•Mili P R O TA leto-year xjl GLASILO SLOVENSKE N^hobNE PODPORNE JEDNOTE ss. ISIS. ti U. •c San S. lSTt. rsts af Latimer ji« usiljuje Sacasa je pri volji umakniti ae, sko gre tn4l Diaz. Washingtoiif D. C., 17. jan. — Coolidgeva administracija je napela vse «ile, da prisili rebehie liberalce v Nikaragvi na kapitu-lacijo. Pritiak je dvojen. Prvi ge vrši diplomattfno potom raz nih posredovalcev — predvsem predsednika portoriške, od Združenih držav odvisne kolonije — drugega pa vrli podad-miral Latimer, poveljnik ameriškega brodovja v niksragvi »kih vodah, ki je vataše temeljito blokiral od vseh atranl in jim onemogočil nadaljno bojevanje. Latimer je v nedeljo sporočil dr. Sacasi, naj sprejme premirje in izroči svoj spor z Diazom razsodišču v rešitev. Dr. Sacaaa je izjavil, da je pripravljen odložiti orožje in odstopiti od predaedni-Atva, toda le a pogojem, ako stori isto tudi Diaz in če se takoj vrSe nove volitve predsednika pod nadzorstvom Združenih dr lav, Brazilije, Argentinije in Chileja. Diaz pa predlaga, da njegova [vlada ostane v moči do prihod njih rednih volitev, ki pridejo prihodnje leto, da vzame nekaj liberalcev v svojo vlado in da se prihodnje volitve vrle pod nadzorstvom Združenih drŽav. Te pogoje podpira ameriška vlada. ■Senator Borah je proti Dtazo-vim pogojem ta ■nhtantuda s* Nikaragvičanom dovole volitve takoj, kot želi dr. Saeasa. Kostarika svetuje, da ona, Gvatemalain San Salvador tvore razsodišče za sportii stranki v .Nikaragvi. | V krogih administracije pravijo, da je nlkaragvilka afera zaključena za administracijo. A-meriški pomorščaki so zadušili vstajo in zdaj ostanejo v Nikaragvi za dolgo Časa, morda za vselej. Ameriška vlada zgradi mornarično bazo v Fonseci na o-bražju Nikaragve. Cez par desetletij bodo Združene države presekale Nikaragvo z novim kanalom — in deželica bo ameriška kolonija. * UPANJE ZA VARA UGA8UJE. Smt je naročil Reedovemu od-neku, da preišče otBoibo o korupciji. v . Washington, D. C. — Senat j*; sklenil, da odsek senatorja Jim Rceda pregleda in preišče obtožnice o volilni korupciji v "Vnnsylvaniji, kako ee je vpo-rabil denar za izvolitev senatorja Wm. S. Vara, ki nasledi senatorja Pepperja. ■Wm. B. Wilson, demokrat, bivši rudar in delavski tajnik v wilsonovem kabinetu, ugovarja izvolitvi Vara. Governor Pin-hot noče izdati'potrdila, da je »1 Vare izvoljen senatorjem. ™al je podpredsedniku Dawe-u o Imenovan Woods v komisijo, ds ne-u ni Jsk i premotdvBUkl podjet-niki ne bodo več uživali prevoz-nintkih ugodnosti ns leWnlrsh in ne t>odo mogli več delsti konkurence s svojim premogom podjetnikom, ki zsposlijo unij-ske rudarje, na zapadnih In severnih trgih. Senator Wheeler iz Montane nastopa proti Woodsu, ker podpira Mellonovo skupino, ki skušs dvigniti vrednost svojs lastnine potom manipulacije z voanino ns železnicah. Angleška delavaka poslanke na* peveduje velik preobrat. Po- lošaj sa delavce je dober. Chicago. — Misa Margaret Bondfleld, delavaka poalanka angleškem parlamentu In tajnica v bivši MacDonaldovI laborlt-aki vladi, jo v nedeljo popoldne v avojem govoru na "Chicago Forumu" t Erianger teatru rekla, da Izgled za bOdočnoat organiziranega delavatva v AngliJ ni bila le ||kdar v zgodovini ta ko dobra kakor je danet. "Delavci.v Angliji tmo danes na potu \ epohalno perljodo velikega preobrata v lastništvu, kontrol ln direkciji