Oošlo 25. h 1931 -*~ Polinin« plačan« r gotovini. ,kyil, pwl*fr Cena Din 1'— Izhaja vsak dan zjutraj razven ▼ ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1’—i lanskoletne 2’—; me-sečna naročnina Din 20’—, za tujino 30’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71 Jugoslovan Rokopisov ne Tratam«. Oglasi po tarifi ln dogovoru. Oprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.021. St. 20 Ljubljana, nedelja, dne 25. januarja 1931 Leto II. - >•-'» V* A. VA.MC Francoski maršal Gouraud. Nemški listi trdijo, da sta sklenili Poljska in Romunija vojaško pogodbo, po kateri bi prevzel v slučaju vojne vrhovno poveljstvo nad obema armadama francoski maršal Gouraud. Premestitve v vojaški službi Beograd, 24. januarja. 1. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra vojske in mornarice podpisal ukaz, s katerim preidejo k letalstvu artilerijska podporočnika Bece Ciril in Kos Ljudevit, pehotna poročnika Kren Vladimir m Bupau F. Ivan, inženirski podporučnik Rovšek D. Božidar, artilerijski podporočniki Hclman V. Vladimir, Krajina M. Fran in Pivenj M. Nikola; v aktivno službo stopi potočni k vojne ladje I. razreda rezervni častnik Zdenko H. Helenbach. Po nared-bi ministra za vojsko in mornarico so po potrebi službe nameščeni, pri občem odseku arti-leriske inšpekcije artilerijski polkovnik Janez l. Ferdinand, pri Donavskem vojaškem skladišču nižji vojni uradnik III. razreda artilerijsko-ielmiPne stroke Žmaher F. Franjo, pri blagajni anilerijskega polka III. armijske oblasti in-teiidantsld podporočnik Zupančič J. Adolf. živo zanimanje za naš Jadran v Nemčiji Sušak, 24. januarja, k. Društvo za tujski promet je dobilo od raznih tujih društev več vprašanj o vremenskih prilikah na Jadranu. V Nemčiji zelo živo agitrajo za naš Jadran. Koncem tega in tekom prihodnjega meseca namerava v Slučaju lepega vremena posetiti naše Primorje več tisoč Nemcev. Posebna velika skupina nemških turistov se pripravlja na potovanje v Dalmacijo, da tam prebije pust. Pred ostavko angleške vlade Bruselj, 24. januarja. AA. Po poročilu londonskega lista »Starš bo ostala angleška vlada pri tretjem glasovanju o zakonskem načrtu, ki se ž njim urejajo delavski spori, v manjšini. Porazu vlade v parlamentu bo tokrat sledila ostavka. Imenovanja v italijanski diplomaciji Rim. 24. januarja. AA. Grof Durdnl Monza, dosedanji poslanik v Mexicu, je premeščen v Madrid. V Mexieo pojde roj Viganotti Giusti. Za opolnomočehega ministra v Sofiji je imenovan Giuliano Cora, v Kabul pojde Vincenzo Galanti, < *" . ; i, ; ' Za konzula v Zagrebu je imenovan Carlo Uinilta, za konzula v Solunu Italo Zappoli, za konzula v Gradcu Luigi Nardi. Aretacije pb atentatu v Bovcu Gorica, 24. januarja, v. O poslednjem ponesrečenem atentatu v Bovcu Je dala policija sedaj nekaj pojasnil. Cim je eden izmed obeh miličnikov obvestil poročnika Pteronija o dogodku, je ta začel z obema napadenima fašistoma takoj zasledovati napadalca. Skoraj bi ju • A neznanca sta se tedaj obrnila ln oddala še dva strela, ki sicer nista nikogar zadela, a povzročila, da je bilo napadalcema potem tem lažje umakniti se v temo. Tekom noči in naslednje jutro so karabinerjl, miličniki in finančni stražniki aretirali celo vrsto ljudi, ki so jih pa pozneje po večini izpustili. Pet osumljencev pa so pridržali v zaporu. Med njimi je Adolf Trebče. Ko so pri njem doma napravili hišno preiskavo, so našli baje proti-režimslce letake in kompromitirajoče dokumente in fotografije Treočeja so karabinerji še v četrtek popoldne odpeljali v goriške zapore. Dr. Aljehin ozdravel Zagreb, 24. januarja, n. Dr. Aljehin je okreval in sporočil, da pride jutri v Zagreb, kjer bo ob 8. uri zvečer z brzopotezno tekmo proti Šestim najboljšim igralcem v dvorani Novinarskega doma zaključil svojo turnejo po Jugoslaviji. Nato odpotuje v Francijo. Hripa v Sarajevu Sarajevo, 24. januarja, k. Tu je izbruhnila epidemija hripe, ki je zavzela že velik obseg. K sreči so vsi slučaji te bolezni le lažjega značaja. Mesto se je pripravilo, razporedu tsh društ&v pred postajo in na peronu. Dvor i vlak pride točno ob 10. dopoldne. Danes sta prispela v Zagreb ministra Švrljuga in Demetroviča pa pričakujejo tekom večera. Davi je prispel v Zagreb pehotni polk kraljevske garde z godbo. G. rdo so neme* stili v vojašnici Zrinjskega. Na postajo odide k sprejemu oddelek garde z godbo in fanfarami. Izmenjavanje st.aže se bo vršilo po običaju na zelo lep način, '"raže se botlo menjavale za časa kraljevega bivanja.vsak dan ob 11. uri. Na zgradbi km Ijevskega dvora bo izvešena ves čas kraljevega bivanja v Zagrebu državna zastava. V mnogih trgovinah so že danes izločili kraljevo slik ) ali doprsni kip. Zaključek zasedanja Sveta Društva narodov Sporazum med Poljsko in Nemčijo - Sestanek razorožitvene konlerence delinitivno določen na 2. februarja prihodnjega leta Ženeva, 24. januarja. AA. švicarska novinarska agentura poroča, da sta se nemška in poljska delegacija sporazumeli r vprašanju zaščite nemške manjšine v Gornji Šlcziji. Na današnji popoldanski seji Sveta bo poročevalec Jošisava poročal o tem srečnem sporazumu in predlagal Svetu, naj ta sporazum odobri. Svet Društva narodov je na današnji seji vidobril poročilo španskega delegata Qui-nonesa de Leona o pripravah za razorožit-veno konferenco, ki se sestane 2. februarja v Ženevi. Predsednik Sveta Henderson je pozval vse države, naj se za razorožitveno konferenco temeljito pripravijo. Nemški zunanji minister Curtius je izjavil, da je načrt za mednarodni sporazum o omejitvi in znižanju obo Sevanj, ki ga je izdelala razorožitvena komisija, neoo-zen, ker ga je Svet E ruši i narodov le vzel na znanje. Ta načrt ni pravnoobvez-na podlaga za dela svetovne razorožitvene konference. Naloga konference bo, da sama odloča o sistemu in metodi razorožit-e. Svet Društva narodov je načrt konvencije o raz. rožitvi predložil državam zgolj v proučitev. Nato je francoski zunanji minister Bri-and, ki je bil po tej izjavi očividno vznemirjen, glasil, da se velikemu petletnemu delu razorožitvene komisije ni posvetilo dovolj pozornosti. Izrazil je dalje upanje, da ne bo nobena država prevzela velike odgovornosti s tem, da bo ovirala lrnf:re0 učiteljev; okoli dve tretjine je ženskih moči.' Za vso to število si ne smemo ustvariti slabe sodbe. So primeri, kjer se kaže nerazumevanje za službo, velik del učiteljstva pa je ainbicijozen, dober in marljiv ter vrši nele svojo dolžnost v šoli, temveč tudi izven šole. O tem sem se sam prepričal na raznih tečajih in bi delali krivico, ako tega ne bi ugotovili. Zaradi velikega števila učiteljstva je razpored učiteljstva zelo kompliciran in težak. Razpored se predloži ministrstvu in že najmanjše odstopanje od predlaganega načrta razporeda dovede do velikih neprilik in zmed. Za bodoče upamo, da se bo pripravil dober razpored učiteljstva že med šolskim letom in to po stvarnih vidikih in po kvalifikacijah za delo izven šole. Upoštevati pa je treba, da je razpored učiteljev zelo težak, ker se je treba ozirati na želje raznih lokalnih faktorjev, na socijalne razmere, vezanost zaradi oženjenih učiteljev itd. Malokateri zakon je dal toliko dela kot zakon o narodnih šolah. Trdote tega zakona se' je in se bo skušalo omejiti kolikor mogoče. Najpriprav-nejše bi bilo, ako bi država prevzela vsa ta bremena na sebe. Za zakon so bile merodajne priliko v drugih krajih naše države. Obveznost občine, plačevati učiteljstvu stanarino, ni primerna, temveč subsidama v onih primerih, kjer pri šolskih zgradbah ni učiteljskih stanovanj, ki tvori j 9 po svojem bistvu sestavni del šolskih zgradb. Zaradi razbremenitve občin v pogledu stanarine uči-telstvu je želja banske uparve, da se zgradi čim več šolskih poslopij, ki bodo imela učiteljska stanovanja. Ravno pospeševanju te akcije je namenjen v proračunu znesek 6,000.000 Din. Sedanja izkustva so pokazala, da je obremenitev občin z dokladami zelo različna. V splošnem pa se mora reči, da obremenitev z občinskimi dokladami ni prevelika. Nad polovico občin v drav-ski banovini imajo občinske doklade, ki ne dosegajo 50°/o. Ako primerjamo naše občinske doklade z dokladami v savski banovini, kjer znaša banovinska doklada sicer 20% vidimo, da je tam le 8 občin, ki imajo doklado pod 50%, da je pa preko 30 občin, k imajo doklade nad 400°/o. Glavni vzrok različnim občinskim dokladam v naši banovini tvorijo stroški za narodno šolstvo. Znesek v proračunu 4,000.000 in 2,000.000 predviden za šolske zgradbe, naj služi v prvi vrsti legalizaciji bremen v področju banovine, s tem, da se pomaga onim občinam, ki hočejo vršiti svojo dolžnosti, pa bi brez pomoči zaradi finančnih težkoč upešale. Za dajanje podpor se bo izdelal točen pravilnik, podpore bodo znašale povprečno 10%, največ pa 25% gradbenih stroškov. Iz banovinskega šolskega sklada se ne bodo dajala brezobrestna posojila pač pa Je podana moinort za bonifikacijo previsokih obresti. Prispevki banovine za vzdrževanje meščanskih šol so zamišljeni tamkaj, kjer smo prevzeli obveze od prejšnje okrajne samouprave. Izredne podpore za meščanske šole »o predvidene do tedaj, dokler ne izide zakon o meščanskih šolah. Čas velikih šolskih počitnic je urejen z zakonom in se da le zakonskim potom spremeniti. Upoštevajo pa se le lokalne potrebe potom olajšav pri šolskem obisku. Kar se tiče letošnjih bo-Učnih počitnic, ki so bile izredno podaljšane, pripominja, da so dobili učitelji nalog, da v teh počitnicah izedelajo prosvetni, kulturni in gospodarski program svojega okoliša. Ta program bo tvoril tudi podlago za navodila, ki jih bodo prejeli učitelji za udejstvovanje. Glede ureditev lol-sklh okolišev in zgradb šolskih poslopij, kjer se porajajo lokalna nasprotstva in spori, skuša banovina na zakonski osnovi najti vedno neko srednjo pot V Prekmurju vlada sedaj sistem eno-, odnosno dvorazrednega osnovnega šolstva. Ker pa Je treba ustanavljati večrazredne narodne šole, ni mogoče zadovoljiti tozadevnim prošnjam, ki gredo često za tem, da bi vsaka vas imela svojo last-no šolo. Obstoji občutna potreba, da se ustanovi zavod za defektno deco. Takih otrok imamo okoli 740. Zakon o narodnih šolah nalaga, da mora banovina skrbeti za to deco. To vprašanje je banska upravu ie ponovno razpravljala, vendar pa zaradi finančnih težkoč zgradba takega zavoda, ki bi banovina poleg tega še trajno obremenjeval, v prihodnjem letu še ne bo mogoče ustanoviti. Da se temu občutnemu pomanjkanju odpomore, je nameravana razširitev gluhonemnice, zavoda za slepo deco in vzgajališča. Glede srednjih šol omenjam, da je banovina dolžna prispevati k vzdržavanju teh zgradb v splošno, če in v kolikor niso po obstoječih pogodbah zavezani drugi faktorji. Pač pa je banovina dolžna, ako so dani zakonski pogoji, graditi nove srednje šole. Nato jo bila seja prekinjena. Kongres Jugoslovansko* poljske lige Varšava, 24. januarja. AA. Kongres jugoslo-vansko-poljske lige bo 24. aprila v Poznanju. Pri tej priliki bo cela vrsta prireditev in predavanj. Uvodno predavanje bo imel predsednik trgovsko-industrijske zbornice v Poznaniu dr. Vaseško o predmetu »Jugoslavija in njeni gospodarski odnoša;1 do Poljske«. Kongres se bo delil na tri odbore: prome‘m, trgovinski in turistični. Prometnemu bo pred-sedo\a! predsednik trgovinske zbornice v Lvovu, trgovinskemu predsednik trgovinske ?hor-hice v Varšavi, turističnemu delegat Iz Krakovu. Vsakemu odboru bo dodeljen tudi jugoslovanski član, ki se bo b Poljaki menjal pri predsedovanjih. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 24. januarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Po kratkem deževju bo v mnogih krajih spremenljivo oblačno ob temperaturi 5 stopinj toplote. V prostih legah močni zapadni vetrovi. Jz Dravslte banovine »Številke govore—« Kami« p« 1. januarja beremo vsako Uto, koliko alkoholnih pijač so ljudje popili prejšnje leto. Mi izvemo, koliko je popil* in lapila Ljubljana, koliko Zagreb in Beograd, koliko deiela in cela država. In potom beremo raina moralna modrovanja o Škodljivosti alkohola, • grdobiji pijančevanja, o posurorelosti mladine, ki j« vsa narejena in precejena * alkoholom in podobne stvari. Stalen sklep takih modrovanj pa |e navadno, da »Številke govore!« Meni to številke niso nikoli pripovedovale kaj posebnega, ker si res ne morem predstavljati, koliko je to: en milijon litrov ali pa I milijon dinarjev. Zato so tiste številke »ame precej mrtve. Je pa nekaj drugega, kar mi tiste številke govori. Ja* nimam doma nobene alkoholne pijače, »mpak hodim raje v gostilno pit. V gostilno pa ne sahajaru vsak dan; če pa grem, »ga« je navadno precej. Zakaj? Človeku se zgodi včasih, da ležo nanj neka Katina tesnoba. Nekaj stiska človeka okoli srca, P* človek sam ne ve, kaj. Ali pa se v tisti ne-irttai kepi mesa, ki ji pravimo aree, rodi kakšna misel ali ielja, ki je silno lepa, vabljiva in zapeljiva, je pa tndi neizpolnjena. Takrat se zgodi, da se začno take lepe želje kregati s trdo in neizprosno vsakdanjostjo in takrat je človek nesrečen, siten in neznosen. Meni se kaj takega prav dostikrat »godi in takrat »ga« grem pit... Do kokaina in do dru-|il» — »int-ov, ki tudi v človeku take čudne misli dušijo ali pa jih v nekih meglenih sanjah uresničuje jo —- do takih »in«-ov se namreč Se nisem prikopal, ampak sem kar * vin-čkom zadovoljen. Tako kakor je pri meni, bo bržkone tudi pri drugih ljudeh. Včasih opazujem ljudi, ki sede v gostilni blizu mene, pa se mi zdi, da *® v svojih srcih in dušah kar prav vsi vse razjedeni in razdrapani in kar prav vsi iščejo notranje tolaibe, ker nimajo pred seboj prav »K, na kar bi gledali ■ vero, i zaupanjem in ■ ljubeznijo. Je hudo to, če ni solnea. In narod, ki pije? Ali ima ta kaj pred seboj, kar bi ga vnemalo, bodrilo, tolažilo, krepile? Kje je tista luč, tisto solnce, ki naj ga budi in ogreva? Meni se vse tako zdi, da ga Bi, in zato se mi zdi tudi narod, ki pije, ves »»m v sebi razjedan in razdejan, ker ima mno-«o, mnogo lepih želja, rešitve in izpolnitve pa Bi nikjer. Tako govore meni tiste številke, drugim naj pa, kakor hočejo. k — Poset Nj. Vel. kralja in kraljice v Zu- w«im. O priliki visokega poaeta Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in kraljice Marije je izdal mestni •točelnik dr. Srkulj na someščane proglas, v katerem pravi, da se davna želja in sen zagrebških meščanov uresničuje. Prvikrat v zgodovini svobodnega in kraljevskega mesta Zagreba prideta v njegovo sredo na daljše ni-vanje Nj. Vel. kralj in kralj-ica MarijS. V Zagreb prispeta v nedeljo 25. t. m. ob 10. dop. Hrvatje, posebno pa mesto Zagreb, so od nekdaj gojili veliko in iskreno ljubezen napram svojemu viteškemu kralju in napram svoji vzvišeni kraljici in so ob vsaki priliki dali izrasin tom svojim občutkom. Tako bo tudi ta prera-dostni dogodek globoko odjeknil v srcih zagrebških meščanov. Sreča, ki bo zadela zagrebška srca, bo še bolj okrepila in ojačila ljubezen Hrvatov. Spričo tega bodo vsi iskreno sprejeli in zanosno pozdravili Nj. Vel. V svojem proglasu izraža župan dr. Srkulj nado, da bo vse Meščanstvo tudi brez posebnega poziva spontano pohitelo k sprejemu in okitilo svoje hiše * zastavami, okna pa s cvetjetn in preprogami, ter zaključuje z besedami: Živel Nj. Vel. kralj Aleksander, živela Nj. Vel. kraljica, živel vzvišeni kraljevski dom Karadjordjevičev. — Velika ekskurzija Jugoslovanov na Angleško. S sodelovanjem angleških konzulatov v Jugoslaviji in Putnikoin se bo priredil o priliki velesejma v Londonu veliki izlet v London * obiskom Pariza, Bruxellesa in Dunaja. Jugoslovanskim trgovskim krogom, turistom in prijateljem Velike Britanije se nudi ugodna prilika, da si pod zelo ugodnimi pogoji in strokovnim vodstvom ogledajo poceni šest evropskih držav, da spoznajo znamenitosti štirih največjih prestolic ter da obiščejo veliki in zanimivi industrijski sejem v Londonu in Bir-minganu. Potovalo se bo zelo ugodno v posebnih vozovih. Stanovanje in hrana v prvovrstnih hotelih, odnosno v vagon restauranu, na celem potovanju. Potovanje bo poceni, ker bodo udeležniki uživali znatne popuste na vožnji ter v hotelih, katere je izposlovala naša pol-državna institucija Putnik. Na jugoslovanskih železnicah bo znašal popust 50 . Potovanje traja 13 dni in prične v Beogradu 19. februarja *• 1. z odhodom ob 7’50, a konča 3. marca popoldne na Dunaju. Prijave in vplačila sprejemajo Pisarne »Udruženja prijateljev Velike Britanije« (Beograd, 25, Kralja Milana, Zagreb, Novinarski dom) ter vse biljetarnice društva Putnik. Prijave sprejema do inkl. 10. februarja 1931. Putnik, Ljubljana, Dunajska c. 1. Pri odehelelosti vzbuja redna zdrava upo-faba naravne »Franz Josefove« grenčice jako ^elovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi Profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno ®redstvo, ih sicer zjutraj, opoldne in zvečer Jfetjino čaše. »Franz Josefova* grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih kovinah. d 6. ban Dravske banovin« dr. Muruiif Drago ia pomočnik bana dr. Pirkmajer Otmar ▼ torek 27. t. m. in v petek 30. t. m. uradi zasedanja banskega »veta ne bosta sprejemala zasebnih strank in deputacij. d Civilnim in vojaSkim vpokojencem. Dravska finančna direkcija v Ljubljani obvešča vse one civilne in vojaške vpokojence, ki so predložili potrjene pobotnice glede izplačila njih pokojninskih terjatev iz prejžnjih let, da je predložila te priznanice finančnemu ministrstvu v Beogradu v nadaljno poslovanje. Dokler pa nam ne izda to ministrstvo na podlagi predloženih pobotnic naredbo za izplačilo, je vsaka osebna ali pismena urgenca v tej zadevi brezpomembna. Cim pa prejmemo izplačilne naredbe, bodemo pa vse te zneske, za katere smo prejeli pobotnice, nakazali nemudoma. d Velezanimivo predavanje s čajanko. Konzul Češkoslovaške republike g. inž. J. Ševčik bo predaval na podlagi lastnih doživljajev o operaciji češkoslovaških legijonarjev v gredo 28. t. m. v predavalni dvorani Delavske zbornice. Po predavanju priredi poseben odsek JCL pod predsedništvom g. dr. Egona Stareta čajanko za posetnike vseh letošnjih jezikovnih tečajev. Pri čajanki sodelujejo soproge gosp. konzula in podkonzula odbornice in soproge Liginih odbornikov. Na predavanje in čajanko so vabljeni gojenci čeških tečajev, člani JCL in Češkoslovaške Obe« kakor tudi vsi prijatelji jugoslovensko-češkoslovaške vzajemnosti. d Svečina. Tu se je ustanovila po prizadevanju in inicijativi marljivega šolskega upravitelja g. J. Berceta podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda, katere namen je dvigniti ob meji narodno zavest in gojiti ljubezeu do lastne države, ter pripomoči po svojih močeh kulturnemu razmahu zlasti v naših obmejnih krajih. Podružnica ima ie 52 članov. Želimo, da bi bila Svečina vzgled vsem obmejnim krajem. d Gostovanje »Soče« v Škofji Loki se radi nujnega odpotovanja ene izmed igralk danes ne bo vršilo ter se prenese na nedoločen ča9. — Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani sklicuje v nedeljo na dan 1. februarja 1931. ob pol 9. uri dopoldne svoj VII. letni redni občni zbor v veliki dvorani Trgovskega doma ob Gregorčičevi ulici z običajnim dnevnim redom. Občni zbor je sklepčen, če je prisotna vsaj ena tretjina vseh rednih članov. Ako pa občni zbor ne bi bil sklepčen ob napovedani uri, se vrši pol ure nato drug občen zbor, ki je sklepčen ne glede na število prisotnih članov. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398 — Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 166 — Sadjarji! Sedaj je čas, da si nabavite Ar-borin, najboljše sredstvo za zimsko zatiranje sadnih škodljivcev. Arborin je preizkušen od - odličnih strokovnjakov, ki »o ga ocenili kot najboljši drevesni karbolinej naše kraljevine. Proizvajalec: »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. ")5 d Lov občine Šmarje okolica se bo oddal na javni dražbi v zakup za dobo 5 let. Ta dražba bo 20. februarja t. 1. ob 10. uri pri sreskem na-čolstvu v Šmarju pri Jelšah. Natančnejši pogoji so istotam med uradnimi urami vsakomur na vpogled. — Prvi učiteljski zabavni večer s plesom, ki ga priredi Pevski zbor učiteljstva UJU, se vrši v nedeljo dne 1. februarja v vseh prostorih Trgovskega doma — Simon Gregorčičeva ni. N« programu *o pevake točke Učiteljskega pevskega zbora, godb« in ples. d Obiai abor trboveljskega odbora Bdečega krila kralj. Jugoslavije bo 26. januarja 1931. ob 17. url v rudniSki restavraciji na Vodah * običajnim dnevnim redom. Vabljeno je vse članstvo. d Vreme. Barometer Je kazal ob 7. url včeraj v Ljubljani 761, v Mariboru 765-2, termometer v Ljubljani 6 8, v Mariboru 2. V Ljubljani je pihal zapadnoguini veter. V Mariboru je bilo mirno. Jasno je bilo samo v Sarajevu, drugod oblačno. Deževalo je samo v Ljubljani (01 mm). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 7’9, najnižja pa 4-9, v Mariboru 0, v Mo-staru —1, v Zagrebu 1, v Beogradu —1, v Sarajevu —B'5, v Skoplju —1. _____ Ned. univ. dr. R0MA1 VIDMAR zdravnik v Dev. Mar. Polju enlMn isisiM od pol 1. do pol 3. ure In po 6. url zvečer v občinskem do.nu Za soboslikarska, pleskarske ta hlciillk«fil« Jela m pvfp*r*t« 419 Tone Malgaj JrnAi s •. z., LJUILJAIA, K*U4«*nl« «1. 6 Ljubljana Nedelja, 25. januarja 1931., tretja po razgl. Pravoslavni: 12. januarja Tatjana. Ponedeljek, 26. januarja, Polikarp. Pravoslavni: 13. januarja Emil i Str. Nočno službo imajo danes lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. Jutri v ponedeljek pa lekarni Sušnik na Marijinem trgu in K u r a 11 na Gosposvetski cesti. * ■ Opozarjamo na današnje predavanje dr. Ferda Kozaka »0 sodobnem človeku in njega potih«, ki ga priredi Slavistični klub DSFF v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Za predavanje, ki je bilo prvotno javljeno za 11. t. m., vlada veliko zanimanje. Začetek ob pol 11. dopoldne, vstop prost. ■ Odprta noč in dau so groba vrata. V Ljubljani je umrl g. Franc Piškur, bivši gostilničar, veletrgovec in posestnik. Pokopali ga bodo danes ob pol 16. uri iz hiše žalosti v Florjanski ulici 19 k Sv. Križu. — V bolnici je umrla ga. Ana Suhadole. Pogreb je bil včeraj. Od 16. do 23. t. m. so umrli v Ljubljani: Mehle Marijana, 76 let, zasebnica, Krakovska ulica 21; Kristan Franc, 5 let, sin mehanič. mojstra, Za Bežigradom 6; Roman Justina roj. Lavš, 28 let, soproga trgovca, St. Vid pri Ljubljani; Jančar Ladi-ltiir, 1 mesec, sin služkinje, Vodovodna cesta; Perko Franja, 80 let, dijaška gospodinja, Enion-sk cesta 2; Pogačnik Feliks, 54 let, čevljar, Opekarksa c. 41; Moše Terezija, sestra Konštan-cija, 48 let, usmiljenka, Slomškova ul. 20; Vidmar Elizabeta roj. Ellinger, 95 let, zasebnica, Japljeva ul. 2; Trost Marjeta roj. Arko, 75 let, vdova, uradnika, Vidovdanska c. 9; Ravnahrib Neža roj. Primic, 90 let, mestna uboga, Tesarska ul. 3; Krainer Janez, 2 mes., sin služkinje, Linhartova ul.; — V ljubljanski bolnici so u-mrli: Pintar Nežika, 16 let, šivilja-vajenka, Rečica pri Bledu; Žnidaršič Fani, 13 mesecev, hči delavca, Laverca pri Ljubljani; Cedilnik Jakob, 50 let, delavec, Vižmarje; Jama Franc, 1 leto, sin posestnika, Poljane pri St. Vidu; Sivic Ana, hči sedlarja, Podpulferca pri Sle. Loki; Curda ZorisUv, 22 let, siu vdove; Vevče; Vidmar D«-San, t lat, sin sluge, ftmartinska easta; Batte lino Dominik, 66 let, podjetnik, Slomškorva ul. 19; Medvešček Marija, 5 minut, hči posestnika, Dobrove pri Krikem; Veinberger Antonija, 41 let, služkinja, Benedilki vrh pri Sl. goricah; Modle Stanka, 13 mesecev, hči preglednika, Dovče pri Železnikih; Bleje Apolonija, 56 let, žena tesarja, Mengel; Zupančič Ana, 4 mesece, hči kmeta, Stala stara vas pri Grosupljem; Veu-gust Ivna, 12 tednov, sin delavca, Gaberja pri Celju. ■ Umrl ja g. Frane Piškur, najstarejši ljub-ljančan in navdušen narodnjak, oče delavne kolašice in nad vse marljive predsednice podružnica Kola v Mostah g. Marice Kruharjeve. Vabimo članice »Kola«, da se polnoštevilno udeleže pogreba, ki bo v nedeljo 25. t. m. ob pol 16. is hiše žalosti Florljanska ulica St. 19. ■ II. Simfonični koncert letošnje sezone bo v petek 6. februarja. Letošnja gesona je menda prva po daljšem presledku, da imamo zagotovljene 4 velike simfonične koncerte in to po zaslugi Uprave Narodnega gledališča, Filharmonične družbe in Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske. Program Je zelo posrečen, dela so izvrstno naštudirana, zato priporočamo najtopleje obisk koncerta. Vstopnice se ie dobe po običajnih koncertnih conah v Matični knjigarni. ■ III. Prosvetno-glasbeai večer Nar. tel. glasbenega društva Sloga v Ljubljani. V ponedeljek 26. t. m. ob 20. uri bo naša klavirska vir-tuozinja gdč. Jadviga Poženelova izvajala na klavirskem koncertu v koncertni dvorani Sloge v Ljubljanskem dvoru Sloge (Pražakova ul.) Bach-Busondjevo: Toccata fuga v d-molu, Beethovnovo sonato opus 27, št. 2 v cis-molu in Schumanove simfonične etude. Pianistka bo pred vsako točko sporeda sama poljudno tolmačila konstrukcijo posameznih glasbenih oblik. ■ OPBST, organizacija praktičnih elektro ia strojnik tehnikov v Ljubljani, sporoča svojemu članstvu, da bo njen IV. redni občni zbor v nedeljo 8. februarja ob 9. url dopoldne v prostorih »Zveze« v Delavski zbornici vogalni vhod II. Na občni zbor so vabljeni vsi absolventi strojne in elektrotehnične delavske šole na Tehniški srednji Soli v Ljubljani, kot tudi vsi absolventi tem enakih šol v naši državi. Uradne ure »OPEST« so istotam vsak Četrtek od 18 do 20. ure, kjer posluje Tehnična knjižnica in s« sprejema tudi novo članstvo. ■ Danes pri Raima sveže morske ribe. ■ Danes zadnjič v sezoni veseloigra »Revna kot cerkvena miš« na Šentjakobskem odru. Danes ob 20-15 uri se ponavlja zadnjič v tej sezoni krasna veseloigra »Revna kot cerkvena miš«, ki se je igrala dve sezoni v Akademie-teatru na Dunaju. Tudi na Šentjakobskem odru je doživela štirinajst repriz. Izvirna komika in duhovita vsebina zabava posetnike do konca predstave. V vodilnih vlogah nastopijo najboljše moči Šentjakobskega odra. Vstopnice se dobe od pol 20. ure pri gledališki blagajni. Po-setite predstavo. VIKTOR MEDEN veleiganjarna, fvornlca likerjev, ruma, vinjaka In brezalkoholnih pijač ®»r> LJUBLJANA, Celovika cesta 10 ■ Nesreča v valjčnem mlinu. V valjčnem mlinu Ivana Juvana v Srednjih Gameljnih se je včeraj ponesrečil 451etni delavec Pavel Traven iz Zgornjih Gameljnov. Prijel ga je trans-misijski jermen in tolkel ob steno. S hudimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v splošno bolnico. B Suknjo mu je ukradel. Poštni uradnik Matko Stefe, stanujoč na Sv. Petra c. 40, je prijavil policiji, da mu je bila med 10. in 11. uro ukradena iz zadnje sobe pri dr. Volavšku na Sv. Petra c. 8 skoro zopolnoma nova moška suknja, vredna 1900 Din. Sumi se, da je suknjo ukradel mlad moški, ki je spremljal ne-ko žensko, poslano po dr. Volavšku v splošno bolnico. Jesenice Akademiki krotek na Jesenicah se s tem naj-iskren eje zahvaljuje vsem, ki »o na kakršnikoli način pomagali in pripomogli do tega, da je drugi akademski ples v vseh ozirih tako lepo uspel. Iskrena hvala! Akademski krožek na Jesenicah se ponovno obvešča na vsa kulturna, humanitarna kakor tudi strokovna društva vsega radovljiškega »reza, da naj javijo to krožku, ako potrebujejo predavatelja. Jim bo iz vrst rednega članstva eventuelno tudi starešinstva preskrbel dobrega predavatelja z izčrpnim predavanjem. Javijo naj to nekaj dni pr<-j. Skupščina. V preteklih dneh ae je vršila glavna skupščina sokolskega društva Slov. Javornik — Koroška Bela. Skupščina je bila dobro nbiskan.i in je bilo razvidno iz poročil posameznih funkcionarjev velika agilnost tega društva pod vodstvom br. staroste inž. Mirka Šušteršiča. Predavanje. Opozarjamo cenjeno občinstvo kakor tudi bližje okoličane, da se vrši danes popoldne ob IS. uri v telovadnici tukajšnje osnovne šole predavanje o bi«ijeni. To bo zaključno predavanje te potujoče liigijen.