIJA GROZI Z VOJNO MUSSOLINIJU!
____CHlCAftO, IIX., PETEK. 1. NOVEMBRA (NOV. I), 1935.
AecepUnee for Mailing »t-. ep^lel rat« of p o. Ur* proTi<tad fer «i eeotio« 1101, Aet of Oet. S. 1917, autheHted on Jute 14. 1911.
ButeerlpUoe 96.00 Ye*rtj.
STEV.—N l T MIIK K 214
predsednik Roosevelt ponovno »vari ameriške ckiporterje pred pošiljanjem kontrabantnega blaga v Italijo. Zagrozil je z ostrimi kaznimi. Amerika te mora zavzeti za "moralni embar-go." Mussolini oborožuje trgovske ladje za slučaj pomorske blokade. Poziv italijanskega ljudstva na stradanje. Anglija pripravlja nove batine
delavsko stranko
Pravi, naj se delavstvo ne zanaša na kapitalistično vlado
New York. — "Novo delo delavstva je v politični areni," po mnenju podpredsednika tekstilne unije Francisa Gormana, ki je
na letni konferenci Ženske stro- brate. Bil je dlan HBZ, Loyal
Order* of Moose in nekega dalmatinskega dobrotvornega društva.
Nov grob v Pen ni
Canonsburg. Pa. — I>ne 27. oktobra je umrla Mary Kirn stara 74 let. V Ameriki je bila pet let in t u zapušča moža, sina in pet hčera, na Primorskem eno hčer in v Jugoslaviji drugo hčer.
Undon. 31. okt. — Angleški(Norman Acntim 7a sirski predsednik Baldwin I UUnndll dgllira Za
je nocoj svaril Italijo, da Velika Britanija pojde do skrajno-, iti tudi v vojno, če bo treba, v grajanju sankcij.
Rim. 'M. okt. — Danes so bile itiiVe študentovske demonstra-djrv Rimu proti Angliji potem, U jt .Mussolini govoril študentom in jih nahujskal k izgredom. Izgredniki so napadli an-lleske l\rdke in konzulat. Z AFRIŠKE FRONTE: Na ti-
loče Italijanov in Abesincev je ,	,.
V,- . . u • u-. kovne 1 ik^ hI«ubitih v dvema besnima bit-'
Uma v okolici Makaleja na severni fronti in pri Gorahaiju na jižni fronti.
Wa.ihinjfton, 1). (., 31. okt.— Predsednik Roosevelt je na vče-»jinjem sestanku s časopisni-m reporterji ponovno posvaril imHTšk<' ek.sportne družbe, naj pazijo, kaj pošiljajo v Italijo, tekel je, da vlada ostro pazi na pošiljke blaga, ki so takega znanja da lahko podaljšajo vojno »Afriki in eksporterji naj si lobro zapomnijo, da posledice ne aoManejo, kajti ameriški nev-tminost/ii zakon določa stroge Iuzni za krivce.
Tako t n< r£ičnih besed Roose-felt š«- ni izgovoril z ozirom na IUiijansko-alH'sinski konflikt. O-Bto" jf pokazal svoj srd nad a-wri»kimi družbami in trgovci, k* bi M' radi okoristili z afriško «>jn<> Obsodil je tudi pošiljanje 1 Italiji) unega materiala, ki po Jkonu -ic.-r ni prepovedano, a ^ kij u b temu jasno, da služijo ,0Jii m 10 podaljšujejo. Rekel Ma vlada nima pravice usta-ritl Ukili pošiljk, toda lahko se X*iuzi druge poti, <la jih moral-KiKaznuie Tu je predsednik na-B'f'-i..da bodo imena onih tvrdk rP,'kam«7.iiik«)\ objavljena.
f.TH»aiyo na temelju kongre-T«">".ucijr prepoveduje le po-)i!M "K./ja, streliva in o-^'♦""mik opreme", je dejal '"da Amerika se mo-1,1 tudi moralnega em-da ne sme na no-t "mahati pri podalj-
Domače vesti
Nova žrtev avta
Arma, Kans. — Mike Razpot-nik, o katerem je bilo včeraj po-ročano, da je bil težko ranjen 24. oktobra, ko ga je avto povozi', je 27. oktobra umrl v bolnišnici za poškodbami. Kokojnik je bil star 53 let in doma iz Hotiča pri Litiji. V Ameriki je živel 26 let in tu zapušča ženo s tremi o-troci ter brata Antona v Crow-burgu, Kans., v starem kraju, v Nemčiji pa mater.
Vzel si je življenje
Duluth, Minil. — Dne 2«. oktobra si je vzel življenje Martin Fajdetič, star 50 let in doma iz Kompolja v Jugoslaviji. V Ameriki je bil 29 let in tu zapušča ženo, dva sinova in brata, v stari domovini pa starše in štiri
»zave-L
I!
Rim
■Mii .
Kfl i .. ■ I«- s ,
Ki
"*■■1 — Mussolinijeva ''■u dekretirala dve ' art-dbi. Prva določa, di/.irajo vse italijan-' ladjo kot rezervna •"k a Vso italijanske • morajo biti obo-r pravljene za akci-l^morske blokade.
da bo Liga na-"d redila pomorsko 1 m Anglija bo ' " 'e blokade. Ita-•'■•» blokado onemo-"rj/ati kjerkoli bo
'■iMijev dekret pota riske gospodinje " "fiomske sankcije Italijanke no po-' ;iJ" U- domačo hra-p' i<lelkov in sicer količini. Italijan-' kuhinjska ar-^ j-rlasi dekret. • pe< ajo n kuho, Mussoli-' P<mtaviti na mi-M1 bi bila impor-" HHkih dežel.
\ itriolično na-• "llokr Lisre na '1 "dloki "ne-' baraki", ker ««o •"btnjii civilnega Galiji Italijan-
» >traai.)
posvetil svoj govor agitaciji za ustanovitev delavske stranke.
Gorman je obžaloval, ker A-meriška delavska federacija ni posvetila dovolj važnosti temu vprašanju na zadnji konvenciji. Iznebil se je vseh iluzij z ozirom na "nevv deal" ter rekel, da so vse delavske pridobitve od vlade večinoma le fikcija.
"Delavstvo se mora zavedati dejstva, da administracija ne more rešiti glavnih diferenc med delom in kapitalom. Njegova dolžnost je, da si zgradi delavsko stranko. Izginili so zadnji upi in moramo inkati izhoda pri naših lastnih ljudeh, pri promoviran-ju in razvitju močne, bojevite splošne delavske stranke", je izvajal Gorman.
Na zadnji konvenciji ADF je delegacija njegove unije predlagala resolucijo za ustanovitev delavske stranke in jo je Gorman tudi zagovarjal. Toda resolucija je bila po enourni debati zavržena. Tekstilni delavci se obračajo k neodvisni politični akciji posebno od zadnje splošne stavke, v kateri so bili po RoosevH-tu močno izigrani.
Silen potres po Severni Ameriki
Dva
mrtva v Heleni, Montana
( hicago. 1. nov. — Sinoči so jo tresla zemlja po vsej severni strani Združenih držav in Kanadi, koder je zadnje dni zavladal silen mraz. Potres je bilo čutiti tudi v lllinoisu in na vzhodu Središče potresa je s|*'t bila Montana. kjer sta bili dve one-bi ubiti in močni sunki .so |x>drli mnogo poslopij. Panika je bila Krožna in na tisoče ljudi je moralo prenočiti na prostem, v šotorih. v silnem mrazu.
Uboj v St. Louisu
St. Louis, Mo. — Pred nekaj dnevi »o se tu sprli hercegovski Srbi in Marko Zirojevič je ustrelil Milana Petkoviča ter ranil Maksima Glogovca. Ubiti Petko-vič ima v stari domovini v okolici Mosturja ženo in šestero o-trok.
Povrnil se iz klinike
Calumet, Mich. — Frank Gre-gorič iz Vellovv Jacketa, ki je bil o|H'riran v Mayovi kliniki v Ro-chesterju, Minn., se je te dni vrnil domov. Upanje je, da okreva.
Aretirani stav kar j i
v gladovni ttavki
VVashington, N. J. — Gladovna stavka ni prijetna stvar, toda stavkarji pri Con su mer m Research, ki so bili aretirani, so spoznali, da je efektivno orožje. Trije od njih so |>o .'M5 urah gladovne stavke bili izpuščeni na svobodo in prisilili direktorje na sestanek z občinskim svetom v svrKo kolektivnega pogajanja. Iz ječe so prišli preko kavcije od $500 do »1000, na katero je policija pozabila, ko je prišel drugi dan gladovne stavke.
Tudi profetorji
Be organizirajo
Cambridge, Mass. — Štirideset profesorjev na Harvardu in Massarhusetts Institute of Tech-nology se je pridružilo Cambridge Union of University Teachers, postojanki Učiteljske federacije. To so storili, "da reducirajo segregjiojo učiteljev od ostalih delavcev, ki tvorijo veliko maso. prebivalstva in s tem dvignejo zavest skupnih ciljev."
Veliko letalo
padlo; itirje ubiti
%
Chey#»nne, Wvo — Veliko, novo letalo, ki je bilo na ponku*-n«»m polet u. last 1'nited Air Line«. je v sredo padlo n* tla n bližnjih hribih in itirje letnici *e ubili.
Veliki profiti avt-nih in ol jnih družb
General Motors naredila letos nad 114 milijonov
Delavci pri Good-yearu groze s stavko
Upirajo se sviianju de-lovnika in Snižanju
plaž
—T""
Akron, O. — (FP) — V tukajšnji tovarni Goo^*" Rubber kompanije, kjer dela tisoče delavcev, pride lahV> do stavke, ker hoče druiba svpati delovnik od šest do oaem ur in reducirati plače za 16 centov na uro, od % do 80 centov.
Tudi kompanijaka unija, ki e-ksistira ie 15 let, je zavrgla ta načrt drutbe. Zavrgli ao ga zastopniki te "unljt" in zahtevali referendum, Pri tem pa so naleteli na odpor prs<)"«dnika dru-Ibe, Paula Lichfielda, ki je veti-ral zahtevo za referendum, ker se pač zaveda, <1* bi delavci zavrgli družbin načrt. Zastopnikom kompanijajk« unije je povedal, da bo druiba Izvedla svoj načrt neglede kaj mislijo delavci.
Kompanijsk* unija namerava zdaj iti pred direktorij družbe, kjer pa najbria nt bo ničesar dosegla kakor ni At nikdar.
Na drugi strani stopila v ikcijo unija kay£ukarskih delavcev, ki je pričela agitirati za stavko v slučaju, da družba de-kretira podaljšanje delovnika za 33% in znižanje j4ač. Unija je ie pričela piketlrati tovarno, v kateri dela 15,0Q0 delavcev in katere piketi nagovarjajo, naj se pripravijo na stavko ter pristopijo v pravo unijo.
Za stavko se je tovarniška u-nija izrekla i« sad njo pomlad in dotično glasovanje članstva še ni bilo preklicano. Unija kavču karsklh delavcev v tej tovarni nima večine, za kar se ima dru žba zahvaliti svoji kompanijskl uniji.
T0WNSEND0VCI
POJDEJO V POU-TlCNO AKCIJO
Izvoliti bodo skušali naklonjene poslance
FINANCIRANJE PENZIJE
Chicago — (FP) — p,, načinu Antisalunske lige, ki je deželi prinesla prohibicijo, bodo tudi tovvnsendovci skušali priti do pentije $200 na mesec za vsako osebo nad 60 let starosti. Za
Delavci zadržali italijansko ladjo
Stavka na treh ameriških parnikih v 'Friscu'
San Pranclaco. — (FP) — Tukajšnji prtataniščni delavci so se uprli nakladati tovor na italijansko ladjo Cellina, dokler niso dobili od državnega tajnika llulla zatrdilo, da tovor, namenjen za Italijo, ni kontrabantne ali prepovedane vrste.
Parnik Cellina je bil prišel iz Seat tla, kjer tudi ni mogel dobiti tovora vsled piketiranja pri-staniščnih delavcev. Slična smola se mu je obetala v San Fran-ciscu, kjer so pomorski delavci
»a
slično ali nadstrankarsko poli . _____ _____ .___________________
tično akcijo so se isrekli na en- \M izjavi Harryja Hridgesa, pred tusiastični konvenciji, ki se je' zadnje dni vršila v Chicagu.
Za enkrat se bodo koncentrirali le na izvolitev državnih poslancev in zveznih kongresnikov ter senatorjev. Z občinskimi volitvami »e ne bodo ukvarjali.
Kampanjo za svoj penzijski načrt hodil financirali z desetcent-nim mesečnim asesmentom od člana, katerega bodo Klavnemu stanu plačevali takozvani tmvn-sendovi klubi.
Kandidatov ne bodo izbirali
sednika unije, "za izvajanje a-meriške nevtralnosti", to je proti nakladanju kontrabantnega tovora za Italijo. S svojo akcijo so le podprli Rooseveltovo deklaracijo o nevtralnosti.
Slično so nastopili tudi proti trem parnikom American-lla-vvaiian kompanije, ampak iz drugega razloga. Na treh imrnikih te družbe je zastavkalo moštvo vsled preklica ladijskega paauaa Charlesu (Jatesu, uradniku mornarske unije. Mornarjem so se nato pridružili tudi pristaniščni
posamezni klubi ali pa državne 1 n"[ ...
organizacije, marveč glavni do,"vci' kl HO	1 f,l"kn 11
stan. kar pomeni dr. Tovvnsend ^ lo.vo" teh ^Jah Poale-
dlea je, da leže v pristanišču, ka
kor je do zadnjega časa leža'o več ladij /. "vročim tovorom."
Družba je vzela Cstet.u poslovno dovoljenje, ker je nekega te-
e bil na konvenciji	v ltt,!HkLl Ktuvkl1 Nk\"
manažer ter stra.|,71' T" i" ??,,JSk° U,mHl<,Vtt1'
> n ni klor i<> o kuiiutvuii m<
Hitler spet užaljen; protest v Londonu
Churchill ga je napadel v reviji.