ttvarl,'od katerih IMmi," Je tfkla<**dr-nlca. "Preobrat prihaja počasi, mirno (n pametno, brea hlateri Je. Nikdar prej nlao bile delav-ske unije tako globoko ukorenl njene. Rudartka stavka v prej! njem letu Jt pustila velik vtle na tradounljonlzmu, ker Je pokazala, da ao delavci apoaobnl za samokontrolo In razumno upra vo." Dalje je rekla, da boj za kraj' šl delovnik in višjo mezdo je le sredstvo sa dosego cilja. Cilj Je — delavsko lastništvo strojsv In drugih sredstev proizvajanja. V soboto zvečer Je miss Bon-fleld govorila o Idejallh delavske stranke na zboru Clkaške ženske lige v hotelu Congress. Rekla je, da avoboda v tej ali oni deželi se meri po svobodi, ki Jo uživajo politične manjšine. Vsak človek mora imeti svobodo, da akuša prepričati druge ljudi, da ao njegove Ideje prsve. Dežela, ki ne jjovoli tega, se ns sms ponašati, da Js svobodna. Nadaljs js rekla, da se delavska stranka v Angliji prav nič ne srsmuje sprejemati v svoje vrste piemlčev, ki oevoje delavski program In nalela. Uvedaitki Ia *| prestari i ttt7 8. Uwndsls AH. Offles ef PabUsstfsat Nt7 South Uwadals AH. TstapbssM, Roclrw*ll «t04. >TEV.~NUMBER 14 ORGANIZIRAJTE NEORGANIZIRANE RUDARJE! AfHJraJtt za 420 komunistov aretiranih na — redakom. Vsršsvs, 17. jsn. — Poljaks vlada je zopet začela beaen gon zs komunisti. V enem dne-vu Je bilo aretiranih 420 oseb, med katerimi so tudi trije poslanci in neki sovjetski emisar. Vlsda krl«vl, ds so krmiunlsti nameravali Začeti revolucijo le dni. Hovjell dali Jsponrrm l»ogslo koncesijo. Moskva. 17. Jan. — Sovjetska vlada je veks Teibat v pri» »_JL —— PROSVETA TOREK, 16. JANUARJA. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODROBNE JgPWQTB LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE SUHE II NASELBIN Cana »glasov po dogovoru. Rokopisi m m vračajo. Naročnina: Zadiajena driav. (Uvea Chicago) SMO na Uto, ft JO aa pol lata in $1.24 sa tri maaaca; Chicago in Cicero «M na lat«, |UI sa pol lata, SI .6C sa tri maaaca. ta sa inosaasatvo $8.00. Na»k»t aa vaa, kar lata atik i liatoa: -PROSVETA" Dataai r oklapaja a. pr. (Das. ti, lft$) palag vaiaga laaaa na Bastara paairal, da rasi ja a te« Saavaa patakla saroéalae. Paeartta Ja prarai Sa aa rasi aa aaUri Uat. _ _ PRIVATNE POSREDOVALNICE ZA DELO. Kadar nastane depreaija v industriji, takrat žanjejo privatne posredovalnice za de|o. Število brezpbaelnih delavcev narašča z vsakim dnem, službe in delo postajajo bolj redke, vedno večje število delavcev pa prihaja v pi sarne privatnih posredovalnic za delo vpraševat za delo. Za delavce je depresija v industriji dandanes velika nesreča, za posredovalnice za delo pa velika sreča, kajti dohodki teh posredovalnic se množe, kot govore dogodki v Detroitu. V avtomobilski industriji je pred Novim letom nastala depresija. Veliko delavcev, ki so delali v avtomobilskih tovarnah, je bilo brez dela. Ti .delavci so nekaj časa hodili od tovarne do tovaipte za delom, nato so se pa obrnili na privatne posredovalnice za delo. V nekaterih teh posredovalnicah so zahtevali, da delavci Že naprej plačajo za posredovanje. Veliko delavcev je seveda to storilo. Čakali so teden, dva ali pa ie več, da jim posredovalnica preskrbi delo, in ko so se naveličali, so zahtevali posredovalnino nazaj, kptere jim pa posredovalnica ni hotela vrniti. Nekateri izmed teh delavcev so se pri tožili na državno