-ke razstave. Ker je nedelja, bo skoro slehernemu omogočeno, dn se predavanja udeleži. Pridite polnoštevilno. Predava g. dr. Pirc, šef-zdr&vnik higijenskega zavoda v Ljubljani. Oder. Dramski odsek KPD uprizori danes zvečer sedmič »Grofico Marico«. Prehlnjenje. V zadnjih dneli se je število prehlajenih močno dvignilo, tako da ae je bati resnejših primerov. Vreme. Pritisnilo je južno vreme. Sne* §* tali. Višje v hribih smuka ie dobra Jz dLvutfih banovin Senzacijonalen beg bogate Romunke v Zagreb Prod dnevi je vzbudila v boljših krogih v Bukarešti veliko senzacijo afera mlade Romunke, pastorke bogatega industrijalca Pincasa, ki je v romantičnih okolnostih pobegnila iz Bukarešte in prišla v Zagreb. Industrijalec Pincas in njegova soproga sta pred mesecem odpotovala na Dunaj, kjer sta nameravala ostati dalj časa. V njuni odsotnosti je ostala v Bukarešti 171etna pastorka z odgoji-teljico Kajso Rotman. Obe sta se v odsotnosti industrijalca zabavali v barih, kjer je pastorka spoznala 511etnega romunskega pisatelja Nikolo Corceja ki je brat znane pariške plesalke. Pisatelj se je dekletu takoj priljubil in z njim se ie sestajal vedno češče. Najbrž jo je on nagovoril,' naj pobegne z njim v Pariz kjer bi se poročila. Možakar je naredil načrt za beg in priskrbel dekletu potni list. Mlada Romunka te s svoio odeojiteljiro srečno prekoračila mejo in 17 t m. dospela v Zagreb. Nastanil, sta se v hoteli. »Esplanade«, nakar sta nameraval, odpotovali v Pariz. Zgodilo se pa je drugače. Veliko je bilo začudenje industrijalca in njegova žane ko sta se vrnila z Dunaja in sta našla svofo hišo prazno. Zmanjkalo Je pastorke in nlene vzgojiteljice in kmalu se e razvede o no vsem mestu, da sta obe pobecmli. Posrečilo se jima je ugotoviti, da sta vzeli vozne listke do Zagreba Obvestila sla o> tem zagrebško policijo 7. naročilom, naj zadrži obe begunki. Zagrebška policija je dobila begunki v hotelu »Esplanade« in ju je zaslišala. Mlada Ronninka je jokaje priznala, da ie zaljubila do blaz-nosti v pisatelja in se je zato odločila za bep. Tudi njena vz!»oii tel lica ie iziavila. da je šla z njo na njeno izrecno željo. Policija v Bukarešti je pa med tem aretirala Nikolaja Cocceja, ki se bo moral zagovarjati na sodišču. Pred dnevi je prišla v Zagreb teta, kateri je policija izročila dekle in vsi so odpotovali v Bukarešto, kjer bo mlada Romunka premišljevala še nekaj časa o svoji ljubavni avanturi. b Odisejada nezakonskega otroka. Pred dne- vi je rodilo neko dekle v Stolcu pri Moetaru nezakonskega otroka, katerega je pa prevzel [»otepuh neld Šalih Bjedič pod pretvezo, da ga l>o oddal v sarajevsko sirotišnico. Dekle je bilo za to in je izročilo potepuhu 250 Din za pot-ne stroške. Bjedič je denar zapravil, dete pa izročil svoji materi, ki ga je oddala naprej mostarski občini Tako je dete potovalo iz policijske stražnice v policijsko stražnico in od sreza do sreza, dokler ga niso vrnili materi. Bje-diča so pa zaprli. b Tudi Lilijan Harvey pride v Zagreb. Iz Zagreba poročajo, da pride z Wilyjem Fritschein v Zagreb tudi Lilijan Harvejr, velika nemška filmska umetnica. Oba sodelujeta v filmu »Moja žena, tvoja žena«, katerega bodo predvajali v Zagrebu. b Velika vlomna tatvina. Iz Ferdinandovca poročajo o veliki tatvini, kakršne tamošnja kronika ne pomni. Medtem ko je bil trgovec Josip Cindrlič v svojem stanovanju, je neznan vlomilec vlomil v trgovin*) in odnesel trgovcu iz blagajne 30.000 Din. b Hotel jo ubiti strica, pa je ubil očeta. V Draganičih pri Karlovcu se je odigrala krvava družinska tragedija. Brata Anton in Ferko Križanič sta se zasovražila zaradi dedščine. Pred dnevi sta se zopet sprla. Ferko Je napadel brata in ga težko ranil. Ferkov sin je pritekel očetu na pomoč. Po nesreči je pa z nožem v temi zabodel očeta namesto strica. Pclcža/ v vud.avsh.ih vevivjih Trbovlje, 24. januarja. Četudi bi bila pogajanja za sklep nove pogodbe med upravo državnih železnic in privatnimi rudarskimi podjetji koncem marca zaključena z znatnim zvišanjem dobavnih množin premoga, delavstvo Se vseeno delj časa ne bo moglo delati, ker so zaloge premoga izredno velike. Kriza, ki je trajala celo leto in če vedno traja, se potemtakem ne bo tako kmalu polegla, ker bo trajalo pač nekaj me eecev, predno bodo velike zaloge premoga porabljene. Zagotovila ministrov gg. inž. Dušana Ser-ncea in Preke glede Bratovskih skladnic, kakor tudi glede prizadevanja, da se najde kakršen koli izhod iz te težke situacije, v kateri se nahajajo naši rudarji, so pač sijajen lokaz, da posveča kraljevska vlada najveŠjo pozornost tudi socijalnim problemom. Za' ) na; delavstvo z vsem zaupanjem zre v lepšj bodočnost, ki jo bo prej ali slej sigurno dočakalo 1 naši veliki, močmi in v vseli temeljih prerojeni Jugoslaviji. Toda delavstvo kljub temu ne sme držati križem rok, kajti prej kot slej je treba misliti tudi na samopomoč. Predvsem največjo važnost naj polaga rud rsko delavstvo na to, da se temeljito zainteresira vse merodajne fakte rje v državi za kritično stanje rudarjev !a vsega prebivalstva v rudarskih revirjih. V» take 'iti slične akcije rudarjev naj bi bile složne, ker se tukaj vendar ne gre več za interese posameznikov aili posameznih strokovnih frakcij, marveč za eksistenčne interese celokupnega rudarskega delavstva, ki je od te težke krize prizadeto, Da bi strokovna federacija rudarjev, ki bi zastopala Merese vsega rudarskega delavstva, bila sprejela na merodajnih mestih s povsem drugo zavestjo, nego ee sprejemajo in odklanjajo dosedanje brezpomembne, medseboj razcepljene in načelno neenotne, že preživele stare strokovne skupinice in frakcije, in da bi taka, vso rudarsko delavstvo zajemajoča strokovna Federacija dosegla na merodajnih mestih tudi teni primerno večje uspehe za rudarsko delavstvo, ne bomo posebej poudarjali. Namen Delavske zbornice Dravske banovine, da zbere potrebne podatke o sedanji krizi in njenih posledicah ter jih v obliki elaborata predloži s posebno depubacijo, obstoječo Sz zastopnikov vseh strokovnih organizacij gospodu . banu dr. Drago Marušiču, je _ seveda povsem na mestu. Naši rudarji z zaupanjem pričakujejo, da se bo gospod ban z vsem razu- mevanjem težkega položaja toplo zavzel za težnje trpečih rudarjev in prebivalstva v rudarskih revirjih Dravske banovine. Je pa še vedno mnogo rudarskih problemov, ki težko čakajo rešitve. V zadnjem času se sicer II. skupina Rudarske zadruge živahno giblje, tako da zaznamuje njeno delo že vidne uspehe. Z zvišanjem prispevkov od 7% na 9 % ise skuša uspešno sanirati pokojninska blagajna Bratovske skladnic e, kar se smatra pač za edino možno rešitev, sicer bi sledila prav v kratkem katastrofa rudarskega zavarovanja. Storjeni so pa tudi že vsi potrebni koraki, da se v najkrajšem času osnuje v rudarskih revirji »Rudarska samopomoč«, ki bo ob smrti rudarjev nudila njihovim preostalim svojcem v najtežjih trenutkih uspešno pomoč. V zadnjem času so pričele po dolini krožiti razburljive govorice o predstoječih redukcijah. Te govorice je pospešilo še dejstvo, da je podjetje ing. Dukič in dr. na Dobrni na zadnji plačilni dan, t. j. dne 15. t. m. odpovedalo večji skupini delavcev' delo. 'Sevala so vse govorice glede predstoječih redukcij pretirane. Zavarovanje ob brezposelnosti je danes, ko divja po celem svetu silna gospodarska in socijalna kriza z vsemi težkimi posledicami, tudi za naše delavstvo absolutna potreba, kar uvidevajo s" -ijalno čuteči merodajni * faktorji. Ustanavljati brezposelne podporne fonde šele takrat, ko bi brezposelnost zajela tudi revirje Dravske banovine v še hujšem obšegu, bi sličilo zvo-nenju po toči, radi tega naj rudarske strokovne organizacije in merodajni faktorji či.mpreje podvzamejo akcijo, dacse nravečasno zavaruje delavstvo pred tem pretečim socijailnim zlom. Prebivalstvo rudarskih revirjev osobito pa delav-tvo polaga sedaj vse nade na obljube gosipodov ministrov, ki so jih dali delavskim delegatov, dalje pa tudi na mesec marc, ko bo potekla stara in se bo skLpala nova pogodba med prometnim ministrstvom in privatnimi podjetniki za večjo dobavo Premoga državnim železnicam. Dolžnost Delavske zbornice in strokovnih organizacij je, da združeno zastavijo vse s,oje sile, da bo prebivalstvo in delavstvo -rudarskih revirjev rešeno te težke eocijad-ne krize. Delavstvo, ki je delavoljno, je gospodarsko konširuktiven element, je sograditelj močnejših temeljev naše velike in močne Jugoslavije, in zato je tudi dolžnost vseh merodajnih faktorjev, da se podvzamejo vse mere in vsi poskusi, da se rudarsko delavstvo in .ostalo prebivalstvo činrpreje reši iz tega težkega in nevzdržnega položaja. Obrtnih zadrug je sedaj 39, tovarn pa 37. Lani je bilo odglašenih 363 obrti, nanovo priglašenih pa 583, tako da je število vseh obrti naraslo za 220 in znaša '"daj 3972. Naraslo pa je število trgovcev za 76, rokodelskih obrti za 112, obrtnih zadrug za 1, dočini se število tovarn ni nič izprelncnilo. Ljubljana se prav lepo razvija Ima 1460 trgovin, 1947 obrtnikov-rokodelcev, 565 koncesijoniranih obrti, 39 zadrug in 37 tovarn Ljubljana, 22. januarja. Vsakemu poznavalcu predvojne Ljubljane je pri pogledu na današnje ljubljanske ulice jasno, da se je cestni promet v primeri s predvojnim silno povečal. Morda zato, ker se je število prebivalcev tako pomnožilo. Pa število prebivalcev je primeroma le malo naraslo. Zakaj tedaj? Da je peš-promet večji, k temu je gotovo mnogo pripomoglo večje število šoloobveznih otrok in pa novonastale šole, zlasti univerza in tehnika. Toda tu ne gre toliko za peš kakor za vozni promet. Zakaj se je ta povečal, nam pojasnijo naslednji statistični podatki o obrtnem gibanju v povojnih letih. Primerjati je treba le število trgovcev in obrtnikov 1. 1914. z današnjim stanjem in se vidi, kako zelo je njihovo število naraslo v tem času. Po obrtnih imenikih in po zapiskih obrtnih zadrug in gremija trgovcev je ugotovljeno, da je bilo v Ljubljani 1. 1914. vseh trgovcev skupaj 333, po najnovejšem statističnem poročilu mestnega magistrata pa jih je 1460. Porazdele se ti trgovci na posamezne stroke takole: 309 je trgovin z mešanim, špecerijskim in koloni-jalniin blagom, 93 z manufakturo, 37 z modnim blagom, 33 s konfekcijo, 46 s čevlji, 27 s kolesi in avtomobili, 130 je branjevcev, 120 sejmarjev, 167 trgovskih agentur in komisijskih trgovin ter 498 ostalih trgovin. Trgovcev je tedaj danes več kot štirikrat toliko kot 1. 1914. Obrtnikov-rokodelcev je bilo 1. 1914. skupaj 1190, sedaj pa jih je 1947. Porazdele se na posamezne stroke takole: brivcev je 47 (1. 1914. jih je bilo 85), čevljarjev 151 (163), sobosli-karjev, pleskarjev in ličarjev 46 (38), fotografov 32, kleparjev 41 (22), ključavničarjev 35 (31), krojačev, krznarjev in rokovičarjev 235 (64), damskih krojačic 166 (71), kovačev 9 (3), mehanikov 42 (10), mesarjev in prekaje-valcev 109 (48), mizarjev 69 (41), modistk 38 (23), izdelovalcev perila 15 (9), izdelovalcev pletenin 62 (11), pekov 39 (29), slaščičarjev 25 (15), prevoznikov 54 (9), ostalih 726 (338). Posebno pomnožilo se je tedaj število krojačev in krojačic, število mesarjev, izdelovalcev pletenin in število prevoznikov, neznatno je nazadovalo samo število čevljarjev, ker jih izpodriva tovarniško delo. Število obrtnikov-rokodelcev jo tedaj naraslo ca polovico. Koncesijoniranih obrti je bilo 1. 1914, 260, sedaj pa jih je 565. Porazdele se tako: gostiln je 208 (1. 1914. jih je bilo 160), fijakarjev 15, avtoizvožčkov 45, dimnikarjev 16, elektroinsta-laterjev 25, starinarjev 12, podkovskih kovačev 8, knjigotržcev 29, tiskarn 16 (1. 1914. so bile 4), prodajalcev strelnega orožja in razstrelil 7, informacijskih pisarn o kreditnih razmerah 7, sodavičarjev 5, drogerij in prodajaln strupov 17, vodovodnih inštalaterjev 26, zidarskih mojstrov 27, tesarskih mojstrov 23, stavbnih mojstrov 43, zobotehnikov 28, izkuhov 18. Koncesijoniranih obrti je torej še enkrat toliko, kakor jih je bilo 1. 1914. Na jug za kruhom Govorico o redukciji 600 rudarjev Zagorje, 24. januarja. Iz časopisnih vesti posnemamo, da se pripravlja v bližnji bodočnosti obsežna redukcija in da bo padla končna odločitev v marcu ali začetkom aprila, ko se bodo vršila pogajanja med TPD^ in državo glede dobave premoga za državne železnice. Vesti so vsekakor razburljive. Govori se o 600 rudarjih, ki naj bi bili odpuščeni in to v prvi vrsti neoženjeni in mali posestniki, ki stanujejo v bližini rudnikov. Da bi bili ti mali posestniki, ki posedujejo kvečjemu kakšno bajto in malo zemljišča, da si redijo kravo ali svinjo — večji posestniki so bili itak pri lanski julijski redukciji odpuščeni —, da bi bili ti mnogo na boljšem kakor oni, ki stanujejo v rudniških stanovanjih, je vprašanje. Še težje bo njemu zapustiti svoj dom, lastno ognjišče, katero si je zgradil s kamnom do kamna takorekoč. Vsi ti so se preživljali z zaslužkom na rudniku, ker taka majhna posestva ne nosijo mnogo ali nič. Nadalje so ti možje že večinoma v letih, mnogi so preživeli vsa svoja mlada leta pri tukajšnjih rudnikih in tujina jim je ostala neznana. Potem neoženjeni, torej naša mladina; so to večinoma fantje od 18—30 let, ki bi prišli pri redukciji v poštev. Ako je redukcija še neizogibna, naj se vsaj prepreči izseljevanje v tujino, kar je pri sedanji brezposelnosti v poštev prihajajočih državah lahko doseči. Saj so ti up naše bodočnosti in povrhu kvalificirani delavci. Zakaj bi izrabljala tujina naše najboljše moči! Na našem jugu, kjer se je odprlo in razširilo v zadnjih desetih letih lepo število rudo-kopov in premogokopov, potrebujejo gotovo večje število sposobnih rudarjev. Le kako priti tja, ko nimajo naši rudarji nobenih prihrankov. Tu se mora najti izhod. Spominjamo se, da so prišli pred vojno večkrat agenti iz Nemčije v naše kraje ter so tu nabirali zdrave, delazmožne ljudi, ki so jih prepeljali brezplačno v nemške rudnike, n. pr. Neumuhl, Rheinpreusen, Reklinghausen i. dr. Tamkajšnja podjetja so poravnala potne stroške, priskrbela našim ljudem stanovanje, večkrat v početku tudi hrano, — in to brez vsake pomembne obveznosti za naše ljudi. Na sličen način bi prišli naši rudarji najlažje na jug do kruha — ker polni stroški na jug niso tako visoki kakor v Porenje ali Vestfalijo. Večina naših fantov pozna južno Srbijo, ker so tam odslužili svoj kaderski rok. Življenjskim in zdravstvenim prilikam bi se kmalu prilagodili, za društveno življenje bi skrbele organizacije in društva. Zbuditi bo potrebno zanimanje med podjetniki v južnih krajih za naše rudarje, kar bi storile najlažje strokovne organizacije, in naši fantje bi ostali doma in ne med tujci in bi se po krizi z lahkoto vrnili v svojo ožjo domovino. Pik. Trgovci! I Konsumenfjel Kupujte samo mlečne sveče „Gloria“ in „Zora“ f ker so bele in goste in ker gorijo lepie in deli časa kakor t. zv. »kompozicijske« Poskušnje so pokazale, da gori ena mlečna sveča 8ica 45 minut, lOica 30 minut dalj časa kakor t. zv. kompozicijska sveča 8ica, lOica itd. F. Fajdiga sin Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 Ustanovljena leta 1879 317 BKe občinski sefi v Celju Celje, 23. januarja. Danes sta se vršili seji občinske uprave mesta Celja ter okoliške občine. Mestni načelnik dr. Goričan je ob 18'30 otvoril sejo. Overovate-ljem zapisnika današnje seje sta bila imenovana gg. dr. Hrašovec in Hohnjec. Načelnik je prečital sklep seje ministrskega sveta, ki se je pod predsedstvom Nj. Vel. kralja vršila 11. decembra lanskega leta, in na kateri so se sklenile važne fiaredbe o davčnih olajšavah in o povzdigi kmetijstva. Občinski odbor je z odobravanjem sprejel poročilo na znanje. Za finančni odsek je poročal g. dr. Vrečko. Banska uprava je vrnila proračun, ker je bila postavka za predstojništvo mestne policije prenizka. V proračunu je bilo za to svrho predvidenih samo Din 280.000-—. Predstojništvo samo je predlagalo Din 1,368.000'—. Po debati se sklene vstaviti v novi proračun vsoto Din 531.750, kolikor spada na m^sto za vzdrževanje policije. Ker se ne mora za ta izdatek najti kritje, predlaga odsek, naj se 1. zvišajo doklade na državne direktne davke za 20%, tako da bi sedaj skupaj znašali 50%; 2. zviša trošarina na vinski mošt od Din 0'25 na Din 1'— na liter, kar bi dalo Din 26.250 ; 3. zviša pavšal na žganje od Din 40.000 na Din 50.000. Po obširni debati se prvi in tretji predlog sprejme, dočim se povišanje na vinski mošt odkloni. K proračunu je predlagal g. prof. Mravljak, da se naj podeli podpora Sokolski župi Celje. Odobri se znesek 10.000 Din. Odsek predlaga, naj se za policijo uredijo dosedanji prostori mestnih uradov, ki so se preselili v novi trakt. Predlog se sprejme. Daje se obračun za hišo mestne elektrarne ter za 22 hiš stanovanjske kolonije. Med Ipavčevo in Kersnikovo ulico se bo gradila projektirana Krožna ulica ter se bo občina pogajala z lastniki zemljišč za odkup. Mestna hranilnica je za vsa dosedanja posojila mestni občini znižala obrestno mero od 9% na 8%. Odsek je mnenja, da se mora znižati še na 1%, kar naj stori tudi pokojninski zavod, pri katerem bi občina potem najela posojilo Din 15,000.000. Mestna klavnica bo dobila telefon, Hudičkovo posestvo na Vi-poti se bo dalo v najeni za dobo 6 let. Občina bo naprosila bansko upravo, naj doseže po-državljenje ceste Brežice—Zidani most—Laško— Celje, ftrez Koprivnico v podaljšku Kersnikove ulice se bo napravil most. Mestni stavbni urad bo moral odslej predložiti proračun za vsa stavbna dela. Za gospodarski odsek poroča g. prof. Mravljak. Frankopanska ulica se bo od Kalana do Socherja razširila. Na tajni seji se obravnavajo zadeve finančnega in pravnega odseka. Na zopetni javni seji poroča za pravni odsek g. dr. Kalan. V domovinsko zvezo se sprejmejo brivski mojster Pepernik Amand, kuharica Jarnovšek Marija, trgovec Hladin Valentin, krojač Šilih Franc ter čevljar Pojavnik Miha. Nekaterim prošnjikom se sprejem odkloni, drugim pa se zagotovi, če si pridobe državljanstvo. Za stavbni odsek poroča g. dr. Wolf. Ker se s trgovcem Plavcem na Vrazovem trgu občina ne more zediniti, da bi se ob prezidavi hiše umaknil na regulačno linijo, se sklene, da bo občina v doglednem času hišo odkupila. Za občinska podjetja poroča g. mgr. Posavec. Osnovna cena za električni tok ostane ista, namreč za 1 k\v in 1 leto Din 1250, na novo pa se sklene sledeča cena: za naslednjih 1000 kw Din 0'70, za naslednjih 2000 kw pa Din 0'50. Za obrtno tržni odsek poroča g. Dobovičnik, ki podaja letno tržno poročilo, katero se odobri. Za socijalno-politični odsek poroča g. dr. Voršič ter obravnava razne zadeve stanovanjske kolonije na Spodnjem Lanovžu. Odsek je dobil doslej prvo prošnjo za podporo iz meščansko-oskrbo-valnega sklada. Predlaga, da se prošnjiku iz zaklada podeli mesečna podpora Din 500, kar se odobri. Po manjših slučajnostih zaključi načelnik ob 21'45 sejo. Ob istem času se je vršila na Bregu seja okoliškega občinskega odbora. V odsotnosti načelnika g. Mihelčiča je vodil sejo podnačelnik g. Kukovec. G. Kukovec poroča, da se je pretekli teden vršila oddaja gramoza za nasipanje vseh občinskih cest. G. Kukovec poroča zatem za finančni odsek. Tudi na tej seji je bila glavna točka prispevek okoliške občine za predstojništvo mestne policije. Finančni odsek je končno pristal na eno šestino prispevka. Vendar pa odbor o tem 5e ni napravil sklepa. Po dolgotrajni debati se sklene, da se to vprašanje odloži do prihodnje seje, in da se naj zahteva avtentična razlaga zakona. Po nekaterih slučajnostih se je seja ob 21'30 zaključila. Pismo iz Šmartnega pri Litiji ljenjeainSt^ufoa^ruUv,en? gospodarsko živ. domačinov, ki jim bo^jabo6 čeTud"o"! rOJilkov kaj napišemo. Tudi izlctnlkotS,:^™^ p leti m pozimi radi posečajo, če izvedo kai iz nase lanske kronike. Šmarčani se štejemo J Inan n, *°br“j,an^. A,i ™ vsem domoljubom setletnico smo'Tf!ka‘Cre.ga štirid* širom nnS j ' J lam proslavili. Ali ni snom naše domovine poznan naš slavček /Ve mdc Vsakemu posetniku naše opere je^ znan rojak-pevec g. France Rus, katerega jubilej “o nedavno v Ljubljani slovesno praznovali Ali ne pozna vsak planinec našega ekonoma in navdu-šenega planinca g. Ferda Tomažina, ki ravnokar posveča vse svoja stara leta materi narlvi Z gradnji planinske koče na Sv Gori pri Litiii Vsakomur je tudi poznan naš dobrosrčni oče ubožcev prijatelj vse ljubljanske in Rtfjske i„. teligence g. Ivan Robavs. Ne pozabimo tudi Z V", v /Knafliča). Pa tudi onih, Takole »J, Pr‘'t;.tr,° let? Pri nas spremenilo. 7»«1 11 °, od,sleea dekana Mate Ribarja zasedel dekanijsko stolico g. Ante Gornik. orok je bilo 23, a oklicanih 39, ki so bili drugje poročeni. UmrliS,TiHjVb«,° 10,6’ 0,d *eh 9 "ikonskih. Jih je 61, od teh 1 tujec (utopljenec Anton Letna,- iz Dola pri Ljubljani), 2ad„ji je zatisnil lam svoje trudne oči Martin Adami-Prva je pa umrla Frančiška Možina iz Brega! Društva .mamo tri: gasilno, prosvetno in so-kolsko seveda je zadnje le odsek litijskega. Z kroka1"' 'V0JUga’ “ raZmere nc dopuščajo. ‘Srokazi se je pretečeno leto najbolj odrezal prosvetni oder. PetinStiridesellctnicu gasilstvu jo n., mimo nas. Javorniško zas. šolo, katero je vodil dolgo let domači župnik g. Tomo Javornik m pokojni g. I Indot, smo spremenili v eno-razredmeo in dobili novega učitelja. Tudi v Kostrelniei se je ustanovila nova šola, j a pa bolj spada na Libergo, kakor komaj pol ure od nas oddaljeni Kostrelnici. Tudi lokal, ki je bivša Ješenskova trgovina, ne odgovarja krajevni potrebi. Siterjevški svinčeni rudnik je 31, 1 I. pre. sloie u ,T“-'OVa,i’.,kur I6 n“j1)oli zadelo'delavske sloje kajti marsikateri oče 5.-6. otrok je pri- šel ob kruh. Tudi tovarni Knaflič, usnjarska in-ustrija, in Izgoršek, lesna industrija, sta skrčili svoj obrat. V žalostnem spominu je pa nam ostal cerovski pokolj z eno smrtno žrtvijo in štirimi težko poškodovanimi. Sradil° se je pri nas nekaj stanovanj. *šic in temeljito renoviralo župno pokopališče. Drugače je naše življenje tovariško in zmerno. — Miro Ludviger, * *Jugoslovana« danes dobite po maši pred cer-Kvijo. JNihce naj ga iie odkloni, pač pa pripo-roca tudi prijateljem in sosedom, kajti nedeljska številka stane kakor ob delavnikih 1 Din. Trgovec g. Gruden ga Vam na željo pošlje tudi na dom. Umrla je 22. t. m. mati našega šolskega upravitelja Maksa Kovačiča, gospa Marija Kovačič v starosti 81 let v Št. Rupertu na Dolenjskem, rogreba sta se udeležila po deputaciji z zastavama tuk. prost, gas, društvo in pevsko društvo »Zvon«, ker je gospod upravitelj Kovačič pr-vega načelnik, drugega pa pevovodja. Naše sožalje! Odpuščen je poslovodja tuk. kmetijske zadruge g. Alojz Lesjak. V Šmartnem je služboval 4 leta pri tem podjetju. Služba je razpisana. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. url zvečer. Nedelja, 25. januarja: ob 15. uni: »Prince&ka in pastirček«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri: »Gospa ministrica«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 26. januarja: »Razbojnikit. Red A. Opera. Nedelja, 25. januarja: ob 15. uri: »Nina nana, punčka moja«; Figurine. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah. Izv. — Ob 20. uri: »Cosi fan tutte«. Gostovanje Julija Betetta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 26. januarja: Zaprto. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Nedelja, 25. januarja: »Revna kot cerkvena miš«. Zadnjič v sezoni. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Nedelja, 25. januarja ob 15. uri: »Grof Luksen-burški«. Kuponi. — Ob 20. uri »Odgodena noč«. Kuponi. Ponedeljek, 26. januarja. Zaprto. Torek, 27. januarja. Zaprto. nekatere hol-prav zanimi-— Slovenka, in da bo za- Ji\ Pirkmajer, bivši minister Pucelj, Češkoslovaški konzul inženjer Ševčik, dvorna dama Tavčarjeva, župan dr. Puc, podstarosta Sokola Gangl, zastopnik univerze prorektor in član vrb. zakonodajnega sveta dr. Dolenc, predsednik Zdravniške zbornice dr. Rus, predsednik Društva denarnih zavodov dr. Slokar, generalni ravnatelj TPD Škubec, generalni tajnik Zbornice TOI dr. Windischer, predsednik Zveze trgovskih greinijev Josip Kavčič, načelnik dr. Marn, prota Jankovič, direktor Jug, občinski svetovalci, zastopniki v Zvezi kulturnih društev včlanjenih društev, župan dr. Koritnik iz Dabra dr. Pivko, Srečko Robič in dr. Lipold iz Maribora. Peter Mravljak iz Dravograda, dr. Senčar iz Ptuja župan dr. Roš iz Laškega, dr. Sajovic iz Kočevja, dr. Vašič iz Novega mesta, dr. Potokar iz Kamnika, Fran Sire in dr. Stanko Sajovic iz Kranja, župan dr. Lončar iz Tržiča, Peter Mravljak iz Vuhreda, župan Zakotnik h! Zg. šiške, zastopnice ženskih organizacjj in dr. Kramerjevi številni prijatelji in znanci iz Ljubljane in dežele. Vrsto poslovilnih govorov je otvoril župan dr. Puc, ki je v daljšem govoru poudaril zasluge bivšega ljubljanskega poslanca, novinarja, vernega prijatelja, v prvi vrsti pa Slovenca, ki ni nikdar pozabil svojih rodnih Trbovelj in trpljenja svojih rojakov. Vedno je bil skozi in skozi Jugoslovan, že tedaj, ko je moral kopati mine in z mafijo rušiti staro zidovje robstva. Sedaj ima zadoščenje on in mi, ker je ideja zmagala v nacijonalni državi. Duša njegova pa obsega vse slovanstvo in on je najbolje izbran, da naveže še tesnejše stike s Češkoslovaško, kakor jih je vezal kot predsednik Jugoslov,-Češkioslov. lige. Prijatelj, ki nas je častno zastopal v prvem narodnem predstavništvu, se vedno za nas boril v novinarstvu in bil poslanec Ljubljane, zasluži zaupanje, ki mu ga je izkazal tudi naš kralj in gospodar. Težko nam je, ko se poslavlja, a vendar njemu in nam v zadoščenje, ker vemo, da bo to slovo vsem nam v korist, zlasti pa s tein. da se zveže naša domovina še bolj tesno s Češkoslovaško zlasti na gospodarskem področju. V imenu ožjih prijateljev in ZKD je nato govoril direktor Jug, za njim pa podstarosta SKJ Gangl. Sokol od Sokola se nikdar posloviti ne more na vekomaj. Vem, da prva pot Drata Sokola vodi v ČOS, kjer ga čakajo z odprtimi rokami pred vrati, ki so slavnostno zastrta z dragocenimi preprogami, ker prihaja poslanik bratskega naroda. Poverilne listine svojega vla, darja ima, a ima tudi legitimacijo: iskreno sokolsko slovensko srce. Masiven okvir obroblja vso republiko češkoslovaško. To je IX. zlet sokolstva 1. 1932, ob stoletnici Tyrša. Takrat bomo tam tudi mi in z nami dr. Kramer kot brat in Sokol. Podpredsednik Zveze obrtnih zadrug Milko Krapež je pozdravil poslanika v imenu obrtništva in mu izazil najglobokejšo hvaležnost za ni?.^c vo .zavzemanje za obrtniški stan. V . meuu ozjin rojakov je izrekel župan dr. Roš iz Laškega najprisrčnejše čestitke dr. Kramerju in blagoslov na pot z željo, da se Čimprej vrne. Dr. Pivko je odhajajočemu poslaniku čestital v imenu češkoslovaške lige v Mariboru in ra prijatelje iz Maribora, Ptuja, Ljutomera in drugih štajerskih krajev. Občinski svetnik Josip i’urk se je poslovil od dr. Kmaderja v imenu Jugosl. gasilske zveze, ravnatelj Rasto Pusto-demšek pa v imenu Jugosl češkoslovaške lige. Po odmoru, ki ga je izpolnila godba umetniškega orkestra g. Monea in petje okteta Ljubljanskega Zvona, je češkoslovaški konzul inž. Sevčik želel jugoslovanskemu poslaniku v Pragi največji uspeh. Cand. jur. Alujevič je prosil poslanika, naj pozdravi v Pragi jugoslovanske kolege in naj jih needine zopet združi. Za novinarje pri listih konzorcija »Jutro« se je priključil čestitkam g. Prunk. Vsi slovenski novinarji, zlasti pa člani uredništev konzorcija »Jutra«, ki mu je g. poslanik soustanovitelj, se vesele in so ponosni na častno imenovanje svojega kolege in direktorja. G. Juvan se j- nato poslovil od dr. Kramerja kot predsednik Narodne strokovne zveze, občinski svetnik Kosem v imenu grafičnega delavstva Narodne tiskarne, bivši župan dr. Sajovic Pred odhodom dr. A. Hiramerfa v Prago Manifestacija jugoslovanske miselnosti na poslovilnem večeru v Kazinu. Ljubljana, 24. januarja. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, se je vršil snoči v veliki dvorani Kazine poslovilni večer poslanika dr. Kramerja. Poslovilnega večera so se udeležili ban dr. Marušič, podban v imenu kočevskih Slovencev, župan iz čabra dr. Koritnik kot predstavnik novega sreza naše banovine, vseučihški profesor dr. Bubnov v imenu ljubljanskih Rusov, prota Jankovič v imenu pravoslavne cerkve, g. Skružny v imenu Češke obce, železniški direktor dr. Borko v imenu tovarišev iz dijaških let, župan Lončar iz Tržiča v imenu Gorenjske in dr. Vašič iz Novega mesta za Dolenjce. Za tolike izraze odkritosrčne ljubezni se je dr. Kramer zahvalil vidno ginjen. V svojem govoru, ki je bil prežet jugoslovanske miselnosti, je poudarjal, da ne more sprejeti tolike pohvale, češ da ne zasluži tolike časti. S pošteno voljo, da koristi narodu in državi, odhaja čez granice, da z vso vestnostjo poglobi med obema narodoma vezi gospodarskega in kullur- Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov je začelo po vojni zbirati posmrtne ostanke svojih vojnih tovarišev, ki so pomrli med vojno v domovini ali izven njenih meja. Doslej je udruženje zgradilo spominsko ko-st išče na Gučevu, na Ceru iu kostišče branilcev Beograda. Zdaj pripravlja zgradbo vojaškega pokopališča v Parizu, za katerega je pariška občina odstopila lepo zemljišče. Tu bodo zbrani posmrtni ostanki naših v vojni pad.ih al ranam podleglih vojakov v Francoski ali njenih kolonijah. Sredi pokopališča bo spomenik (glej sliko), ki predstavlja našega vojaka pod zaščito Francoske. Načrt je napravil akademik kipar g. Mladi igralci pravljične igre »Trnjulčicu« iz Zagorju, ki so jo z najboljšim uspehom igrali že trikrat in jo na občo zahtevo danes zvečer ponuvljajo. Senzacijonalno razkritje o roparskem vlomu na Ruški cesti v Mariboru Maribor, 24. januarja. Preiskava o roparskem napadu na Ruški cesti v hiši št. 33, o katerem smo že včeraj podrobno poročali, je danes končala z Senzacijo-nalnim razkritjem. Zaradi raznih okoliščin je policija že včeraj pričela resno dvomiti, da bi se bil napad dogodil tako, kakor je izpovedal ranjeni mladenič Jaroslav Čoh. Posebno sumljiva je bila tudi njegova rana na stegnu, ki je po zdravniški preiskavi kazala vse znake, da si jo je mladenič sam zadal. Policija je zato obrnila svojo pozornost na fanta samega ter je ugotovila, da Čoh ni več dijak, kakor se je prvotno trdilo. Mladenič ki nima več staršev, je bil do konca lanskega šolskega leta v oskrbi kapucinov v Studencih, od koder je hodil v 4. razred tukajšnje gimnazije, je pa pri mali maturi padel ter zagrešil poleg tega tudi v samostanu samem neko nerednost, tako da ga je moral zapustiti. Letos ob začetku šolskega leta je prišel k dijaški gospodinji Mariji Povsavi, da bi študiral kot privatist, ker pa je zaostal s plačilom za 570 Din, mu je gospodinja odpovedala stanovanje in hrano. Te dni bi se moral izseliti. Tako je prišel mladenič sredi najhujše zime na cesto in ni vedel, kam bi krenil. Tedaj se je domislil, da bi bilo še najbolje, ko bi mogel v bolnico, kjer bi našel stanovanje in hrano. Hotel je najprej, kakor je danes priznal, poskusiti s samomorom, toda zbal se je, da bi se res do smrti poškodoval, ne pa samo ranil. Zato je zasnoval načrt, katerega je tudi izvršil. S sekiro je nasilno odprl vrata v gospodinjino sobo, razmetal vse po njeni omari, nato pa vzel nož in se sam zabodel v stegno. Ranjen je pričel klicati na pomoč, da je privabil ljudi, katerim je potem natvezil zgodbo o roparskem napadu dveh neznancev. S lem je Jaroslav Čoh dosegel svoj namen: prišel je v bolnico, a na pritisk policije se je naposled le vdal in skesano priznal svoje dejanje. Policija ga je zaenkrat pustila v bolnici obenem pa je izročila vso zadevo državnemu pravdništvu v nadaljno postopanje. S tem razkritjem se je nervoznost, ki se je po prvih vesteh pojavila v mestu, pomirila. Maribor tedaj vendar ni tako razbojniško gnezdo, kakor bi se bilo moglo sklepati, če bi se bil napad, katerega si je Čoh izmislil, res izvršil. petindvaset let nameščen pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Po prevratu se je preselil v Ljubljano. Bil je med soustanovitelji ziljske podružnice SPD, ki je bila ustanovljena leta 1900, s sedežem v Ziljski Bistrici. Ko je biž sedež te podružnice šest let nato premeščen v Celovec, je pokojni Lovro Berdajs tudi v Celovcu agilno sodeloval. Bil je skoro na vseh jnžno-koroških vrhovih in se v predvojnih časih udeležili vseh planinskih prireditev na Koroškem. nega značaja. Najprisrčnejša njegova želja je, da bi kopret jugoslovanskega optimizma in konstruktivnega dela napredoval in tudi zmagal, ker potem bomo lahko ponosno nastopali kot Jugoslovani in kot enakovreden faktor med narodi za najpozitivnejše delo svoje dobe. Med svoje prijatelje in sotrudnike se bo rad vrnil. A vse nas kliče dolžnost nacijonalne discipline, da izpolnimo vzvišeno nalogo, dati Slovencem pravo mesto v jugoslovanski družini. Odhaja s ponosom na zaupanje gospodarja države na delo, ki mu posveti vse svoje sile. In kakor vi želite meni zdravja in moči, želim tudi jaz vam, da se po ločitvi zdravi in srečni snidemo po velikem skupnem delu v korist za bodočnost in napredek domovine in sreče laroda in države. Spomenik našim padlim y Parizu Filmska zvezda Laura La Plante je Slovenka! Kljub sijajni karijeri je ostala »pristno domače slovensko dekle« Kaj pripoveduje o njej njen stric James Turk iz Clevelanda ned« v Hollywoodu, kjer sem jo srečal med odmorom na terasi »Chinese Theatra«. Podpisovala je ravno nekemu nadležnemu zbiratelju podpisov program. Naredila je name najsimpa- Ljubljana, 24. januarja. Iz Clevelanda, Ohio, smo prejeli pismo s prisrčnimi pozdravi vsem prijateljem in znancem akademskega slikarja prof. Božidarja Jakca iz Novega mesta, opernih pevcev dr. Maksa Adri-jana in Svetozarja Banovca ter odličnega cle-velandsekega Slovenca Franka Suhadolnika. Kot največjo novost, nam piše slikar Jakac, vam prilagam danes izrezek iz angleškega dela »Ameriške Domovine«, iz katerega lahko spoznate, da je znamenita in najbolj simpatična in preprosta filmska zvezda — krasotica Laura La Plante Slovenka, in sicer po materi. »Ameriška Domovina« poroča o njej: »Nihče ni tako popularen kakor ly\voodske filmske zvezde. Zato je vo, da je ena izmed teh po rodu To je plavolaska Laura La Plante, in da deva še bolj zanimiva, moramo povedati, da ima svoje slovenske sorodnike tu v Clevelandu. G. James E. Turk, 1014 E 74 th St., s ponosom pripoveduje, da je Laura La Plante njegova nečakinja in da je z materjo Lidijo La Plante, ki je njegova sestra, ložirala pri njem, ko sta se ustavili v Clevelandu 5. in 6. oktobra lani na poti iz Hollywooda v New York. Javnost o tem obisku ni zvedela, ker se Laura izogiba javnosti, kakor marsikdo njenih tovarišev in tovarišic. Če prav časopisi niso vedeli o njenem prihodu, vendar jo je marsikdo ustavil in jo vprašal o resničnosti njenega porekla. V nekem razgovoru je g. Turk izjavil, da Laurina sijajna karijera nikakor ni slabo vplivala nanjo in da je ostala pristno slovensko domače dekle (home girl). — Resnično, je nadaljeval, morali bi jo videti, kako pomiva posodo in kako očisti ponvice, kakor bi bile iz srebra se svetijo. V zasebnem življenju je Laura La Plante gospa U. A. Seiter, soproga znanega direktorja. Njena mati, ki se je pisala Lidija Turk, preden se je omožila z La Plantom, je čistokrvna Slovenka in tako je Laura vsaj po materi slovenska filmska zvezda«. Laure La Plante se spominjam iz velike pre-mijere Ronald Colmanovega filma »Condam- tičnejsi vtis izmed vseh. zvezd, kolikor sem jih imel priliko osebno spoznati. Vedno je skromna in neprisiljena, kar so mi potrdili tudi operaterji,, ki so delali z njo. Če se prav spominjam, je naš klubski fotograf v Hollywoodu Slovenec ,J. Z. List tudi že delal z njo. Gotovo se mu ni niti sanjalo, kot se tudi meni ni, da bi bila v kakoršnikoli zvezi s Slovenci. Mene je zato clevelandska »Ameriška Domovina« kar najprijetneje presenetila. Dragomir Arambašič. Udruženjt gradilo spomenik z dobičkom, ki ga bo imelo pni prodaj- posebnih znamk v korist spomenika in pokopališča v Parizu. Znamke po 50 para, 1 Din, 1’50 in 3 Din prično prodajati te dni in bodo pol leta v obtoku. S kupovanjem teh znamk je dolžan vsak Jugoslovan omogočiti plemenito akcijo Udruženja. Smrrf znanega planinca Davi je nenadoma v Ljubljani umrl znani planinec Lovro Berdajs. Rodil se je v Ljubljani leta 1875. Bil je knjigoveški pomočnik in celih Maribor * *»»*•*»» * k« prodava. V torek, da« 27. t. m. bo iulcajMija pravoslavna cerkvena občina n« aelo slove««« način proslavil« prašnik *v. Sava. Ob 9. dopokin« bo v Unionski dvorani caricveoi obred in koncert, »večer ob 20. uri pa ietotoan koncert a plesom. Sodeloval« bo voijaika godba in jan-band. Vstopnina IS Din sa osebo. m Smrt višjega sodnega svetnika Frane« Posege. V petek je v nagrebkki »plodni bolnici umrl predsednik mariborskega prizivnega ao-didfia, višji sodni svetnik France Posega. Podlegel je v 62. letu starosti tuberkulozi v grlu, katero je nadnje leta šaman adravul doma, v Egiptu in sedaj naposled v Zagrebu. Po rodu je bil pokojnik Goričan in je slovel kot izvrsten jurist. Do konca vojne je bil tajnik kasači jakega sodišča na Dunaju, na kar je bil takoj imenovan k okrožnemu eodiSSu v Mariboru. Bil je samec i® v vseh družabnih krogih selo priljubljen. Njegovo truplo »o sinoči ■prepeljali v Maribor. Pogreb bo jutri popoldne ob 15. uri na pokopališču na Pobrežju. Na palači okrožnega sodišča plapola v mak žalovanja črna zastava. Boda odličnemu pokojniku ohranjen večen spomin! m Hodnički ispit je napravil v petek a prav dobrim uspehom dr. Milan Gorup, dosedanji avskultant mariborskega sodišča. Čestitamo! m Predavanje e reklami. V sredo dne 26. t. m. bo ob 20. uri v mali dvorani hotela Orel predavanje strokovnega pisatelj« Alberta iz Hamburga o praktični reklami. Predavanje bo v okviru trgovskega gremija. m Enodneven tečaj aa obreiovanje trt. V ponedeljek 9. februarja bo na tukajšnji vinarski iu sadjarski šoli enodneven tečaj u pouk o pravilnem obreeovanju trt. Pouk bo teoretičen in i praktičen, in sicer od 8—12 ter od 14—18 ure. m Lutkovno gledališče. Danes popoldne ob 16. se ponovi veseloigra »GašperČek razbojnike. m Ljudska universa v Studencih. Jutri v oo-n leijdk dne 26. i. m. ob 19. uri bo strokovni učitelj g. Ivan Robnik nadaljeval svoje predavanje »O človeku n« potu k oilju«. m Ljudska universa v Mariboru. V petek, dne 90. t. m. bo predeval g. Leon Poljanec o svjjem dveletnem bivanju med črnci v afriškem Sudanu. Predavanje bodo izpopolnjevale ekioptične »tike. m Lekarniška služb«. Nočno lekarniško bo imela od danes op kine do prihodnje nedelje .opoldne Sirakova lekarna »Pri angelu varliuc na Aleksandrovi cesti. m Nagel raavej Sokola v Krčevini. V predmestni Krčevini se je Sele 28. decembra osnoval pripravljalni odbor Sokola. Doslej je zbral že okrog 150 članov in članic. m Današnja nedelja v gledališču. Danes, v nedeljo popoldne ob 15. url se bo pela priljubljena Lehartjeva opereta »Grof Luksenburškk, zvečer ob 20. uri bo pa repriza vesele burke »Odgodena noče. m Gostovanje tenorista Šimenca v našem gledališču. V sredo, dne 28. t. m. zvečer bo imel Maribor po daljšem presledku zopet priliko, poslušati prvega jugoslovanskega tenorista g. Marija Šimenca, člana zagrebške, beo grajske in ljubljanske opere. Nastopil bo v vlogi Janka v Smetanovi komični operi »Prodana nevesta«, v kateri je dosegel povsod največji uspeh. Ker bo obisk zelo velik, naj si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnico. m Z delovnega trga. Od 18. do 24. t. m. je iskaL pri tukajšnji Borni dela zaposlitve 105 n, jšklh in 40 ženskih. 76 službenih mest je bilo prostih. Dela je dobilo 33 moških in 27 žensk. K neem tedna je ostalo še 961 oseb v evidenci. m Odpoved tekem. Vse za danes napovedane smuške tekme na Pohorju so zaradi neugodnih razmer, katere je povzročilo južno vreme, odpovedane. m Slaninarskl trg. Na včerajšnji trg Je pripeljalo 94 slaninarjev 294 zaklanih prašičev, ki »o se prodajali po 8 do 10 Dim kg, meso po 10 do 24 Din, slanina pa 14 do 17 Din kilogram. Kupčija je bila srednje dobra. m Sobotni trg. V splošnem je bil včerajšnji trg bogato založen. Okoličani so pripeljali 1 voz sadja, 8 voz krompirja in čebule in 2 voza lesnih in lončenih izdelkov. Pri mesu se je opazilo padanje cen, pa tudi cene perutnine so bile razmeroma nizke. Piščanci so se prodajali po 90 do 50 Din par, kokoši 85 do 50, race, gosi in purani pa po 60 do 100 Din eden. Merica krompirja (7 in pol kg) je stala 5 Din. Zelenjadne cene se niso spremenile, jabolka so se prodajala po 6 do 12 Din kilogram, pomaranče 1 do 8 Din ena. Cene cvetlic so visoke, čeprav jih je bik) na trgu zelo veliko. Sena je bilo 7 vozov, otave 2, »lame pa 5. Prodajalo se je: seno po 75 do 85 Din, otava 70 do 80 Din, »lama pa 50 do 55 Din 100 kg. m Teletina po 13 Din. Jutri se bo na stojnici za op ;rečno meso pri mestni klavnici prodalo 250 kg teletine po 18 Din kg, in sicer vsaki osebi največ po 2 kg. m Zaplemba tehtnice. Na včerajšnjem trgu je tržni komisar zaplenil nekemu slaniinarju iz okolice tehtnico in uteži, ker niso ustrezale uradnemu predpisu. m Zaradi enega — vsi! Izmed manoorskih okoliških občin je Krčevina nedvomno najbol zavedno slovenska. Pravih Nemcev tara »kora ni. pa tudi neinškutarija ni tako razvita kakor je drugod. Prav tam pa se, kakor smo izvedeli, zaradi enega samega nemškega odbornika, ki je bil vrhu tega svoječasno še izvoljen Da neki slovenski listi, razpravlja na sejah v nemškem jeziku, katerega vsi odborniki niti "dobro ne razumejo. Prepričani »mo, da bo ta konstatacija zadostovala, kaijti občinski »vet je javna korporacija, uradni jezik pri nas pa je slovenščina! Isto velja za občinski urad. m Aretacije. V petek so bili v Mariboru aretirani: Uršika P. radi pijanosti, Olga radi razgrajanja in kalenja miru ter Anton F. radi beračenja. Celje * Nar rama« v solem list«. Svoje cenjena čitatelje in prijatelj« oposarjamo, da je v »Jugoslovanu« dane* aače! izhajati novi roman pisatelja Remarquea, avtorja znamenitega romana »Na aapadu nič novega«. Novi roman se imenuje »Pot nazaj«. Čitatelje prosimo, da opozorijo svoje znance in prijatelje na ta roman v našem listu. * Svetosavska proslava. V torek 27. t. m. ob 10. uri se vrši v telovadnici mestne narodne šole Svetosavska proslava za šole, na katero e vabljeno tudi občinstvo. Proslava se prične s cervenim obredom sekanja kolača. Litur- l lično petje bo opravilo Celjsko povsko društvo. )eški zbor meščanske šole bo zapel himno sv. Save. Nato slede razne deklamacije učencev, deški zbor pa zapoje še pesmi Dunave tihi, Nocoj je pa lep večer ter Slovenec, Srb, Hrvat. Na koncu proslave bo pogostitev gostov in u-čencev. * Svetosavska zabava. V soboto 7. februarja bo v veliki dvorani Celjskega doma vsakoletna tradicijonelna svetosavska zabava. Dame se naprošajo, da pridejo k tej prireditvi v narodnih nošah. * Osebne vesti. Višji veterinarski svetnik g. dr. Stegu Josip je imenovan za člana izpraše-valne komisije za veterinarje v Zagrebu za leto 1931/32. • Kontrolor z mere g. Stavek Dragotin e premeščen iz Ljubljane v Celje. * Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju bo imela svoj redni letni občni zbor 2. februarja ob 8. uri v okoliški deški narodni šoli. * Rešilni avto gasilnega in reševalnega društva prispe koncem tega tedna v Celje. Ker bo v kratkem tudi adapcija ambulance v pritli- Ljubljana, 24. januarja. Marija Končina, roj. L 1914. v Mostah, samska, delavka, stanujoča v Mostah, Prešernova ul. 7 in Marija Vogrič, roj. 1. 1913. v Dev. M. v Polju, samska, delavka, stanujoča v Mostah, Predovičeva ul. 29, sta prijavili policiji: Dne 16. t. m. ob 1945, ko se.je Vogričeva vračala po Predovičevi ulici z dela domov, sta jo v bližini Preradovičeve kapelice srečla dva neznanca, ki sta nenadoma stopila pred njo in jo nagovorila z besedami: »Dober večer!« Ti besedi sta večkrat ponovila, ne da bi jima Vogričeva odgovorila. Nato je eden izmed neznancev, ki je držal v rokah neki predmet, pomolil ta predmet proti obrazu Vo-gričeve, nakar so iz predmeta začele švigati proti njej raznobarvne iskre. V tem trenutku je Vogričeva začutila neprijeten plin in močno skelenjevcčeh. teko da je z največjo težavo zbežala iz srede neznancev v bližini se nahajajoče stanovanje, kjer ji je postalo Blabo in jo je celo noč dušilo v prsih. Sličen dogodek se je pripetil tudi Vončinovi. Ko je šla 21. t. m. ob 5 30 mimo Kolinske tovarne na glavni kolodvor, sta jo ob ograji Ko- Brezsrčna detomorilka Brežice, 23. januarja. Zadnje čase čilamo o detomorih skoraj dnevno. Detomor se je dogodil zopet pred tedni v okolici Rajhenburga. V torek 20. t. m. so aretirali vestni orožniki iz Senovega prav drzno detomorilko Nežo Brilej, doma iz Dobrove, ob. Senovo. Imenovana je še pred Božičem povila zdravega obroka, toda takoj po porodu ga je brezsrčna mati nesla v šupo za listje, kjer je novorojenček zmrznil. Pri zaslišanju je Neža Brilej svoj zločin takoj priznala, pač pa se izgovarja, da je storila to iz bojazni pred svojim možem, ki ije že okoli 2 leti v nekem francoskem rudniku. Aretiranko so oddali orožniki zaenkrat okrajnemu sodišču v Sevnici. Otroka so pa pokopali po komiaijonelnem ogledu na rajhenbur-škem pokopališču. Spremembe z železniški službi Premeščeni so urudniki L kategorije, VII. skupine: inž. Koudelka Rudolf, podšef kurilnice Maribor v kurilnico Ljubljana I, glav. kol.; VIII. skupine inž. Završnik Jožef, podšef kurilnice Ljubljana I, glav. kol. v kurilnico Maribor; uradniki II. kategorije, III. skupine: Erkcr Ludovik, prometni uradnik, Trbovlje v Sv. Jurij; V. skupine: Pristovnik Josip, prometni uradnik, Velenje v Zidani most; Kušar Janez, koinercijelni uradnik, odelenje kontrole dohodkov G. D. v Velenje; Levi Izidor, prometni uradnik, Zidani most v odelenje kontrole dohodkov G. D.; uradnik III. kategorije, III. skupine: Legat Leopold, šef postaje Žirovnica v Ljubljano glav. pol.; Mo-korel Jožef, prometni uradnik, Lesce-Bled za šefa postaje Žirvnica; IV. skupine: Tomanič Anica, administrativna uradnica, računski odsek direkcije Subotica v isti odsek direkcije Ljubljana; zrn-ničniki II. kategorije, I. skupine: Godec Martin, kretnik, Laze v Boh. Bela; II. skupine: Marinič Slavko, kretnik, Ozalj v Karlovec, direkcija Zagreb; Panec-Pcnik Franc, Novska, direkcija Zn-greb v Ljubljano glav. kol.; III. skupine: Fressl Stefan, kretnik, Zidani most v Hrastnik; Puc Srečko, strojevodja, kurilnica Maribor v kurilnično ekspozituro Pragersko. — Upokojena sta: uradnika III. kategorije: Kalan Rudolf, skladiščnik, Pragersko in Mavec Franc, prometni uradnik, Rajbenburg. — Nameščen je za zvaničnika II/III Kren Janez, premikač, Maribor, glav. kol. — Stalnost je priznana zvaničniku II/III Lončina Konrad, pregledovalcu voz, kurilnica Maribor. — Za dnevničarja je sprejet: Gruden Ivan v Vil-zenico-Muta. čj* mestu ega načelstva dovršen«, bo rešilna postaja v kratkem začela poslovati. * Dve santmivi predavanji bosta jutri ob 20. uri. V Ljudskem domu bo predaval tajnik ljub-Banskega aerokluba g. dr. Rape Stane o »Doživljajih v sračnem morju«. — V meščanski šoli bo predaval g. prof. dr. Zgeč Franc iz Maribora o problemu »Ali je spolna vzgoja potrebna?« Mladina pod 17. letom k predavanju nima dostopa.. * Rešilna postaja v Logarski dolini. SPD v Celiu je ustanovilo v Logarski dolini rešilno postajo, k; naj nudi ob planinskih nesrečah hitro pomoč. Ob velikem številu turistov, ki v vskeni letnem času posečajo Savinjske planine, Je ustanovitev te postaje zelo pozdraviti. * Zgiasitev sa ljudsko šolo. Kakor je bilo v listih iu na lppakih javljeno, se morajo zavezanci za ljudsko šolo, stanujoči v mestu, zglasiti na mestnem načelstvu. Od četrtka do petka so se morali zglasiti oni, ki imajo rodbinska imena od A do S. Vse tri dni je bil naval zelo velik, dasi nekateri vsled neznanja in napačnega tolmačenja razglasa niso prišli. Vsi ti zamudniki kakor tudi oni, ki imajo rodbinska imena r. začetnimi črkami T do 2, naj se zglasijo jutri, v pondeljek 26. januarja med 8. in 12. uro na mestnem načelstvu v sobi št. 6. * Šolska kuhinja kraljice Marije v Domu narodnega zdravja v Celju je začela 19. januar-j poslovati. Kuhinja deli povprečno 85 učencem na dan tečno in zadostno kosilo. Režijski stroški se krijejo iz podpore, ki jo dobiva kuhinja od Fonda Nj. Vel. kraljice Marije, tako da so vsi učenci deležni podpore. Za kosilo plačuje 64 učencev po 3 Din, 21 učencev pa dobiva kosila brezplačno. Ta hvale vredna institucija Doma narodnega zdravja bo z drugimi sličnimi kuhinjami v veliki meri lajšala so-cijalni položaj naše mladine. linske tovarne čakala dva neznanca, ki sta stopila pred njo in ji je eden nastavil pred obraz predmet v obliki fotografskega aparata, nakar so takoj začeli proti njenemu obrazu Švigati iskre v različnih barvah, večina pa rdeče in zelene. Končinova je takoj začutila dušljev plin in močno solzenje v očeh, vendar je imela še toliko moči, da je stekla proti glavnemu kolodvoru. Na kolodvoru se je sešla z Vogričevo in sta se od pehale z vlakom v Vižmarje, kjer sta zaposleni v tovarni Hribernik. Med vožnjo je Vončinovi postalo tako slabo, da jo je Vogričeva z veliko težavo spravila s kolodvora do tovarne. Tam se je Vončinova onesvestila in je bila ves dopoldan nesposobna za delo. Po izpovedi Vogričeve in Vončinove sta ne-znanca, »tara 18—20 let, lepo oblečena. Večji nosi suknjo in lobuk, manjši ima pa na glavi čepico. Točnejšega opisa Vogričeva in Vončinova nista mogli podati. Sodi se, da sta neznanca dijaka, ki imata dostop do kemičnega laboratorija, oz. delavnice. Vse poizvedbe so doslej ostale brezuspešne in se nadaljujejo. Avtomobilist povozil starko Krvava nesreča na Ptujski gori. Maribor, 24. januarja. Danes zjutraj se je šofer Alojzij Cajnko, zaposlen pri izvoščku Ivanu Volkerju v Mariboru, vračal z osebnim avtomobilom iz Ormoža, kamor je odpeljal.dva potnika. Na cesti med St. Janžem in Sv. Miklavžem, ki vodi v Maribor, je opazil okrog 4.15 ure pred seboj na desni strani ceste nerazsvetljen enovprežni kmečki voz, kateremu se je hotel ogniti. Vozil je s povprečno brzino 40 km na uro, ko pa je dosegel omenjeni voz, sta hoteli 661etna krnehca Marija Sebila in njena snaha Neža, obe iz Str-nišča pri Ptuju, ki sta hodili za vozom, na drugo stran ceste. Dočim se je Neži Sebilovi to še posrečila, je stara Manja priletela naravnost v avtomobil, ki jo je zadel z levo svetilko in blatnikom, jo podrl na tla in nevarno poškodoval. Šofer Cajnko je avto takoj ustavil, naložil nanj težko ranjeno starko in jo sam prepeljal v tukajšnjo bolnico. Dogodek je videlo več prič, ki so sedele na vozu, ki je last posestnika Fr. Lončariča iz Prepolj. Policija je takoj odredila strogo preiskavo in je odposlala na kraj nesreče nadzornika varstvene straže, da ugotovi podrobnosti. Stanje povožene starke je resno in je malo upanja, da bo okrevala. Ormož Prireditve. Lovsko društvo Ivanjkovci-Žerovinci priredi danes, v nedeljo 25. t. m. svoj obični ples v kolodvorski restavraciji. Ormoški gremij trgovcev priredi svoj elitni ples 1. II. t. 1. v gostilni Skorčič v Ormožu. Posest. Tukajšnji stavbenik g. Marko Štuhec jo kupil hišo od trgovca g. Veselič«. Novi posestnik namerava na hišo nadzidati nadstropje. S to kupčijo je tudi v zvezi odpoved stanovanj dvema strankama, ki so bodo s 1. IV. t. 1. morale izseliti. Trgovina. Gospod Štefan Jurkovič bo I. aprila t. 1. o tvoril lastno trgovino v zgornjem predmestju. Tudi tukaj bo so dosedanji najemnik stanovanja moral izseliti. — Tako se čuti vedno večje pomanjkanje stanovanj. Trgovina Podluha, prej Anderlič je še vedno zaprta. Slovenjgradeč Sprememba posesti. Trgovec g. Čadež ni prodal hiše trgovcu g. Rojniku, kukor smo zadnjič poročali. Lep morulni in finančni uspeh so imeli naši lovci preteklo nedeljo na I. lovskem dnevu. Pohvaliti moramo res aktualna lovska predavanja, ki bodo brezdvomno moralno dvignila našo lovstvo. Osebna vest. Na izpraznjeno mesto v Št. Janž pri Dravogradu je imenovana novinka, učiteljica gdč. Kalatt Štefanija. Mosaryk taitoi dob tor ljubljanske univerze Ljubljana, 24. januarja. Dne 31. 