IJerlin, 31. okt. — Hitlerjeva vlada je včeraj naročila svojemu poslaniku v Ix>ndonu, naj protestira pri angleški vladi proti Članku, ki ga je spisal znani angleški torijski državnik VVinston Churchill in objavil v "Strand Magazinu", londonski reviji. Churchill piše v toni članku, da bo šele l>odočnost |s)kazala, če je Hitler junak ali največja človeška pokveka na svetu, on se pa čudi nemškemu ljudstvu, katero mirno trpi Hitlerjeva "krvava čiščenju" in da Kvropa, kolikor ie še ostalo civilizirane, ne povesi glave osramočena.
Naclji in katoliki na Havar-skem so sjM*t v konfliktu. Nacij-ska oblast je zaprla neko kato-'iško «udo v Monakovem in katoliki ogorčeno protest j r« jo.
Postna znamka
prodana za $37,500
London, .11. okt. Nujn dkej. sa poštna znamka na svetu, ki Je bila v zadnjem stoletju v angleški koloniji Hritish Oulanl. je bila včeraj prodana na javni <lra-žbi za $:i7.r»(H> Znamka je bila za en cent. Bila je iz ziilrk* pokojnega Američana Arthurja Hirida in prodala jo je njegrAa vdova. Kakor p<;r<iča]o filateli-stični viri, sta samo dve znamki te vrste na vmrm svetu, Driij/o ima angleAki kralj.
in tajnik R. E. Clements, ustanovitelja in glavna voditelja gibanja. Pomagal jima bo tudi Karle J. Christenberry, tajnik u-morjenega senatorja Hueyja P. Longa, ki j<
Townsendov	Rl,H.< . . . . ,,, .
nico, kjer je bil kuznovan na
Tosvnsendovci, ki so bili na H ^^«^ila je stavka i^rnarjev
konvenciji vinoma Uucti. ^^
m> fl»to iivrrjeni, dH j» nI n mi-1. . . , . .
... .. ,,. , ,	., ,. . '«> iiujrl« niiiiriljiikc' tir ««■<• »i ».
M i« fiimnrirunir l»-ll»g»n I,|	,„,, , Mj . lm
li r v7iT j ;;,m"rvlr,f -1" ^
v skladu ostal še velik prebitek.| Načrt bi stal na leto od 18 do 20 milijard dolarjev.
Kot znano, naj bi vlada dobila ta denar z dvaodstotnim davkom na vse hizniške transakcije, kar pomeni tudi na plače, obresti, profile in vsako kupčijo. Ta Amnestija za 10,000 po-
Poljski režim se počasi reformira
transakcijski davek bi bil veliko širši kakor je običajni kup-čijski davek.	i
Kritiki tega načrta pravijo, da bi plačevanje "Towrmendo-vih" penzij ne kreiralo nove kupne sile, marveč bi le redistrlbu-tiralo že obstoječo kupno moč. Največje breme bi razmeroma nosili delavci, farmarji in ma )(| li biznismani. Davek, ki bi ortpa-' v(-, del na boKate sloje, bi bil raz
litičnih jetnikov
Varšava, «11. okt. —• Marjan Zyndram Koscialkovvski, pred-i k nove poljske vlade, je danes nazninil, da je vlada podelila amnestijo /.a 10,000 političnih jetnikov. Amnestija se Izvede ob božičnih praznikih. Vlada je da poročala, da Poljska ne bo gradila novih ječ. Danes i-ma poljska republika za|>orov za
Ne h Vork. — (KP) — Zn av-t ne in oljne maj/nate se je to leto izkazalo kot leto velike pro-sperltete Tako velikih prof i tov ko letos že niso imeli, odkar je v deželi kriza, prej HfKtvrova, idaj "newdealska".
General Motors korporacija je v prvih devetih mene ih tega leta naredil«	|»rofita ali okrog 12' < I doh<slkov. tretjem četrtletju je znaAal njen pnrfit $.10,7.Vt,0«6 ali v«^
ko v ist«-m i iisu la »»koga leta ^froena zima uda•
Bogato žetev imajo tudi oljni	rila	rozapad
magnati Shell Union Oil i'orp. Seattle Wash Prava arkti
j p v tretjem retrtletjji nandila	čna zima j» objela s 'V#»r noža j a/1
$3,882.011 čistega ali nad M*)'-	ni del Združenih držav. V He|e-
več ko v i-ti dobi 'a» i Tid** Wa	ni, Mont , Je bilo v sredo o«em
t«*r Oil Co )< v mlem » asu "za-	stopinj |s»d ničlo, na p<>Hta/i (Jla-
• lužila' i* svoje delničarje nad	< ter Park, tudi v M^ntani, Je
en milijon •»»•< ko 'ani (asi za	živo »rebro padlo na 16 stopinj
\flemagnate rei« boljšajo	pod ničlo.
meroma majhen v primeri z o-jWK)() Mf, k ^ ^ bremenenjern delavskih mas. |	Mt (m k,|(. |M)m4,n| hJ|(|o
Kritiki tudi smatrajo, da bi z gnečo v ječuh Da se termi opo-iivedenjem tega sistema faiako- ,„,„e, bo vlada raj»- izpustila čile cene z raketno brzino, ker \ne jetnike, ki so prišli v zapor transakcijski davek ni nič dru | zaradi političnih prestopkov gega kakor podesetorjeri kupčij Druga reforma, ki jo je IsvrAi-ski davek ali "davek na revež•• " la nova vlada, je razpust držav Za delavske sloje pa ni blati" ne m "nadstrankarske" stranke, stanja v inflaciji. Razmere bi se Ti, stranko je organiziral |»okoj-najbrže prej ixb<djšale s pore- m diktator Pilamlski z namenom, nitvijo življenskih |x»trel»ščiii m da razvije fašistični režim na ne s |sslražitvijo	Poljskem
S<s1iti po zaključku konvenn
,.. .r i.,*,,vri tu.ll nr bo.lo ^on//,7// mrd avutrtj.h,-|wčall s kakAno novo stranko, .	,	'
ker so zaključili, da se tnalo dr mi monarhisti narašča žali proč «sl oIm-Ii starih strank Dunaj, .'II kt Avstrijski kakor tudi «sl "tretje" stranke, 7iTonarhistH*iMtimi«ti, ki hočejo če bi slučajno prišlo do nj». A ,,0vratek llababuržanov na pre-j/itirali in volili laslo le tu ti	Avstrije, no včeraj predlo-
nU' kandidate, ki se izrečejo sa ->ift dunajskemu županu Schmlt njih načrt. Na ta način upajo />(i prošnjo, naj meslna uprava l»riti do "T«»v» nsendovih" |>enzij imenuje "kronprirn a" Otona l>o	na mea«, kar je vač ko Habsburškega za dunajskega č* |
|K>lovico več kot znaAa laivpret' ntriega občana To je novo roga-j jj„ hietposelnost in relif |Mini zaslužek ameriškega dal av- nj»« za monarhiste v taboru kne-iMtajata K<M,s«*veltovl vladi trn v stva in sigurno mnogo več kn za Htarhemberga, ki iiočejo, <la|j>rti, ni nobenega dvoma. Sploh ko r zasluži navadni farmar. i Htarheml*rr postno*- regent in b| bilo to veliko breme vsaki vla---------I kasneje kralj Avstrije	Ljj 0(jV9« Toda "newdealska"
Kanada še pridruii	—*	*
'NEWDEALOVCF SE OBRAČAJO OD TOZABUENCEV
Brezposelne cinično mečejo z relifne liste
VRAČANJE K —HOO-VERIZMU
NVaahlngton. — (FP)—V svoji kampanji pred tremi leti in še tudi pozneje je predsednik Roosevelt imel veliko lepih besed za "pozabljene ljudi", za brezdelne in drugo reveže, katere Je Hoovrova administracija preračunano ignorirala. S svojimi naglašanimi simpatija-mi do "pozabijencev" se je Roo-sevelt zaril v milijonska srca brezpravnih in izkoriščanih de-lavskih mas ter postal njih — mesija.
In ko Je prevzel vlado ter naznanil, da je Hoovrove politik« ignoriranja bretpoaelnlh konec in da bo v bodoče federalna vlada skrbela, "da ne bo nlkdo lačen", je v deželi zavelo novfl upanje, nov optimizem. Roose-velt je rea držal besedo in s privoljenjem kongresa organliiral sveano rellfno administracijo, ki je prevzela skrb za brespo-sel ne v večji ali manjši meri.
Konec je bilo filozofije 'krep. kih individualistov', da morajo za brezposelne skrbeti občine in države. Vsaj tako je bilo rečeno po najvišjih vladnih uradnikih, ki no obenem olietali da bo. do v doglednem času uposllll vse brezposelne ali vsaj pretoitiu večino istih. V ta namen Je bil deloma sprejet tudi sakon go-spialarske obnove ali NIRA,
Pod Rooaeveltovo administracijo Je relif poatai največji bls-nis v deželi. To je sicer še vedno resnica. Saj je zadnji kongres dovolil štiri milijarde H00 milijonov sa rellfna dela in o-skrbo brezposelnih.
Toda zadnje čase Je iz adml-iilstraiijsklh krogov pričel pihati drugačen veter. Dasi J« število brezposelnih višje ko pred enim letom in znaša preko enajst milijonov po oceni Ameriške delavske federacije, Je Roosevelt na eni strani s svoji-mi "neivdealovei" odkril, da Je dežela že "močno okrevala", na drugI strani pa naznanil, da bo vlada "končala /. rojlfnlm biz-nisom."
Rellfna administracija je ta-kuj razumela to "novo" politiko Hele hiše in pričela čistiti relifne lini e V prošlih mesecih j* reducirala število "klientov" za približno pet milijonov — od 22 do IV milijonov Olrenem Je naznanila, da bodo s I. novem-broin (s«-daj /e a I decembrom) morale oUine m države skripti za "inMiposI ji Vi'«", ker tedaj bo zveznega relifa absolutno ko-noc. Federalna vlada bo skrlada le /a delazmožne, katere t>o upo-slila pn relifnih delih |hi "zaščitni" plači
V'se to min mi dini po vračanju k lloovinvi "relifni" politiki. "Relifnetfa biznlsa mora biti konec." "'Hhin«' in države naj skrls- za neuposlijvca'." "Dežela je >4- močno okrevala." Slično je pndltfoval bivši predsednik 11 • m »v i l lle/ela Je les "o-krevala" kolikor se profilov in profltai nt v a tiče, toda ne kolikor tiče brezposelnosti in Im*-
bojkotu Italije Grki izgnali biv-
Ottwa, Oni , .11 okt - M.<	Premier,a
k en z. i« Klnif, predsednik nov« ka	Atene, <11 okt <»rika mo-
fiadske vlade, ki je vzel« vajeti	narhiatiČna vlada je včeraj ve-/adnji teden, je včeraj naznanil, lela izirnati bivšega ministrske-
da bo Ksiiada takoj storila vm	k« predsednika Aleksandra Pa-
pr>tn bne korake za efektivno iz	pau«»ta*ija na otok Mykino« zavajanje ekonomskih In finanč* radi njegovih republlčansklh I-
rith oankcij Koti Italiji	dej.
kan je m k prazno donečim geslom v»eh šarlatanov in z igranjem |»olitrke ptiča npja. K tej politiki < M pričela zatekati, ker Je / "n*wdeal«lco" |a»|itiko krpanja kapitaliima |Hi(N)lnoma pogorela
Po več ko dveh letih in pol "ne* deal*" ne amerllki in Roo. tlMi,* «a 3. ilrant )
FHOKTUT*
PROSVETA
THE KNLIGHTENMKNT
ci.asilo IN littkina »iMVBNBKB hasouNS PODPORNIC JKDNOTB Org*a •( mm4 ».Mu*.- k, »*.»•». N*Um»I H.»W.i
naročnina: »a urutrn* dfu»« <!«»•• cmmc«) «Nu i#t« |i«o *a p..i M*. »i M m tmn uu. m Cfc**«<»
in CUaro t? tO m do irt*. M H m »4 UU. m lmow*m*tr*
K **
K«Wri|.«l»r. rut m : for O,. UmU* Stafaa (Wl» Cfcto*«.) a,,4 (a»»4a M 'H, rrar l h«|o 1*4 Ow»r» |1M p«' furri«i> <oui,tM«-» I 'J 00 |*rr >rar.
CrM 1*1»«»» 4u*vv«ru. IUkoi<lal 6>|>i1» MM'*'** »tenko« w «ra#ajw R,*«friai lllaffarn« vaatln« l/rUaa, »•" •mi.	rmml , •• •»»•>• M*»W«ulju U »
*» (»rllfliil |m*fnii>« A4»«rlUinc rat« M »irr»»-m#M MMuacrlpU of roamuni-aaliv«. «>.4 unaulttiUd arttrU« wlll »ol ha	Othrr
Miuarricb tuch ms »V*,— plara, K«««, wlll b» srturM* ta mmdmt «nl r • a aram m	aaU-aMfa* Md
Naalo. uk »aa kar Ima dii t l»at««:
proffveta
HITI! Ha Lavmtel« A»».. CbleAfa. MKMHKS or thk »KUKKATCD PSKH«
		
^^ 130		11 '
INUUII. v •*l«*Mlu. na primrf <Au«, II, IMM m Matom »«m»I, d« ram i« • um m/niria PlMtH« )o pra»o«aano. da a« »»» ----------- .. - m .-	IMfcl. P"lt IWt m iMtarl	vlltfl ll* •*■
Časnikarji nočejo biti delavci
Odkar imamo v Ameriki "Nevv Deal", Imamo tudi organizacijo časnikarikih poročevalcev in člankarjev. Ta organizacija se imenuje "The American Nevvapaper Ouild" in znani Heywood Broun, bivAi nocialist, je njen predsednik.
Razume ne, da organizacija uključuje Ae zelo majhen odstotek reporterjev, »ot rud ni kov in urednikov ameriškega časopisja —4n ie ta od-ntotek Me po večini smatra za nekaj več kot ho mezdni delavci. Dokaz je že v imenu organizacije, ki ne je krntila za "guild"—kar pomeni nekak ceh—ne pa za unijo čannikarnkih delavcev.