komisijo za delo in industrijo, ki je ' uvedla preiskavo. Uspeh preiskave je bil ta, da je komisija povzročila, da je bilo dvema posredovalnicama odvzeto oblastveno dovoljenje, tri posredovalnice so pa še v preiskavi. Ta dokaz zadostuje, da bi morale biti vse privatne posredovalnice za delo odpravljene, nadomestile bi jih pa občinske in državne posredovalnice za delo, ki bi brezplačno posredovale za delo. Podjetniki, bankirji in drugi privatni interesi se nič kaj ne navdušujejo za državne in občinske brezplačne po-sredovalnice za delo. Pri njih so v časteh še vedno privatne posredovalnice za delo. Kajti če izbruhne stavka v podjetju, jih privatne posredovalnice za delo preskrbe s stavkokazi in če je treba tudi s pobojniki. Splošni ljudski interesi pa zahtevajo, da se privatne posredovalnice za delo odpravijo. Za to govore razni važni razlogi: Do danes še ni znan samo en slučaj, da bi katera javna—občinska ali državna—posredovalnica opeharila delavce, ki so iskali delo, za denar. 'p Stavkokazi in pobojniki, s katerimi zalagajo privatne posredovalnice podjetnike ob času delavske stavke ali izpora delavcev, niso še nikdar koristili kakšni občini. Vsaka občina se veseli, ko je stavka končana, da jo te vrste ljudje hitro zapuste. -Popolnoma neumestno in krivično je, da mora delavec plačati, da se mu preskrbi delo. Je pač dolžnost občine in države, da posreduje med brezposelnimi delavci in podjetniki, da brezposelni delavci dobe delo. Delavec, ki je brez dela, potrebuje vsak cent zase in svojo družino, ne pa da zadnje cente vrže v žrelo privatnim posredovalnicam za delo. . Ce se privatne posredovalnice za delo nadomestijo z brezplačnimi občinskimi in državnimi, bo nemogoče podjetnikom in drugim privatnim interesom zvabiti velikega števila brezposelnih delavcev v eno občino ali eno državo, da na to prično z znižanjem delavske mezde, podaljšanjem delavnika in poslabšanjem delavnih razmer v podjetjih. Tako bi se lahko našteli še drugi razlogi, ki govore, da je treba odpraviti privatne posredovalnice za delo in jih nadomestiti z brezplačnimi občinskimi ali državnimi. Ampak že navedeni razlogi so jasni dovolj, Uko da ni treba navajati št» drugih, da delavstvo zahteva, da se privatne posredovalnice nadomeatijo z brezplačnimi in javnimi. ) Podjetniki in razni drugi privatni intereai ne bodo storili ničesar za odpravo privatnih posredovalnic za delo. Delavstvo mora zahtevati odpravo privatnih posredovalnic za delo potom svojih organizacij, časopisja in pritiska na zakonodajne zbore, če noče, da bodo brezposelni delavci žrtve teh privatnih posredovalnic in da te posredovalnice ne bodo služile ob času sUvke in izpora delavcev privatnim interesom kot naborne postaje za stavkokaze in pobojnike. Privatne posredovalnice za delo bi morale biti že zdavnej odpravljene kot javno zlo, ki ne koristi delavstvu, ampak mu le škoduje. Nedrvžabnc razmere naselbini. Yehee, Ps. — Le malo se sli-ii is naie naselbine v javnosti. Izgleda tako kot bi Slovenci ne živeli tu. Kaj je temu vzrok, je težko reči. Radi dela v tej okolici ni posebno dobro. En rov obratuje vaak dan in je prenapol njen z delavci, tako da je zaalu-žek prav slab. En rov je pa zaprt ie kaka dva tedna in sedaj pravi družbe, da delavci gredo lahko delat, samo za veliko manjio plačo kot ao jo imeli poprej. Seveda tiato delavcu ni vieč. So