1. m. bo promoviral na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani predsednik češkoslovaške republike Tomaž Masnryk za častnega doktorja ljubljanske univerze. Zastopal ga bo poslanik g. dr. Flider iz Beograda. Ravno isti dan se bo vršil v Unionu velik ples slušateljev Aleksun-drove univerze pod pokroviteljstvom Nj. Vet. kralja. Poleg zastopnika Nj. Veličanstva se bodo plesa udeležili zastopniki univerze z gosp. rektorjem prof. dr. A. Šerkom na čelu in predstavniki kulturnih in gospodarskih institucij. Svoj poset je obljubil tudi poslanik g. dr. Flider s soprogo. Kakor vsako leto, se bo tudi letos na tem plesu sestala elita vse Slovenije. Br. František Mašek — 601etnik Obenem z br. Avgustom Očenaškom je slavil te dni svojo 60-letnico tudi br. František M a -š e k, namestnik staroste COS. Brat Mašek je dosegel s svojim odličnim delovanjem v sokolski organizaciji na j višje mesto. Dočim se je br. Očenašek posvetil tehničnemu delu, se je br. Mašek oprijel dela na organizatoričnem in prosvetnem polju. Njegove velike sposobnosti so ga dovedle na najvišja mesta v sokolski organizaciji. 2e leta 1899, star komaj 28 let. je bil i zvoljen za tajnika ČOS in predsednika prosvetnega odbora COS. Tudi izven sokolskega delovanja zavzema br. Mašek ugledna mesta, po mklicu je magistratni svetnik praške občine in Slan mnogih humanitarnih in prosvetnih društev. Na slovanskem jugu je bil že opetovano, poslednjič na čelu ogromne ekspedicije C0S v Beogradu. Bratu Mašeku k njegovemu jubileju kliče tudi naše Sokolstvo: Na mnoga letal Na zdar! Br. Avgust Očenašek — 60-letnik Te dni je praznoval širom slovanskega Sokolstva znani sokolski delavec brat Avgust Oče našek svojo 60-letnlco. V sokolsko organizacijo e vstopil s svojimi 19. letom iu od takrat ga vidimo neumorno na delu za veliko sokolsko idejo. On je prinesel v Sokolstvo nove reforme na polju telesne vzgoje. Svoje sokolovanje je pričel v Sokolu 2ižkov v Pragi, s katerimi je tesno zvezano Očenaškovo ime, podobno kot ime nepozabnega sokolskega skladatelja brata Karta Pospišila. Bil je učitelj in načelnik žižkovskega Sokola in potem dolgo vrsto let župni načelnik Stredočeške sokolske župe. Ob III. vsesokol-skem zletu 1. 1895. je sodeloval pri tehničnih pripravah zleta in od takrat pa do danes je član načelništva mož ČOS, ter predsednik vodnikov moškega naraščaja. Brat Avgust Očenašek je še danes telovadec v vrsti starejših bratov. V mladih letih je bil izvrsten tekač, plavač, mačevalec in rokoborec. Uvedel je v sokolstvo igre in plavanje, Gotovo največja njegova zasluga pa je uvedba lahke atletike v sokolstvo. Upravičeno lahko trdimo, da je bil smihovski Sokol začetnik češke lahke in težke atletike. Brat Očenašek se udejstvuje tudi kot izboren pisec v vseh sokolskih listih C0S, pa tudi v dnevnih in inozemskih listih so izšli mnogi njegovi strokovni članki o telesni vzgoji. Leta 1915 je objavil v Vestniku Sokolskem zanimivo razpravo »Ritem v telovadbi«, ki je bila sprejeta na V. kongresu naravoslov cev in zdravnikov v Pragi leta 1914, a v »Vestniku ministrstva za narodno zdravje« pa je leta 1923 objavil članek »Prispevek k telesni vzgoji na materinskih šolah«. Sodeloval je pri vseh vsesokolskih zletih od leta 1895 dalje, kjer je predsedoval odboru za slavnostno sceno. Od šahovskega turnirja leta 1907 do nepozabnega Marathona leta 1912, do zletne scene »Kje domov moj« leta 1926, vse to je njegovo delo. Kako velik upliv je imel brat Očenašek v ostalem telovadnem svetu, nam priča povabilo Mednarodne telovadne zveze na mednarodni kongres za telesno vzgojo leta 1913 v Parizu, kjer je zastopal ČOS. 2e leta 1907, ko je J. Dal-croze s svojimi telovadci nastopil v Pragi, je sestavil godbo za proste vaje francoskih telo vadcev br. Očenašek, pri klavirju pa jih je spremljal brat Pospišil. V Parizu se je seznanil z znanimi telovadnimi strokovnjaki Demeny-jem in Hebertom. Brat Očenašek je spisal ne-broj strokovnih knjig, med njimi je njegovo največje delo »Zaklady ritmickebo telocviku so-kolskeho«, poznano tudi v našem Sokolstvu. Na tehničnem polju so znane njegove krasne vaje moškega naraščaja za VIII. vsesokolski zlet leta 1926 v Pragi. Brat Očenašek je znana osebnost tudi v jugoslovanskem Sokolstvu, saj smo ga pozdravili že na skoro vseh naših zletih. Prvikrat je bil v Ljubljani leta 1904 ob priliki II. slovenskega vsesokolskega zleta, kot člau tehničnega odbora ČOS. Bratu Očenašku se k njegovi 60-letnici pridružuje tudi Sokolstvo kraljevine Jugoslavije s krepkim: Nazdar! Zdravo! SOKOLIČ. — List za naraščaj SKJ. V okusno prenovljeni obliki je izšla te dni 1. številka XIII. letnika naraščajskega lista »Sokolič«, ki ga urejuje brat Josip Jeras. — »Sokolič« ima sledečo zelo pestro vsebino: Poziv uredništva »V novem letu«. — E. Gangl: Država (pesem). — Zahvalno pismo ČOS br. dr. V. Murniku. — Hajdrin čurič: Jindrich Filgner, njegov življenjepis. — Brata dr. Schei-ner in dr. Vaniček. — Vladimirov: Trije. — Ivo Majcen: Sokolstvo vzgaja nacijonalno zavedne državljane. — Niko: črnega mačka kost (povest). — Jugoslavija, Opomin, Dober dan, lahko noč (pesmice). — Djukanovič: Tri junaka — tri Sokola (v spomin na 3. februar 1915). — V rubriki »Glasnik« so zanimiva poročila iz slovanskega in jugoslovanskega sokolstva i« ostalega sveta. — vSokoliča« krasi 8 slik. Izhajal bo vsakega 20. v mesecu. Cena Din 20'— letno. Naraščaju in članstvu toplo priporočamo. Skrivnostna napadalca s plinskim aparatom Napad na dvoje 171etnih deklet - Kaj sta hotela nenavadna napadalca - Poizvedbe so dosedaj ostale brezuspešne Vsem našim gozdnim posestnikom V zadnjih dveh letih se je naše kmetijstvo »edo hitro razmahnilo. Naša sedanja stabilna, pred po li t ično -utranka-rskimi krizami zaščitena vlada je izdala celo vrsto zakonov v svrho pospeševanja raznih panog našega kmetijstva. Osnovali so mnogo institucij, zavodov in kreditnih ustanov v svrho podpiranja nnSega kmetovalca, v sv rt 10 pospeševanja produkcije, po-žlalitojevanjja semen, rastlinstva in iivine. Osnovali so mnogo strokovnih Sol, selekcijskih Ctaj, vzornih ekonomij, nadalje mnogo služ-ih mest »rezkih ekonomov, potovalnih učiteljev. Pospešujejo zadružništvo. Izvaja se kolonizacija na najširši podlagi. Osnovala so privilegirano društvo za pospeševanje izvoza, ki se predvsem bavi z izvozom kmetskih pridelkov. SploSna kriza gospodarstva je postalo svetovno vprašanje in vsepovsod Je zahtevajo mednarodno organizacijo poljedelske produkcije. Med drugim je te dni sklenili v Ženevi redni odbor za proučevanje gospodarskih razmer, ustanovita apccajalni odbor desetih oseb. ki tena nalogo, da na prihodnjem zasedanju, kii se tma vršiti meseca maja. iznese predloge o organizaciji kmetijskih kreditov in da se pobriga za ustanovitev mednarodnega kmetijskega instituta in izdela tudi pravita o njegovi organizaciji. Z eno besedo: vsepovsod so piriSii do spoznanja, da je poljedelstvo temelj in predpogoj razvoja svetovnega narodnega gospodarstva. In tako je v kmetijstvu zavladal popolnoma nov duh, nastala so nova, času primerna naaranja, in povsod so pričeli izvajati stvarno in prerniSJjeno agrarno poliitiko. V zadnjem času se je pri nas pojavila vsesplošna želja, da se poleg trgovskih, industrijskih, obrtnih in drugih zbornic ustanove tudi kmetijske zbornice. Merodajni krogi so osvojili to zamisel in so začetkoma decembra meseca 1. 1930 razposlali prvd načrt zakona o teh zbornicah. In upati sunemo, da bo v doglednem času realiziran ta projekt. V oelem načrtu pa ni niti besedice o go-sdaretvu, tej važni panogi našega narodnega gospodarstva. Iz tega moramo sklepati, da pri ustanavljanju kmetijskih zbornic ne nameravajo vzeti za vzor onih kmetijskih zbornic, ki so jih v zapadnih državah osnovali na temelju najširšega pojmovanja kmetijstva in ki obsegajo tudi gozdarsko produkcijo. V Nemčiji niso imeli pred vojno niti oticiel-nih niti poloficdelnih društev gozdarske stroke, marveč so Imeli le znanstveno4e’i nJčn e predstavnike v obl.iJd prtvafaiih gcenodarskih organizacij in korporacij. Po vojnii so v Nemčiji ustanovili gospodarski sv-et, v katerem so tudi zastopniki gozdarstva. Razen tegra pa Imajo tudi še za celo državo državni gozdarski svet e 77 člani, v posameznih državah Nemčije pa vrše ta posel kmetijske zbornice. Toda nav-alic temu, da je v Nemčiii gozdarstvo precej zastopano v korporacijah, kakršnih nimamo nri nas niti ene, se je gozdarstvo vedno in vedno pritoževalo, da je gozdarstvo v kmetijskih zbornicah združeno s poljedelstvom in da vt ed tega niso dovolj zastopani njegovi interesi, ter zalitevalo, da se ustanove samostojne gozdarske zl>ornlce. Gilavni uzrok tega nezadovoljstva Je pač v tem, ker prihaja gozdarska politika Gospodarske vesti X Sesttedenski kmetijski tečaj v Mozirju. Tukaj je bil v nedeljo 18. t. m. otvorjen iest-tedenskl zimski kmetijski tečaj. Po lepem nagovoru predsednika kmetijske podružnice in oko-liikega župana g. Štruclja je otvoril tečaj sreski načelnik g. Kandrič, ki je v jedrnatih besedah povdaril važnost kmetijskega pouka. Po otvoritvi Jo sledilo predavanje sreskega livinozdrav-nika g. Samca in sreskega ekonoma g. Novaka. Slednji je uvodoma izčrpno obrazložil ves program tečaja ter naglasil velike koristi strokovne izobrazbe kmetovalcev. Otvoritve oziroma prvih predavanj »e j« udeležilo lepo Število okrog 80 oseb, kar je znak izrednega zanimanja za tovrstno prireditev. Tečaj •« vrli vsako nedeljo Predpoldne v osnovni l»li ter je prirejen za vse bližnje vasi. Zate je pričakovati, da se bo v bodoče Število poslušalcev celo podvojilo. Poleg splošnega kmetijstva se v r Ji jo predavanja iz ži-vinozdravstva, gozdarstva, ljudskega zdravstva, kakor tudi o davkih in • katastru. X Obvestilo izvoznikom. Po obvestilu naiega generalnega konzulata v Marseillu »e je pokazalo na tamošnjein triiSču v zadnjem času veliko »a-nimanje za zdravilna zelišča iz naSe države. Nekateri veleuvozniki so a« obrnili na generalni konzulat s pro&ojo, da stopi v direktni stik c jugosl, izvozniki adravilnih zeliSč. Zavod za pospeševanje zunanje trgov je dobil od naiega konzulata v Helsingforsu vest, da se na Finskem kaže veliko zanimanje za naš hrastov les. Generalni konzulat in Zavod za pospeševanje zunanje trgovine razpolagata s več naslovi finskih uvoznikov hrastovega lesa, ki bi hoteli stopiti v stik J i*l»«l®*aB*lumi izvozniki. Generalni konzulat Jugoslavije je obvestil Zavod aa pospeševanj« zunanje trgovine, da ae v severni Italiji opaža živo zanimanja aa les aa drva Na konzulat ae j« obrnila ie več uvoznikov, ki iščejo kontakta a jugoslovanskimi izvozniki. Borzna poročila dne 24. januarja 1931. Devize. Devizna in efektne borze danes niso poslovale. Na ljubljanskem tržišču so se v prostem prometu imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22.78, Berlin 13.46, Bruselj 7.8937, Budimpešta 989.04, Curih 1095.9, Dunaj 796.39, London 274.94, Newyork 56.53, Pariz 221.92, Praga 167.68, Trst 296.49. Dunaj, 24. januarja. Amsterdam 286'20, Beograd 12.5587, Berlin 169 01, Bruselj 99’12, Budimpešta 124'16, Bukarešta 4'225, Kopenhugen 189.95, London 34S3, Madrid 7460, Milan 37 22, Newyork 711’25, Pariz 27'8625, Praga 21 0487, Sofija 5.1545, Stockholm 190.25, Varšava 79’68, Cu-rich 137*57. Curih, 24. januarja. Beograd 9.1275, Pariz 20.26, London 25.09375, Newyork 516.90, Bruselj čestokrat v navskrižje s poljedelstvom in sicer glede nekaterih vitalnih vprašanj, kakor bo: krčenje gozdov, paša v gozdih, planinski pašniki itd. In ker so v kmetijskih zbornicah zastopani poljedelci v večini, pride pri reševanju mnogih važnih gospodarskih vprašanj do ma-jorizacije, ki čestokrat zelo občutljivo škoduje interesom gozdarstva. V nekaterih nemških državah je bila ta borba za samostojne gozdarske zbornice uspešna. Na Saksonskem so napravili načrt za samostojno gozdarsko zbornico, na Viirtemberškem imajo v kmetijski zbornici poseben svet za gozdarstvo z gotovo avtonomijo, dočim imajo v drugih nemških državah v kmetijskih zbornicah odseke za gozdarstvo, ki vrše važno nalogo v vprašanjih razmaha privatnega gozdnega posestva in v splošno go7darsko-gospodarekih ter goadarsko-političnih vprašanjih. Brezdvotnno bo dalo osnovanje kmetijskih zbornic novo pobudo za razvoj in okrepitev našega poliedelstva. Kmetijske zbornice bodo imele brezdvomno velik vpliv v vsem Javnem gospodarskem življenju, kakor ga imajo tudi druge zbornice: industrijske, trgovske, obrtne, delavske itd., ki se vprašujejo za svet v vseh važnih akcijah gospodarske in socialne politike. Nastane vprašanje: ali bi ne kazalo vsaj za enkrat osnovati pod okriljem kmetijskih zbornic poseben oddelek za gozdarstvo, ker bi imelo gozdarstvo n« ta način vsaj nekoliko opore v tej neenaki borbi. Ce se namreč niti nemškemu skozinskoz naprednemu gozdarstvu do danes ni (posrečilo dobiti svojih lastnih zbornic, tem maaij moremo mi pričakovati, da se osnujejo, čeprav tvori ravno gozdarstvo v naši kraljevini glavni temelj vsemu narodnemu gospodarstvu. Omeniti moramo pa tudi še to žalostno dejstvo, da se pri nas dosedaj še ni zaMevala ustanovitev takih zbornic. Kakor poročajo iz Beograda, bo sklicana koncem tega ali začetkom prihodnjega meseca v ministrstvu za gozdove in rudnike gozdarska konferenca, na kateri se bo razpravljalo o veMkd krizi v gozdarstvu. Po naših mislih bi bito zelo umestno, na tej konferenci sprožiti misel ustanovitve gozdarskih zbornic. Pri nas v Sloveniji imamo sedaj edino institucijo. ki zastopa interese naših gozdnih o-sestnikov, to je »Društvo gozdnih posestnikov« a sedežem v Ljubljani. Žal, da se naši gozdni posestniki še vse premalo brigajo za to svojo zastopstvo, ki teko marljivo vrši svojo veli'co in odgovorno nalogo. Naš gozdni posestnik pač misli, gozd raste, saj ga ni treba ne saditi, ne okopavati — Bog ga je dal ln mu pomaga, da rasle. Toda to Je popolnoma zgrešeno. Danes Je vsakomur jasno, da se nagaja io naše gozdarstvo, naša lesna industrija in trgovina v n-ravnost katastrofalni krizi. Vsled tega je dolžnost vsakega, tudi najmanišega gozdnega posestnika. da ee oklene edine gozdarske organi-1-cije »Društva gozdnih posestnikov« v Ljubljani ter postane njen član. In to v kratkem! Vprašanja o gozdarstvu in naši lesni krizi so . Vremenska poročila iz Pohorja. z dne 22. januarja 1931. L Mariborska kola: temp. —4° C, 20 cm brez podlage, vreme oblačno, smuka dobra. 2. Ruška koča: temp. —4° C, 20 cin snega brez podlage, vreme oblačno, smuka dobra, sankališče uporabno do Jokla. 3. Smolnik: temp. —2*, 10 em snega, sankali-iče neuporabno, smuka slaba. 4. Koča na. Klopnem vrhu: temp. —5° C, 25 cm snega brez podlage, oblačno. 5.Koča na Pesku: temp. —5° C, 25 cm snega brez podlage, oblačno, mirno. 6. Zavetiiče pod Ribniškim jezerom: temp. —6° C, 30 cm suliega snega, oblačno veter sever. Smuka dobra, Izgledi ta nedeljo dobril Slovenska Bistrica. Veiie podietfe sprejme verzirano ste-notipistko. Pogoje in ponudbe z naznačbo dosedanje službe pod šifro »perfektna« na upravo. Gramofone. Šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najbolje Speci-j»'na mehanična delavnica. Justin Gustinčič. Maribor. Tattenbacho-vh ulica 14. nasproti Narodnega doma. (925) Zakoni v knjižicah: Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din Zakon o javnib beležnikih (notarjih I 12 Din. Zakoa o glavni kontroli 10 Din. Pravilnik o pomožnem osebju dri. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, Oradišče 4. Malculafami pap r po nizki ceni prodamo. Pošiljamo tudi izven Ljubljane. Naročila sprejema in izvrši uprava »Jugoslovana«, Ljubljana. Gradišče 4. JAVOR" lesna industrija v Lo gatcu ima svoj lokal za pohiifoo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne »a-varovalnice 897 Kolesarji! Končala je sezona vožnje) Treba pa se je pripraviti na prihodnjo pcmlad. Zato dajte urediti svoja kolesa, da bodo z malimi stroški kakor nova) Potrebno I«. da se kolesa raz. derejo emajlirajo, po-ntklajo. ležaji očistijo, z vazelino namažejo ter zopet sestavijo Tudi »hranite Jih lahko iez zimo Za vse to se priporoča največja specf-Jalna mehanična deiav-niča: Justin Gustinčič. Maribor. Tattenbacho-va ulica 14, Brezknn-kurenčne eenet Točna In solidna postrežbaI Gg. odvetnike, notarje in trgovce opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi >J > goslovana« — Cena Din 6-. Oglasi tocijulne in posredovalni vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S"—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do & besed). Vsaka nadaljna beseda SO par. Za pismene odgovore priloiite mamko. .Tribuna* dvokolo z ,, SACHS”-motorjem za odvado kajenja stane 76 Din, Avinal za odvado pijančevanja pa 220 Din. Priznanja na razpolago. Lindič, Ljubljana, Komenskega ulica 36 a. 500 a posebno močno, okvir nizek, močnejša pneu-matika, motor v sredini montiran zdvoino piestavo in spojko, 1 V« K S. Vozi 80 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km. Dobi se tudi sam motorček, katerega se lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. ..TRIBUNA" F. B. L tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovška ««.♦ cesta Štev. 4 Premog, drva, koles prodaja »Ilirija« d. z •. z. Dunajska 46, teL 2820 Miklošičeva 6, teL 2595 Deske III. vrsta, Jelka, smreka, kupujem stalno proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe s ceno franko meja via Po-stumia. R»d*II Zor«, Ijitbliaa«, HcJalilita ulic« UL 8 9 p*4|eče ne boste nehali kritizirati naše politike, bom imenoval za Leninovo vdovo drugo zanesljivejšo osebo!« Mosfeovsfei proces Položaj v Nemčiji se jasni (Od našega rednega dunajskega dopisnika.) Zadnje dni se je začelo v nemških političnih krogih mnogo govoriti in pisati o nenadni spremembi položaja, ki je bil nastal po zadnjih volitvah v rajhstag. Črnogledi pred par tedni so danes že optimisti in mnoge nade v zboljšanje položaja Nemčije v evropskem koncertu so opravičene. Ako hočemo to doumeti, moramo pogledati malo nazaj v položaj po volitvah v državni zbor. Takrat Je bil ves svet presenečen z ogromno zmago nemških Hitlerjevih nacionalistov in ha-kenkrajclerjev, tako da je nastala prava panika v vladnih krogih, pa tudi v onih državah, ki imajo več opravil in interesov v tej državi. Takrat so zgubili glave Hitlerovci sami, ki ao mislili, da « tisto zmago jim je že pšenica zrasla v klasje in da bo moralo iti v Nemčiji vse po njihovi zmešani ko. adi. Ali zgubili so glave tudi vsi vladni krogi in cela vrsta srednjih strank, ki so bili po zmagah Hitlerijancev hipnotizirani in so začeli sprejemati za svoja tudi najbolj divje zahteve nemških nacionalistov. Poleg nekaterih manjših skupin, ki M vedno vdlnjavajo močnejiim proti slabejšim, Je pa gospodarska stranka odkrito pristopila k Hitle-rijancem, a vedno nemirna in nezanesljiva nemška ljudska stranka Je začela boj ca sodelovanje Hitlerijancev v bodoči vladi ln v novi parlamentarni večini. Ali celo katoliški cen-trum, ta dolgoletni partner nemške socialne demokracije, je začel siliti na desno... Podoben proces s« je opazil v vladnih krogih. Dočim je »opre j samo minister Treriranaa zavračal miroljubno Stresemannovo politiko la oznanjal ofenzivno politiko proti Poljski, pr»tl Ženevi in za zopetno oboroženje Nemčije, začeli so pod vplivom Hitlerjevih zmag posnemati Treviranusa tudi drugi ministri — in vaa je la kazalo, da te Nemčija pripravlja za nevarne koalicije in usodepolne eksperimente.... Sam zunanji minister Curtius je zatajil svojega ininistra-učitelja Stresemanna in Je začel dražiti proti Poljski, — sam državni kancelar BrUnning pa je hitel na inspekčno potovanje po vzhodnih provincah, da bi s tem J$vil svojo udeležbo na protipoljski kampanji. In vsa Nemčija je bila prožeta bojnega nadutja Hitlerja in Huggenberga, tako da je bila bojazen opravičena, da bo kolikortoliko nepristranska diktatura Brtlningovi zamenjana c odkrito in nevarno diktaturo Hindenburg-Huggenberg-HItler. Taka Je bila situacija v Nemčiji do pred malo dni. Preobrat je nastal takoj po vrnitvi Briininga e inšpekcijskega potovanja po vzhodnih provincah, kjer je imel državni kancelar priliko opazovati vse drugačno razpoloženje ljudstva, nego si ga je on domišljal. Povsod so ga sprejemali tudi S klici: pfui — sramota — smrti Niso mu prihajale naproti čete železnih vitezov s proti-poljskimi prapori, marveč desettisoči gladnega ljudstva, ki je klicalo po skorji kruha. To pafi ni bilo razpoloženje ljudstva, ki bi moglo po-jačiti ofenzivne načrte proti Poljakom. Ali tudi Poljaki niso med tem lenuharili. Njihova živa propaganda je znala dokazati zapadnl Evropi, kakšen je prav za prav tisti koridor, ki ga Nemci bombastično zahtevajo nazaj. Ali Poljaki so šli še mnogo dalje in so dokazali, Itako je celo vsa Vzhodna Prusija pomešana a Slovani, v glavnem s Poljaki. S poljskimi in nemškimi rezultati ljudskega štetja so zrušili bajko o narodnosti v koridoru in Vzhodni Prusiji. Ta poljska diplomatska kampanja je bila učinkovitejša nego Treviranusova. Vrhu tega pa sta dale Anglija ln tudi Franclja Curtiusu razumeti, da bi Nemčija silno grešila, ako bi a svojo akcijo proti Poljski ogrožala sedanji ta-ritorijalni položaj na vzhodu, ki ga Je ustanovila mirovna pogodba versaillska. Te in podobne okolnosti v inozemstvu so imele na nemško vlado velik vtisk, zlasti na državnega kancelarja in njegovo stranka. Pomagale so tudi notranje razmere, posebno žalo-sten je gospodarski položaj, ki ga je gledal kancelar po vzhodnih provincah. — Vrhu vsega tega se po Berlinu javno šepeta, da so šle vse tiste velike podpore za »pomoč na vzhodu« v žepe nemškonacionalnih in hakenkrajclerskih bogatašev. Ali prišle so na dam še druge nerodnosti in nodostiojnostii, kd so pričate o nesposobnosti de-6ii i carski h ekstremistov za vladanje. Po vsem vrhu še vsi kozolci desmičaiijev v novem parlamentu, tako da si je začel Brtinimg izpraševati veat in Je prišel do sklepa: dl to to m nevarni eksperimenti, ki jih j« treba Sim prej likvidirati. Ia tako smo pri&ll srečno tako daleč, da te rajhovska politika umika desničarskim in približuje levičarskim življem, tako da tal levičarska diktatura ne bila izključena. Enako je propadla italofilska politika, M ja prinesla vsem poStendm nemSklm življem bridkih razočaranj. Ko je bil Schober v Rimu, so rajhovski listi govorili o tajni pogodbi, tol jo je Schober sicer tajil, a so rajhovski listi osta- li pri svojih trditvah. P rotim eniški kurs v Južnem Tirolu je ostal v bistvu isti, le tako krut ni bil po oblikah, kakor nad Slovenci im Hrvati. Imenovanje nemškega Škofa v Briksnu je bilo vse, kar je Mussolini izpolnil svojih obljub Schobru. — Zato popolno iztreznjenje nemških politikov nasproti italijanskim al-renskim vabilom, tako da je verjetno, da Nemci ne pojdejo v Mussolinijeve mreže. — In ako pojde kurs nemške politike na sploh bolj na levo, ipotem s« nam ni bati nevarnih za pl atija je v ... Prooes je končan in vseh šest obsojencev se že nahaja v novgorodskih ječah — predvidoma do prve ali druge splošne amnestije. Ta domneva Je spričo smrtne obsodbe drzna le na videz. Obsojenci, ki so bili obtoženi ene največjih izdaj v zgodovini držav, bodo — če se ne spremeni položaj — čez leto ali dve apet na svobodi, še več — na odgovornih najvlšjih mestih. Kako Je to mogoče? Kako si Je to razlagati, ko v isti državi človeško življenje ne pretegne na tehtnici tamošnjega pravosodstva v svoj prid niti skodelice, na kateri Je m peščico kovanega drobiža? Podobnih procesov, seveda neprimerno manjšega pomena, je bilo vsa leta sovjetske države že veliko, saj se kar vrstijo in marsikaterega javnost niti ne registrira. Vsi se končajo bolj tragično, ko pa se je moskovski. Ta pomeni pa zadnjo besedo na polju tehnike sovjetske propagande in agitacije in evropska javnost ni zaman napeto sledila za procesom, se že vnaprej pripravila nanj in z nepopisnim aanlma-njem prisluškovala vsaki besedi, izgovorjeni na razpravi. Pomen procesa so sovjeti pravilno ocenili la so ga temu primerno aranžirali. Butafomi del procesa se Je obnesel Kakor po kakem aejmu šteje danes sovjetska vlada že izkupiček. Napačno bi bila presojati ta procea zgolj s sovjetsko-pravnega ali pa političnega vidika. V prvem oziru Ja bil proces v duhu kriminalnega predstojnika popolnoma korekten, politični Sum pa, ki ga je proces izzval in Je celo pri starem državniku Poincar^Ju sprožil par političnih člankov, se bo v najkrajšem času polegel, pozabil. Poanta procesa Je njegov psihološki učinek na inteligenco, posebno na sovjetsko inženjerstvo. V tej smeri se Je gibal ves proces ln radi tega Je bil urejen ves pomp in tu se je pokazala vsa spretnost sovjetskih političnih režiserjev. Ni važno koga In česa je dolžila obtožnica izven formalne obtožbe šestih obtožencev, članov centralnega odbora zveze ruskih inženjer-jev ali tkzv. industrijske stranke. Take obdol-žitve in domneve se dogajajo povsod s to razliko, da se razpravlja v takih slučajih pri zaprtih vratih. Važen je bil dramatičen razvoj in javnost deloma res delikatnega procesa zato. da se Je ruskemu Inženirstvu kakor s reflektorjem osvetilo meje in cilje, razvoj In peripetijo duševne drame šestih brodolomcev ruske nacijonalne misli. Obtoženih je bilo šest predstavnikov ruske znanstvene misli in ruske tehnike. Obtožilo se jih je sabotaže, špijonaže in veleizdaje. Obseg delovanja obtožencev je bil ogromen, vpliv v ruski inteligenčni družabnosti skoraj brezmejen. Vsi obtoženci so bili na svetovnem znanstvenem glasu. Njih politično življenje je bilo pred oktobrskim prevratom različno, tudi pripadali ao različnim razredom. Večinoma so bili vsi apolitični znastveniki, zlasti prof. Ramzin, ki se je samo v davni preteklosti, v dijaških letih, poskusil v marksizmu v dijaških krožkih, pa takoj po končanih študijah potrgal vse vezi s politiko in odtlej živel le za svojo stroko do prva revolucije, ko se je priključil menjševikom in v njihovih vrstah vztrajal do skrajnosti, dokler jih ni zalil oktobrski val. Politično jasnejši je prof. Carnovskl, ki ni imel nikdar stikov s socijalizmom in se je po svojem nazoru komaj mogel pridružiti kadetom*). Njegovo politično oporišče Je bilo vedno na akraj-ni desnici, Nasprotje Carnovskega je Laričev — človek I smislom za praktično analizo momenta in za spretno izmenjavo položaja v slučaju po trebe. 