S tem ho izstradam reporterji—večinoma ho taki—pokazali, da Ae ne priznavajo časnikarske Industrije; pokazali ho Ae več—da ne nočejo "ponižati" doli med ostale delavce.
To ho najbolj izkazali pred kratkim, ko je nova organizacija glasovala o vprašanju, če priltopf k AmeriAki delavski federaciji. Odloče-vala je dvetretjinnka večina in ko ho bili glasovi preAtetl, je manjkalo 35 glasov za predlog pristopa. Časnikarski reveži ho torej večinoma glasovali, da ostanejo nami. Nočejo priznati, da no delavci.
Ne čudimo ne temu. Poglobiti ne je treba v psihologijo HtneriAkeRa časnikarskega prole-tariata. Pred očmi moramo imeti veČino. Organizacija je Ae nova ntvar in večina onih, ki ho Ali zraven, ima to za nekak sj>ort oziroma nekaj, kar je izključno za njih. Čudno je, da hI niso omislili uniforme in tajnega obrednika, ki je v navadi pri ameriftkih bratskih organizaci-jah.
Večina inntinktivno mrzi delavako mano, katera je intelektualno jmmI njo. Večina rejMjrter-jev in piscev ni domlAljuje. da ntoji vinoko nad tesarjem, rudarjem, tiskarjem in coto nad navadnim učiteljem; domiAljuje ni, da je pinanje reportov, novic in člankov nekakAna umetnont ali "božji dar", ki ni dan vsakemu smrtniku. Tega miAljenja ho včasi bili tudi potepinski "u-metniki" v Evropi, ki ho "umetničili" h ptre-Hom, 'čopičem ali kiparnkim <lletom; nosili ho dolge lam*, Airok klobuk in veliko pentljo pod vratom pa — stradali, da je bilo ntrah. Kljub temu hc» drug drugega titulirali z gonpodom.
V Ameriki ho celo komiji v prodajalnicah in razni hla|x-i v čintlh srajcah z belim ovratnikom — in v raztrganih čevljih! — po pisar-»ftli in bankah, ki mislijo, da ho nekaj več ko delavci v tovarnah. To je vzrok, to naduto miA-Ijenje, da je ta MoovratniAka mana, ki Ateje milijone, oHtala morganizirana in predmet ne-|N»|>iHnega izkoriAčanja. Človek 1 >i ji skoro pri-\o*čil to izkoi iAčanje!	^
Se hIhIih«- j<- /. ameriAkimi re|H>rterji, član-^hi ji m pomožnimi ure«lniki \e|ikih dnevnikov, ki rani jo dolge ure in večinoma za mizerne pla-»e. a kljub temu nočejo nič nliAati o Holi«larno-
' s preprostim delav« em Kadar jim glavni urednik |m» hhiikiIu biHtnlka burboiinketia linta ukaž«-, da 1« treba vne \esti o delavHkih stav-Kali poliniAati, tako da ImhIo daleč prth imI ren-nlce, tedaj m ti intelektualni hlapci domiAljajo, da vrAc silno dobro — izobraževalno delo.
IK-jstvo, da |«> U> ustanovila organizacija teb uiMiikap-kih hlaiH-ev, n* dobro znamenje ne gledf na to, <h« nv ti revi Jti s»> branijo stopiti \ delavnko f«ibracijo. 1'otrebujejo Aoh* in brnlkih izkunenj Kai«ni>je, ko H|xicnajo, da ni-
nič drugeyn kakor izkoriščani mezdni delav-ci tn NpaitHjo \ delavnko <irganlzaciJo, tw*io flru-gače delnll
♦ 'aHnikarnki |H»mčevalci in pi»ci h|iadaio v industrijo ča«*«»pisov skupaj s tiskarji, stavci, stereotipi skupaj 1 vs*-m grafičnim dela v-"tvun v tiskarnah o<l najviAjega urednika it«i zadnjega pometač* tiskarskih prostorov. Vaj skupaj sp«<Ujo V, časopisno industrijsko unijo
In čim prej Ihh|o v *i st<"Mistotno organizirani v eni *ann organizaciji.'lem prej bodo od. pravili iikon»< anje js» lastnikih, ten? pr«j do narekovali la«tnikont »Msopinju dvoje dehiv« ne t sigo je m jih tudi dobili.
< »"nikar^k• il(in\4< mora izluti iz glave naduto mi^el, d« je nekaj več ko tovarniški de. laver, da je nekak g«i-|»nt ali nekak*na vi<^»ka »ver. Hevež je kakor so v ni ostali menim delavci. izkoriAcan je, zato mora iskati Hikuv « vmtalimi delavci, ki * njim vred pmducirajo ča-s«»pi*Je m magMftne. če ni»če biti v«e nv<%)r tive «ttn—stroj tu kovanje <Io».IHm za drtige. ki nič a> delam.
Glasovi iz naselbin
Ztmmife beležke
Ae o TovenaendoveM mazHu
Cueblo, Colo. Od začetka ali pričetka Townnendovega gibanja, ko Me je pričelo aii začelo to gibanje Htarontnega zavarovanja, do nedaj, nisem trdil in ne trdim, da bo tako zavarovanje »prejeto ali uvedeno v Združenih državah; nihem in ne ntojjm na ntaliAču, da bi bilo ali da bo to zavarovanje najbolj-Ae ali da bo reiilo vaa vpraAanja konzumentov in produeentov, da bo za VMelej reAeno vnako tako vpraAanje. Neumestno bi bilo trditi kaj takega. Se večja ne-umentnoHt pa je, če ne bi h ntra-ni Hlovenskih imigrantov vne skupaj ignoriralo. V na j to «me biti dovoljeno, da »e npf>znamo h takšnim gibanjem. Ako ne l>omo držali namo v krogih na-Aih podpornih organizacij na način, kot da ne živimo v Združenih državah, ne bomo nikdar vedeli, kako ne giblje in organizira ta velikanska mana ameri-Akega proletariata, če jo kdo za vaja ali ne zavaja.
Po Town«endovem načrtu bi vne oKebe, ntare dO ali več let, prenehale z delom, prenehale producirati, in bi tudi upravljale vne zadevne ponle v vaeh okrajih. Pominlimo koliko več izobraževalnega dela bi bilo med ljudmi, ko bi bili taki ljudje nedaj v delih ali pri delu raznih poklicev prenkrbljeni za kruh in bi z veseljem delali na izobraževalnem in kulturnem polju, česar sedaj ne morejo. Ubožnice (poor farmH) bi prav gotovo zginile ali prenehale. Trempanje zdravih, močnih mladih ljudi bi prenehalo. Zločini, ropi, umori in namomori bi se izdatno zmanjAali ali vsaj omilili. Stro-Aki jK> vseh državah za vzdržava-nje ubožnic, umobolnic, jetniAnic in takih stvari, ki so v človeAtvu zato, ker je večna skrb za obstanek ali kruh, so zato med nami, ker industrijalni profitni sistem za to ne skrbi; v teh stvareh naj vsak Ham skrbi. To je glav* no vseh kapitalističnih držav, in zato tudi kapitalistični svet re-Auje uboAtvo z uboAtvom.
Kapitalistični ali profitni si. stem, ljudje, ki imajo potratno Življenje v tej uredbi, bodo ved-no govorili, da si naj vsak prihrani toliko, da bo lahko živel, ko bo star. Tako vam tudi govore, da van lahko zavarujejo za starost InAurenc kompanije. Tako vam bo govoril vsak, ki živi na račun drugih ali ki mu prihaja denar od netcod za kar ni storil Ae ničesar. Industrijski delavec ni farmar, da si bi pridelal živeža tudi ko je star. Industrijska Amerika izmeče od leta do leta več in več delavcev iz industrij. Postavljajo ne novi ntro-jl, ki nadomeščajo človeAke stroje. AmeriAki tapad je okupiran. Zadnjih IVO let so pionirji ameriAkega zapada odpirali |H»ta novim naseljencem. Redaj je skoro vse zasedeno. Nova polja ali nova odkritia za nove naseljence ho izginila. Amerika bo morala preurediti ali narediti nov socialni red. KakAeti bo ta nov začetek, ne motr danes noben Izmed nas povedati. Kno bo gotovo: AmeriAki način življenja. dela in delitve se bo pre-uredil. Ne Ae tako kmalu. Ampak, da se bo moral, ho vhm znamenja med nami. L|ud|e ne IkmIo zadovoljni z večnimi refor-j nntnii. Reforme samo gladijo in tolažijo heraAtvo.
Mi Slovenci lahko le |M)maga-mo pri vsem tem, Tovvnsendovo Ntnroetno zavarovanje ni več samo načrt, ampak je organizacija, I ki posluje potom klubov v vseh državah. In do sedaj Ae nisem , videl, da bi meAčan»ko (zavajal-no) časopisje oglatalo ta plan. j Organizm ija ima svoj llnt. In I pričeti k organiziran ja ni bil "na 1 vrhu." ampak "na dnu." C* je bila ta organizacija v pričetku proAnja. Im» p«»«tala zahteva, iz proAnje in xahtevr i« povsem lahko po»tane vlada. Cv bi pro-fitna uredba hotela to ali tako zavarovanje upeljati. M to le lahko bili napravili. Kapitalistični «vet ho vednn pobijal vsako takAno zavarovanje, ki ne bi slutilo njim v korist Ce hočejo ameriški gospodarji industrij, bank in profila taktno zavarova-
nje, potem so v zmoti, ako mislijo, da se bodo obdržali vedno tako v nedlu profitnega sistema.
Kar sem Ae do sedaj videl (videl v zavajalnem meščanskem časopisju), je to, da mu pravijo, da je utopija, "impractical and impossible," ter da ga bodo pobijali do zadnjega. Oni tudi pravijo, da taki penzijonisti bi dobili denar, jedli in pili ter zapravljali, delali pa ne bi nič. Kje more biti kaj takega v Ameriki, da bi nekdo jedel pa nič delal!? Tako vpijejo. Po pameti teh ši-
be ali pa zato, kakor pravijo nekateri, ker so jih naAuntali aii podkupili kapitalisti, toda j tem bolje za vse, kajti čim prej bo masa spoznala trike in zavajanja , tem prej bo sposobna za pravo revolucionarno delavsko stranko.
Člani Jugoslovanske sociali-ntične zveze ne smejo misliti, da bomo v naAife državah tako hitro imeli socialistično vlado, dokler bodo odklanjali vsako delo s komunisti. Posebno Ae, Če je vse drugo zanič, samo oni so v pravem. Imamo preveč skušenj, da bi ne vedeli kako malo je resničnih socialisti in i h načelnosti med nekaterimi člani druge in-ternacionale. Kako malo je res revolucionarnosti v tej stranki. Dogodki svetovnih sunkov nam
tih, lenih buržoaznih ljudi morad delati do smrti, dokler ne padeš vendar povedo, da člani te stran na tla kot bi te strela udarila. j j,e ("na vrhu" j delajo špalir Tudi v Prosveti ni bilo o tem raznim kraljem in trotom, in Totonsendovem načrtu ničesar ( ravno tako bi ga delali industrij-povedanega, ali pa samo toliko, nkirn kraljem. . Ali pa vsaj toli-v kolikor se je omenjal kot dru- ko časa, da bi tudi ti postali so-gi taksni načrti, ali pa samo to- cialisti. Nekateri člani JSZ mi-
liko, da je vse skupaj fantazija, "gradovi v oblakih."
V zadnjem zasedanju kongresa je Tovvnsendov načrt "zadela" ista usoda kot Lundeenov načrt socialnega zavarovanja. In tudi v prihodnjem zasedanju bo tako "zadelo" oba predloga. AmeriAko delavstvo se bo moralo Ae veliko bojevati in organizirati, predno bo imelo delavsko upravo. Po vsej pravici bi bilo bolje, da Tovvnsendov plan ni n, sprejet pa Lundeenov. deenovem predlogu ne re-edaj ničesar. Načelno ali elavec in ne profitar sem proti takemu zavarovanju^ človeku, ko je star 60 let, pa ni Ae ničesar napravil, nobenega koristnega dela za družbo odkar je na svetu, bi dal lepo pokojnino
sli jo, da se ne smejo ogledati po svetu izven te zveze. Gibljejo se le v mejah te zveze. In po vseh dosedanjih evropskih dogodkih lahko sklepamo, da socialistična vlada druge interna-cionale bi prevzela industrijo le
melj ekonomije, ignoruje pa sistem blagovne produkcije, od katerega je odvisno vse. Denar ae lahko producira, bilijoni in trilijoni dolarjev v papirju, toda praktično vpraAanje je, kaj bo& dobil za ta denar.—Glede enotne fronte s komunisti je pa tale stvar: enotna fronta pride, kadar se komunisti docela spametujejo. Na zadnjem kongresu v Moskvi so se konMinitti priblfo žali stalilču demokratičnega socializma za polovico pota, a tp Ae ni dovolj. Priti morajo le ostalo polovico pota in tedaj bodo popravili, kar so zamudili v zadnjih osemnajstih letih.
Redke lokalne vesti
Akron, O.—Iz naše naselbine se le malokdaj čita kakSen dopis v Prosveti, četudi je v Akronu in Kenmoru Ae precej Slovencev. Zakaj, tega ne vem, vam pa, da ne gre nobenemu tako dobro in ne tako slabo, da ne bi opisal lokalnih razmer v Prosveti, ki jo čita mnogo rojakov ši rom Amerike in se zanimajo za novice iz raznih slovenskih naselbin.
2e precej dolgo se nisem tudi jaz nič oglasil v Prosveti, ampak vest mi ne da miru, zato hočem napisati par vrstic. Lo-
nila. In predno bp taka vlada, bo treba, da bo vsaj nekaj ljudi Tovvnsendove organizacije za socializem. Za nas vse bo veliko vpraAanje: Pustiti, da se življenje razvija samo od lebe z agitacijo za socializem in čakati v tem, kaj napfavi vse delavstvo, ali pa podpreti Tovvnsendov načrt. In ko se uvede, bomo podpirali "siromaki siromake."