si pa večinoma poiskali delo drugod in rov stoji zaprt. Slovenci ao večinoma zaposleni v premogorovu razen par izjem, ki imajo svoje prodajalne. Slovencev tu ni tako malo in večina imajo svoje domove. Toda napredka pri tolikem itevilu na-iegs naroda vendar ni opaziti. Večkrat aem omenil, da bi Slovenci na Yukon u lahko imeli marsikaj; dovolj naa je, ako bi delali složno. Pred kakimi 13 leti je bilo ie nekaj bolje. Takrat so se zbrali skupaj in poatavili dvorano, katera ie danes stoji in lahko rečem, da tiato je vse, da stoji, v nji ni Življenja. Dvorana je ena največjih v tukajinji naselbini in lahko bi jo porabili za mareikaj. Ali odkar je pri-ila tiata neizmerna moča v veljavo, ao v večini pozabili, da stoji dvorana v naaelbini, ki je njih laat. Preteklo loto so po-skuiall ukreniti nekateri člani, da bi bilo kaj koriatl za skupnost in zs obstoj dvorane. Tudi par veselic je bilo, a bil sem presenečen, ko sem videl udeležbo naiih ljudi. Komaj par jih je priilo in pa oni, ki ao delali. Kot sem izvedel pozneje, so se oni, ki bi morali najbolj delati in pomagati za obatoj, nam smejali v peat in ie ljudi odvračali od u-deležbe, obratno pa dopustili svojim malim, da pridejo v dvorano, da so v nadlogo drugim. Svetoval bi jim, da v ^odoče, a-ko gredo aaml, naj tudi otroke pridržijo doma, da ne bodo v nadlego drugim. * ¿Zadnje čase sem bil v več na-solbinah na veaelicah in tudi drugih priredbah. Videl aem dokaj različne razmere kot ao tu. Ko se snideta dva aH več skupaj v naiih prostorih, takoj se sliiijo opazke in očitanja, čei, kaj bol ti. Ti ne vel nič, ali jaz sem, kako je, in ti al toliko in toliko manjii od mene itd. Resnici na ljubo pa moram reči, da smo val enaki in tisti, ki misli in govori, da je večji od drugih, je največkrat zelo majhen. Člani ln delničarji bi morali pustiti zunaj dvorane vae osebnosti in biti kot najboijii gospodarji za skupnost In za dobrobit nas vseh. Ako ne bomo stopili skupaj in delali roko v roki, ne bo nikakega napredka, pač pa se bo kmalu reklo: Slovenci so imeli dvorano in niao je bili zmožni vzdrževati. Kaj ne bo sramota za naa? Ako hočemo napraviti res kaj koristnega, je treba, da se udeležujemo sej redno in prinaiamo ideje, ki bodo koristne in v ponos naselbine. Prihodnja aeja delničarjev ae vrli 28. januarja ob 10. dopoldne. Dolžnost vsakega delničarja je. da se seje udeleži, ker ista bo kot letna seja. Zadnji meaec je ni bilo. Na dnevni red pride veliko važnsga in tudi volitve uradnikov za tekoče leto. lato ae najlažje atori, ako so val delnlčsrji nsvioči. Torej naj nl-kdo ne ostane doma in se izgovarja na druge. Poeebno svetujem tistim, ki ao obljubili, da ne gredo v dvorano več, dokler bodo gotovi uradniki na krmilu. Kot sem informiran, sedaj nimamo nobenih uradnikov, zato so brez skrbi udeležite vaeh na-daljnih sej ln nikdo ne bo Izgubil nlkake čaati. Torej na svidenje v nedeljo pri bingljanju. Kopitar bi rad vedel, kje je bil popustljiv pri kopiten ju in Csjzar, pa že itak ni mogel dobro ca j zeti, ker pravi dopisnik, ds ga je nekdo držal za vrat, pa bi vseeno red vedel, kje je bil popustljiv pri cajzanju. Marsikdo je lahko bil v kaki točki vssj deloms prizadet. ali ni bil izvzet, kakor ravno mi. Mi smo že stari možje v polnih letih in amo marsikatero noč prečuvali pri učenju, da bi vsaj deloma pomagali svojim brstom, kar smo tudi