2e star sovjetski uslužbenec, obenem sotrudnik denlkincev. Človek, ki se je v onih težkih in divjih časih vedno znašel, človek, ki na politike gleda zviška. 67-letni. Fedotov je bil kadet, pa le bolj po imenu. Za politiko se ni brigal. Šitnin, kmečki sin (kar je za ruskega inteligenta posebnost), je v mladosti preživljal romantiko politično-pubertetne dobe v revolucijonarni smeri. Po dozorelosti Je ostal sam inžener. Očkin je sprejel rdeči oktober In zvesto služil sovjetom, dokler... dokler niso v 1. 1927 v vrhovih ruske inteligence izginili zadnji sledovi od udarcev rdečega terorja vojnih let, dokler se ni oni čas začela zbujati ruska savest, zbirati se plahe želje stisnjenih ruskih src in dokler niso misli v nepolitičnih glavah previdno tipaje v nevarnem mraku prišle iz raznih izhodišč v prve stike in se niso v dveh slabih letih zbrale, formulirale, pognale korenine v rastoči silni volji in — se začele razkrajati. Taka je bila pot šesterih, ki so zavzemali važne položaje, z ozirom na ustroj sovjetskega organizma tako silno važne, da so spoznali, da položaj pravzaprav obvladajo. Začetek aktivnega delovanja inženirska zarote pade v rojstno leto petiletke. To ni slučajno, ampak premi odpor proti brezumno-' drzno rlskiranemu ostremu preokretu državnega krmila. Odtlej sta delovali dve sili paralelno v skrajni napetosti in v enakomerno pospešenem ritmu, javno normirana volja petiletke ln tajno delujoča talna voda zarote. Kriza v dinamiki obeh sil 1. 1930 je pokazala vrednost ene in druge, njeno notranjo moč in slabost. Obtožba je težka in razgrinja slabe strani v energetični, premogovni, rudarski, tekstilni in hranilni panogi sovjetskega gospodarstva v *) Naprednim meščanom, točno konstltucijo-nelnim demokratom. taki meri, kakor si Evropa ni mogla niti predstavljati. Obtoženci so obtožbo soglasno potrdili, pojasnili in jo veliko lepše in preciznejše izdelali, kakor sam državni pravdnik Krilenko. Stranke so bile edine v vseh točkah. To Je za Evropo naravnost misterij in ravno zaradi tega je proces zanimiv. Kako Je to mogoče? O elementarnem procesu ruskega razvoja, o kozmičnem kaosu Rusije in o tam delujočih silah Evropa ni preveč poučena in se zdi, da o tem noče mnogo vedeti. Ji je II to bilo v korist ali ne, o tem bo povedal besedo šele zgodovinar. Danes je gotovo le to, da so tatarske vesti o Rusiji inspirirane le od pohlepa po dobičku in zato so tudi po vrednosti temu dobičku enake. 1 »sijajna« i »obupna« poročila iz Rusije se pojavljajo vedno le v ozkih interesih kapitalističnih koncernov, nerealnih udruženj ali pa romantično-zmešanih ali pa a predsodki omejenih posameznikov. Rezultat Je vedno isti: razvoj dezavuira vsa poročila in — kar je najbolj važno — daje sovjetom v roka močno kulturno-politično orožje, pomagajoč jim maskirati razkroj in kljub gospodarskim neuspehom vsakokrat na razvalinah podjetja zbrati okrog sebe rusko družabnost. To se je v potencirani meri zgodilo tudi v moskovskem procesu. Sovjetski pravni red procesa v podobnih slučajih ne zahteva. G. P. U. bi saboterje lahko »likvidirala« brez procesa. Moment pa Je bil tak, da so sovjeti otvorili redno postopanje, Izrabili običajne med državami špijonažne stike in obtožence indirektno, izkoriščujoč njih ruski obup, privedli tako daleč, da so njih zagovore in priznanja lahko poslušale široke mase kot najboljše propagadne govore. Proces je bil in je za sovjete nova energetična centrala, nov vir njihove moči, na katerega so naleteli slučajno, pa ga spretno takoj postavili na polno obratovanje, kar je muslimanov v Beogradu. Takoj do nje je stano vanje g. Abdulaha (»božjega roba«) Hadžiča, beograjskega muslimanskega »župnika«. On sam mi je prišel odpreti in me odvedel v prijazno sprejemno sobo, kateri so le udobne blazine in rezljani hercegovski stolčki dajali nekoliko orijentalski značaj. O. imam je po zunanjosti in duhu čist Evro-pec. Nič na njem ne izdaja njegov poklic, sličen Je, vsaj na prvi pogled, vsakemu drugemu intelektualcu, ki ga dnevno srečavamo. Po neizbežni skodelici črne kave se Je med nama hitro razpredel neprisiljen pogovor. Kot pravnika so me najbolj zanimali mohamedanski zakonski predpisi. Postavil sem nekaj vprašanj, na katere mi je moj gostitelj z največjo ljubeznivostjo obširno odgovarjal, navajajoč tudi konkretne primere iz svoje prakse. Reguliranje zakonskih odnosov med muslimani je država prepustila njihovi verski zajed-nici in veljavo v tem oziru predpisi šerijata (mohamedanskega verskega zakonika). »Kako je z mnogoženstvom?« — V Koranu se na mnogih mestih priporoča enoženstvo, sicer pa je dovoljeno imeti največ štiri legitimne žene. Mnogoženstvo prihaja posebno v obzir, če je prva žena bolna ali neplodna, po vojnah, ko Je mnogo moških poginilo, javlja pa se tudi kot socijalna ustanova za preprečitev prostitucije. Imel sem pa radi tega že neprilike, ker stari srbski civilni zakonik kaznuje kazensko vsako dvoženstvo, ustava, ki priznava islam, govori le o neoviranem izvrševanju verskih pravic in dolžnosti, specijalnega zakona, ki bi to podrobno reguliral, pa ni. — »Kakšne so formalnosti pri sklepanju in ločitvi zakona?« — Obred je zelo preprost in najbolj podoben civilni poroki. Od žene je odvisno, če si v ugovoru izgovori posebne pogoje, kot n. pr. da se zakon loči, če mož pijančuje, se karta, jo zlo-s ta vi ja itd. Možev položaj je še veliko ugodnejši, dano mu je na prosto voljo, da se od žene kadarkoli loči. Mora pa Jo preje materijalno za-sigurati. — »Kako je z otroci?« — Moški otroci do sedmega, ženski do devetega leta ostanejo pri materi, potem pa pripadejo očetu, četudi je zakon ločen iz njegove krivde. Dokler so pri materi, mora zanje seve-veda tudi skrbeti. — »In mešani zakon?« — Vsakemu muslimanu Je dovoljeno, da se oženi s pripadnico druge monoteistične vere. Pogoj pa je, da so vsi otroci iz istega zakona muslimanske vere. 2ena pa ne uživa podobne pravice. Ona se ne more poročiti z drugovercem po mohamendanskem obredu. Za ločitev zakona Je sedaj kompetentno šerl-jatsko sodišče. »Kako pa je s samim vstopanjem v muslimansko zajednico?« — Tu je stvar še preprostejša. Vsak, ki veruje v eno, nevidno, povsod prisotno, vsemogo če bitje, t. j. Boga in ki hoče živeti po njegovih zapovedih, skratka vsak, ki se strinja z rekom: La ilaha ilalah muhamadun resululah (kar pomeni: Edini Bog je Alah in Mohamed je njegov poslanec) je že eo ipso musliman. Vse drugo so le formalnosti, ki so potrebne radi evidencije vernikov. — bilo z ozirom na rezultate drugega leta petiletke skrajno potrebno. Ta vir njihove nove moči in vpliva ni majhnega pomena. Proces je bil aranžiran zato, ker je sovjetska vlada držala v svojih zaporih 6 ljudi, ki niso našli nobenega izhoda več za svojo nacijonalno misel — po krivdi evropskih pomagačev. Njih silna volja je začela v njihovem brezmejnem idealizmu upadati, ko so od evropskih njim sokrvnih ali pa tujih agentov izvedeli, kakšna je cena za osvoboditev Rusije. Ta ni bila majhna. Šlo je za ogromne, zgodovinsko, strategično in gospodarsko važne terl-torijalne komplekse, za suženjske koncesije in za splošno politično podrejenost Rusije v novem položaju. Te zahteve so zakvasile šest strahotnih duševnih dram, ki so se vršile med zidovi ječe in dosegle peripetijo v javni, sred-njeveško-brutalnl, brezobzirni izpovedi pred narodom. Kupčevanja ■ kožo še neujetega medveda je dalo sovjetom v roke inteligenco, kar pomeni, da je brutalno vržena karta zapada enako brutalno bita in razjasnitev položaja od-godena na nedoločen čas. Nesmiselno bi bilo Slovanu zakrivati ai oči pred položajem in ja že akrajno potrebno splošno spoznanje, da odnošaj Slovana k ruskemu vprašanju, in 8e je Se tako nasproten sovjetom, saj drugačen ne more biti, Se ni zato identičen z odnošajem dobičkarskih koncernov velesil, ki a svojim cinizmom sovjetizem vzdržujejo in mu kljub gospodarski katqftrofi omo-gočujejo nemoteno kulturno gospodstvo, obenem pa, čeprav proti svoji volji, pripravljaj« za evropsko misel prav resno nevarnost. Cinizem zapada je bil odločilen za izid ruske državljanske vojne, cinizem zapada se ne mora med svojimi enodnevnimi interesi niti Iztrei-niti kljub trinajstletni Soli. Ni razloga, da bi presojali po teh interesih položaj v Rusiji, ker na teh interesih boljSe-viki igrajo dovolj virtuozno, da bi bilo takemu interesentu mogoče natipati boleče mesto sovjetov. »Koliko vernikov pa imate v Beogradu?« Okrog štiri tisoč. Toda, če bi vsakega, ki ja to želel, sprejel, bi jih bilo že deset tisoč. Ljudje pač prihajajo često iz sebične pobude, največ radi nove ženitve. — Razgovor je tekel tako dalje. Prijazni g. Hadžič se ni utrudil v nadaljnjem pojasnjevanju islamskih obredov in običajev. Vsak musliman se mora petkrat dnevno umivati, da bo pred vsako molitvijo telo čisto. Vsak mrtvec se opere in zavije v belo platno predno se položi v grob. Koledar šteje leta po luni (ne po soln-cu) od hedžre, t j. bega Mohameda iz Meke v Medino. Luna uravnava tudi muslimanske praznike, n. pr. obaiva bajrama. Pred enim od njiju, ramazanskim bajramom je tridesetdnevni strogi post, ko od vzhoda do zapada solnca ni dovoljeno povžiti niti košča jedi. Omenil sem tudi v pogooru, kako Je v Sloveniji, posebno pri preprostem ljudstvu o naših muslimanih razširjeno mišljenje, da so to »Turki«, a katerimi se ni mogoče dogovoriti. Moj gostitelj se je nasmehnil. »Nasprotno«, je dejal, »mi jugoslovanski muslimani smo čisti Slovani, bolj kot naši drugoverni bratje. Naša kri se ni nikdar mešala s krvjo naših azijskih zavojevalcev, ki so nam bili po rasi tuji. Zakone smo sklepali vedno izključno le medsebojno. Caa je potekal, pripravljal sem se, da odidem. Pred odhodom mi je g. imam na mojo željo Se pokazal notranjost džamije. Ta edini preostanek nekdanje veličine Islama je star že blizu 300 let. Ko so po bitki pri Slankamenu Avstrijci zavzeli Beograd za nekaj časa, so jo Izpremenill v cerkev. Toda ne na dolgo. Po njihovem odhodu se je na vrhu njenega minareta zasvetil spet polumesec in sveti še danes, ko zahaja solnce nad modernim, velemestnim Beogradom. Notranjost džamije je sila enostavna. Tla so pokrita s preprogami, nasproti vratom je namesto oltarja vdolbina, kjer stoji vodja molitve, na eni strani ob zidu je propovednica, po stenah so napisani ali bolje naslikani sveti izreki in imena Alaha, Mohameda ter prvih kalifov in nič več. Pri slovesu je g. Hadžič bil še tako prijazen, da me je povabil, naj prisostvujem skupni molitvi v džamiji. »Ne pozabite,« je rekel stiskajoč mi roko, »v petek točno opoldne«! Mirko Kisovec. Allons! Zdaj kar pojdimo spet se klerikalce in naprednjake najbolj skrajnih vrst, da pojde ljudstvo skoz ognjeni krst fraz, ki po strankah še diižijo malcel Najprej, sevž določimo igralce: Ta za moralo dvigne naj svoj prst, a oni pa povzdigne glas naj čvrst zoper reakcijo in križ in take jafcel Ce vsa ta sredstva ne bi nič izdala, pokličimo v pomoč Boga in vraga, da bosta se za prazen nič .zlasala — Tako vsaj naša domovina draga trdno bo v temeljih ideje etata, čeprav v njej ljudstvo od gladu omagal Dixl. Razširjajte Jugoslovana! Jz. muslimanskega sveta (Poset pri beograjskem imamu.) Nekaj minut od središča Beograda, v mirni Jevremovi ulici, prekinja sivo enoličnost stanovanjskih hiš Bajrakli džamija, edino svetišče Knjiga in pesem Črnogorcev V Zapisih, znani cetinjski reviji, Je VI. Vlahovič nedavno objavil članek, v katerem prinaša mnogo prav zanimivega gradiva o vlogi knjige ta pesmi med črnogorskim Ijudrtvora. Preprostemu črnogorskemu človeku, ki ae vse dna pedia samo z golo tkalo svoje domovine, da bi iztisnil iz nje vsaj malo življenja in rasti, J! do visokih umetniških in kulturnih vrednot, i jih morejo bili ne>posredno deležni narodi v ugodnejših zemljepisnih in civilizacijskih razmerah, celo dafleč, toda na svoj način živi Črnogorec nič manj živahno dubffvno življenje, ki mn sloni predvsem na bogastvu narodne pesmi ta n* tradicijah njepov« silne zgodovine. Kakor se je postopoma Sirilo med ljudstvom nanje branje In pisanja, toliko se je Sirilo med njtai vsakovrstnega zabavnega to poučnega čtiva. Knjige, ki Jih je črnogorski kmet po navedi prinesel s trga poleg revolverja in puSke, Je potem kdo, ki Je bil te umetnosti najbolj veSČ. ČMal pred celim krogom družine in soseske In so jih potem posojati od hiše do hiSe, od vasi do vasi, od rodu do rodu. Imeti knjigo pri hiSi, se Je že od nekdaj reklo, imeti lepo. dobro urejeno gospodarstvo, pri katerem ničesar ne manjka; do soseda, ki premore knjige, ima Črnogorec prav toliko spoštovanja, kakor do soseda, ka premore za življenje tako pripravna orodja, kakor so tehtnica, mlinček za kavo hi take reči. Tn kakor zaMeva dostojnost in vljudnost. da človek, ki ima tehtnico, ▼ potrebi posodi to stvar sosedu, ki je nima, tako se samo od sebe razume, d« posodi človek človeku tudi knft*?o. . ___ Največ se fitajo med Črnogorci narodne pesmi, takozvane junačke pesme. Odtod je prišla navada, da pravi Črnogorec vsaki knjigi, kakršnekoli vsebine je že, pesmarica. CJovek, ki čita te pesmi svojim rojakom na glas se navadno ne ravna po smiselnih poudarkih, s ka-lnrSnimi se običajno čila proza,, temveč se v svojem ritmičnem recitativn naslanja na guslarski način prednaSanja. Dopodke, ki jrh pesmi pojo, smatra preprost poslušalec iz ljudstva vedno za zgodovinske. Zato pa poslušalec vedno sodeluje tako intenzivno, kakor da je sredi resnice, vsak poraz, vsak padec kak&nega srbskega junaka zagrne z žalostjo njegov obraz, na vsako zmago, na vsajk junaSki Sin ta osveto pa vzplamti od navdušenja. Citatelja ne sme nikoli nihče prekiniti, razen če zaprosi kdo za kakšno nujno pojasnilo, brez katerega bi ne bilo mogoče razumeti vse stvari. Ko pa se pesem konča, se raevmamejo Sivabmi komentarji in pomenki. Preprosti Črnogorec je prepričan, da so prvi ljudje govorili v pesmih. Kdor zna lepo govoriti, o njem se reče: govori kakor i* pesmarice Pri vsem tem po se poslušalci vedno razhudijo, kadar pesem koga če® mero poveličuje — pesmi naj polo samo o junakih, pravijo, nevredni in majhni ljudje ne spadajo vanjo. Vsaka pesem mora biti resnična, sodi črnogorski kmet in ne more raanmctt. d« »e lahko na svetu tiskajo tudi pesmi, ki «1 jih ljudje i*ml-sllio kar tako. Od pesmaric Je v Črni gori najbolj razSirteno Ogledalo grpsko ta ta knli>a je v tolikih čiwte»v da uravlio o vseh pesmih, ki jdh hočejo pohvaliti, da so iz Ogle- Mariborslta gledališka afeva Posledica burke »Odgodena not«. — Razgovor ■ upravnikom dr. Brenčičem. — Pota v bodočnost. Pri prvi reprizi burke »Odgodena noč« v nedeljo, dne 18. t m. zvečer, Je mariborsko gledališče doživelo prvo demonstracijo od nastanka do danes. Skupina dijaStva in nekaj drugih mladih ljudi Je pričelo žvižga« ta protestirati proti neki »ceni. Iz tega dogodka p« se. Je tekom tedna razvila gledališka afera, ki je vznemirila sicer tako tiho in hladno mariborsko javnost ter »e razčlenila v neštete debate ln celo »poro ln prepire tudi v javnih lokalih. Vzbudili ®o Jo članki, objavljeni v torek tn »redo t »Slovencu«, ki so po mnenju nekaterih na mestu, po prepričanju drugih pa pretirani ter nepravilno in ob nepravem času napisani. Da »e •Uši tudi druga stran, smo m obrnili na uprav-Bika gledališča g. dr. Radovana Brenčiča a prošnjo za pojasnilo, kako je prišlo do vso zadeve ln kakšen je splošno položaj mariborskega gledališča. Izjava upravnika. Najprej naj odgovorim na stavek v »Slovenčevem« članku: »Ali je • oderskem ustvarjanju v našem gledaliSčn še megoše govoriti?« Kakor veste, smo otvoriU letošnjo sezono s Shakespearejevim »Snom kresne noči« v zelo lepi opremi; sledil je »Sveti plamen«, potem so prišli Andrejevega »Dnevi našega življenja«, Aehardovo »Življenje je lepo«, mladinsko dek> »Aladin« in naposled Wedekindov »Duh zemlje«. Vse to so dela, ki jih vprizarjajo tudi najboljša gledališča pri nas in povsod drugod. Za zabavo in spoznavanje srbske komedije smo dali vmes še Nušičevo »Gospo ministrico«, in to skoraj istočasno kakor v Ljubljani. Vse to pomeni tudi za naše gledališč« resen napor in stremljenje po oderskem ustvarjanju. Tako Je letošnja drama ostala nekako na lanski viSinl, vsled splošne mariborske gospodarske krize pa se je inkrso znatno znižal. Dočim smo v prejšnji sezoni tokasirali v drami do novega leta 92.260 Din, smo v sedanji v istem času Bamo 58.714 Din; torej 38.588 Dta manj. Omotaj uspeh lanske uprizoritve Doboviškove »Radikalne kure« pa nam je dal migljaj, kako bi se lahko izkopali iz teh neprilik. »Radikalna kura« nam je dvignila inkaso v decembru na 43.911 Din, dočim je znašal v novembru le 14.097. Tako in le iz tega vzroka smo pričeli študirati burko »Odgodena noč«, ki se je brez zgražanja igrala 2e v Zagrebu, Beogradu ln v Osijeku. Osiječani so celo gostovali t njo po vsej državi, izven Slovenije. Mimo tega se Je pred dvema letoma vprizarjala po vsej Nemčiji in Avstriji (Dunaju, Gradcu itd.). Sploh pa opažamo, da igrajo lažje stvari, ki polnijo blagajne, povsod in prav radi tega n. pr. nemški teatri sedaj bolje pro-aperirajo in morejo poleg tega gojiti tudi te- dala. Razen nar. pesmi so med ljudstvom najbolj priljubljene narodne pripovedke ln pravljice resnega im veselega značaja bi pa večni koledar. Ta uživa še posebej visoko veljavo, h njega se dajo razbrati vsa poglavitna modrovanja, prerokbe in razlage sanj, vanj bodi gledat kmet, kedaj bo vojna ta kedaj bo hudo leto in vse. Prav tako razširjen je Pelagičev Učenik naroda, ki vsebuje poljudna navodila, kako se zdravijo vse bolezni. Mimo vsega naštetega čtiva pa imajo v črnogorskem ljudsko-kultumean iivdjesnju veliko besedo tudi rodovniki, ki jib hranijo posamezne rodovine in v katerih so natančno popisani počet ki njihovih rodov in vse zasluge njihovih prednikov. Kralj Nikita je nekaterim rodbinam te rodovnike svoj čas zasegel, ker so oznanjadi tradicije, ki bi mogle zasenčiti slavo njegovega porekla. Nekaj podobnega so stare sibilske knjige, ki govore o usodi vsakega človeka ta vsakega naroda ta iz katerih si je preprosto ljudstvo kaj rado dajalo prerokovati, ki pa jih zdaj uporabljajo samo še turški hodie V podobnih časteh so stare cerkvene knjige, ki jim vsem brez razlike pravijo »vangelije«. Knjiga pa na sploh nima vse veljave že kar sama od sebe. temveč je mnogo odvisno tudi od tega, v čigavršniih rokah da je. Knjige, svete podobe in take reči dobijo svojo največjo moč šele tedaj, kadar pridejo pravemu, izvoljenemu človeku v roke. In v tej preprosti veri, ki bi se morda komu zdela že prazna vraža, tiči jedro visokega filozofskega poznanja: da je vsaka knjiga pravzaprav zaprta knjiga in da zaživi ta izpregovori šele tedaj, kadar jo odpre človek, ki je pozvan. V splošnem vlada med Črnogorci prepričanje, da je knjiga toliko boljša, čim starejša je, in tako n. pr. moderna, priročna izdaja Sv. pisma ni dosegla med njimi mnogo uspeha. dočim so jim stare biblije, težke včasih do 40 kg, kakršne hranijo stari samostani, nezaslišane svetinje. Najbolj zanimivo pa je, da je Gorski vljenac Petra Petroviča Njegoša, to klasično delo umetnega srbsko-brvatsikega slovstva, v C mi gon prava pravcata ljudska knjiga ta da boste težko naleteli kočo, v kateri ne bi bilo najti te knjige. Malo verjetno je, da bi bilo še kje na »vetu kakžrno nacionalno slovstvo, v katerem bi bilo njega najlepše, največje delo tako popularno, kakor je ta Njegoševa knjiga med Črnogorci. S precejšnjim uspehom tekmuje ž njim samo Se Balkanska carica ta Pesmi 1 vila, ki ju je spisal kralj Nlkita. — Časnike Sitajo samo bolj&i ljudje; za primitivno usmerjeno ljudsko psiho pa je karakteristično, da nihče ne verjame dnevnemu tisku ta da si ta velesila male Cme gore kar ne more osvojiti. Iz vsega tega je videti, da je tudi ljudstvo na skromnejši stopinji civilizacije zajeto v živahni vrvež kulturne tvornosti ta kulturnega kon-zuma. Način in sredstva, s katerimi se črnogorsko ljudstvo n* nkmtnh *vo]e domovine bori za solncem kulture fn duh«, so mnogo skromnejši od vsega, s čimer ravnajo veliki narodi svoje usode. Ogenj, vera ta volj« pa, s katerima se črnogorski človek bori navzgor, so vredni največjega spoštovanja in ljubezni žji repertoar. Isto delajo vsa naša Jugoslovanska gledališča, ker je obisk radi splošne krize povsod padeL Mimo tega smo letos dobili v Mariboru še dva zvočna filma, lci tudi odvajata ljudi od gledališča. Kljub vsemu temu pa letošnji splošni obisk fledališča ni padel, ker Je opereta bolj gibčna, ako je letošnji inkaso glasbenih predstav dosegel do novega leta svota 129.202 Din, naprtim lanskim 65.559 Din v Istem času. Dohodki so torej ostali približno isti, svišsli pa so se izdatki. Druga je trditev, »da se mariborska inteligenca vedno bolj odtujuje od gledališča«. Na to moram odločno izjaviti, da ni točno, kajti obisk dramskih predstav je prav s te strani po-rasteL »Duh zemlje« je n. pr. vedno dobro '>bl-skan, prav tako tudi osporjena »Odgodena noč«, katera za abonente ni bila namenjena, Jo pa sedaj neksteri odločno zahtevajo. Potem >ak-sija nekaterih občinskih svetnikov«, »Slovenec« navaja gg. Petejana in Ošlaka. Ne vem, v koliko je ta res, da so ti gospodje proti vsaki mestni subvenciji gledališča, vem pa, da daje so-eijalistična občina Gradec za svoje gledališče na leto 4,000.000 Din in da Je socialist dr. Eisler Izposloval tudi še od osrednje vlade 1,000.000 Din. »Predlog e gostovanja Ljubljane« se mi zdi neutemeljen in neizvedljiv. Ko bi ljubljansko vodstvo spoznalo, da gostovanja v Mariboru ne uspevajo, bi tudi ono prihajalo le s lažjimi ln lahkimi deli. Naša publika bi lz radovednosti pač napolnila prvih par predstav, potem bi pa zanimanje kmalu paalo. Sploh pa je vprašanje, ali bi Ljubljana imela Interes na tem, da bi dvakrat na teden gostovala v Mariboru, pokrivala primanjkljaje ta pri tem še izgubljala dva dneva, ki bi jib sicer lahko porabila za vaje. »Repertorni načrt«. Kar smo letos v drami vprizorill, je bilo vse v repertoarnem načrtu, objavljeno pred pričetkom sezone. Edino »Od-godene noči« tam ni bilo, a navedli smo, da bomo igrali tudi nekaj ljudskih igeritd. Da obsega ta načrt več del, kakor jih bomo lahko igrali, je razumljivo, ker je le seznam, is katerega črpamo. Tako delajo tudi vsa druga gledališča. Kar se pa »vsesplošnega ogorčenja in nezadovoljnosti« tiče, morem izjaviti, da le tudi mnogo ogorčenja proti načinu napadanja gledališča, saj nikdar nismo imeli namena uvajati v gledališče lascivnosti. Vedno smo dajali prednost dobrim delom in tudi vse, kar bo letos še prišlo na vrsto, bo neoporečno. Tako pridejo še na oder Shawov »Ljubimec«, Neetro-jrev »Utopljenec« ta Rehaijevo »Učlovečenje«, sledila bo februarja ali marca proslava Finžgarjev« OOletnice, najbrže z »Verigo«, potem Grumov »Dogodek v mestu Gogi«, Cankarjev »Kralj na Betajnovi«, Kulundžičev »Škorpijon«, Sherifov »Konec poti« ta morda Se katera komedija. O operi seveda ne more biti več govora, ker je predraga