V Ameriki je že precej utrjen faAizem po nemAkem vzorcu; regimentacija brezposelnih kaže
na mesec. Koliko je tak Človek na to. In nihče ne ve, kaj lahko
vreden? Ali ni tudi Lundeenov plan v tem za vse? Zato bo potrebno, da bodo ljudje morali zaslužiti starostno pokojnino Ae ko so mladi, z delom. To je uveljavljeno sedaj v sovjetski Rusiji. Ni "masten predlog" Tbvvn-sendov plan, je pa narejen in oznanjen ljudem V najboljši veri s tem, da konča brezposelnost. In če se ga uvede, ne bova ne jaz ne ti plačala nič več davka kot sedaj, raje manj.
Vsi, ki so delavni v gibanju za ta načrt, ne morejo biti izvoljeni h "kakšnim koritom." Vsi, ki organizirajo za uveljavljenje takega načrta, delajo to, ker ne vedo boljAega. Večina misli, ako se uvede ta plan, da bo za vedno odpravljena beda, brezposelnost in vsi ropi kapitalistične družbe. Mi, marksisti, vemo, četudi se uvede Townsetwlov načrt, da ne bo mogel ostati v mejah profita. Vsak socialist pa lahko vpije za delavsko vlado, da si naj jo l/udje izvolijo, pa bomo vedno le pri proAn jah. De-mokratje pravijo, da imajo delavsko vlado. Vsak socialist, ki agitira za socialistično .stranko, dela to načelno, in ne da bo kam izvoljen. Ako Tovvnsendov! pro-moterji samo zato organizirajo, da bodo izvoljeni v dobre služ-
tedaj, če bi sama od sebe.pogi- kalne deiaVHke razmere so sla
be, da mora človek obupati nad njimi. Na primer Indian Tire Co., Mogadore, O., je bila ena prvih kompanij, ki je podpisala pogodbo z delavsko unijo, nakar je tovarno za nekaj časa zaprla. Potem je obvestila svoje delavce, če se hočejo vrniti na delo, se bo to zgodilo "pod odprto delavnico," torej brez unijske po-pogodbe, potem da bo odprla tovarno in začela z obratom in z isto mezdo ter da bo uposlila vse one delavce, ki so bili odslovijo ni. S tem korakom je seveda kompanija prelomila pogodbo z delavsko unijo.
Delavci so v to pristali. Iz tega se pač razvidi, kaj so delavci. Tovarna torej lahko ob ratuje pod "odprto delavnico" in z isto mezdo, pod unijo pa ne. Voditelji A. F. of L. so pustili vso zadevo tega vprašanja unij skemu lokalu v rešitev, naj sam naredil, kar hoče lil kar more. Kdo je tega kriv?
Druga novica. Tukajšnje tovarne so pripravljene, da 110 daljšajo delovnik s 6 na 8 ur na dan. Medtem je bilo že mnogo delavcev odslovljenih, kar je pač dokaz, kako se družbe boje Roosevelta. Kolikor bo on zaposlil delavcev pri WPA, toliko jih bodo tovarnarji odstavili, tako da se ne bo prav nič poznalo na Atevilu brezposelnih in "prospe-riteta" bo ostala na stari točki. Pa kaj hočemo, prijatelj drži s prijateljem!
Se nekaj. Tukaj v Akronu imamo dva visoka mostova, s katerih si vsako leto precejšnje Atevilo ljudi življenje vzame,.
Ae vse pride. Tovvnsendov načrt lahko to ustavi. Ta načrt lahko vpostavi popolnoma novo vlado v naših državah. To boste priznali vsi konservativni socialisti. Posebno se, če taki socialisti povedo, da ameriško komunistično stranko lahko razprši en 'buneh' policajev. Če bo tako Ae dolgo (•asa. potem le podprimo, da se uvede Tovvnsendov načrt socialnega zavarovanja za ostarele državljane. Joe Hočevar, 21.
Pripomba aredništva: Ne vemo zakaj naši somišljeniki zapravljajo toliko časa in prostora v listu zaradi Tovvnsendove-ga načrta, ki je z vsakega stali-Ača praktične ekonomije gola utopija. Logika, da vse ono, kar kapitalisti pobijajo, mora biti dobro za delavca, ne drži. Kapitalisti pobijajo yse reforme, dobre in slabe z delavskega stališča, uključivši Rooseveltov "New Deal." Tovvnsendov pen-zijski načrt je v kapitalistični družbi nemogoč, v socialistični družbi je pa nepotreben, zato ga mora vsak inteligenten socialist
ignorirati kakor je treba igno- Visočina je tako velika, da nihče rirati vsako ekonomsko in soci- ne °"tane tiv- Temu "prosto-
alno mazaAtvo. Tovvnsendov načrt se peča samo z denarnim sistemom. kakor da je denar— varčevanje ali zapravljanje—te-
voljnemu" izhodu iz življenja je seveda kriva kapitalistična uredba.
V sosednjem mestu Cuyahoga Falls sta dva Poljaka izgubila svoje življenje pod vlakom, tudi po krivdi nikdar sitih kapitalistov. Fedela sta na tračnicah liremitljevala o sedanjem1 bednem življenju, nista pa sHša-J la prihajajočega vlaka, ki ju je na mestu ubil.
Opozarjam rojake, ki se vozijo z avti skozi Akron, da so previdni. katti mestne oblasti so uvedle telo stroge kazni za one voznike, ki so vinjeni. Zadnje čase je namreč bilo mnogo avt-nih nesreč in mnogo ljudi je bilo ubitih. V enem Urinu je devet oseb izgubilo življenje v takih nesrečah, ker so vozniki nepre-| vidni, drvijo na slepo in nepremišljeno.
Rojaki, bodite previdni^ komu boste oddali «voj glas pri | prihodnjih volitvah. Ce niste, ! naročeni na dnevnik Pronveto, naročite se takoj! Ce niste član SNPJ, pristopite, dokler je v teku kampanja*
Martin KlarW. 170.
IJSTNfl A UREDNIŠTVA
n

n
OveUnd. <>„ J. F.i — Pismo je bilo oddano 22. okt. ob 5.30 90-poldne, dospelo >e 26 okt Vse-
** A mat trtam Ne«V ki je mMnril nekaj delavrev ta radi unihkih !YjXen* bo f,	f*m^i,I<>-
akthnoNtl.	I.
ne vračajo.
Itrlopnit nI In utm«trnki ča«*opUni delavrl pikri ira jo urad liMi
nov. Roknpini hi
PETEK, 1. novfmrpa
Sankcije in delavstvo
Socialistična internaclonala in mednaro strokovna zveza sta od početka očividneira pravijanja vojne proti Abesiniji z vso i* nostjo pozivali Druitvo narodov, da stori da prepreči vojno. Močna nasprotja m^i mi v Društvu narodov, ki se prijavljajo v sprotujoči si francoski in angleAki politiki , jasneje, so onemogočila učinkovite ukrepe bi preprečili italijansko vojno. To je st.oj M^usoJini, ker je imej že podobne zglede
Svft In plen upi Društva narodov sta pa ( topil^da je smatrati Italijo kot napadalki I'da jc bil tudi krAea pakt Ih-uštva narode to vojno. V zmislu sklepa avtomatično s tudi sankcije po paktu proti napadalki dežele so obvezane izvajati sankcije. Ce J to vprašanje v odboru DruAtva narodov <>b| -navalo dalje, se je zgodilo to, da se dol« enotni ukrepi, ki naj bi bili naj učinkovin
Pomen sankcij ni v tem, da se Italija mije. Opravičene so Aele potem, če omogc nadaljevanje vojne. S tem ni rečeno, da j< koj izpočetka treba rabiti vojaške ukrepe, trebno pa je, da se izvedejo vsi potrebni spodarski in finančni ukrepi z vsemi kon vencajni. Društvo narodov, kolikor se o< za čimprejšnji konec vojne v vzhodni Af napram Italiji vsekakor v ugodnejšem polož
Italija ima malo surovin. Premog, mini na olja, pavolo in baker mora dobivati skora ključno v inozemstvu. Čeprav je Mussolini 1 kuftal dvigniti v zadnjih letih pridobivanje ljenjskih potrebščin (žita) doma, vendar M žela avtarkično Se ne bi mogla prehranje Močno je z^raditega odvisna od uvoza iz zemstva. Obenem pa je finančni položaj lije vedno kritičnejši, ki utegne onemogočit daljevanje vojne, če ne dobi inozemske lir ne pomoči. V tem obstojajo tudi sankcij njih moč, s katerimi lahko Društvo nar nastopi proti Italiji.
Seveda bodo učinkovita le tedaj, če se složno, marveč tudi z vso resnostjo izv. Po štatutu DruAtva narodov je vsaka čl. Društva narodov dolina sodelovati pri sa jah. Ce napol fašistični vladi v Avstriji Ogrskem izjavljata, da pri sankcijah ne sodelovali, pomeni to kršitev prevzetih d( sti. Vodilni sili Anglija in Francija bi dovolj pomočkov, da prisilita k izvrševanj veznih pogodb obe deželi, ki se kujata. Ob finančno jako odvisni od inozemstva. Ni pa tudi ne moči, da bi učinek sankcij pr Čili. Ne Avstrija in ne Ogrska ne moreta diti Italiji potrebne surovine, niti tako n potrebno finančno pomoč.
Znano nam je, da zlasti Anglija zahtevi vedbo sankcij ter tudi ve, da francoska temu le proti svoji volji sledi. Čeprav obe trdita, da njiju politika služi le miru, v< lahko smelo trdimo, da prihajajo za obe še fi pomisleki v poštev. Zato obstoja nevar da sankcij kljub stremljenju po enotnem stopku, vendar ne bodo vse vlade izvajale da bi bile Italiji preveč nevarne. Ce bi zgodilo, potem bi se cilja, ki naj bi mu si nikdar ne doseglo. Mussolini bi lahko Ijeval vojno proti Abesincem in Društvo dov bi doživelo težak poraz. S tem bi pa nem dobili vsi oprezujoči imperialisti za svoje načrte svobodne roke.
Delavski razred izvedbo sankcij ne moi rej prepustiti samo vladam. — Mednai strokovna zveza in socialistična delavska i nacionala sta na skupni seji obeh izvršni borov početkom prejšnjega meseca skleni htevati, ne le da Društvo narodov odredi cije proti Italiji, marveč sta, zavedajoč se mirovne misije, tudi izjavili, da sta priprai popolnoma izvršiti in nuditi Društvu n«i dejansko podporo delavcev in delavk, ki ji stopata, v svrho izvedbe sankcij proti r dalki.
Ta podpora vsega delavstva po vseh dri članicah Društva narodov mora sedaj o ž Povzročiti mora, da napadalka ne dobi šnega blaga in orožja, sankcije mora stati gospodarski bojkot, ki bo ustavil Vera, da bodo dežele v gospodarski krizi kulatlVno skušale delati vojne dobičke. 1 sramotiti nobene dežele. Tembolj, ker ><> vojne kupčije zvezane z velikim rizik eventualno ogromnimi izgubami za vojn« nike.
Socialistična delavska internacionaia in narodna strokovna zvez« hočeta braniti delovati pri sakcijah za mir v Evropi svetu.—T>. P.
Opekline
Opekline zdravijo sodobni zdrav nik vem angleškem načinu. Gre m zdravo taninom, s čresloVino torej.
Stvar je prav preprosta: opekline, v-tenj najprej,dobro in previdno očistini-jih pa * mehkim čopičem namaiemo * u 1 novo raztopino. Nanje položimo v 1 t novi raztopini namočeno gazo, pokrij« " • in prevefaMfto Prihodnji dan odstrsMm ponovimo mazanje »n če treba, storirr dan Ukiato. Zaradi čreslovim- v ' opečenem delu kože trda skorju in t« ^ be še tri dni mazatf krasto zmi-šarn* • in petdeset odstotnega taninov*.g* etra < pol). Po šestem dnevu pustim-) krni. zakaj čez dober teden ali dva iU* " pade.
Kadar gre za ialje opekline, j* f J lih lamo s taninom maiemo; Ju '«* ben ni. Po tretjem dnevu pa- * lino z gazo. vendar je nič v< n' *"•
Zdravljenje opeklin * Unjn<"» !• no, zato svetujem«! sleherni kupi Stekleničico M) odsotne 1»»^' pine.
radijem
brkrt i i predavanja dr. Koer-*rj« v tečaju za proučevanje
i, utiranje raka
Ljubljana, 28. septembra. Dr Juraj Koerbler v svojem ^vanju najpreje naglaša, da •red-tovlja zdravljenje z radi-tan razmeroma novo pridobitna področju borbe proti raku Komaj 40 let je od tega, od-RoentgenoVO odkritje razšlo znanstveni pa tudi lajič-Jjjvet. 2e kmalu potem, ko je Rentgen pokazal prve slike ske-Ciiveifa človeka, so bile te— _ onj čas senzacionalne slike— | prikazane v Francoski Aka-fcniji znanosti,'kjer jih je med frajimi videl tudi Becquerel,
prTFK. 1. NOVEMBRA.
T '	'»ikimi količinami radija. Ome-
ZdraVljenje laKa Z nja, da uporabljajo nekatere u-^	^ stanove tudi veliko kanono s 3
—5 grami radija, ki je na po-seben način montirana ter se z njo ravna na sličen način kot z roentgenskimi cevmi. Medtem je vprašanje, ali je uporaba velike kanone ekonomična in al bodo končno doseženi rezultat upravičili nade, ki se jih stav-lja v velike kanone. Naglasa, da so v Angliji ukinili veliko kanono od 4 gramov radija in radi, razdelili na manjše količine, ker rezultati, doseženi z veliko kanono, niso zadovoljili.