atorili. Mislimo, da tudi mi nismo zaslužili nobene izjeme. Končno se prav lepo zahvaljujemo vsem frledslcem in obžalujemo, če smo zagrešili kako točko, zato nas vseeno ne bi bilo treba ločiti v javnosti. Naavidenje vsi gledalci Žagar. Bingelj, Cajzer, Kopitar. Anton Nagode. ' Veselica. Srabane, Pa. — Ker že ni bilo dolgo nobenega dopisa iz naie naaelbine, aem se namenil napisat par vratic. Delavske razmere ao le precej po vol j ne. Tovarne obratujejo s polno paro, ravno tako premogovi rudniki precej dobro v tukajinji okolici in tudi večinoma vsi po unijski lestvici. Samo Pittaburgh Coal Co. in pa Y. O. Coal Co. obratujeta avoje rove pod odprto delavnico. Zato proč od teh družb, ker hočejo le teh malo pravic uničiti, katerih je premogar deležen pod U. M. W. of A. Ker je ravno doba,,veselic in zabav, je pevski zbor "Ilirija" sklenil prirediti veselico dne 29. jan v dvorani drultva "Postojnska jama" 8. N. P. J. Vabim vse Slovence in Slovenke iz tu-kajinje naselibne in ravno tako lz bližine okoiiče, da nas posetl-jo na omenjeni večer. Gotovo je vsakemu znano, da kulturne ustanove nimajo drugih dohodkov kakor a prirejanjem veselic od časa do časa, da si pokrivajo stroike, ki nastanejo pri učenju. In ako je velika udeležba pri takih prireditvah, Imajo pevci le bolj veaelje do učenja. Za dobro postrežbo vam garantira odbor. Na svidenje! — Jernej Haff nor, poročevalec. Franjo Aleš s w Zi Mnisolirnja DIDOŽa al za Med "Slovencem" In "Jutrom" ae v zadnjem Času vrli polemika o "grehu", ki ga je menda napravil sam sv. oče Pij XI., ko je 20. decembra L 1. izrazil simpatije do krvoločnega Mussolini ja. V razčiičonje pojmov bi bilo k tej meščanski polemiki pri pomniti tole: Liberalna slovenska buržoazl-ja z "Jutrom" na čelu je izrabila govor papeža Pije XI. zgolj kot političen Šlager, Čel, glejte jih — njihov pokrovitelj blago-ilavlja MusaAlinlja. Ker pa ao Članki te vrata v "Jutru" preveč partizanskega značaja, brez vsake pozitivistične tendence, in pisani zgolj z namenom, da se o-sremoti naie klerikalce, brez kake slatematlčne logike in pozitivne trditve, ee z njimi ne bomo bavili. Obregnili se bomo samo na slovenako klerikalno buržoazl jo, s "Slovencem" na čelu, ki na podlagi "božjih" načel, ka-toliike etike in morale brani nastop Pije XI., ki je imel po izreku Pavla dolžnost, da je naato-pil v tem simpatičnem tonu ("naj opravljajo proinje, molitve .. . zahvaljenja ta kralje in za vse oblastnike, da bi mirno ln pokojno živeli." L Tim.,2, 2 ). Catholicua s člankom "Papež in fašizem" v 293. It. "Sloven- 23. Jan. ob 10. dop. — P. Hfed-|cl1' dokazuje opravičnost pape-ved. levih poklonov Muasoliniju ta- --kole: ". . . Cerkev je aklicaia risi jeni smol vernike v syoja svetilča in za- V dopisu it. S iz Moon Runs hda se atentat ni po-se je dopisniku bratu Jeralu mo- V"*? ob"°ia iv"*k P* r*. gotovo vriniti ^ J™ i tivov. Ona moli za nositelje dr ta v ne oblasti, thdi če le-tl niso - m -o asm niao hoteli a tem odobravati n. pr. njegovih "tiakovnih zakonov," temveč zahvalili boga, da je obvaroval Življenje moža, ki stoji na čelu vlade ... ko je dunajska vlada odpravila konkor-dat in uvedla celo vrsto 'liberalnih" zakonov, je Pij XI. obsodil z vso energijo te zakone, toda cerkev je tudi po vsem tem nadaljevala na cesarjev rojtftni dan — alužbo božjo." To za nas zadoatuje, ker je s tem povedano