ta ne nese; opereto pa da-iemo itak radi lnkasa. Nadovezujoč na rvoiečasao konstatacijo v »Jugoslovanu«, da ima Maribor v zvočnih filmih dvoje nemških gledališč, moram povedati, da je danes še veliko bolj važno kakor kdajkoli prej, da se ohrani naše stalno slovensko gledališče, ker bi se potem lahko nemoteno vršila še nemška gostovanja. Mimo tega sedanj čas, ko Je gledališče, ne po lastni krivdi vsled vsesplošne gospodarske krize v Mariboru, v zagati, ni primeren za rušenje, temmanj še, ker nihče nima namena poniževati gledališča. Pota v bodočnost. Is navedene izjave g. upravnika dr. Brenčiča je jasno razvidno sedanje stanje mariborskega gledališča in viden je tudi vzrok, zakaj se je vprizorila osporjena »Odgodena noč«, ki v ostalem kot take ne mislim zagovarjati. Res pa je, da so bile že ob ustanovitvi mariborskega slovenskega gledališča storjene razne napake, ki se nikdar niso popravile. Najprej linija hotenja in stremljenja) Namen vsakega gledališča mora biti, da ne napreduje le gmotno, temveč tudi umetniško, in to še v prvj vrsti, ker to je njegovo osnovno, temeljno poslanstvo Le samo tedaj, Če ima ta smoter in končni cilj jasno določen, zamore tudi vzgojiti dobre igralce, ustvariti soigro, svoj svojstveni umetniSki izraz in odraz ter naposled pritegniti občinstvo. Pri nas tega ni bilo, deloma zaradi tega, ker se je finančno živelo iz rok v usta, deloma zato, ker je bilo v umetniškem vodstvu preveč sprememb. Kar mariborskemu gledališču danes najprej manjka, je močna umetniška, zrela in svojih hotenj se zavedajoča osebnost režiserja z dovolj Stroko avtonomijo in z avtoriteto napram Članstvu. Ce bi Imelo gledališče tako osebnost, bi se izognilo marsikateri nevarnosti in najbrže tudi do sedanje afere ne bi bilo prišlo. Gospod dr. Brenčič je nesporno upravnik, ki* zna virtuozno speljati vse krize do gmotne rešitve, a že fizično nemogoče je, da bi mogel v enaki meri posvečati pažnjo tudi umetniSkim vprašanjem. Zato mislimo, da Je nujna potreba, da se končno — ako ne prej, vsaj s pričetkom prihodnje sezone — reši to dvoje vprašanj: režiserja ta ugotovitve Jasnega hotenja v bodočnost. Slovensko gledališče v Mariboru pa mora ostati I Kdorkoli bi ga zrušil, bi prevzel težko odgovornost pred zgodovino našega naoijonalnega, kulturnega in državnega razvoja v Mariboru in sploh v severni polovici Slovenije. R, R. Pismo Iz Prage Kulturna in livljenjska rod Prage — Koncerti Opera — Slovenski in jugoslovanski repertoar — Kinematografi — Remargue — Razstave Praga, v januarju. Ljudsko štetje ob koncu minulega leta je ja* •no pokazalo silno porast ta razmah mesta Prage in Cehi so nedvomna overjeni, da bo ob prihodnjem takem štetju Praga še milijonsko mesto In tudi sleherni nedomačin, ki hote ali mimogrede prestopi zlati »prag«, se temu prepričanju ne bo lahko protivil. Življenje je tako burno razgibano, da nudi še sliko velemestnega prometnega vrvenja. Na dragi strani pa se P ra- ga po svojih monumentalnostih, kakor so n. pr. Hradčani, more čislati vsaj tako kakor marsikatero svetovno mesto. Kajpak, da Praga nima mooakovskih pinakotek aU pariškega Louvra, pa vendar je očitno nje goreče stremljenje, da se ispopolni umetniško kolikor najbolj, kar priča dejstvo, da Uče v te svrho najboljših arhitektov (Plečnik) ta da vlaga ogromne množice brezobrestnega kapitala sa olepševanje mesta. Vadavski trg a muzejem aa pač lahko kosa p« svoji gradbi a pariško Avesnse de 1’Opera. Praga upravičeno velja za staro mesto. Povsem jasna pa je ta tendenca, da s« v najnovejicm času prenovi, a da pri tej modernizaciji ohrani svojo karakterisdčnost proilosd. Češko ljudstvo, šiveče v tej Pragi, nosi v sebi še več ali manj pečat severnega tipa človeka. Ni čutiti v njih sicer tiste solnčns vedrosti in lahkoživnosti, kakor je lastna ljudem pod jušnim nebom, vendar zato niso p« naravi v ničemer oikodovani. Resni so in trezni, preudarni ter vodno računajoči, torej so v njih zasidrane last nosti, ki jih nagibljejo k tietl njim tako svojski ekonomičnosti. Kakor je anano, se Čehi posebno nadarjeni za glanbo. In ako zdaj premotrimo njih kulturno življenje, osredotočeno v Pragi, potem to brez dvoma ni jalova označitev. Koncerti v Pragi *o na dnevnem redu in človek, ki mu j« mar glasben efa uši tka, ima tu priliko, slišati vsakorstne virtuoze, kakor v koncertnih dvoranah, tako prt večernih koncertih po kavarnah. češka filharmonija se udejstvuje prečesto in častno. Opera je menda sredilče ta larMče umetniškega uveljavljanja In njeno prizadevanje gre slasti sa tem, da nudi obiskovalcem čim najbolj izbran ta naštudiran program. Zdi se mi, da opera, kjer se izmenično predvaja)« operna in dramatika dela, sknia hoditi v anamenju kolikor mogoče moderne smeri. Bran-dov »Strojnik Hopkins«, ko J ega premijera s« je vršila ob asistenci alarmirane policije, je opera, ki nujno zahteva nele tehničnost gibčnega odra, temveč tudi itevilnost dovrlenga orkestra in pevsko kvalificiranega igralstva. Omenim le D<kaj več nadpovprečnih gledalilč (Mestskč divadlo). Najnovejic otvorjeno je Burianow. Ob tej priložnosti bi tudi nerad pozabil ljudskega gledališča »Urania«, ki ja pred kratkim uprizorilo pod protektoratom čcško-jugoslovanske lige Golarjevo veseloigro: Vdovo Rošlinko. Rekord pa menda doseže v Pragi kino. Teh jo ne vem koliko. Moram pa reči, da so nekatera opremljena tako sijajna in moderno, da jim ni najti kje para, kajti vklesana so takore-koč v podzemlje. (Tudi v tem se javlja ekonomski čut češki, ki je vašen v moderni tehniki, da vsak del obrne v kar največji prid). Tako so nastali is raznih kleti razkošni biografi, Iz umazanih prehodov in dvorišč svetli pasaži s krasni' mi izložbami. Ceilrf zvočni film se Je v poslednjem času razvil v toliki meri, da so na jesen grozila demonstracije nemikemu filmu. Zdaj Sanje največ uspeha na »Revizorja« vzgledovana 100% zvočna filmska komedija VI. Buriana: »Cak, polni maršalek«. Veliko zanimanje in pri* vlačnost vzbuja v »Alfi« predvajani zvočni film. Remarquov: »Na zapadu nič novega«. Po mojem mnenju vpliva na človeka nadvse pacifistično. Za biorafe Pražani ne štedijo ne s časom ne s denarjem. V poslednjem času je Praga otvorila tudi svoj umetniški paviljon na Slovanskem ostrovu »Ma* nes«, kjer se je meseca decembra vršila velika razstava: «Sto let češkoslovaške umetnosti«. Razstava je bila poseta ta občudovanja vredna, ker je pokazala, kaj je čeika likovna umetnost tekom stoletnega delovanja hotela in kaj je dosegla. In priznati je treba, da je dosegla visoko stopnjo ne toliko kvantitativno, kolikor kvalitativno trajnih vrednot. Paviljon bo odslej na razpolago razstavljalcem in razstave so se že pričele. (»Vystava kuchafskeho umčni«). Pa tudi na drugih krajih mesta se je v privatnih umetniških salonih mogoče ogledati razstavljena dela (Klimantfiv umčl. Salon in dr.) in marsikako med njimi je zares neoporečeno. Kaže se, da prihaja na površje struja, ki je blizu umirjeni klasiki. Tako je pač, da nikoli mirujoč, vsakdo išče in hrepeni po miru... Praga postaja amirom bolj in bolj procvita-joče se kulturno mesto, odkoder bo morda kdaj izšla občestvena slovanska kultura. Fr. b—o. »Marginafije« (List iz Beograda.) Včasih je bUa navada, da so starejši in že docela priznani knjiievniki in kritiki ob koncu svojega literarnega pohoda, potem ko so ie vsa pomembnejša dela posebej izdali, zbrali še eno ali več knjig drobiža, ki naj bi služil bolj za izpopolnitev in polnozvočnost njihove v vseh bitnih potezah že uravnovešene literarne fiziognomije, ko pa da bi jih pokazal v novi luči, ali jih šele seznanjal s široko publiko. V srbohrvaški književnosti zadnjih sezon pa opažam pojav, da nekateri najmlajši napišejo deset — petnajst drobcenih ta prepogosto čisto suhih informativnih prikazov posameznih del ali pisateljev, ki jih najpreje objavijo v eni ali drugi reviji, čez leto — dve pa jih zbero v drobno brošurico, ki je navadno tudi njihova prva v zasebni knjigi iz-išla stvar. Nisem v principu proti nastopanju mlajših v književnosti, v prvi vrsti v kritiki. Vendar oni, ki s tako brzino sestavljajo zbornike in antologije svoje kritične proze, ne delajo prav in se mi v veliki večini slučajev zde precej ari-vistično razpoloženi. Mlad človek svojega dela ne sme nikoli p« nepotrebnem obešati na veliki zvon. Skromnost je tudi n| tem polju najpriporočljivejša. Eden med agoraj omenjenimi je tudi g. Mio-drag Stajič, ki je pred dobrimi štirinajstimi dnevi izdal nekaj čea sedemdeset strani obsegajočo brošuro s naslovom »Marginalije«. Obsega naslednje sestavke: Mesečina v delih Bore Stankoviča, Veljko Miličevič in njegov čas. Padec Bogdana Popoviča, Književna kritika in Veltbor GUsorii* Novosti V književnosti, Likvidacija nadrealizma, Naše pesimistično pesništvo, Uroš Predič, Pjer Križanič, Nevarnosti in aablode kritikov itd. — G. Stajič Je pretežno ostro polemičen, dasi mu okusa v celoti ne morem odrekati. Nepotreben uvod je napisal stari Marko Car, U je z nekaterimi mladimi bil ostre boje v zadnjih letih. G. Sujič ni napravil ne dobro ne prav, ko je njega vzel sa varuštvo. G. Miodrag Stajič ima že v tisku drugo knjigo »Marginalij« ta daljšo studijo s naslovom »Bori. sav Stankovič, iovek 1 njegovo delo«. F. P. Kulturne testi Glasbena edicija Glasben« Matice v Mariboru. V smislu društvenih pravil J« Glasbena Matica v Mariboru razširila svoje delovanj« na glasbenem polju in se i« odločila za izdajo muzikali]. O božiču se J« pri Mariborski tiskarni dotisnila prva njena «diclja ta sicer zbirka samospevov skladatelja in dirigenta pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru prof. Vasilija Mirka. Zbirka je izšla pod naslovom: D«set pesmi za «■ glas in klavir s slovenskim in srbskohrvat-skim besedilom (poslednjo v prevodu prof. Josipa Ribariča). Dobiva se v vseh knjigarnah in prodajalnah muzikalij ta ceno Din 40*—. Opozarjamo na to zbirko vso naš« pevce in ljubitelj« glasbe, ki naj tako tudi podprejo kulturno delo mariborske Glasbene Matice. Podrobnosti sledijo v doglednem Sasu izpod peresa naSega glasbenega referenta. Literatara in življenje. V božični številki beograjskega »Vremena« je V. Živojinovič objavil zanimiv članek »Prerez naše pripovedne proze«, v katerem se dotakne raznib aktualnih vprašanj. »Dočim se Je nivfl naše književnosti v formalnem pogledu nasproti preišnjim časom zelo dvignil,« piše Zivojinovič, »je v pogledu vsebine videti mnogo manj napredka. To je že re«, da J« stik literature s stvarnim življenjem dandanes mnogo tesnejši, kakor je bil prej, toda umetniške ambicije literature niso vselej adekvatno poglobljene. Vsa prizadevanja označuje neka fragmentarnost, ki ne da čutiti nobenega jasnega končnega smotra, vse skupaj se zdi bolj konstatiranje nekih dejstev kakor pa njih raiiskavanj« in Iskanje v eno smer, ki ni mogla biti podlaga vsemu. Pogostoma se primeri, da pisatelj beleži kak prizor ali kakšen dogodek očitno samo zato, ker se je v resnici pripetil, ue pa zaradi tega, ker bi bil karakterističen za kaj in občega pomena. — Tisto torej, kar najvidneje karakterizira sodobno književnost, Je pomanjkanje izkateljske drznosti, pomanjaknje nekega določenega ideala, pomanjkanj« jasne umetniške smeri. Da pa Človek pride do večjih rezultatov, mora nekam hoteti, mora si biti v svesti poti, po kateri se pride tja, mora iskati. Veliki talenti bodo vse to znali sami rešiti. Toda če ie govorim • povpreč nem prerezu književnosti, potem zame ni dvoma, da bi s« njen nivA lahko zvišal že samo -tem, č« bi njeni napori šli za iskanjem rešitve, namesto da se pogubljajo ob slučajnih, nepomembnih dejstvih.« — Beležimo te misli srbskega avtorja v prepričanju, da bi bilo nujno tudi pri nas, čimprej načeti ta vprašanja, saj gotovo v veliki meri zavisi prav od ten dejstev, da ima književnost pri nas tako malo besede v resničnem življenju. „5Bvexa proste pefi €€ V nekaterih naših ženskih društvih se sadiije čase mnogo razpravlja o ženski organizaciji, ki se je osnovala v Angliji pod imenom »Zveza proste poti«. Program zvezat je odločna odklonitev vsake zaščite delovne žene, ki naj samo odloča, kaj in koliko zmore in ki naj bo le toliko zaščitena, kolikor njen moški kolega. Z zaščito žene, da se posebno v privatnih obratih delajo ženi samo ovire; vsak privatni delodajalec bo raje opregel moškega, do katerega mu ni treba imeti nobenih ozirov, nego žene, katere n. pr. ne sftie zaposliti po noči, ji ne more dati vsakega dela, ji mora dati dopust v času nosečnosti in poroda itd. — Angleška »Zveza proste poti« bo imela prihodnje poletje svoj kongres v Stockholmu, kjer se bodo v tem smislu formirale konvencije, ki se bodo potem predložile Mednarodnemu uradu dela. Organizacija se obrača direktno na vsa društva, da ji javijo svoje stališče. Naravno je, da se sedaj v društvih živahno razpravlja o tem vprašanju. Prav posebno se za to vprašanje zanima naše agilno »Društvo učiteljic« in vse kaže, da se bo, kakor večina naših organizacij, izreklo proti intencijam omenjeno zveze. Saj zaščita žene je pravzaprav zaščita matere, zaščita otroka in taka zaščita je nedvomno v interesu države in družbe. Zalibog samo, da se zaščita matere — posebno pri učiteljicah — neredkokrat vrši na škodo neporočene učiteljice. Tako ima poročena učiteljica dvojno zaščito: svojega moža in zakon, medtem ko je neporočena učiteljica prepuščena sama sebi in svoji usodi. Vse nadomestno delo pade navadno v breme neporočeni učiteljici. Resnici na ljubo je treba priznati, da je med poroče- nimi učiteljicami mnogo vzornih žen, ki si znajo svoje delo urediti tako, da ne trpi niti dola niti doan, in še jim preostane časa za delo med narodom. Toda ne bi moglf trditi, da je to smatrati kot pravilo. Marsikatera ne ve, kaj je tovariški čut in ne pozna obzirnosti. Brez ozira na svoje starejše in potrebnejše koleginje bo marsikatera uporabila ves vpliv svojega dobro situiranega moža, da se dokoplje do mesta, ki bi po vsej pravici moralo pripasti drugi starejši, zmožnejši in potrebnejši. Zdelo se ji bo še dobro, če se lahko pobaha, da vso njeno plačo lahko zapravita z možem, ali da služi sam^' za to, da poplača izdatke zi vilo, ki sta si jo sezidala, medtem ko je toliko drugih, katerim bi tisto mesto ne bilo vprašanje eksistence in morda ne le njihove, ampak njihovih otrok, njihovih bratov ali staršev. Društvo učiteljic se bo vedno borilo za pravice svojih članic in vidi pravico le v teni, da se pri oddaji službenih mest ozira v prvi vrsti na število službenih let in na kvalifikacijo, ki se pa ne sme nanašati samo na šolsko delo, temveč mora priti v poštev tudi sposobnost za javno delo sploh. V kolikor pa pridejo v poštev družinske razmere, naj se ne jemlje ozir le na zakonce, marveč naj bodo merodajne tudi razmere neporočenih učiteljic, ki morajo živeti s starši ali brati v skupnem gospodinjstvu, da jim omogočijo eksistenco. Glede »Zveze proste poti« naj še omenimo, da se za njena načela najbolj potegujejo feministične organizacije, kjer so združene večinoma žene iz takih krogov, ki navadno ne potrebujejo zaščite, medtem ko se je ženstvo iz delavskih vrst v Angliji izreklo za zaščito žene. Učiteljice. Radione aparati delujejo tako, da presenetijo največjega strokovnjaka. — Vse postaje sprejemajo z lahkoto, čisto ln močno. — Priključek na električni tok. Izborni dvoelektronski aparat za sprejem za 30 posta) na zvočnik . . Din 2160*— Senzacijonelni troelektron-skl aparat z visoko frekvenco za sprejem nad 60 postaj . na zvočnik . . Din 4460’— RADIO LJUBLJANA asi Ljubljana Miklošičeva cesta 5 Maribor Aleksandrova cesta 44 pravice ženskih nameščeni Sarajevska organizacija »Ženski Pokret« je imela v začetku t. m. svoje zborovanje, na katerem se je razpravljalo o zapostavljanju ženskih nameščenk. Podani so bili nekateri slučaji ter se je poslala spomenica Organizaciji občinskih nameščencev v Ljubljani ter Zvezi mest v Zagrebu. Spomenica se glasi: Dne 11. decembra 1930. je odbor Mestne hranilnice sarajevske sprejel in odobril službeno pragmatiko in statut penzijakega fonda za nameščence Mestne hranilnice in njenih podjetij. Čeravno se ta pragmatika v čl. 3. glasi: »Ta pragmatika ve\ja enako za vse (moške in ženske) uradnike, poduradnike itd.« ter zahteva enako kvalifikacijo za začaano ali definitivno nameščenje in napredovanje, b 61. 127. ie storjena ženam nepojasnjena krivica. 01. 127. se glasi: »Nameščenka izgubi službo, ako se omoži. Ako Je definitivna, ima pravico do odpravnine in to po 6 do 10. letih službe v znesku njenih devetmesečnih prejemkov, po 10 ali več letnem službovanju pa v znesku njene celoletne plače z remuneracijo in ako po členu 123. prestane službeni položaj nameščen-ca a) a smrtjo; b) s prostovoljnim odstopom; C) z odpovedjo od strani zavoda; d) po moči zakona, e) z upokojenjem. Poroke se pa ne more prišteti k nobeni od teh točk. Poleg tega prispeva po 61. 4. pravilnika pen-zijskega fonda vsak uradnik s 3% osnovne In položajne plače ter stanarine in skupni enomesečni povišek za penzijo. Taka rešitev ue le moralno in materijelno oškoduje ženo s tem, da jo ponižuje in dovaja v ekonomsko odvisnost, katera ženo ovira v njenem svobodnem razvoju, temveč ji Jemlje možnost, da pravočasno stopi v zakon in jo poleg tega tudi ogroža na njeno eksistenco. Razen tega se dela s tem ženi kruta krivica, ker se Ji brez njenega privoljenja pri ukinjenju odnošajev z mestno hranilnico za njeno delo in vloženi denar ne da niti dožlvljenska pen-zija niti se ji ne vrne vplačani denar, marveč ne. znatna odškodnina, kakor da se je z vstopom v zakon diskvalificirala za delo ali storila nekaj abnormalnega ali antisooijalnega. Ako je ženi že dovoljeno, da doseže vsake vrste izobrazbo, ako so ji v ostalem svetu od- prti vsi, pri nas pa precejšnje število poklicev, je tudi njen odpust iz službe potreben važen razlog, kakor dokazana nesposobnost brezvestno izvrševanje službe, t. j. ako se ne drži predpisanih pravil. Za take slučaje so predvidene disciplinske preiskave in razsodbe. Kako bo žena uredila svoje družinske prilike za sedaj, dokler mora iz socijalnih in ekonomskih razlogov poleg domačih poslov tudi služiti Izven hiše id dokler se ne vstavijo splošni zakoni za zaščito zakona in družine — to je privatna stvar žene in njenega zakonskega moža. Zaključki podobni onim sarajevske mestne hranilnice ne bi zaščitili zakon, nasprotno, pahnili bi v kulturnem pogledu ženo in ž njo družino in potomstvo za decenije nazaj, kar je povsem protivno intencijam današnje vlade. Zenski pokret v Sarajevu je naprosil omenjeni organizaciji v Ljubljani in Zagrebu, da se najenergičneje zavzameta ua pristojnih mestih, da bi se preprečila ženam krivica. Preporod kNafske žene Dne 1, januarja t. 1. je stopil v veljavo v vsej Kitajski novi meščanski zakonik, ki med drugim ruši vse dosedanje tradicije in običaje v družini, kateri so večkrat imeli moč zakona. Odslej bo imela kitajska žena iste pravice kakor inož. Doslej je bila žena na Kitajskem sma-trana kot predmet, ki se ga je mogel človek poljubno rešiti. Očeta, ki je imel same hčere, je vsakdo obžaloval. Ko se je Kitajka omožila, ni dobila nobenih pravic, edino če js rodila moško deco je bila kolikortoliko uvaževana. Položaj žene je bil na Kitajskem skrajno krivičen; ustanavljati so se začeli zato po vseh primorskih mestih ženski odbori, ki so začeli ostro borbo za priznanje ženskih pravic aoraz merno z moškimi. Borba Je končno privedla du uspeha. Po novem zakonu ima žena aktivno in pasivno volilno pravico; lahko sodeluje v strankarskih in državnih poslih In v družini bo imela iste pravice kakor bratje. Omožila se bo lahko po lastni volji, » komur bo hotela, ne kakor doslej, ko je navadno videla svojega bodočega moža prvič na dan poroke. Tudi pri ločitvi zakona bosta imela mož in žena enake pravice. To bo najbrž v začetku povzročilo mnogo zaprek, toda to se bo sčasoma gotovo omejilo in predvsem se bo zmanjkalo število odpuščenih žen od »trmi vsemogo- čnih zakonskih mož, ki so doslej zamenja li svoje stare žene, ki so jim jih vsilili starši, za mlade. Kako so grške žene proslavile 100-letnico grSke samostojnosti 0 priliki 100-letnice grške samostojnosti so se vršile po vsej Grški velikanske slavnosti. Po devetih letih junaških bojev je bila Grška 1. 1830. proglašena za neodvisno državo. Grki so se odločili, da hočejo izkazati vso čast svojim pradedom, borcem za svobodo domovine ter dostojno proslaviti 100-letnico tega važnega dogodka. Pri vseh slavnostih so bile udeležene tudi žene z moškimi vred, vendar so sklenile, da hočejo tudi satne prirediti svojo posebno slavnost. Atenske žene so se zbrale v narodnih nošah v veliki dvorani »Parnas«. S posebnim predavanjem so hotele izkazati čast tistim ženam, ki so sodelovale v borbi za svobodo in tistim, ki so pripomogle k temu, da sta se kljub turškemu jarmu ohranila grški jezik in grška kultura. O tem predmetu je predavala Zol Frangon. Za tem je ga. Maria Ama-risto poročala o delu današnje grške žene, o njeni aktivnosti in o njenem stremljenju za napredkom. Velika tragedkinja Marika Coto-puli in pesnikinja Myrtiotisa sta zaključili slavnost z recitacijo nekaterih stihov. Hazno Angleška obzirnost Pri zadnjem ljudskem štetju so uvedli v Angliji novost: samostoječe dame, kakor tudi one, ki stanujejo v penzijonih ali tujskih domovih, so dobile pravico, da smejo pustiti v listih neodgovorjeno vprašanje o rojstnem letu ter lahko pošljejo podatke o svoji starosti naravnost na statistični urad v posebni kuverti. Policistke v Zedinjenih državah Na neki konferenci Amerikanske mednarodne zveze policijskih uradnic v Bostonu je mis Ana Mangan podala poročilo, kakšne lastnosti mora imeti dobra policistka. — Policijska uradnica pride v svojem poklicu v dotiko z ne-številnimi nesrečneži, kateri potrebujejo pomoči. Da more torej dobro vršiti svojo nalogo, mora biti predvsem popolnoma zdrava, prosvetljenega duha, dobro vzgojena, dostopna ter mora imeti precej psihološkega instinkta; mora imeti sočutje, ne sme pa biti impulzivna, mora bili pripravljena pomagati, ne sme pa biti vsiljiva. Njeno delo mora biti vspodbujajoče, ne pa tlačujoče. Da so tudi v Zedinjenih državah policistke šele pionirke svojega poklica, je bilo razvidno iz vsega referata. Govornica je pozivala koleginje, naj skušajo v javnosti zbujati zanimanje in naj organizirajo propagando za misijo, ki jo ima žena v policijskem poklicu, ker ie doslej Ženska policija le mestna naprava, podeželske občine še nimajo policistk. Večerna obleka v eni uri Tz Pariza poročajo, da se je voditeljici instituta za sodobno estetiko, m. me B o r n e t, posrečila senzacijonelna iznajdba, vsled katere je možno izgotoviti prvovrstno večerno toaleto po meri v eni sami uri. Kitajski krojači za papirnate obleke V Pekingu imajo zvezo izdelovalcev papirnatih oblek, ki je ravnokar slavila svojo 225-1 e t-nico! Glasom analov je ta zveza najstarejša strokovna organizacija na Kitajskem. Njeni člani izdelujejo obleke iz zelo močnega papirja, ki je baje skoro neuničljiv. Poleg tega izdelujejo tudi cvetice in razno lepotičje iz papirja. &o&jpcd.infslv>o Pravilno postopanje s štedilnikom in s pečmi Mnogo je odvisno od gospodinje same, ali uporabi pri enakem mrazu več ali manj kuriva, ker povsod je važna ekonomična, štedljiva razdelitev in pravilno postopanje, da Be enake količine kuriva čitnbolje izkoristi. V prvi vrsti je važno, da obrnemo vso pažrijo sami konstrukciji štedilnika ali peči. Po njihovi velikosti je treba določiti velikost rešetke v peči. Za kuhinjski štedilnik normalne velikosti je potrebna rešetka v velikosti opeke; ne sme biti niti manjša, niti večja. Rešetka je največje važnosti za pravilno in vsestransko izkoriščanje ognja. Evo nekoliko pravil,’ po katerih se mora rav-nati vsaka varčna gospodinja: 1. Predno zakurimo, moramo štedilnik ali peč prav dobro očistiti. 2. Ko zakurimo, moramo to storiti s čim manjšo uporabo papirja; kurjenje 8 papirjem povroča mnogo saj ter se dimnik in cevi kmalu zamaše. Za podkuriti so najbolje drobne trske, ki smo jih prej dobro posušili na toplem prostoru. Ko se je ogenj malo razplamtel, je dobro položiti nanj par koščkov oglja; to je praktično, da se vzdrži žerjavica. Sele potem položimo na ogenj debela bukova ali hrastova polena, kadar so se ta dobro razgorela, položimo na ogenj par kosov premoga. Ko se je še premog razgorel, damo lahko na ogenj koks, briket itd., toda le po malem. 3. Ako hočemo, da bo ogenj bolj živ, ne smemo brskati po njem z burkljami, marveč samo podrezati spodaj skozi rešetko. 4. Štedilnika ne smemo nikdar napolniti s kurivom. Raje stavimo večkrat po malem na ogenj, pri čemur moramo paziti, da vratca ne ostanejo dolgo odprta. Če bo gospodinja tako postopala, bo mnogo prihranila. 5. Novo gorivo ne stavimo nikdar na samo žerjavico, ker je to neekonomično. Žerjavico je treba odmakniti proti cevi za dim, na spraznje- no rešetko pa postaviti novo kurivo. Tako bo ogenj delj časa gorel in bo dal Te« toplota. 6. Nikdar ne stavimo na ogenj predebela polena in prevelike kose premoga. 7. Rešetka ne sme biti nikdar prašna, temveč mora biti vedno pokrita. Če rešetka ni pokrita s pepelom ali žerjavico, prihaja v peč preveč zraka, kar pospešuje gorenje, toda ne veča toplote, temveč jo še manjša. Šah Turnir v Hastingsu • l,ur“xir,- 0 katerem smo delno že poročali, s« 76 Zmag° 1r' ,Euwe-ia- ki si je priboril L T?’? ,je PriPadlo Capablanci s ey, točkami Tretji Sele je bil Sultan-kan, ki je sicer po 6. kolu vodil s 5X točkami, toda v inl^tako h}1*1 ,ie d03egel 8amo P»1 ‘očke Podobno kot v Li6ge-u, zapravil vsak f.f na Prvo mesto. Sultan-kan je po kvaliteti 3Prren lgraleC’ kar doka,S vzdržljivosti re“dar *>“ »'« '™njka zaspde n, L^s ie -m?t0 ua lem «u uirju je zasedel na splošno začudenje Colle. V rezervnem turnirju je zmagat Flohr ? k točkanu (od 9 dosegljivih). Sledil umi ie Rell-stab v razdalji dveh točk z 6 in nato ,)fUčtaun''?An črni: Michel) 1. d2 d4 Sg8-f6 14 e3-e4 Dd8- b« 2. ci c4 e7—e6 15. Kgt-hl k7-bG 3. Sbl—c3 Lf8—b4 16. Lrl-gD Sr6- e? 5 Iir^V- 17. Ddl—d2 Lc8--b7 5. Lfl—d3 c7—c5 18. Dd2—f4 Sfb~d7 7 nB n7ei,Sl£7c6 19 e4“e5 'la8—c8 7. 