Dr. Koerbler po vrsti našte va bolezni, pri katerih se more radij uspešno uporabljati in ija-vaja v procentih svoje rezultate kakor tudi rezultate, dosežene na zunanjih zavodih. Rezultati se skoraj povsod ujemajo. Posebno naglaša dr. Koerbler, da se z radijem ne more zdraviti Vsako rakasto obolenje. Kakor vsako drugo sredstvo, tak6 ima tudi radij omejeno področje delovanja. Pri nekaterih boleznih daje odlične rezultate, pri drugih slabše, a pri nekaterih ga sploh ne moremo uporabljati. So gotove vrste rakastih obolenj, kjer je potrebno zdravljenje z radijem kombinirati s kirurškim posegom, a čestokrat je kirurški poseg potreben, da napravimo radiju pristopne organe, ki leže bolj v globini, in da se na ta način radij stavlja na samo obolelo mesto.
PlOflTITI
Otroci, ki SO
'	cajo od pozabljencev
vzgojile zveri
promet slavne francoske učenke družine. On je pravza-pv dal |K)budo soprogoma Cu-rie, da raziskujejo žarke, ki izbijajo iz uranovih soli, ki pa so posvoji naravi slični roentge-novim žarkom; prav tako je bil «tisti, ki je »tvoril pojem radioaktivnosti in ga uvedel v uanost. NTa področju fizikalne minosti je dovedlo odkritje rado nepredvidenih spre-jiemb. Pokazalo se je, da sestoji itom, za katerega se je skozi tisočletja smatralo, da je naj-jimjSi, nedeljivni del materije, h še manjših delcev, in uspelo jt, itom toliko razdeliti, da po-lUiiejo njegovi najmanjši delci, to je najmanjši delci materije, istovetni z energijo. Biološko delovanje, to je delovanje na živo tvarino, je odkril Becquerel na samem sebi. Nosil je namreč nanovo odkriti element v žepu, da ga pokaže ibranim učenjakom v Akademiji. Na onem mestu, kjer je no-lilelement, se je napravila rana, ki ni hotela dolgo časa zaceliti. Znanstvena raziskovanja, ki so jih podvzeli v cilju, da se ta po-j»v raztolmači, so pokazala, da imajo žarki, ki izhajajo iz radiji, sposobnost razdirati živo tkivo. Dalje je ugotovljeno, da so celice človeškega organizma po-abno občutljive za žarke v Stadiju, ko se delijo, da so takrat BDogo bolj občutljive kakor pa tedaj, kadar mirujejo, dočim je ucer občutljivost neodvisna od itirosti same celine. Na tem »poznanju je osnovana terapija nka i radijem. V tkivu raka je prav posebno mnogo takih celic, se nahajajo v Stadiju delitve, mnogo več kakor pa v zdravem tkivu. Kadi tega je tkivo raka dileko bolj občutljivo za radije-iarke, kakor pa zdravo tki-vo Tako je mogoče določiti ono količino radijevih žarkov, ki bo uničila tkivo raka, a istočasno
*	oškodovala zdravega tkiva v okolici. Na tej razliki v občutljivosti napram žarkom je osnovno zdravljenje raka z radijem.
Sam element radija «e nikoli
*	uporablja za zdravljenje. Sa-*» kolikokrat je uspelo izoli-»tj radij v elementarnem sta-»Ju m H«» je videlo, da ima ta «*ment metaličen izgini in da
*	izretJno lahko spaja z drugi-*MemcTiti. Ugotovilo se je, da
*	J* v čistem stanju nemogo-^rahljati, Kadi tega m? v
,Trhw zdravljenja uporabljajo »rudijev«, soli. Netopljive soli
*	javljajo v metalne igle ali
*	**Phu1«, napravljene iz pla-Lri 'ndija ter se vrši zdravi je-'
temi metalnimi tubami in Topljive soli radija se ^'»Ijajo na ta način, da se r»«o|.lne ekstrahira razpad-ir';',ukt radija, plinasti ra-a^.vni element, imenovan ' n:anacija ali radon. Ta 1,1 <l«ment ae lovi v ste-' 'k<- t»-r *e potem žnjim ■'rednosti zdravljenja s '' 'la Holi trajno enako dočim radon brzo • zgublja na jakosti. zdravljenja z-rado-1«, <la je radon mno-'"I radija in radi te-v»*lika škoda. če se
4,
j
r.tu ti «r4 CUrr
k/«*
N,
*»»
i t* i ti
■»pi-uje r^zne na« je radija in meto-z^aja zdravljenje z aparate, ki se »ri tem zdravljenju, 'lu instrument«* za ., nato pripravo za bja v bezgavke, za 'J* v požiralnik in >r takozvano mi-« zdravljenje z ve-
Končno pokaže dr. Koerbler nekaj diapozitivov s slikami bolnikov pred in po uspešnem zdravljenju ter nekaj slik, ki kažejo bolnike za časa zdravljenja samega. Demonstrira dalje sliko Radium zavoda v Zagrebu od zunaj, kakor tudi njegovo notranjo ureditev in naprave za zaščito zdravnika, ki deta z ra dijem.
Kuhinje tovarne y Rusiji
V Sovjetski Rusiji polagajo večjo važnost na količino, nego na kakovost. Kar se tiče količine lahko pridružimo ogromnim industrijskim podjetjem še nove tovarne kuhinje, kakor se u-radno imenujejo. Sovjeti ne skr-be samo za povečanje proizvodnje in razdelitve živil, temveč tudi za pravilno prehrano ljudi. Ker se hrani samo po mestih 20,000,000, na deželi 40,p00,000 ljudi v javnih kuhinjah in restavracijah, posvečajo sovjeti vso pozornost javni prehrani, da bi v ničemer ne zaostajala za domačo kuhinjo.
Zato so ustanovili tovarne kuhinje, opremljene z vsemi najmodernejšimi pripomočki. Takih ogromnih restavracij imajo zdaj v Rusiji 200 in promet vi njih je tako velik, da si ga v naših razmerah težko mislimo. V zadnji Številki "Revue de Mos-cou" čitamo, da pripravljajo v kuhinji tovarni Številka 1 na dan: 18,000 obedov, 40,000 pa-Stet, 5,000 kolačev. 5,000 prikuh, 5,000 predjedi in 55,000 deloma toplih, deloma hladnih jedi. V tej restavraciji lahko obeduje naenkrat 1,500 ljudi. Pa bi hrana tudi po kakovosti odgovarjala tem zahtevam, zato skr-be Številne pokuSnje in preizkušnje v ogromnih laboratorijih, ki zavzemajo vse pritličje velikega poslopja. Iz ubranila* pridejo jestvine najprej v bakteriološki laboratorij, kjer pre
Otrok je tak, kakršni so odrasli in razmere, v katerih ra
zgajamo. Ze opetovano se je znanost vprašala, kakšen jezik bi govoril otrok, če bi doraftčai sam kje v prosti naravi ali pa med mutci. Prav tako je zanimiv tudi problem ljudi, vzgojenih med živalmi. Ze slavni na-turalist Linne je proučeval to vrsto ljudi, ki jih je na svetu več, kakor bi človek mislil. Zanimivo je, da pripisujejo legende vedno sijajno usodo in bodočnost otrokom, ki jih je rešila plemenitost živali. Romuius In Remus nista edina otroka, vzgojena med živalmi. Zarathustra, nesmrtni perzijski reformator, je bil tudi kot otrok ugrabljen in njegovi ugrabitelji so ga pustili v votlini, kjer so bili ubili mlade volkove, misleč, da ga bo volkulja raztrgala. Toda volkulja se ga ni dotaknila, nasprotno začela ga je dojiti in iz njega je postal slaven modrijan o-rijenta. Tudi lepo Semiramis so hranile i n vzgajaJe ptice, pred-no so jo svečeniki našli in posadili na kraljevski prestol. Kaj pa vsi drugi princi in pricese, o katerih pišejo grški in orijen-talski zgodovinarji?
Rudyard Kipling omenja v svoji "Knjigi džungle" prigodo Mowglija, v kateri pa ni nič novega, kajti slavni pisatelj sam priznava, da to ni plod njegove fantazije, temveč da mu je pravil vse to njegov oče. Stari Kipling je bil izboren poznavalec Indije in trdil je, da gre za resnično prigodo, samo s to razliko, da Mowgli v nasprotju s Kiplingovim junakom ni kazal nobenih izrednih lastnosti, temveč da je bil padel docela na nivo živali, kar je tipično za vse primere, kjer so živali vzgajale ljudi.
V	Indiji taki primeri niso nič posebnega in strokovnjak za ta vprašanja pastor Levvis je o-pisal več prigod "dečkov volkov" in "deklic volkulj", ujetih v džungli in privedenih nazaj med ljudi. Isti pastor opisuje usodo "moža volka", ki soHw u-jeli v džungli, ko mu je bilo že 30 let. Bil je že čisto podivjan, govoriti sploh ni znal. V "ujetništvu" med vljudmi je postal kmalu melanholičen, končno je pa zblaznel. Zapreti so ga mora-i v umobolnico, kjer je Čez dve eti umrl. Ze omenjeni IJnne, ki mu pač lahko verjamemo, pa o-pisuje primer človeka zveri, ki ga imenuje Juvenis Bovinus 3ambergensis. Tudi tega so bi-e vzgojile zveri in nikoli več ni mogel postati normalen človek.
Podobna usoda je zadela «Jo-lanna Leodicensisa. Kot petletni deček je bil izgubil starše in čez 11 let so ga našli v pragozdu med zvermi. Imel je izredno razvit vonj in čut za spoznava nje strupenih rastlin. V holand-skih kronikah beremo o Juve-niu Oviniu Hibernu, ki je živel do svojega 15. leta med divjimi živalmi, potem je pa postal izredno krepak in zdrav mož, toda govoriti *e ni nikoli naU-il. V Franciji so znani primeri "otroka iz Aveyrona", "dečka medveda iz PiraneKv". "Petra Divjaka"; in Ham.inii itd,
V	v?eh primerih med divjimi živalmi vzgojenih otrok, razen sramežljivega ameriškega Tarzana. kažejo taki ljudje rlilen odpor do obleke In p.-rlbi. CJovo-
izkusijo njihovo brezhibnost. Z*- riti *p!oh ne znajo in vajeni *lv-pripravljena jedila pridejo v ke-|Ijeiija m»-d živalmi se ne more-mični laboratorij, kjer tifrotove. jo več prilagoditi ljudem. I»red kako so skuhane ali pečene flt našo rnfinlrano kuhinjo dajejo koliko je v njih kalorij. Določe- prednost surovemu mesu. rell-no je namreč, da mora dati vsa j čeni in sploh rastlinam. Njihov ka predložena |ed 700 kalorij. ; dutevni nivo je nedvomno nitji Potem pride tretja preizkuš- in nedostopen našim najosnov-j nja odnosno pokušnja Glavni, ne,Mm pojmom <V jih ujame-kuhar pokusi vsako jed in ugo ' jo In če se jim ne V^Ji t^ tovi. ali odgovarja zahtevam o- tati nwai med živali .začno hi-kusa in vonja, pa tudi barva mo- rat, in kmalu umro. Njihovo v-ra biti prava in jod piirefena I t n Je se močno razliku J« od tlv-tako da tekne človeku že na pr- I je nja. ki ga ,.r,p sujejo legen-vi^gled C* jed vsem tem za- de Komulu. Z«r.thu.tn kralji« hte\ a m ne odgovarja, se podjci Semiramia ali Mowg«ju nadzorstvom glavnega kuharja
zlKiljša. it j« moffoče hrujfare v I tubam dobro « i ni mcrra nazaj v kuhinjo. Veli p- jH.urujejo mlaj* kan-ki promet |»a zahteva tudi kuharje -<• zahUva |H»le| primerno število »mobja \ kuhi nji tovarni številka I j* za|*»«le nih 120 kuharjev. V-ak j«- odgo voren za svojo Jed in jamn za njo s svojim imenom, zabelež«' ;um na jedilnem listu, ijeveoa
(Nidaljevsnj* • 1. strani.)
seveltod "pozabljeni ljudje" zopet rapldno pomičejo v — po-zabljenoat. Ce bo vlada s 1. decembrom res ukinila ves direktni relif kakor zdaj grozi, pognala "neuposlivce" v naročje do glave zadoltenih in oi>davče-nih občin ter driav in si pridr-fcala nominalno odgovornost za oskrbo delazmožnih. katere izredno počasi uposluje pri relif-nih delih, se bo dežela mahoma znašla v novem kaosu in neizmernem masnem trpljenju.
Prvič ni nobenega izgleda, da bo pri relifnlh delih dobila "zaščitni" zaslužek večina dela-zmožnikov. Program teh del napreduje izredno počasi. Administracija ima najbrže v mislih prihodnje predsedniške volitve in zavlačuje ta dela tako, da bodo na višku, ko se bo odprla
(koruzni močnik in podobno); šest družin je jedlo po enkrat na dan. pet trikrat v štirih dneh, ,18 petkrat v treh dneh, 51 po dvakrat na dan in le 12 družin po trikrat na dan.
Kava. mleko, meso, jajca in podobno je pri teh ljudeh nepoznana stvar. Od silne revščine je eden, oče šestih otrok, znorel. "Nikdar nisem pričakoval, da bom tako dolgo živel ali toliko trpel kakor trpiva z ženo," je toiil neki 79-letnl starček. "Počasi umirava od lakote."
Kljub temu je pa predsednik
rekel, ko se je vrnil s svojih zadnjih počitnic v Centralni A-meriki in na Pacifiku, da je "prepričen, da je deiela te močno okrevala." Počitnic mu nlkdo ne zavida, toda blelieta-nje o povratku "dobrih" časov vpričo velikanske bede v deželi, z obetanjem o "končanju relif-nega biznisa" ter i vračanjem k Hoovrovi "relifni" politiki — vse to ga prikazuje \>e nekaj
kampanja. Vsaj drugače je to počasnost in zavlačevanje ne- drugega kakor pa zagovornika
mogoče tolmačiti.
Pri tem igra lahko večjo vlogo tudi slaba organizacija — birokracija in nepripravljenost, toda vlada dela na načrtih že od pomladi in bi zdaj morala že
"pozabljenih ljudi" in "prijate tja revnih mas."
Ce bo administracija vztrajala s svojo novo politiko ptiča noja ter si skušala oprati roke od relifa, peha s tem deželo na-
več pokazati. Vsekakor veliko menoma ali nenamernima narav-število delazmožnih brezpoftel- nost v fašizem, cev ne bo dobilo niti reltfnih del
ob "zaščitni" plači. In kaj se bo tgodilo z njimi, Ce vlada preneha z direktnim relifom? Enostavno bodo proglašeni za "ne-
Minutna simpatična stavka
Kacine, Wis. — Zadnji torek
uposijive" in porinjeni na rame je v tem mestu zastavkalo za e-občinam in državam.	I no minuto nad 8000 organlzira-
Kako bodo občine in države nih Mm™ v "impatlj s skrbele za te reveže, vemo Tz 500 ^tnvkurii pri VValker Manu-Hoovrove dobe. Sploh so pri naj- j Turing kompaniji. Prt tej boljši volji nezmožne nositi tega|d™*b|. kl i«Muje »Vtne dele, je bremena, tudi če bi hotele. Toda l)mi mesecem nastala stav
v mnogih krajih občinski in državni birokrati tudi volje nimajo, Brezposelne smatrajo za kugo, katero je treba izolirati.
In kaj se dogaju s tistimi "klienti", katere mečejo z relif-ne liste?" Ali se občine, države ali pa privatne dobrodelne organizacije res brigajo zanje? In če se ne, ali se bodo bolj brigale, ko bo zvezna vlada prenehala z direktnim relifom?
Odgovor na ta vprašanja je deloma razviden iz preiskave 110 "klientov", ki so bili maja meseca vrtani z relif ne 4iste v Maconu, Ga. Poudariti je treba, da so za jug in predvsem za
ka proti priganjaštvu in za priznanje zaprte delavnice. Zadnjič so se stavkarji postavili v bran SO deputljem in policajem, ki so prišli, da pomagajo družbi^prl izselitvi nekaterih modelov in žigov (dies) iz tovarne ter za-branili vhod za .'16 ur. Policiji so dovolili vstop le po sklepu uniji ske seje.
Kanadske petorke
so £e filmske igralke
Ottavva, Ont. — David Arnold Croll, kanadski minister za blaginjo in državni skrbnik Dion-novih petork, je te dni poročal, da je pogodba z neko filmsko
Slovenski Narodna
U*Un«vlj«M •. »pril* 1904
Podporni Jidnota
InU.rp 17. junU* 1907
v dr!.* ilhueia
1957-51 1.«»mUI« Ava* Ckivasu. lil.
GLAVNI ODROR 8. N. P. J.
UPRAVNI ODSKKi
VINCKNT CA IN KAK. pred>»ilnik... 8. Uvndil*
KKEU A. VIDER, «1. tajnik........ 2*67 8. La»nd»U
LAWKKNCK iiRADlSHKK, t«J.bo).u«kl.2957 8. Uwndai«
IOHN VOCSRICH, fl. blarajnik.......2057 8. Uwnda)»
HUP (lOl)INA. upravitelj flaitU... 2057 8. Uwnd»1« IOHN MOLRK, urednik fUslIa......2657 S. Uwndsle
Tel. K«ckwel| 9994
A ve..	Uiiieaffo, IIL
Ave.,	Chicaffo, lil. Avt., Chicsgo. IU.
A ve.,	Chicago, lli. A ve., Chicsfo, 111. Avt., Chlcafo, Ul.
ODBORNIKI:
^RANK SOMRAK, prvi podpredsednik.....»M K. 74th 8t., Clevelnnd, O.
IOHN K. LOKAH JR , drugi podpredsednik. 1198 K. I70th Si., Clevelaad. O.
(GOSPODARSKI OlkSRK:
HATH PRTROVICH, predeednik............596 E. UOth 8t, Clevelead, jy
\NTHONY CVETK0V1CH..............D8.1 Seneo. Ave., Brooklyn, N. Y.
IOHN O LIP....................UU 8- Prospect Avr, Clarendoa HUU. UL
POROTNI OD8KK:
JOHN OORftEK, predsednik..............414 W. !lsy Si., Spnnffield, Dl.
\NTON dULAK...................................Bo« ti, Arma, Kaas.
IOHN TRČKU...................................Bos 857, Mtrmbsne, Pa.
FRANK PODBOJ..................................Boi 61, Psrkhill, Pa.
FRANK HARBU.H....................1U511 Muskoka Ave., CleveUnd, a
NADZORNI OD8RK1
FRANK 2AITZ, predsednik................8689 W. 861 h 8t., Chieaffo, IU.
FRED M ALGA 1..............................85 Ceniral Pnrk. Peru, III.
IACOB AIIBROZICU......................418 Pierc« St„ Evelelh, Hinu.
roaoai K»wwh<>m» s |U«al«l tatmlll, u Mts « tL lita. se vrsi klSii v »A msma. ki ss mmIiIi m H*k «i. prUm4mtkm, Mi m m«U»« m praSMtnill«« vsa DSNAMNK	le stteri. ki M li«»H «1. Wn.M|i	le M-U
eel se e^ato^s ne si. Ujnlttve
Vm niir«, likal*«« es Maliks »wl»s»». es| se psAMJaH m kel. IsImIIi*«.
Vs» na>« v ■««•! ■ MseeleiMlHii »esil. esl se eeka^Us es klM*)Milve.
vsa raiTOtaa |M« M*U«a«i« « (I. orstes« e4kera es| ss e*<Uisi* r««nk Be|s%
M64894slkv M^MfBtf8 Ml^fA,
VSI paiam m 0|. mtiil «4«a se ml »»sajeje m J«0w UmUsl. en4ss4«uks HNk
VU ooritl le ind seUi. mmssIIs, •■(••>. esrelelM ta *et»h »ss. ker le » «««d • vtasile« mmta. ns| m m»II|s m NHR<NIVBTO.H mit •. I..n4.l. A.. . t ki*M«. m. NOTBi Omese*«4sNM wl»h i k. h.,.,., oflis« sImniM ta MM«mmS m taUsosi Cemeeaisetiees fer ita h»mm »r*s44»al atatiM ta eMravse ta ta«. Ali rssilitaasss	s Ml kesinass immmIs« M««s ui mata« tata* Umi ask
•sasfll skeeM ta iMnml ta BMrstarv's sltlss.
Hsltats s« sisk ksesfii skeaM ta s«t—ti ta tta mlnm m«*«mt,
PIrmcISI	uta ita iMHMUsttaa e( Ita taseaersr'* •IU- .taaU ta uksa se
ita veri el tka Mssellee taevS akeaM ta tamta to freek tella. »kalr^aa af Ita tari si Ma»*««|aara
Otartss. setoptaints a Ml se»MU stasM ta »Mraaest ta Jake iiarlak, tkilnui, Milili!
OseiMilUe.
Georgijo ti slučaji tipični in v drutbo M nMtop [>eter[h Ieftric večji ali manjši m^ri tudi za vso' deželo.
Niti eden od teh bivših "klientov", med katorimi je bilo 64 "neuposljivih", ni dobil občinskega relifa ali- pa pomoči pri kakini privatni dobrodelni organizaciji. Rii/A-n nekaj izjem tudi dela niso nikjer dobili; sem pa tam kateri zasluži kakšen kvoder —- povprečno okrog dva dolarja na mesec. Neki tesar se je zastonj ponujal za delo samo za hrano.
Preiskovale so odkrili nepopisno revščino med temi ljudmi, "ea katere nuj skrbe občine in d rta ve." Od 04 prizadetih družin jih je 20 poročalo, da so med 15. julijem in 15. avgustom
v filmih že podpisana, izvajala se pa ls> tedaj, kadar bodo deklici* dovolj stare. Zdaj so petork«* star«* 17 mesecev, te hodijo, uče se govoriti in njih premoženje, ki prihaja od čaKopisiiih in radijskih Mindikatov, je naraslo na $800,000.
Hearst nosi
"poljub smrti"
Trnoma, VVanh. — Ce ho6e dobiti kuiiHaški governer Lan* don republikansko nominacijo za predsednika in biti izvoljen, t* daj ne mora otresti Hearstove zaslombe, pravi Tacoma l.abor dvocate. "Alfred K. Smith Je ž« davno označil llearstovo iiidor
Velika Britanija grozi i vojno Muttoliniju!
(NadalJevan)e e 1. štreni.) ska armada je dobro preskrbljena in tu ne bo stradula, toda i-talijansko ljudstvo domu je pozvano na strUdanje.
Mussolini je naložil ljudstvu, da mora takoj začeti z varčevanjem, posebno z mesom In premogom. Italija importira letno devet milijonov ton premoga.
fteneva, 81. okt. — Danes se vrši plenarna seja odbora za sankcije, v katerem so zastopane vse drv.ave Društva narodov, Ta odbor ima danes skleniti, kdaj stopijo orožne, trgovinske in finančne sankcija v veljavo.
Do danit« se je 41 držav od ftH izreklo za finančno blokado Italije; .'40 držav ne je iareklo, da ne bodo ničesar kupovale od Italije In ne bodo pošiljale glavnih potreliščln Italiji; 44 držav je obvestilo, du so že ali bodo v kratkem ustavile |K>šiljanJe bojnega materiala Italiji; 20 držav je sklenilo med seboj izredno pogodbo vzajemne pomoči, da ne bodo preveč oškodovane vsl«*d sankcij.
Poročila Iz Afrike pripov«*du-jejo o ofenzivi, ki jo Italijani vodijo na treh frontah. Posebno dt*H|>erfitnn Je italijanska ofenzi-va na južni fr onti. Aliesinci odbijajo napade In izvršujejo protinapadi* le z munjšlmi oddelki
Nekoliko izbolj-
kanja v lllinoisu
nhicago. — tfpoHlenost In plu-če so se v prošlem septembru nekoliko Izboljšale v lllinoisu, kot imroča državni delavski de-partment. llposliuiost je doseglu 75.0od normalnosti (1025-27), plače pa 50.H'f. Razvidno je, da koraka zaslužek daleč za uposlenostjo. 1'ovprečni tedenski zaslužek v vseh industrijah j« bil 188.04, pri tovarniškem delu 122.40, Za moške Je znašal $24.6«, za delavke pa I14.M0 ua teden, Kudnrjl so povprečno zaslužili $20.04 uli te M5'* od normalnosti, upoalenost v premogovni industriji pa Je bila 72.0Vf od normalnosti (1025-27).__
Oficir zdrobil
stavko v CCC
Madirtoii, Wis.—Kako je treba zdrobiti u|Mir ali stavko, Je pokazal v tukajšnji kenipi C(XJ armudiii poročnik L. P. I.ang, poveljnik kem|ie. Ko j«i zastavkalo 145 fantov ra«il slalte hranit in nino hoteli na delo, jv poročnik I.ang pozval predse;vsakega upornika posamezno ter mu zagrozil, da ira bo nečastno odslovil, če ne preneha z "neumnostjo". Ker nečastna odslovitev pomeni, da bi prizadeti ne mogel dobiti relifa niti rellfnilKa dela, so se fantje vrnili na d^lo |>ove-
jedle manj ko dvakrat na dan sitanje za ]»oijub smrti."
i _ ___
»lani, -JBI mi/i
lah t«
kovne izobrazb« nisrtem razredov sr««lnje šok* Tako u|hi vjetska Ruaija zvišati javno prehrano in oevoisaliti že i.| g«*»|»irfinj4f mučnega in zamud <j' iwga dela v kuhinji.
in % izoliranih krajih, dočim se	«,HV'	^
plina'
gla\ne abesinske armadi* še Vladno umikajo nedidaknjene v liri-In*.
'Butlegarska"
rudar ia ponesrečila
Ml. Carmel, Pa
OM'inin-
Hemdona bodo skušali dobiti iz ječe
Atlauta, (»a. Mednarodna delavska obramba je nuznanlla, du bo mladega zamorca Angela lleriidoua okušala dobiti i/ ječe
šest deset let ni John KUinkowskl j po pns«»duri "bala as corpus', ne bo vii: kopal "butlegarska- (čili, da nodlši e Ae ni i/ieklo svo-ga" premoga, ker ga Je oni dan je sodi* o suženjski postavi iz ubilo, ko se je a svojim lovarI- leta 1H0I, na podlagi katere Ju šem Petom HazlerJem upuščal. bil obsojen od IH do 20 let zapo-|>o Aahtu v mali butli garskj pre. ra, ker )«■ v (ieoigiji inganizi-mogovnik, fte niNta bila prav ns ral brezposelne, Po<l kšvcijo je dnu, ko h«' je Aabt pričel z \rlia Ml na prostem 15 memlcev i|i v jx»dsipa\ali. John Htankouakj, 11<m če*n je zv«*xuo vrhovno šoki radi starosti ni mogel pri bos-, dl*<V dvakrat isikloniM njegov »ih dobiti dela, Je bil ubit, na |iriaiv. |{axterja, ki tudi ni mogel do* j
bit izdela, ker je bil pred 10 leti Padec gradnje ljudskih
(Sfihalii«. v rudniku, p s Je pad- stanovanj v Nemčiji
la nire/Xjkl ga je obvarovala	.	„ , I, . ...
pred hujLi |M>sledi< ami. Z	iu'rU» ' f^ailnja jljudsklh butlegartOi rudarstvom 4a -e | "" • "uzaduj« , ukvarjala, ker nist« hotela pr<. ■ -Iti relifa kakor Izgleda, Im»
I"
llarrv L. Thei««. II |e i»«land % Tihem aiorju.
i —irimimd pm««m
ImetiM amerUke vlade zasedel ut4
Mazter moral k«»nčno tudi Iti na rellf.
Čistilci oken
dobili stavko
lietroit,— Iz triU denuke stavke *o tukajšnji iietll«'! oken iz*
•it k nr J« Hitler prišel ua krmilo Nemčl. Je. t kič f m jf vlada I PI20 potrošila I .riOO.OOtl.OOO mark za f (nanciru nje «tariovan)akcga programa. Je naflJaki režim potrošil v iste s vrbe v. zadnjih dvajsetih me-os it; samo četrtimi milijard« mark.
cvišanje i»im in kolektivno po-giMflNi r v •♦♦mi (HNlji troki uizeii
|M«|Hilrio zmago, l>«dtili eo enega manjš i'*
"Tako nameravam. Storila bom vse, da me bo imel zmerom, zmerom rad."