0-0* d7-d5* 20. Df4—h4 Se7-e8 Q ^ 2L ,3~,4‘ S°6Xd4 10 MVHr Iv ,r 22- c3Xd4 DbGXd4 12 Q 24- U2Xf5 Sd7—f8 13.' f2-ra be-V 25‘ Lfc,5-f6 e,ni 86 vda- Opombe: 1 Beli pusti črnemu vzeti na c3, ker je črnemu skoro nemogoče izrabiti slabost dvojnega kmeta. 1 1 ,Be„M ,r.ožira v pravem trenutku. Ce bi i neki malia-,z Londona financiral niatch ned Jr. Aljehinom in Indijcem Sultan-kanom. Ljubljana, nedelja, 25. januarja: 9.00 Kmetijska ura. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 V ersko predavanje, g. Jagodic. 10.20 Dr. travnik. Gospodarski odnošaji med Jugoslavijo iu Grčijo. 11.00, Radio orkester. 12.00 Časovna napoved in ^ poročila. 15.00 Gdč. A. Lebarjeva: Jvmetske žene veselje in žalost. 15.00 Koncert pevskega zbora »Svobode« iz Koroške Bele. i7nn 6livo’ Pisatelj Milčinski. J . , Baludski: leake ribe, veseloigra (Šentjakobski gledališki oder). 20.00 Mirko Preme« poje »iagerje. 21.00 Radio orkester. ‘23.00 Napoved programa za naslednji dain. Ljubljana, ponedeljek, 26. januarja: 12.13 rimProgram). 12.45 Dnevne vesti, 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester: fonn r n,Dl,’' Allk>n Ik|J>c; Italijanščina. 19.00 line Debeljak: Poljščina. 19.30 Ing. G eri: 0 mamilih. 20.00 Prenos iz Prage. 22.00 Časovna napoved in |K)ix)čila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, torek, 27. januarja: 12.15 Plošče (slovenska in operetna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester. 18.30 Prof. Pengov: Vrtenje zemlje okoli osi. 19.00 Mladinska ura (Hribernik St : Potovnnje nekdaj in danes. Lovše Živko: Kako si uredim kemični laboratorij). 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 20.00 Flavta s klavirjem. 20.45 Radio orkester: Hawai-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, nedelja. 25. januarja: 11.30 Dopoldanski koncert 12.00 Opoldansko zvenenje. 12.05 Dopoldanski koncert (dalje). 12.30 Kuhinja. 17.00 Godalni kvartet. 20.30 Operetni večer. 21.50 Novice. 22 00 Operelni večeru (dalje). Zagreb, ponedeljek. 2G. januarja: 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošč«. 13.90 Novice. 17.00 Prenos zvočnega^ filma. 18.30 Novice. 20.00 Književna ura. 20.25 Uvod k prenosu. 20.rx) Praga (koncert). 20.30 Novice in vreme. 22.40 Po tujih no-stajah. 1 ,0.rpk' 27‘ l»n«arja: 12.20 Kuhinja. . SnpK in vreme. 12.35 Plošče. 13 30 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 NainoveiSe. 20.00 Stare tn nove Atene. 20.15 Poroč-i.1*. 20 SO Mozartov večer (175 letnica rojstva). 22.30 Novice, Rneg ta vreme. 22.4S Lahka (jlasba. Beograd, nedelja. 25. januarja: 8.00 Prenos iz Saberne cerkve. 10.30 Poljedolslvo. 11.00 Pio-We. 12.30 Radio orkester. 13.30 Novice. 10.00 Plošče. 17.00 Zdravstveno predavanje. 17.^0 Narodne na dudo. 18.00 Jugoslovanske pesmi; poje D. Ljubišič. 19.30 Reogradski kvartet. 20.30 Pre-os iz Sremskih Karlovcev: meSan koncert. 21.30 Novice. 21.50 Vokalni koncert 22.20 Plošče. 22.50 Glasba. Beosr&d. ponedeljek. 2fi. januarja: 11.20 Plošče. 12 45 Opoldanski koncert. 1R.30 Novice 15.30 Otroška ura. 16 00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Narodni kvarit). 18 00 TVrvnMan-ski koncert. 19.30 Francoščina. 20 00 Narodni nanevii. 20 90 Prncra. 22.00 Novico. 22.20 Večerni koncert Radio nrke«*ra. Beograd, torek. 27. jamiaria. 1000 Prenos svetosavske jvivvdave na univerzi. 12‘V) Radio orkester. 13.30 Novice. 17.00 OtroSki ri-or. 17.45 Harmonike. 19 30 Sv. Savi. 20.00 »,n>a<, drama. A. Santič. 20.to Oktet. 21.45 Novice. 22:05 Radiio orkester. 23.00 Ploščo. i Radivoj Reharj Črni tfeloh Smeje se poredna zima: »V bel sem plašč zemlj<5 odela, in ne dovolim, da v času mojem cvetka bi vzcvetela 1 Le poskusi naj, kdor more, motiti tišino smrti! Ooli gozdi so in logi, goli doli vsi in vrt...« Pa vzbudi se med lesovi cvetka nežna vsa in bela, ko da n&lašč hudo zimo razjeziti bi hotela. »Glej, jaz cvetem,« se oglasi, >da oznanim zemlji celi, da snegovi tvoji mrzli kmahi bodo spet skopneli. In tedaj vsi logi tihi, doli vsi in solnčne trate bodo vriskali veseli — «redi nove vesne zlate...« Pravljica o hudobcu, ki je ukradel solnce (Prevedel: K. M.) Ko so hudobci odpadli od Boga in zbežali na zemljo, tedaj so odnesli s seboj tudi solnce. Poglavar hudobcev ga natakne na kopje in ga prenaša na ramenu. Zemlja se pa potoži Bogu, da bo solnce na njej vse požgalo. Tedaj pošlje Bog angela, da po-iskusi vzeti vragu solnce. Angelj prileti na zemljo in se pridruži Eoglavarju hudobcev. Ta si takoj misli, za-aj se mu je angelj pridružil, zato pazi skrbno na solnce. Ko sta hodila tako skupaj po zemlji, prideta nekoč tudi k morju, ter se začneta kopati; vrag zasadi kopje s ■olncem v zemljo. Ko se malo okopljeta, pravi angelj: »Daj, da se potopiva, da vidimo, kdo se bo bolj globoko.« Vrag odgovori: »Dobro, potopiva se.« — Angelj se prvi potopi in prinese pest peska z dna morja. Sedaj se mora potopiti še vrag, to- da boji se, da mu angelj solnca ne odnese. V tem se pa nečesa domisli. Pljune na zemljo in iz pljunka nastane — sraka. Sraka naj mu varuje solnce ta čas, ko se on potopi, da prinese z morskega dna peska. Ko se vrag potopi, napravi angelj nad morjem križ, da nastane na njem led, devet komolcev debel, pograbi solnce in pobegne k Bogu. Sraka se začne dreti in ko jo zasliši vrag, se hitro vrne na površje. Pride do površja, toda joj: morje je zamrznjeno, ne more ven. Tedaj se spusti zopet na dno, vzame velik kamen ter i njim prebije led in pohiti za angelom. Angel beži, a vrag za njim. Prav ko stopi angel z eno nogo na nebo k Bogu, ga vrag dohiti ter mu z nohti odtrga od podplata kos mesa. Angel odhiti tako ranjen a solncem pred Boga in zajoče: »Kaj naj počnem sedaj tako pohabljen?« Bog pa mu reče: »Potolaži se, ne boj se; napravil bom, da bodo vsi ljudje imeli na podplatih malo vdolbino.« Bog tako tudi napravi. Pri vseh ljudeh postanejo na podplatih obeh nog male udolbine. Tako je ostalo do danes. Pesmi o kraljeviču Marku Prevaja Radivoj Rehar. Kraljevič Marko in Nina iz Kosturja (Dalje.) Odgovarja goluban mu zvesti: »Nič ne boj se, kraljevič mi Markol Hraber človek hraber sen zasanja. Sen je lažen, Bog le je resnica!« Ko dospeta v mestu carigrajsko, skliče sultan silno svojo vojsko in povede jo čez morje sinje — tja v arabsko pusto pokrajino, spotom jemlje vsa obmorska mesta, štirideset štiri silna mesta. Ko dospejo do Karaogžna, leta tri ga vsa oblega vojska, leta tri — zavzeti ga ne more . , , Seka Marko z mečem po Arabcih in vse glave pred vladarja nosi, da mu čistih zlatov zanje daje. Neprijetno silno to je Turkom, pa vladarju očrnijo Marka: »Car presvetli, Bajazit mogočni, lažno vse je Markovo junaštvo, ker on reže — le mrličem glave, da za zlate tebi jih prinaša.« To izve po dobri znancih Marko, pa potoži svetlemu vladarju: »Gospodar moj, car in moj poočim, krstna slava, Jurjev dan čestiti, pa dovoli, car moj in poočim, da slavim v samoti jo in miru, po zakonu in po običaju; z mano pusti, car moj, Alil-ago, da si skupaj žejo pogasiva!« Milo takrat se stori vladarju, pa dovoli kraljeviču Marku, da slavi na samem svojo slavo s pobratimom, dragim Alil-agom. Jezdi Marko na zeleno goro, daleč preč od sultanove vojske, tam razpne si šotor svoj prostorni, s pobratimom, dragim Alil-agom. Ko je jutro zora zardela, brž spozna arabska straža budna, da med Turki silnega ni Marka, pa zakliče svoji vojski hrabri: »Hitro zdaj na Turke navalimo, ker med njimi ni junaka Marka, na velikem, silnem konju Šarcu!« Takrat vstane vsa arabska vojska — tridesetkrat tisoč pade Turkov . , , Naglo sultan Marku pismo piše: »Brž pridi, moj posinko Marko! Tri armadne sem izgubil zbore.« Ali Marko carju odgovarja: »Kam hitreje, car moj in poočim! Nisem niti še napil se vina, kaj še slavo proslavil si svojo.« Ko zori se drugo jutro belo, ■pet oglasi straža se arabska: »Hitro zdaj na Turke navalimo, ker med njimi ni junaka Marka, na velikem, silnem konju Šarcu!« Zopet vstane vsa arabska vojska — šestdesetkrat tisoč pade Turkov ■ , , Zopet sultan Marku pismo piše: »Brže pridi, moj posinko Markol Sest armadnih sem izgubil zborov.« Ali Marko carju odgovarja: »Čakaj malo, car moj poočim! Nisem še se nagostil zadosti z znanci vsemi in pa s pobratimi.« Ko zori se tretje jutro belo, spet oglasi straža se arabska: »Hitro zdaj na Turke navalimo, še med njimi ni junaka Marka, na velikem, silnem konju Šarca!« In spet vstane vsa arabska vojska — ■tokrat tisoč v boju pade Turkov. »Brže pridi, moj posinko Marko, brže pridi, moj po Bogu sinkol Zrušili so šotor mi Arabci.« Pa zažene Marko se na Šarca, brž pojezdi k sultanovi vojski in ko nova zazari se zora, in spet vname bitka se krvava, in zakliče iz globine grla: »Umaknimo, bratje se Arabci, evo spet nam strašnega juaka, na velikem, silnem konju Šarcu!« (Se bo nadaljevalo.) Uganka Je vozilo brez koles, brez uprege tudi, pa zato voziti zna — samo v zimi hudi... * Rešitev prejšnje uganke: polžja hiša. Prejeli smo 27 pravilnik rešitev. Nagrado je žreb prisodil žreb Frančeku Šoštariču, učencu II. razreda ljudske šole v Veržeju pri Ljutomeru. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova c. 24, do srede 28. januarja opoldne. Butai Zimska Gore mrzel sneg pokriva, potok ledeni, solnce malokdaj pogleda, kaj na zemlji se godi. Dečki na saneh drči Jot hola, hola, hej; nič se mraza ne bojijo vriskajo naprej. V sobi tam pri gorki peči babica sedi novo pratiko prebira in pomladi si Seli. Ezop. — Fr. B.: Basen o lovcu fn tigru lisico vidi lovec v polju, njen kožuh mu je prav po volji, pa hoče živo jo prijeti, zato nastavi lepi teti. Na njivi Ji Izkoplje jamo, na jamo dene les in slamo, na sredo kos mesa zavije, za grmom sam se varno skrije, Lisica pride, voha — sumi, nevoljna vrne se po šumi. Pa pride tiger tja do vade, ne voha dolgo, kos popade, a — hipno v jamo se zvali... Iz grma lovec prihiti, ker misli: v jami je lisica, veselja mu žare se lica In v jamo skoči., oh, gorjel Brezsrčni tiger ga poj6... Sin kri Živel je skop in pohlepen kmet, ki si je hotel prisvojiti tujo zemljo, pa je poklical svojega malega sina, ga zakopal v sosedovo njivo ter mu poprej še naročil, kako naj odgovori, kadar bo zaslišal vprašanja. Ko sta prišla potem pravdarja s sodniki na ono njivo, je vprašal oni, ki si jo je hotel po krivici prilastiti: »Črna prst, povej, čigava si? »Tvoja sem, samo tvoja!« se je oglasilo i otroškim glasom iz črnih tal. Poln groze se je stresel pravi lastnik in Je onemel, sodniki pa so prisodili njivo nepravemu lastniku. Ko so se vsi razšli, se je vrnil krivični kmet na njivo in začel kopati, da bi rešil iz zagate svojega otroka. Toda zaman; ni ga bilo. Nesrečni oče ga je klical in sin je odgovarjal, toda bežal je vedno dalje in dalje. Kajti sin krivičnega kmeta je postal — krt. Deklica, modrejša od carja (Prevedel: K. M). V skalnati votlini je živel nekoč siromašen človek. Ni imel ničesar drugega razen hčerko, ki je bila zelo modra in poslušna. Tudi svojega očeta je učila, kako naj prosi in govori. Nekoč pride siromak k carju, da mu kaj podari. Car ga vpraša, odkod je in kdo ga je naučil tako govoriti. Siromak mu pove, pametno govoriti pa da ga Je naučila hčerka. »Od koga pa se je tvoja hči naučila?« vpraša car, a siromak mu odgovori: »Njej sta dala modrost Bog in naše žalostno siromaštvo!« — Tedaj mu da car trideset jajec in mu reče: »Nesi to tvoji hčeri in ji reci, naj mi iz teh jajec izleže pi-ičeta, pa jo bom dobro obdaril. Če pa jih ne izleže, te boin pretepel!« Siromak odide jokaje v votlino in pove vse svoji hčeri. Deklica spozna, da so jajca skuhana. Očetu pa reče, naj pusti to skrb njej in naj odide k počitku. Oče jo posluša in gre spat. Deklica vzame velik lonec, ga napolni z bobotn In vodo ter ga pristavi k ognju, da se Bkuha. Zjutraj pokliče očeta ter mu ukaže, naj vzamv plug in vole, pa naj gre orat v bližino one poti, koder bo šel car inimo. »Ko boš zagledal carja, vzemi bob ter ga sej in kriči: ,Dajte, volički, da nam Bog pomaga, da obrodi skuhani bob!’ Ko pa te car vpraša, kako more roditi skuhani bob, mu reči: ,Ravno tako, kot se iz skuhanih jajec izležejo piščeta!’« Siromak posluša hčer, gre na polje ter začne orati. Ko zagleda carja, začne kričati: »Dajte, volički, da nam Bog pomaga, da nam obrodi skuhani bob!« Ko car to začuje, se ustavi in n reče siromaku: »človek, kako naj ti obrodi skuhani bob?« A oni mu odgovori: »Prav tako, kot se iz skuhanih jajec izležejo piščeta!« — Car se takoj domisli, da ga je hči naučila, pa zapove služabnikom, da ga primejo in pripeljejo k njemu. Izroči mu povesmo lana, govoreč: »Vzemi to in mi napravi jadra, vrvi ter vse drugo, kar Je potrebno za ladjo; če tega ne napraviš, zgubiš glavo!« Siromak odnese jokaje povesmo lana domov ter pove vse hčeri. Hči ga pošlje k počitku i obljubo, da napravi ona vse, kar Je potrebno. Drugega dne vzame deklica majhen košček lesa, zbudi očeta in mu reče: »Vzemi ta les, odnesi ga carju, naj mi iz njega naredi preslico, vreteno in statve, pa bom tudi jaz njemu napravila vse, kar ukazuje.« Siromak posluša hčer in sporoči carju vse, kar ga je naučila. Car ae začudi sporočilu in začne premišljevati, kaj naj siromaku Se ukaže. Domisli se ter vzame majhno čašico in mu reče: »Vzemi to-le čašico in jo odnesi svoji hčeri, da mi ž njo izpolje morje, da nastane tain polje!« Siromak odnese jokaje hčeri čašico in Ji pove, kaj ji je car zaukazal. Deklica pa potolaži očeta in mu obljubi, da bo naslednjega dne že sama vse naredila. Naslednjega dne res pokliče očeta ter mu da manjšo in večjo utež, rekoč: »Odnesi to carju in mu reci, naj » tem zamaši vse izvirke, reke in jezera, pa mu bom izplala morje.« Siromak odide in sporoči vse carju. Car uvidi, da Je deklica mnogo modrejša kakor on sam, zato mu veli, da Jo pripelje pred njega. Siromak privede hčer in oba se poklonita carju. Car vpraša deklico: »Pogodi, kaj se Suje najdalje?« Deklica odgovori: »Častiti car, najdlje se čujeta grom in laž.« Car se prime za brado, obrne se k svojim dvorjanom in vpraSa: »Pogodite, koliko Je vredna moja brada?« Začno ceniti, eni višje drugi nižje, a nobeden ne ugane pravilne cene, pa reče deklica: »Carjeva brada je vredna toliko, kot trikraten dež ob ra- li.« Car se začudi in potrdi, da je deklica naj- bolje pogodila. Nato jo še vpraša, če bi hotela postati njegova žena. Deklica se pokloni in mu reče: »častiti car, naj se zgodi kot ti -Hočeš, prosim te samo, da mi napišeš lastnoročno pismo: ako bi se kedaj name razjezil in me zapodil od sebe, imam pravico vzeti si iz tvojega dvora, kar mi je najdražje.« Car ji pritrdi in napiše. Preteče nekoliko časa, kar se car nekega dne razjezi na carico in ji reče: »Ne maram te več za ženo, odidi iz mojega dvora kamorkoli hočeš!« Carica mu odgovori: »Svetli car, ugodila ti bom, dovoli ml samo, da tu prenočim, jutri pa odidem.« Car ji dovoli, da prenoči v gradu. Pri večerji pomeša carica vino z žganjem io nekimi uspavalnimi zelišči, ponudi carju, da pije in reče: »Pij car! Veseli se, ker se jutri razideva in veruj mi, da bom bolj vesela kot takrat, ko sem se s teboj sestala.« Car izpije in omamljen zaspi. Carica se odpravi in odnese carja v neko skalno votlino. Ko se car prebudi v votlini, se razgleda okoli in zakriči: »Kdo me Je prinesel semkaj?« A carica mu odgovori: »Jaz sem te prinesla.« Car jo vpraša: »Zakaj si to storila? Ali ti nisem rekel, da nisi več moja žena!« Tedaj pa mu carica pokaže ono pismo in reče: »Res Je, častiti car, da si to rekel, toda poglej, kaj sl podpisal v tem pismu: kar mi bo najdražje v tvojem dvoru, smem odnesti, ko odidem od tebe!« Ko car to čuje, poljubi leno ter se i njo povrne v carski dvor. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 45/2. Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od dne 1. Januarja do dne 7. januarja 1931. Srez Skupina tiluinib bolezni. Celje .... Dnlnja Lendava Kranj .... Krško .... Litija .... Ljubljana (erez) Ljutomer . . . Prevalje . . , Radovljica . . Slovenjgradeo . 14 Skupaj Griža. — Djsenteria. Ljubljana (srez) . | 1 Skupaj | 1 | -škrlatinka. — Scarlatina. 17 — I 1 n Brežice . . , , ■ • 2 _ _ 2 Celje • • 10 8 7 Celje (mesto) , , ■ 0 1 1 Kamnik . . . , ■ • 4 2 1 __ b Kočevje • • • ■ • • 4 4 Kriko . . , , , 1 • 2 1 1 LaSko . , , § | • • 1 — 1 Litija ..... ■ » 1 — 1 — Ljubljana (mesto) » • 3 — — 8 Liutomer • 9 2 1 — 8 Marihoi levi breg . ■ • 1 — — 1 Maribor (mesto) . a • 3 — 1 — 2 Murska Sobota . t • 0 1 — — — 1 Novo mesto . . ■ • • 3 — 3 Prevalje . , , , • 0 1 _ 1 • . . . § 0 3 2 - 8 Radovljica . . . • • 1 2 1 Šmarje pri JelSab . • • 6 — & Skupaj 48 6 10 — 43 Ošpice - Morbilli. Litija . . . . , • • — 1 — — 1 Novo mesto . > • • • 12 — 12 — Prevalje . ■ • • • P — 1 — 1 Ptuj . . , . • • 22 12 18 1 16 Ptuj (mesto). . . • 5 3 4 4 Skupaj 39 17 34 1 21 Davica. — Diphteria et Croup. Brežice .... • • 13 6 8 16 Celje .... a • • 6 — 2 8 Dolnja Lendava a t • 1 1 — 1 1 Kamnik , . « t • ¥ 6 2 8 4 Kranj . , . . t • 0 2 — — — 2 Kočevje i • * • • * 2 1 — 8 Konjice , « , , • P — 1 1 — K rSko . ■ • ( ■ 16 2 1 — 16 LaoUo t t t > f ■ 0 2 1 — 8 Litija . , • , • ■ t — 1 — 1 Logatec ... * • • — 1 — 1 Ljubljana (srez) , V P 11 — 1 1 9 Ljubljana (mesto) • p 14 — — 14 Ljutomer ... f 0 4 2 — 1 6 Maribor desni breg • 0 6 — 1 — 4 Maribor levi breg . ■ » 10 2 — 12 Maribor (meito) , ■ * 6 4 1 9 Murska Sobota , . t P 4 1 2 8 Prevalje ...» • 0 6 2 1 6 Ptuj . . . , • 0 2 1 1 — 2 Radovljica . . . • P 2 1 1 2 Šmarje pri JelSab . • . 6 — 2 4 Skupaj |ll4 28 20 8 119 Nalezljivo Tnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemiea. Maribor levi breg . . . | - Skupaj DuSljiri kaSelj. — Pertuasi«. Murska Sobota .... 1 Celje *•«••> Kočevje.............. Ljubljana (mesto) . Ljutomer............. Maribor desni breg . Maribor (mesto) . . Prevalje............. Ptuj ................ Slovenjgradeo . . Skupaj Skupaj Sen. — Eiyaipelas. 1 11 3 — I 1 1 - 13 Krčevita odrevenelost — Tetanus, 1 Celje . Kamuik Skupaj . I 1 i l - l Srez 1 <5 Na novo 1 oboleli I © S na S Umrli | Ostali v oskrbi Odrevenelost tilnika. — acuta. Polyomyelitis Prevalje 2 — — — 2 Skupaj 2 — — — 2 Otročnifika vročica. — Sepsis puerpe-ralis. Novo mesto 1 1 Šmarje pri JelSah . . . — 1 — — 1 Skupaj . — 2 — — 2 Ljubljana, 12. januarja 1931. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. —1 Razglasi sodišč in sodnih oblastev Nc I 4/31-1 Prvi edikt. Na podstava člena 49. zakona z dne 80. novembra 1925 o proračunskih dvanajstinah za mesece december 1925., januar, februar in marec 1926., Službene Novine z dne 1. decembra 1925, šteiv. 276/LXXI, Uradni list z dne 23. decembra 1925., &t. 380/113 in uredbe ministrstva pravde z dne 2. maja 1927, št. 5503/26, Službene Novine z dne 12. maja 1927, St. 126/XXVII, Uiradni tat z dne 21. maja 1927., št. 232/56, v zvezi e § 85 zak. o notranja ureditvi, osnavlja-nju in popravljanju zemljiških knjig z dne 18. maja 1930, Služb. Novine št. 146/LI1I/308, se določa dan 15. februarja 1931, ko naj se za<5ne ravnati z osnutkom nove zemljiške knjige za katastrsko občino Kupšinci v sodnem okraju Murska Sobota tal«) kakor z novo zemljiško knjigo; obenem se uvaja postopanje po §§ 86 sl. zakona o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig z dne 18. maja 1930., da se knjiga popravi. Od tega dne je samo z vpisom v novo zemljiško knjigo moči nove lastninske zastavne in druge zemljiškoknjižne pravice na nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo, pridobivati, utesnjevali, prenašali na druge in razveljavljati. Pozivajo se, naj priglase 6voje zahteve najkesneje do vštetega 31. decembra 1931: a) vei oni, ka zahtevajo na podstavi pravice, pridobljene pred dnem otvoritve nove zemljiške knjige, da bi se iapremenili vpisi, ki so obseženi v njej in ki se tičejo lastninskih ali posestnih razmer, bodisi, da se izvede ta izpre-memba z odpisom, pripisom ali prenosom, bodisi, da ee popravi označba zemljišč ali s spajanjem zemljiškoknjižnih teles ali kakorkoli drugače; b) vsi oni, ki so si pridobili še pred dnem otvoritve nove zemljiške knjige na zemljiščih, vpisanih v njej, ali na njih delih zastavne, služnostne ali druge pravice, sposobne za knjižni vtpis, kolikor bi bilo treba te pravice v pasati kot stara bremena in še niso bile v novo zemljiško knjigo vpisane že ob njeni osnovi, ali niso bile vpisane tako, kakor je treba. Prijavne dolžnosti v ničemer ne iapreminja to, da je pravica, ki jo je treba prijaviti, očitna iz javne knjige, ki se ne uporablja več, ali iz kake sodne rešitve, ali da teče pri sodišču prošnja strank, ki se tiče te pravice. Kdor zanvudš zgoraj navedeni rok, izgubi pravico uveljavljati zahtevke, ki se morajo prijaviti zoper tretje osebe, ki si pridobe zemljiškoknjižne pravice v dobri veri na podstavi vpisov v novi zemljiški knjigi, kolikor ti vpisi niso izpodbijani. Ce se ediktni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna, tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljševati. Priglasitve je treba podati okrajnemu sodišču v Murski Soboti, pri istem okrajnem sodi-5Su je nova zemljiška knjiga vsakomur na vpogled. ViBje deželno sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 20. januarja 1931. * Og I.a 25/31-1 203 Oklic. Tožeča stranka Janežič Franc, delavec pri Kmetijski družbi, Ljubljana, Apihova cesta 9/2, je vložila proti toženi stranki Janežič Mariji, ženi tožnika, sedaj neznanega bivališča, radi ločitve zakona k opr. št. Og La 25/31-1 tožbo. Narok za spravne poskuse se je določil na 26. februarja, 5. marca in 12. marca 1931 ob pol devetih pred tem sodiščem izbi št. 124 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Rakove Ivan, izvršilni uradnik v pok. v Ljubljani, Mestni trg, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 15. januarja 1931. $ E 919/30-4 195 Dražbenl oklic V izvršilni zadevi zahtevajoče stranke Maučec Matilde, pos. v Gančanih, zastopane po dr. Strasser Arrninu, odv. v Dolnji Lendavi, proti zavezani stranki nedl. Škerget Alojziju, dimnikarskemu vajencu v Mareki Soboti, po varuhu Tivadar Jožefu, pos. v Gančanih, radi razrešitve skupnosti s prip., ee bode vršila dne 19. februarja 1931. ob devetih pri tem sodišču v sobi štev. 21 dražba Maučec Matilde in Škerget Alojzija lastnega zemljišča, vi. štev. 82 k. o. Gančani pod B 11/b in 13. Zemljišče, ki obstoji iz pare. štev. 162, hiše, dvorišča in vrta, mert do 407 kv. sež., je do polovice last Maučec Matilde, do polovice pa nedl. Škerget Alojzija in je cenjeno na 18.000 Din. Izklicna cena je 18.000 Din, pod to ceno se ne proda. Vadij znaša 1800 Din. Stvarne pravice in bremena, zlasti tudi zastavne pravice na tem zemljišču, ostanejo v celem obsegu upnikom ne glede na prodajno ceno. Izkupiček, dosežen na dražbi, se ima položiti v gotovini v roke dr. Strasser Armi-na, odvetnika v Dolnji Lendavi. Dražbeni pogoji in vse listine, ki se nanašajo na zemljišče, kakor katastrski podatki itd., se lahko vpogledajo med uradnimi urami pri podpisnem sodišču v sobi štev. 20. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 17. januarja 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 53. Sedež: Maribor, Trdinova ulica št. 18. Dan vpisa: 8. januarja 1931. Besedilo: 'Gradbeno podjetje Ing. Gla- 8er Karl, Maribor. Obratni predmet: Projektiranje in izvrševanje vsakovrstnih v stavbeno stroko spadajočih del ter nakupovanje in prodajanje gradbenega gradiva. Imetnik: Ing. Glaser Karl, mestni stavbenik v Mariboru. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 8. januarja 1931. (Firm 2/31 Rg. A III 159/1.) Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 54. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 5. januarja 1931. Besedilo: Ljubljanska kreditna banka. Izbrišeta se podružnici zavoda v Trstu in Gorici. Kot ravnatelji podpisujejo tvrdko v smislu § 80. družb, pravil: Krofta Hanuš, dr. 'Pavlin Fran in Andrejs Josip. Izbrišejo se prokuristi: Jerman Ivan, Petelin Anton, Tavčar Ante, Flere Viktor, Turk Vladislav in Oražen Vilko. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. januarja 1931. Firm 2127/30 - Rg BI42/71. * 55. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 5. januarja 1931. Besedilo: »Metra«, Združene tvomice trakov in pramenov d. d. v Ljubljani s sedežem v Ljubljani. Vsled sklepa občnega zbora z dne S'', julija 1930. so se spremenila pravila družbe v §§ 1, 3, 7, 8, 26, 27, 28, 29, 31, 36, 37 in 49. Te spremembe so bile odobrene s sklepom kr. banske uprave Dravsike banovine v Ljubljani i. dne 6. decembra 1930 št. VIII 6556/3. Besedilo tvrdke se glasi odslej: Slovensko: Mariborska industrija svi' j. d., prej »Metra« v Ljubljani, srboh ‘oko- Mariborska industrija svile d. d., prije »Metra« v Ljubljani, nemško: Mariborer Seidenindustrie A.G. vfirmal »Metra« in Ljubljana. Namen družbe je: Izdelovanje tkanin iz čiste svil , umetne svile in polsvile, trgovanje s temi proizvodi in s surovinami, po-tr bnimi zn tn ^akacijo, *uje .vdevanje vseh tovarniških in trgovskih poslov ki o ,.„ijo za pospeševanja *uuaena družbe. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. januarja 1931. Firm 2129/30 Rg BII105/11. * 56. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 5. januarja 1931. Besedilo: Vaso Petričič nasl. I. Samec. Izbriše se prokurist Samec Ivo ml. Izbrisala se je vsled opusta trgovine. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. januarja 1931. Firm 2147/30 — Rg A1135/6. * 57. Sedež: Maribor in Ptuj. Dan vpisa: 8. januarja 1931. Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru. Podružniea Ljubljanske kreditne banke v Ptuju. V smislu sklepa XXX. rednega občne- ?a zbora delničarjev z dne 22. marca 930., sklepa upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke na 151. seji z dne 19. avgusta 1930. se spremene §§ 1., 2., 10., točka 8., 80., 83. in 86. bančnih pravil Te spremembe so bile odobrene z odlokom kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani VIII št. 3201, odnosno 3201/1 z dne 80. maja 1930., ozir. 31. avgusta 1930., in vpisane glasom sklepa deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani odd. III., z dne 10. oktobra 1930., opr. št. Firm. 1772/30 Reg B I 42/165, v trgovskem registru tega sodišča pri protokolirani tvrdki centrale. Točka 8. pravil glede delokroga banke se glasi sedaj: Nakupovanje in prodaja vrednostnih papirjev, deviz, novcev, kovin, drugega blaga in surovin vseh vrSt in terjate ter posojanje na vse te reči, terjatve m na nepremičnine za lasten kakor tudi ffj h rač*U*’-,aJz; izkliučenjem pravih po-»lov hipotečnih bank. T1J™° družbe podpisujeta pod besede rflj,annla.kredltnaJ banka odnosno njegovega namestnika, odnosno prokurista podružnice, ali Da nika ori°nm didgen,ta in njegovega namest-“ ea’0.dno8no prokurista podružnice, od- Adana« Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1931. Firm 24 Rg CIII 207/6. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 578/1-31 Razglas. Lov občine Šmarje okolica, se bo oddal potom javne dražbe v zakup za dobo 5 let. Ta dražba se bo vršila dne 20. februarja t. 1. ob desetih pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah. Natančnejši pogoji so istotam med uradnimi urami vsakomur na vpogled. Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah, dne 20. januarja 1931. * T No. 175/1—F (99 Razglas • prvi ustni licitaciji xa dobavo graiuoia ■a državne ceste v območju tehničnega raidelka sreskega načelstva v Kranju. V smislu odloka kr. banske uprave v Ljubljani z dne 17. januarja 1981. V. No. 614/1 razpisuje tehnični razdelek v Kranju na podstavi čl. 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih izprememb, odnosno pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinali« z dne 10. februarja 1922, in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinahc z dne 25. novembra 1921, prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza in sicer za te-le proge: Državna cesta št. 2. 1. Za progo km 634*— do 642'— iz ka-menolbma pri Koritu in Hočevarjeva jama 885-— m* v proračunjenem znesku 44.250 dinarjev; 2. za progo 642*— do 631*8 iz kameno-loma »Savski prod, Polica in Bistrica« 1.200 m8 v proračunjenem znestku 60.000 dinarjev; 3. za progo km 661*5 do 663*5 iz gramoznic: Bistriški prod, Gobovec, Poeavc, Mar-tinski iklanc in Podovnica 850*— m' v pro-računjenem znesku 42.500 Din; 4. za progo km 663 5 do 686 5 iz gramoznic: Bjegunščica, pod Brankom, Savski prod pri Javorniku, Savi in Hrušici 1070 m' v proračunjenem znesku 62.150 dinarjev; 5. za progo km 686 5 do 709-909 iz gramoznic: Savski prod Dovje, Mojstrana, Belca, Hladnikov potok na Martinku in Podkorenu 700-— m* v proračunjenem znesku 35.000 Din. Pojasnila glede dražbenih in dobavnih pogojev dobivajo interesenti v uradnih urah v pisarni tehničnega razdelka v Kranju. Dobava se mora brezpogojno Lv. ln do 30. septembra 1931. Tehnični razdelek si pridržuje pravico razpisano množino gramoza zvišati ali skrčiti oziroma dobavo sploh ukiniti. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka za vsako zgoraj navedeno progo posebej in sicer: V ponedeljek 2 3. februar ja 1931 g pričetkom ob 9. uri za prvo progo ter v polurnih intervalih za ostale proge v zgoraj navedenem redu. Ponudniki ali njih pooblaščenci in namestniki, ki morajo prinesti pismeno pooblastilo, morajo priti k licitaciji točno ob določenem času, ker se po začetku licitacije novi ponudniki ne bodo k licitaciji pripustili. Vsak ponudnik ozir. njegov namestnik mora podpisati pri licitaciji izjavo, da so mu znani vsi dražbeni in dobavni pogoji in da nanje v celoti pristaja. Kavcijo ni potrebno v smislu odloka bivše gradbene direkcije z dne 12. marca 1928, št. 1812 vložiti, ker se bo pri odplačilu na račun zaslužka odtegnila 10% varščina, katera se dobavitelju izplača šele po uspeli kolav-daciji. Nadalje je predložiti s kolkom 20.— Din opremljeno potrdilo pristojnega davčnega urada, da je ponudnik plačal vse davke. Državnocestna uprava sl pridržuje pravico, oddati dobavo gramoza brez ozira na višino ponujenih svot. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju, dne 21. januarja 1931. * T. .No. 51/3 196 Razglas o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 43*32 — 110 dri. ceste št. 50. Po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 17. januarja 19.31. V. No. 614/1 razpisuje sresko načelstvo v Celju na podstavi čl. 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih sprememb oz. dopolnitev, objavljenih v »Službenih Novl-nah< z dne 16. februarja 1922, in pravilnika, objavljenega v »Službenih Novinah« z dne 25. novembra 1921, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na nastopnih progah državne oeste št. 50: km 4332—49, 225 m8, za proračunjeni znesek 30.375 Din; kavcija znaša 4000 Din; km 49—57, 655 m8, za proračunjeni znesek 90.390 Din; kavcija znaša 10.000 Din; km 57—61, 360 m*, za proračunjeni znesek 56.160 Din; kavcija znaša 6000 Din; km 61—72, 825 m\ za proračunjeni znesek 119.625 Din; kavcija znaša 12.000 Din; km 72—78, 440 m8, za proračunjeni znese'- 43.560 Din; kavcija znaša 5000 Dn; km 78—81, 285 m8, ra proračunjeni> znesek 29.640 Din; kavcija znaša 3000 D!n; km 81—84, 285 m8, za proračunjeni znesek 29.640 Din; kavcija znaša 3000 D5n: km 84—90, 315 m8, za proračunjeni zne-sek 29.610 Din; kavcija znaša 3000 Din; km 90—97, 325 ui8, za proračunjeni »nosek 30.550 Din; kavcija znaša 4000 Din; km 97—101, 240 ni8, za proračunjeni znesek 25.200 Din; kavcija znaša 3000 Din; km 101—105, 250 m8, za prorač. znesek 26.750 Din; kavcija znaša 3000 Din; km 105—110, 240 m8, za prorač. znesek 82.400 Din; kavcija znaša 4000 Din. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju za vsako navedeno progo posebej, in sicer: v petek, dne 27. februarja 1931: ob 10. uri za progo km 43*32—49; ob 10. uri 20 min. za progo km 49—57; ob 10. uri 40 min. za progo km 67—61; ob 11. uri za progo km 61—72; ob 11, uri 20 min. za progo km 72—78; ob 11. uri 40 min. za progo km 78—81. v soboto, dne 28. februarja 1931: ob 10. uri za progo km 81—84; ob 10. url 20 min. za progo km 84—90; ob 10. uri 40 mio. za progo km 90—97; ob 11. uri za progo km 97—101; ob 11. uri 20 min. za progo km 101—105; ob 11. uri 40 min. za progo km 105—110. Pojasnila o dražbenih in dobavnih pogojih dobijo interesentje v uradnih urah tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju. Vsak ponudnik mora pred licitacijo podpisati izjavo, da pristaja na dražbene in dobavne pogoje in mora predložiti predsedniku dražbene komisije potrdilo pristojne davčne uprave o plačanih davkih v tekočem trimesečju in priznanico o vloženi kavciji, katere višina je zgoraj navedena in katera se mora vložiti do 27. februarja 1931. pri davčni upravi v Celju. Kavcija more obstojati iz gotovine, iz državnih papirjev in od države garantiranih obveznic ali garancijskih pisem denarnih zavodov, izdanih v smislu čl. 88 zak. o drž. knjigovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«. Dobava gramoza mora biti izvršena brezpogojno do 30. septembra 1931. Državno-cestna uprava si pridržuje pravico, oddati dobavo brez ozira na višino ponujenih enotnih cen, in si pridržuje pravico dobavo zvišati, znižati ali sploh ukiniti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi. Sresko načelstvo v Celju, dne 22. januarja 1931. * štev. 548/26-24 Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi skupnega sveta odn. uredbi uiituih in gospodarskih pravi« na skupnem svetu posestnikov ii Kneijenjive. Načrt o nadrobni razdelbi ozir. uredbi užitnih in gospodarskih pravic v katastrski občini Knežjanjiva ležečih parcel, vpisanih pod vi. St. 17, k. o. Knežjanjiva, sodni okraj Lož, bo na postavi § 96 zakona I dn« 26. oktobra 1887 dež. zak. St. 2/1888 od dne 29. januarja 1931 do vštetega dne 11. februarja 1931 v občinskem uradu St ari trg pni Rakeku razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev e koloi na mestu samem se je že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval dne 29. januarja 1931 v čosu od 14. do 15. tire v občinski pisarni v Starem trgu. To se daje splošno na znanje » pozivom, da morejo neposredno, kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 80 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 29. januarja 1931 do dne 27. februarja 1931 pri podpisanem komisarju za agrarne operacijo v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. Komisar za agrarne operacije v Ljubljani, dne 20. januarja 1931. Štev. R U 519/26-8 Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi skupnega sveta posestnikov ii Podloža. Načrt o nadrobni delitvi v katastrski občini Otok I. Ježeče parcele št. 470, vpisane pod vil. št. 289, katastrska občina Lož, sodni okraj Lož, bo na podstavi § 96 zakona z dne 26. oktobra 1887 dež. zak. št. 2/88 od dne 29. januarja 1931 do vštetega dne 11. februarja 1931 v občinski pisarni mesta Lož razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s koloi na mestu samem se je že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval dne 29. januarja 1931 v času od 8. do 9. ure v občinski pisarni i Starem trgu. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno, kakor tudi posredno udeta žene stranke svoje ugovore zoper ta načrt \ 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t je od dne 29. januarja 1931 do dne 27. febru arja 1931, pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno al’ dati ustno na zapisnik. Komisar za agrarne operacije v Ljubljani, dne 20. januarja 1931. €>. M. tRemavque: n Roman (Copyright by M. Fealure Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) PRVI DEL. I. Cestovje se vleče na dolgo skozi pokrajino, vasi leže v sivi luči, drevje šumi in listje pada, pada. Po cesti se pomikajo stop na stop sive kolone v obledelih, umazanih uniformah. Strnišastl obrazi pod Jeklenimi šlemi so ozki in izdolbljeni od lakote in trpljenja; laporastl in do samih črt stisnjeni so ti obrazi, ki pričajo o grozotah, junaštvu in smrti. Molče — kakor so že prehodili toliko cest, presedeli v tolikih tovornih železniških vagonih, prečepell v tolikih podzemeljskih rovih, preležali v tolikih od granat izkopanih lijakih — se pomikajo naprej brez besedi. Tako korakajo sedaj na tej cesti proti domovini in miru nasproti. Brez besedi. Stari, bradati možje in vitki, še ne dvajsetletni mladeniči — tovariši brez razlike. Zraven njih pa njih poročniki, napol še otroci, ampak vodniki v mnogih nočeh in napadih. Za njimi armada mrtvih. Tako se pomikajo naprej stop na stop, bolni, sestradani, brez munjcije, v zredčenih stotnijah, z očmi, ki pričajo, da Še vedno ne morejo razumeti, da so ušli peklu In da gredo sedaj pot nazaj v življenje. * Korakali smo počasi ker smo bili utrujeni In smo imeli ranjence seboj. Vsled tega je naša četa zaostajala. Pokrajina je bila gričasta, če se je cesta uspela, smo videli iz nižine na eni strani ostanke naših vračajočih se čet, na drugi strani pa zgoščene brezkončne linije, ki so nam sledile. To so bili Amerikanci. Kot široka reka so se pomikale njih kolone naprej med vrstami dreves. Cez nje se Je vlival nemirni blesk orožja. Vse naokrog so ležala tiha polja, vrhovi dreves ssvojiml jesenskimi barvami so se dvigali mirno in za nič se meneč iz te prodirajoče povodnji. Prenočili smo v neki majhni vasi. Zjutraj, ko smo nameravali oditi naprej, sta začela tožiti dva tovariša nad bolečinami. Maks Weil je poiskal iz nahrbtnika torbico z obvezami in Je potegnil lz nje toplomer, ki ga Je stisnil Korthaus takoj pod pazduho. Ludovik Breyer, ki e trpel poleg ranje na prestreljeni roki še na griži, se Je branil, ker Je mislil, da Je to delo povsem nepotrebno. Morali smo mu resno prigovarjati. Oba sta imela mrzlico. Weil Je obnovil obveze, kolikor Je to mogel. Pri sebi Je imel tudi nekaj aspirina, ki ga jima je dal. Potem smo pobrali naše stvari. Za hišami, v katerih smo prenočili, Je tekel z vrbami obraščen potok. Ob njem se je vlekla ozka steza. Tej smo sledili. Kosole je bil prvi. Tam, kjer se Je stekala steza v glavno pot, je Kosole naekrat odskočil. »Pozor!« V trenotku smo dvignili puške in skočili narazen. Kosole je ležal, za strel pripravljen, v obcestnem jarku. Jupp in Trosske sta se opazujoč stisnila za ograjo španskega bezga. Willy Homeyer je potegnil za remen ročne granate. Celo Breyer in Korthaus sta bila za boj pripravljena. Po vaški cesti so prišli Amerikanci. Smejali so se ln se pogovarjali med seboj. Bila je prva četa kolone, ki nas je došla, Edini Adolf Bethke je ostal med nami popolnoma miren. Stopil je par korakov naprej. Kosole se Je istočasno dvignil iz Jarka in tudi vsi ostali smo se zavedli in smo nekam zmešani in v zadregi popravili naša Jermena — saj je vladalo že nekaj dni premirje. Amerikanci so se začudili, ko so nas zagledali. Umolknili so in so se nam počasi približali. Mi smo stopili za neki skedenj, da smo imeli zavarovane hrbte, in smo čakali. Ranjene smo vzeli v sredo. Po pr minutah molka se je odstranil od svoje čete neki, kot drevo visoki Amerikanec, se nam približal in nam namignil z roko. »Halo, tovariši!« Bethke Je dvignil roko. »Tovariši!« Napetost Je popustila. Amerikanci so prišli k nam ter so nas obkrožili. Tako blizu smo Jih videli do-tedaj samo, če so bili ujeti ali mrtvi. To je bil zopet napet trenotek. Molče smo jih gledali. V polkrogu so stali okrog nas sami veliki, močni ljudje, ki se jim je takoj poznalo, da so imeli vedno dovolj Jesti. Vsi so bili mladi — niti eden med njimi ni bil vsaj približno toliko star, kot Adolf Bethke ali Ferdinand Kosole — ki nista bila naj starejša med nami. Tudi ni bil nobeden med njimi tako mlad, kot Albert Trosske ali Karol Broger — ki tudi nista bila naj mlajša. Oblečeni so bili v nove uniforme in plašče, njih čevlji so bili nepremočljivi in kakor vliti na noge; njih orožje Je bilo dobro in njih torbe polne municije. Vsi so bili sveži, neobrabljenl. Tem ljudem nasproti smo bili mi podobni četi roparjev. Naše uniforme so bile obledele od blata let, od dežja v Argonih, od apna Champagne, od močvirja v Flandriji. Naši plašči so bili cunjasti od drobcev in šrapnelov, slabo zakrpani, trdi od ilovice in tudi od krvi. Nal čevlji so bili shojeni, naše orožje nerabljeno, municija porabljena — vsi smo bili enako blatni, enako podivjani, enako utrujeni. Nihče ne bi mogel spoznati lz nas, kaj smo bili prej. Kakor parni valjar Je šla vojska čez nas. Breyer, Trosske, Broger in jaz smo bili sošolci na gimnaziji ln v seminarju, toda že dolgo ni bilo nobene razlike med nami in ostalimi. Ml smo spadali k njim, oni k nam. Ludovik Breyer je nosil sicer naramni znak, toda naš pravi vodnik je bil čevljar Bethke. Proti nam se je pomikalo vedno več čet. Prostor se je napolnil z radovedneži. Stali smo stisnjeni okrog svojih ranjencev v nekem kotu — ne zato, da bi se bali za nje, ampak zato, ker smo spadali skupaj. Amerikanci so se suvali in kazali na naše stare, izrabljene stvari. Eden izmed njih je ponudil Breyer-u kos belega kruha, ki ga pa ta ni hotel vzeti, čeprav mu je gledal glad iz oči. Naenkrat je pokazal eden izmed njih s težkim vzklikom na obveze naših ranjencev, ki so bile napravljene iz krep-papirja In po-šite z vrvicami. Vsi so tja pogledali, potem so se pa umaknili nazaj in začeli medseboj šepetati. Njih prijazne obraze je objelo sočutje, ko so videli, da nismo imeli niti pravih obvez za ranjence. Mož, ki nas je prvi poklical, je položil zdaj svojo roko na Bethke-Jevo ramo, »Nemci — dobri vojaki,« je dejal »pridni vojaki«. Ostali so mu pritrjevali. Mi nismo odgovorili, nismo mogli odgovoriti. Zadnji tedni so nas popolnoma izčrpali: vsi smo čakali na mir, pa smo morali neprestano v ogenj in smo tako po nepotrebnem zgubljali ljudL Toda ml nismo povpraševali, temveč tako kot ves čas smo delali; končno je ostalo v naši stotniji od dvesto samo še dvaintrideset mož. Tako smo prišli iz bojev; naprej nismo premišljevali in tudi nič drugega nismo čutili, kot samo to, da smo vse prav delali, kar nam je bilo naloženo. Sedaj, pod sočutnimi pogledi Amerikancev, smo spoznali, da je bilo vse to brezmiselno. Pogled na njih brezkončne, bogato opremljene kolone nas je podučil, proti kakšni brezupni premoči ljudi ln materijala smo vzdržali. Grizli smo si ustnice in se spogledovali — razcapana peščica ljudi, ostanek bedepolnega junaštva in brezupja, vsi sestradani, bolni in betežni, vsi zaznamovani, nobeden več cel. Toda ravno vsled tega, ker smo spoznali, kako brezuspešno Je bilo vse — toliko poguma, toliko umiranja — se Je vzbudil v nas zadnji, žalostni ponos, ki je bil prav blizu solzam — če bi znali še jokati. Bethke je odtegnil ramo izpod roke Amerikanca, Kosole je strmel predse. Ludovik Breyer se je vzravnal — oprijeli smo trdneje naše puške. Naše mišičevje se Je napelo, oči so postale bolj trde in se niso nič povečale. Zopet smo gledali pokrajino, iz katere smo prišli; naši obrazi so postali zasenčeni od ganotja; še enkrat nas je vroče spreletelo: vse, kar smo delali — vse kar smo pretrpeli — vse, kar smo morali pustiti zadaj. Nismo se zavedali, kaj Je z nami. Ce bi v tistem trenotku padla samo ena trda beseda med nas, bi nas — če bi hoteli, ali ne — stisnila skupaj; naskočili bi in se spustili v boj. Divji in brez odiha, zblazneli in zgubljeni, bi se borili — navzlic vsemu zopet borili. — * IZGUBA NARODNA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Račna dobička in izgube z dne 31. decembra 1930. 8fcupni *tr«iki oeotrata in *eeto podružnic: plače in dragfnjske doklade................. kurjava, mmvetlj*«, po&hnina, dei>e$e, pisarn. potrebščin«, popravila zgradb, dnevnice, prispevki, bančni stroški za izdelovanje novčanic in vsi ostali stroki............................... - . . Amortizacije od nepremičnim, zgradb centrale in podružnic, zavoda za izdelovanje novianfc in od pohiStva in opreme........................ Dvomljive terjatve.............................. Tantieme _ upravnemu odboru In natooratvenem® odboru ln uradnikom po' fllenu 89. sa&ona Driavna udeležba pn zaslužku po Členu 30. zafcu.a . . Cisti dobiček za razdelitev med delničarje . «0,587.110 80.730 6S)9 06 89 41,317400:94 7,147.609 60 «,»19.391,601 4,119.997 38,671.679 861 26,781.063 261 18S.961.441 90 Dohodki od meničnih obresti: aasinlek od meničnih obresti po odbitim preooenlh obresti.............................. Dohodki od posojilnih obresti na sastave: aaslužek na obresti po aastavab po odbitku prenosnih obresti.................................. Dohodki od »bresti p« državnem posojila Din 1.000,000.000-—; obresti od tega pooojiia ...... Zaslužek pri rasnih poslih: od pravirije, tečajne razlike, hranarine, raznih obresti Ud.................................. i I i ii P°BlCETC 68,368.106 M.019.S73 7,068.736 82,494.727 22 123,961.441 90 TM0VTNA. Bilanca z dne 81. decembra 1930. Metalna podloga; v metalu: v zlatu...................................... v srebru .................................... v razni tuji valuti po nominalnem tečaju: v blagajnah . . . . . . . v depotu pri tujih koreepondtnMh . . Gotovina v metalnem nlkljevem Min . . Posojila. na menice po navadnem eekontu . . . . na zastevo vrednostnih papirjev . . , . Prejemki od države; dolg za odkup kronal.«n novčaoio po odbitku državne udeležbe pn zaslužku Narodne banke Din 88.671.679-86 odštevži od tega za državno udeležbo pri at roških za Izdelovanje novčaaic _j,______________8,640.657-57 po računu začasne namene v bančnih nov- Sanicah ................................. po računu rednega kredita dinarjev 1.000,000.000--.......................... po izrednem kreditu........................ Vrednosti bančnih londov: rezervnega................................. aa popolnitev dividende ...... ta nepremičnine....................... ta zidanje ssaioiiSŽa...................... za podpiranje kmetijstva................... za podpiranje kmetijske književnosti . Vrednosti pokojninskega fonda aa bančno osebje............................... Bančne nepremičnine: zgradbe centrale in podružnic . • • > Zavod m izdelovanje Bovčani« . . , , • PohiStvo in oprema ■ Hranilni depoziti.................... . . . > Depoziti po rasnih tačnnih In kavelje . . Vrednost državnih domen, nastavljenih aa izdajanje aovčanie............................. Depot kovanega denarja ....... Presežek, izdan m nakup devia, med nominalnim tečajem in tečajem v bančnih novčaatoato 88,576,862 17,581,«36 44 1,100.090 97 118,865.244 66 927,830.646 36 30,030.922 29 116.157.488 44 118.966.836 1.433,683.790 203,472.463 63 96 897,793.723 126,263.238 996,842.941 2.000,000.000 18,964.168 44 474.818 86,767.638 8.337.466 443.692 826.839 236.112.823 97 87,067.966:68 1.637,166.264'i85 4.020,905.903 88,808.605 81,551.191 86.548.867 44,698.078 8,789.084 81,185.093 4.980390.443 8.188,377.163 80,281.000 637.382.856 13.B32.629.ia5 51 18 45 Glavnica je določena s Din C0,000X100-— v kovanem zlatu; n« njen račun vplačano: v kovanem zlatu............................ v novčanicah....................... Novčanice v obtoku: stalne dinarske ............................ dinarske..................................... dinarsko-ilmrnske............................ Terjatve države: po računu začasne namene v razni valuti po rasnih računih............................... Obveznosti po tekočih in po rasnih računih: po žirovnih računih.......................... po raznih računih ......... Bučni (ondi: rezervni..................................... za nakup zlata aa glavnico................... aa popolnitev dividende ....... za amortizacijo nepremičnin.................. za zidanje saloži&a.......................... aa podpiranje kmetijstva..................... aa podpiranje kmetijske književnosti . • Pokojninski fond bančnega osebja .... Položitelji hranilnih depeši tov............... Poloiitelji depozitov po rasnih računih in kavcije ...................................... Terjatev države za nastavljene domene . . Ministrstvo aa tinanee po račnnu depota kovanega denarja.................................. Tantieme .................................. . Neizplačn* prejtaja dividenda................... Obti dobiček aa raadsUtov ved delničarje . DOLG 10,000.000 20.000.000 5.882,476.280 166,589.986 7,466^00 126,263.288 59885.654 667,884.683 196,619.701 18464.099 83,066.870 44,620.761 80,748.958 8,384.462 443.751 328 297 80,000.000 6896,538.716 186,648.892 868,854.284 175,641.196 81,647.688 81,125.093 4.920,390.442 2.t88^77.163 80,281.000 4,118.997 436.699 85,781.053 13.132.09.225 91 81 76 42 45 26 41 Po sklepu upravnega odbora s dne 8. januarja 1981. smo podpisani pregledali prednji račun dobička in iagubs Jo prednjo bilanco, ju vzporedili a glavnimi in pomožnimi knjigami ter ugotovito, da ata povsem točna in pravilna. V Beogradu, dne 12. januarja 1981. Otanl upravnega odbora: Tod. J. Mijailovič g. r. Mih. L. Durič e. r. Pr. Vladimir Tnrkovič e. r. V. K. Petkovič a r. Sef knjigovodstva; Dragsalav 8. Bvabič a r. Na podstavi člena 27. takona o Narodni banki in Šenov 76. in 94. »tatuta je nadzorstveni odbor pregledal prednji račun dobitka in lagube In prednjo bilanco ter Ju odobrava, ko je ugotovil, da ata pravilna. V Beograd«, dne 17. januarja 1930. Olani nadzorstvenega odbora« dr. Ferd. Gramberg ar. Milivoje M. Popovič s. r. D. Hribar s. r. Milan B. Tomič e. r. tika Jankovič a r. Boleutea A. Koea a r. Predsednik: D. J. Živadinsvič a. r. Podpredsednik : B. J. Jovanovič a r. Od dobrega najboliše je le 423 šivalni sire/ in feele Elegantna izvedba najboljši materijal I unawm pisalni Btroj ▼ 8 velikostih! Norost! Šivalni §fa?o/ kot damska pisalna miza L« pri Jo«. 2*ef elžnc MZfubljana w vodo, bliža Preiernovega spomenik« Zmerne cene tadl n« obrokel TeL lat 8918 KLIŠEJE vseh vrs-L por folog rafij ah* ali risbah. /*vrif uje n ajsol idn 9/še k! d rno ST*DEU HUB LIANA DAIMATIN0VA15 A. Gasiraun Ljubljana Prelern o v« ali«« 41 Tvornlea dežnikov la solnfi-nikov — Sprejemalo se popravila la preobleke Sanatorij v Mariboru, Gosposka ul. 49 Telefon 2558 Lastnik in vodja: primorij doUor Cernii, specialist za kirurgijo. Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen 1 zdravilnimi aparati: viSinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti dreves; diater-mijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico „hala“ za revmatična in druga boleča vnetja; „enterocleaner“-jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki,, napihovanju in za splošni telesni podvig. Cene zmerne. 1 Radi povečanja centralne kurjave pre dame nizkotlačni ftavni kolel sistema »Strebel«, tipa Ecune, s 17'B m* gorilne ploakve, u kurjenje s koksom ali rjavim premogom, s pripadajočimi deli, in sicer: membranskim regulatorjem, manometrom, vodokazom, dimnim lasunom, vodostojno varnostno cevjo Itd. Kotel se lahko vsak dan ogleda v tiskarni Mevkuv V LJUBLJANI, GREGORČIČEVA UL. Sl kjer Je dobiti pri ravnateljstvu vsa potreba« pojasnila. Najmodernejše vzorce ZAVES in PERILA namiznih in kuhinjskih garnitur veze najflneje in najceneje tvrdka Matek & Mikeš Liubliana, Dalmatinova 13 Entianje, ažuriranje, pred tiskanje takoj. OGLEDALA vseh vrst, velikosti la obttk STEKLO ■realno 0—8 mm, mailnako 4—4 mm, portalno, ledasto, alabaster itd. SPECTRUN D. D. LJUBLJANA VII — Telet. 28-48 ZAGREB CELOVŠKA Sl OSIJEK Učinkovita obramba la lek »oper grlobol, hripavost, prehlad, nahod, akutne In kronične bron-hlte, katar, hripo, influenco, naduho ln zasoplost ao razkniilae paatiije VALDA ’*• -lj . 5 • * *