Safcon je utihnila, zmedena in presenečena, da more tako zaupno govoriti s tujko.
"Moitka ljubezen je kaj čudna red," je rekla Mercedes. "In vne ženske /reAijo v tem, ko mislijo, da poznajo moike kakor kako knjigo. Zato umirajo s strtim srcem, večina iensk, ker ne vedo o moAkih ničesar in vendar tolikanj neumno verujejo v to, da vse vedo. Oh, la, la, neumnice male! In tako pravite tudi vi, novoporočena ženica, da hočete vh« ntoriti, da vas Ikj moi zmerom rad imel — jelite? Vse govorijo tako in si domišljajo, da poznajo može in čudaštvo molke ljubezni. I^aže je zadeti glavni dobitek v mali loteriji, a novopo-ročene ženice tega n«- vedo, dokler ni prepozno. Nu vi — vi ste dobro začeli. Le držite se svojih lepih reči in glejte, da boste zmerom zali za pogled.. Kakor ste dobili moža, tako ga tudi držite. A to Ae ni vse. Pri priliki se pomeniva kaj več in tedaj vam nekaj povem, kar se zdi le redkim vredno vedeti in tudi le malokatera zna. — Saxon! — to je krepko, lepo ime za žensko. A vam ni podobno. Oh, opazovala sem vas. Francozinja ste, tako francoski, da bi se bilo škoda pričkati o tem. Itecite gospodu Kobertsu, da mu čestitam na njegovem dobrem okusu."
Ustavila se je, ko je že držala za kljuko svojih kuhinjskih vrat.
"In pridite katerikrat k meni v vas. Ne bo vam žal. Marsičesa vas lahko naučim. Popoldne pridite. Moj mož je nočni čuvaj na postaji in vse dopoldne spi. Tudi zdaj počiva."
Zmedena in vsa zamišljena se je Saxon vrnila v hišo. Tako nevsakdanja ji je bila ta suhljata, temnopolta žena z obrazom izsušenim, kakor da so ji ga olgale silne pripeke, in z velikimi črnimi očmi, ki so se bliskale in pla-menele, kakor da bi pričale o neugaslem notranjem poiaru. Stara je bila — Saxon je ugibala, kam bi jo postavila med petdeset in sedemdeset let; njene lase, ki so bili nekdaj črni kakor noč, je zdaj široko preprezala sivina. (Posebna znamenita se je zdela Saxoni njena govorica. Bila je dobra angleščina, boljša od tiste, ki jo je mlada žena slišala v svoji okolici. Vendar pa starka ni bila Američanka. A z druge strani tudi ni bilo čutiti tujega naglasa. Tisto, kar je bilo tujega v njenih besedah, je bilo tako neprijemljivo, da Saxon ni vedela, kako bi jo določila in kam bi jo dejala.
"Oho," Je rekel Hilly, ko mu je tisti večer povedala svoj doživljaj. "Tak ona je gospa Higginsova? Njen mol je nočni čuvaj. Samo eno roko ima. Stari Higigns pa ona — to ti je smešna dvojica. Ljudje se je kar bojijo, vsaj nekateri. Italijani in razne stare Irke jo imajo za čarovnico. Nikakfga opravka nočejo imeti z njo. Bert mi je tako povedal. Veš, Saxon, nekateri menijo, če Jo pograbi jeza nanje ali če jI njihove spake niso po godu, da ji ni treba drugega kakor pogledati jih pa ie trepečejo in vreščijo. Eden izmed fantov, ki delajo v našem hlevu, saj si ga videla, Hender-son mu je ime, tisti, ki stanuje na Peti, za vogalom — on pravi, da je zrela za blaznico."
"Oh, ne vem," s« je 8axon zavzela za svojo novo znanko. "Čudna utegne biti, a prav za prav govori tisto, kar zmerom sam trdiš. Pravi, da moja postava ni ameriAka, ampak francoska."
"Tedaj se ji odkrljem," je odvrnil Bili. "Ce pravi to, ni v njeni glavi nobenega kolesca odveč. Potem je modra stara putka, verjemi
mi.'
"In dobro angleščino govori, Bi!iy, kakor kaka učiteljica; moja mati je tako govorila, če se prav spominjam. Izobražena je."
"Neumna gotovo ni, drugače te ne bi bila tako očarala."
"Rekla mi je, naj ti čestitam na dobrem okusu, da si me izbral za ženo," se je zasme-jala Saxon.
"Res? Tedaj reci, da jo lepo pozdravim. Spoštujem jo, ker pozna, kaj je dobro; a vendar bi lahko pohvalila tudi tvoj okus, da si vzela mene."
Cez nekaj dni se je spet zgodilo, da je Mercedes Higginsova pokimala, na pol Saxomi, na pol finim ženskim režem, ki jih je mlada žena razobešala po vrvici.
"To vaše pranje me kar jezi, novopečena ženica," je bil njen pozdrav.
"Oh, toliko let sem delala v pralnici," je naglo odgovorila Saxon.
Mercedes se je zanilčjivo zmrdnila.
"Parno pranje* To je obrt in še bedasta povrhu. V parno pralnico bi smeli dajati samo navadne stvari, za kazen, ker so navadne. A fino perilo! Te nežne pajčevinice! La, la, dragica, te prati je umetnost. Za to je treba razuma, daru in obzirnosti, tako nežne, kakor je tkanina sama. Dala vam bom recept za domačo milo. Od tega mila blago ne postane trdo; daje mu mehkobo, beloto in življenje. I^ahko ga dolgo nosite in fino belo perilo je taka reč, da ga ima človek dolgo časa rad. Oh, fino pranje je pretkana zadeva, umetnost je. Ta posel je treba tako opravljati, kakor dela umetoik sliko ali kakor piše pesem, z ljubeznijo in svetostjo, kot pravi zakrament lepote.
"Naučila vas bom boljših načinov, dragica, boljših načinov, nego jih poznate Yankeeji. Naučila vas bom novih lepih reči." Pokimala je z glavo proti Saxoninemu perilu na vrvici. "Kakor vidim, delate majhne čipke. Jaz poznam vse čipke — belgijske, malteške, malin-ske — oh, toliko, toliko sladkih vzorcev čipk! Naučila vas bom delati nekatere izmed bolj preprostih, da si jih napravite, za svojega vrlega moža, ki hočete, da bi vas imel zmerom, zmerom rad."
Ko je prvikrat obiskala Higginsovo Mercedes, je Saxon dobila recept za domače milo in polno glavo podrobnih navodil o umetnosti finega pranja. Mimo tega je kar strmela in koprnela od nenavadnega, čudnega dojma te izsušene starke; bilo ji je, kakor da bi dihal iz vsega ji jenega bitja veter neznanih dežel in širnih morij onkraj obzorja.
"Ali ste Španka?" je previdno vprašala Saxon.	~
"Sem in nisem. Moj oče je bil Irec, moja mati pa španska Peruanka. Moja barva in moj obraz sta njena. V mnogih drugih rečeh sem l>odobna očetu, sinjeokemu Keltu s pravljično pesmijo na jeziku in nemirno krvjo, ki ga je brez miru gonila iz kraja v kraj. In ta kri, ki Jo imam po njem, je gnala tudi mene na tako daljna pota, kakor so bila le kdaj njegova."
Saxon se je spomnila svojih šolskih pojmov O zemljepisu in v duhu zagledala obrise nekakšno celine s sunkovito se vljbčimi vzporednici črtami, ki so pomenile obalo.
"Oh," je vzkliknili«, "tedaj ste iz Južne A-merike!"
Mercedes je skomignila z rameni.
"Nekje nem se morala roditi. Moj dom je bil velik ranč, last moje matere. Ves Oakland bi lahko spravili na enega njenih najmanjših pašnikov."
(Dali* orlbodajll.)
Nekaj spominov iz svetovne vojne
Piše Anton Potiaek, (Hillton, Pa.)
(Nadaljevani* in konec.)
Kmalu je prišel vlak, katerega
*m<> lanedli. 7.e prej sem opazil, da je \ nekem vozu več vreč mo-k«*, katero so kar razstrelili in Hodili |h> njej. Sel sem v tisti vagon ter znesel šest vreč moke v svoj vos predno je vlak odpeljal. l>rugi no se norčevali it mene, češ, kaj bom z moko, ampuk jaz *em norčevanje ignoriral. Vlak je potem kmahi odrinil in le na prvi |M»«taji, na kateri se je u-»lav il. nas je obkolil« grupa civilistov. Vpraševali ao naa, če i-mamo kaj ti vil na prodaj. Oglasi! nem ae in jim povedal, da I-mam A*»t vreč moke, po kateri «o hitro planili, čeprav wem zahteval sto kron za vsako vrečo. Tako m m dobil za moko še^tsto kron. Trud se ml je torej izplačal in tovariši ao rekli, da *em napravil dobro kupčijo. Tu ae nam je pridružil tudi neki vojaški častnik, ki i* je molče op«, zoval naAe barantanje a civillati.
lK»apeli urno % Trbii, kjer so nas razdelili in povedali, da bo pO Klovenre prišel jufoal<»\ anaki vlak in jih odpeljal domov To
*•* nam j« Klelo < talno, ker nI-*mo prej niče»ar slišali, <la »mo Muvem-i prišli |**1 novo vlado. Informirani bili, da je bila
Avstrija razkosana in da bomo Slovenci prišli pod srbsko vlado, proti kateri smo ae prej bojevali. T« novosti nam kar niso hotele iti v glavo, ker nismo pred nekaj dnevi še nič slutili o veliki spremembi.
V Trbižu smo zasedli drugi vlak, ki naa je od|>eljal proti Jesenicam in dalje proti Ljubljani Na vseh |w»stajah je bilo mnoge ljudi, postimo velika mnoiica pa se je zbrala na ljubljanskem kolodvoru. Bilo je dostj kričanja in p<»zdravljanja. da nismo ra zumeli drug drugega. Vojaki so streljali v zrak od veaelja, ko so zvedeli, da Je konec vojne in trpljenja. Po neprevidnosti vojakov je bilo v Ljubljani nekaj civilistov obatreljenih. ko ao prišli pozdravljat na kolodvor svojce, ki »o *e vračali a fronte
Na teleznlških progah ao ata-le dolge vrste v lakov in val ao bili saaedeni. Vojaki so napolnili vse kotičke, celo stopnice in atre-he vagonov «<» bile z*»edene. Mnogo vojakov, ki ao bili utrujeni, je tmdlo a streh, ko je vlak bnel fk««l predor* in »Vi moato-ve. in-so m- (»oškodovali ali ubili
N'a domači poataji *em listo pil iz vlaka s polnim nahrbtnikom blaga,J? menoj vred je iz-
stopil tudi znanec, ki si ni upal dotakniti blaga v vagonih, ker se je bal kazni. Rekel je, da je silno lačen, a nima niti vinarja, da bi utošil glitd. V prvi vasi sva se ustavila v neki gostilni, kjer sva se okrepčala z okusnimi je-stvinami in vinom ter pozdravila z znanci. V bližini rojstne vasi sem glasno zaukal, da opozorim domače na moj prihod.
Doma *mo se veselo pozdrav i li In moral sem se hitro preobleči, ker ni i je bilo vroče, čeprav je bila že pozna jesen, kajti nosil *em na sebi še vedno tistih devet srajc, ki sem jih pobral v železniškem vagonu preti odho-lom v Ljubljano. Te srajce so ni potem, ko je primanjkalo blaga, prav prišle.
Ril sem med prvimi, ki ao ae vrnili s fronte. !>va todna so drugi z oddaljene fronte prihajali domov* Veliko jih je manjkalo. ker ao padli na bojišču ali l»a |ih Je sovražnik ujel. 2ene ao pričakovale svoje mote, starši sinove in m«- nepreatano vpraševali, kdaj ae vrnejo, a jaz jim ni sem mogel dati odgovora. Veliko število ae Jih ni vrnilo i I-talijanake fronte, ker ao jih zapeljali oficirji. Nameato da bi iim pokazali pot proti Jugoslaviji. so jih obrnili proti Italiji, i kjer ao hili ujeti in so morali ne-1 kateri dve leti trpeti v italijanskem ujetništvu. Vsaka mala j vasica je pogreftala nekaj mol in
T*
fantov, ki so bili ubiti ali pa uje- Janezov Janez: ti na fronti. Te spomine sem ie ohranil v glavi brez zapisnika po toliko letih. Ako bi hotel opisati vse trpljenje, ki smo ga prestali v vojni, bi bil opis preobširen.
Moja vojaška služba ni bila končana po itirih letih bojevanja m Avstrijo, kajti vtaknili so me po prihodu domov v jugoslovansko armado, v kateri sem moral služiti pet mesecev. Nova vlada je zbrala tudi nekaj prostovoljcev, katere je poslala na Koroško, da bi pridobili koroške Slovence za Jugoslavijo, a so jih avstrijski vojaki pognali nazaj. Pribetali so čez kamniške planine v Ljubljano, kjer so jih potem zmerjali, češ, da so plašni zajci, ki se ustrašijo vsake malenkosti. Nato so poklicali v službo vojaške letnike 1833, 1894, in 1896. V šentpeterski vojašnici so nam dali raztrgane in umazane uniforme, da nas je bilo kar sram. Prišel je tudi neki duhovnik, da bi blagoslovil naše o-rožje, a ostal je sam, ker ga ni hotel nihče poslušati.
Odpeljali smo se proti Celju in naprej čez hribe proti Črni, kjer so bogati rudniki. Tu smo dobili prvo povelje za naskok in smo tudi prisilili sovražnika na umik, Čeprav nas je obstreljeval z granatami in Arapneli. Saj se nas je moral vsak ustrašiti, ker smo bili tako raztrgani in zamazani ; med nami je bilo tudi nekaj Srbov.
Po naskoku smo se vrnili v Dravograd, kjer je bilo ie dostf vojaštva. Prekoračili smo reko Dravo in prodirali naprej proti Celovcu. Obkolili smo mesto, v katerem je bila že italijanska komisija, ki je bila poslana tja, da nadzira volitve, pri katerih naj bi prebivalci odločili, kam hočejo spadati. Pri plebiscitu so se odloČili za Avstrijo, nakar amo se morali mi umakniti. Dasi ni bilo hudih bitk, je bilo v manjših praskah veliko ranjenih in ubitih na na*i in avstrijski strani. Boriti smo se morali za košček zemlje, da se odloČi, kdo bo nadalje vladal in izkoriščal prebivalstvo.
Svetovna vojna, ki je zahtevala ogromne jtrtve, je za nami in že se pripravlja nova. Izkušnje niso dosti naučile ljudi, ki se zdaj pripravljajo na novo klanje. Milijoni so padli v zadnji svetovni vojni, toda ljudje hitro pozabijo. Prihodnja bo zahtevala Ae več žrtev kakor zadnja in te žrtve bodo delavski reveži.
Cas je že, da se delavci in kmetje združijo in skupno nastopijo proti svojemu največjemu sovražniku — kapitalizmu. Ta izziva in vodi vojne, žrtve pa so delavci in kmetje, ki^se morejo boritj za njegove interese. V solidarnosti delavcev in kmetov je rešitev. Ti so ]>oklicani, da postavijo temelje novi družbi, ki ne bo dovoljevala izkoriščanja človeka po človeku in s tem odpravila vzroke, ki vodijo v vojne.
URARJANEZ
Vsako človeško naselje ima tvoje posebnosti, po katerih ga lahko razlikujemo od drugih naselij, kar je dobro in važno, prvič zaradi tega, da lažje najdemo pot domov in drugič zaradi raznolikosti, kajti človek ne sovraži menda nobene stvari tako iskreno kakor dolgočasno enoličnost. Te posebnosti so zapopade-ne v raznih poslopjih, cestnih krivuljah, vzboklinah in vsedli-nah, rastlinstvu, ljudeh itd.
Sredi naše naselbine v Collin-vvoodu imamo na primer majhen trg na razširjenem križišču Wa-terloo Rd. in Vzhodne 156. ceste, ki mu pravimo v domačem žargonu na kratko "Seventeen kar pomeni v našem slučaju "sedemnajsto" (nekoč je bilo na tem križišču postajališče št. 17 "rdeče ulične", ki je svoje čase vozila skozi našo naselbino proti Nottinghamu in dalje), na severovzhodnem oglu tega trga pa stoji na pločniku cementno vodno korito za napajanje konj. Konj sicer tudi pri nas nimamo več dosti več kot imajo fazanov na tečajih, da je skoro že dogodek, kadar se ustavi ob tem koritu klavrno kljuse kakega cun-jarja ali branjevca, ki edini še uporabljajo kopitarje oz. njihove žalostne sence pri pobiranju cunj in razne starine oz razpe-čavanju sadja in sočivja; toda korito imamo vzlic temu očitnemu pomanjkanju kopitarjev in destvu, da avtov ni treba napajati pri koritih. In to korito je e-na izmed naših posebnosti, katere sicer največkrat niti ne opa zimo, ki deja srcu naše naselbine svoje posebno obiležje, ki je, rekel bi, kar zgodovinskega značaja, saj nas spominja pred-For dove dobe, ko so kopitarji garali ljudem, ljudje pa se v tovar nah gnali do smrti za posvetni blagor drugih ljudi; danes pa kopitarjem ni več treba garati za ljudi in milijonom ljudi ni tre ba več garati za druge ljudi in korito na "Sedemnajsti" (pred slavno, v ledu zakovano domačo
"MOJ DRAGI MALI SINČEK SEBŠJ JE KOT MALI SPAČEK
Bil J« salo auh in ni Imel nobenega apel i ta; nit val niiem vedela kaj ml Ja ■toriti.w
Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo idravilo ta auhe podhranjane otroka. Njsffs vaebina »o najbolj*« nnovi, ki jih ja sdravstve-na veda ianajti mogla sa odpravo taprtnice. »labega apatita, glavobola, ifube Bpanra, plinov, alabega diha, ne^hrfe koie in aitnoati v ive*i t prehavninu nerednonti. Prijatno >a pitij in dobro aanealjivo druiinvko Hip«vilo. V vseh lekarnah.
TRINEIt'S ELIXIR OF BITTER VVINE
Joaeph Triaer (omptM, < hirag«
si.ovknska narodna pod. porna jednota
izdaja avoj« poblikarije la *• poaebno lUt PrartU aa korteti, ter potrebno agitacijo svojih društev in čtaaatra In ta »ropa I*Mlo svojih Mej. Nikakor pa m aa propagando dragih pod parnih organtaacij. Vsaka ar ganbarija ima običajno o* oje glaailo. Torej agltatoHčni doplal In nnananila draffth podpornik organizacij In njih draiter naj aa ne pošiljajo I kot a Proovrta
Ali ate naročeni na dnevnik Trasveto'? Podpirajt« svoj Ifcstt
banko) je zdaj zgolj spomenik časom, ko so nam bili štirinoga-ti kopitarji še potrebni in neprostovoljno brezdelje ni bilo še splošna narodna institucija. No še enemu namenu služi to naše korito: kadar prebivalec naše naselbine, ki je slučajno iz kateregakoli vzroka izgubil čut orien-tiranja, zadene ob to korito, se takoj zave, da je doma oz. prav blizu doma in nadaljna orientacija je primeroma lahka zadeva.
Poleg tega korita imamo še več raznih posebnosti, na pr. Slovenski delavski dom v neposredni bližini "Sedemnajste", ki mu sedaj prizidavajo moderno pivnico, dalje je v bližini stara cerkev, ki služi sedaj za skladišče in drugo, toda jaz bom rajši omejil na dvonogato posebnost urarja Janeza, da omenim tudi nekaj živega. Sicer imamo v naši prijazni naselbini tudi druge človeške posebnosti, ki bi jih bilo vredno opisati, vendar mi je trenutno najbolj pri rokah urar Janez, zato se bom spravil najprej nadenj (da mi le ne bi preveč navil uhljev.)
Janez je prava gorenjska korenina in rojen je bil pred kakimi petdesetimi leti v Poljanski j dolini, ki je med drugim dala slovenski romantični literaturi drja. Ivana Tavčarja. Je nekaj manj kot šent čevljev visok, močnih koati, širokih pleč, ie pre-cej rejenega ovalnega obraza z močno spodnjo čeljustjo, dokaj velikimi usti, krepkim, nekoliko upognjenim nosom in živahnimi, razumnimi rjavimi očmi, nad ka terimi se bočijo močne temne o-brvi; čelo ni visoko niti nizko in lase je imel rjave, zdaj pa ima že dokaj sive. Na pni pogled dela urar Janez videz ne le krepkega. utrjenega in razumnega, temveč tudi dobrodušnega človeškega individuja. s kakršnim človek rad pride v dotiko in menda je baš zato in pa vsled dej-jstva, da je moi zelo strpen proti ljudem drugačnih nazorov in mnenj, njegova delavnica blizu "Sedemnajste" »hajališče vneh mogočnih vaaovavcev. Vedno kdo visi pri njem. ga opazuje pri njegovem dplu ter mu polni ušesa s svojo modroatjo. Janez pa lepo opravlja uvoje <lek>. posluša *a-sovavca. \me« p« oglaša n »vojlmi vprašanji, kajti radovednost — radovednost inteligent-negn kmeta — obrtnika, m- ra-
PETEK. 1. VOVPMr,^
dovednost kake vaške klepetu-' ZUčiJ v atarem kraiu lje, prosim — je ena izmed nje- !eg tega delal tud v r"! -u govih tipičnih lastnosti. O vsem varnah ter se tako seznat
mogočem vas izprašuje, vaše	--------- M ^»»ani
mnenje o raznih političnih, gospodarskih, filozofskih, narodnih, kulturnih itd. vprašanjih ho-
če vedeti, da ga potem primerja i izvira tale zanimivi
delavčevo platjo življenja. H leta v Ameriki *e je pečal s j dajanjem žepnih ar po sj skih naselbinah, h tisti!
a svojim lastnim in če o teh vprašanjih kaj prida veste, vas lahko zagotovim, da ne govorite gluhim ušesom, kadar govorite z Janezom.
Sicer pa si urar Janez ustvari lastno mnenje o raznih sodobnih perečih vprašanjih. Od Koosevel-ta na pr. ni pričakovati posebnega, najmanj čudežev, kakor ni dosti pričakovati od Hoovra. V( Coughlinu vidi to, kar je: demagoga. Današnji zmedeni eko-nomsko-socialni sistem bi brez solz pokropil ter vrgel lopato prsti na njegovo krsto. V vojni ni bil nikdar, vendar je odločen pacifist. Cerkve bi ne bile bogate, če bi bili vsi ljudje njegovih« misli. Lopov je pri njem lopov, pa naj bo oblečen v razcefrane hlače in odpeto zamazano srajco, a-li pa v frak in s cilindrom na glavi. In tako dalje.
V svoji stroki je Janez eden izmed tistih čedalje bolj redkih urarjev, ki se na svojo obrt korenito razumejo. Uro vam popravi in dobro, če le nima raka v drobovju ali neozdravljive kostne jetike. Ce pa vidi, da ure ne more rešiti še tako radikalna operacija ali da bi popravilo stalo več kot je ura vredna, vam to tudi pove. "Skoda truda in denarja za to uro!" poreče s širokim usmevom. Ce vzlic temu vztrajate, naj jo popravi, se bo potrudil z njo, povedal pa vam bo, da vam ne jamči, da bo tiktakala v redu kakor se za pošteno uro spodobi. Ce se pa ura vzlic stroškom, ki ste jih imeli s popravilom, ne bo obnašala kaj prida, pripišite to sami sebi, ker ga niste poslušali. Janez je v tem pogledu povsem pošten.
Svoje obrti se je bil Janez i-
igodbic^
Tiste dni je bilo zaneslo J* za v neko drvarsko kem,< Pennsylvaniji, kjer je nalete? večje število rojakov, med ki rimi je bil tudi mlad zeleneči je bil v Ameriki, t. j. v pennj vanskih gozdovih, šele dobr pol leta. Fant še ni imel ure in imeti uro, "pristno 'zlato'! ro", je v tistih časih pomenila večino naših priseljencev nt-ki toliko, kakor postati pravi Aa rikanec — in se je vsled t silno razveselil Janezovega i hoda. Po dolgem izbiranju in sluškavanju (Janez ve povec da ure posebno dolgo in z vazi izrazom na obrazu drže na u k ljudje, ki se razumejo na i kot zajec na boben) so se far v« oči naposled prilepile k "zlati" uri, ki mu je po*ek>n< Rajala. "Koliko?" je platno vb šal, očitno v strahu, da je predraga zanj. "Pet in trides je pojasnil Janez. "Dobra i brezhibno teče, ne boš je zla preživel." Fafit je napravil znansko dolg, razočaran obrai Janez, ki je n$flil, da se mu ura predrag^/je bil že pripr Ijen nekoliko popustiti. Toda čko ga je prehitel. "Lepa je ježe res", je potrto vzdihnil, da — prepoceni!"
(Konec prihodnji«.)
Ali ste ie naročili Pros to ali Mladinski list svoj« prijatelja ali sorodniku domovino? To je edini i trajne vrednosti, ki ga mal denar lahko poglj Brejcem v domovino.
TISKARNA S.N.P.J
sprejema vsa
tiskarsko obrt
Tiska rabila ca veselice in shode, vialtnice, časa knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvaUk slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dm
t
VODSTVO TISKARNE 4 APELIRA NA CLANST S.N.PJn DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
s
Vsa pojasaila daj« rodatro tlakam« Cana »mara«, unijako dalo prva vrata
Pilita po informacij« na aaaloT:
S.N.P.J. PRINTER!
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon RockweU 4904 CHICAGO, ILL.
tka dob« a«
botaaafla
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
P« sklepa lt. roda« kaaraadj« aa lahka aarali aa Uat Prosta la *t«J« eden. dra, tri, klri ali p«t llaaa* la ene draiine k eni Mrolalai. Proaeeta stane sa me enake, aa tlaae aM aaflsae M M ta ene leta« i nino. Ker pa tlaai le plača Je pri aseemente fl.ZS sa tednik, ae |lai te tteje k nsrotnlnl. Terej aada) nI mraka, na ds Je list pradraf n * H. N. P. J. List Prasesta Je mla laetnlns la retora Je e maki dniliai aa ki M rad fltal list mak dan. Cena lista Prasmts Ja: Za Zdrnl. drla m la Kanado MM Za Ciearo In Ckkac« )•
1 tednik In................ 4M	1 tednik In.............
« tednika la............... 1M	I tednika in............
I tednike In............... 14«	| tednike in............
4 tednike in............... 1.SS	4 tednike In ...........
• tednikov la............. alf	• tednike* In...........
Za Berete Ja..............MJf
Itpelalte spodnji knpen. prilaitta potrebne meto denar), ali Order e piema la m na rotite Preeeete. Ust. ki Jo ml« kstslns.
Psjssnllo:—Vselej kakor hitro kateri teh *lanoe prsn»He biti I« 8 ali 4e ae preaeli pro* od draiine In bo sahteml aa amj U«t tedni*, moral tiati tlan Is dotttne draiine, ki Jo tako akupno naroda m dn Prosmto. to takoj nasnaniti apmmiltm liaU, in obenem drsati t* raeto I lata Proemta. A so tega ne stara, tedaj n« opramiltra datum sa to moto naročnika.	__
M<
PROS VET A, SNPI^MST Bo. Uwndale Are. Chicaf I«
Prile#eae poliljaa naročnine aa list Praeeeto mete I ......
I) Isis.........................................Cl dm*m I*
Maate*
draiine:
t)
I) 4) •) II
lae ................................................._
Ustsrlte tednik in ga pripUite k ••!> naročaial od aled^O«
čl. dreltm It Ct dmli*a *
CL dre*"
A dra**« *
Met
•	• • A* I