vse, kar ee v tem zrcali — vloga cerkve. — Zgodovina cerkve nam pojasnjuje tole: Cerkev, ko je uveljavila svojo avtoriteto v državi, je vedno in povsod skulala doseči popolno nadvlado nad življenjem državljanov. Tako se je zgodilo — zato imamo dosti primerov— da je cerkev koncentrirala v svojih rokah vso posvetno oblast. Spomnimo se samo na dobo papeža Gregorja VII. in Inocenta III.! Ta dva papeža sta gospo-, dovala nad vsem znanim evropskim svetom. Cerkvena oblast je komandirala vso posvetno u-pravo! Cerkveni interesi — ali interesi klerikalne birokracije— so bili nad vse! Novejii vek je sicer raztrgal verige klerikalnega imperializma, vendar pa ni iztrebil klerikalizma, ker je čutil potrebo, da brez njega ne more eksistirati. Danes je na sve tu samo moč obratno. Država diktira cerkvi in sicer opravlja službo poslužnega vazala in njenih državnih vodilnih organov. In v Italiji ni drugače. Cer-ker v Italiji stoji v službi države — v službi Mussolinijeve klike. — Današnja kapitalistična družba se v poedinih državah mora opirati na cerkev, ker je to v njenem lastnem interesu o-hranitve. Svojo ekaistenco si more le podaljiati, ako podpira ignoranco ljudskih mas. In podpira jo s tem, da si udinja cerkev. Tudi Mussolini se je sprijaznil s cerkvijo, ker je sprevidel, da si s prijateljstvom cerkve — s pokatoličanjenjem fašizma — pridobi trdna tla. Kaj za to, če je Mussolinijev režim spravil na drugi svet enega Matteottija, ali pa tudi sto ali tisoč Matteotttfev — glavno je, da aimpatizira. s "ketoliikim nazori," da dobi — papežev blagoslov! "Mussolini je junak — on služi svoji domovini (čeprav na račun drugih narodov! op p.) — bodi blagoslovljen!" Da se bomo razumeli. Vladajoči kapitaliatični razred si je u dinjal cerkev, da z njo eksploati-ra ljudi, ki so že po bogu določeni za eksploatacijo. Kot je bivia Avstro-Ogrska imela svoji službi cerkev, ki je blagoslavljala vojake in kanone, tako mora tudi Italija imeti cerkev v svoji službi, da si faiizem podaljša življenje, da bo faiUtlč-ni režim ie požigal delavske domove, zatiral narodne manjiine ter pripravljal tečno človeiko hrano — italijanskim topovom Vsako Opravičevanje postopanja katolilke cerkve v Italiji in le specijelno njenega vrhovnega poglavarja je iz človečanske-ga stališča nedopustno — to b lahko vedel tudi Cathoiicus, ki zagovarja Pije XI., kajti cerkev, k| je danes v Italiji v službi Mus-solinijevega režima, je soodgovorna za barbarske zločine, ki jih vrii faiizem po vsej Italiji. Mi smo proti fašizmu, ker /a Aizem pomeni krinko kapitali-atičnega razreda, ker iskorliča delovni narod Italije, ker s svojimi imperialističnimi tendencami grozi zanetiti krvavo morijo delovnih narodov. Odločno pa Smo tudi proti hinavski vlogi kstoliike cerkve v Italiji in njenega poglavarja Pije XI., ki fa šizem direktno podpira in s tem uspešno posreduje, da se zatira narodne manjiine (tudi Slovence in Hrvate v Italiji. Op. p.) in da ae gospodarsko izkorilča delovni italijanaki narod. Fraz,, in citati Pavlov, Savlov in Davidov pa so samo zavijanja in pot varjenja-resnice — faktov, ki se odigravajo pred naii-mi očmi. Zadnji radarski pohodsik ja zdaj prost . Njegova družina je veliko pretrpela. — Njegova žena je izgebile dva prsta v tovarni, ko je bU njen soprog v ječi. Je. napisal, da smo "Hrbtenici" bili popustljivi. Redi bi vseeno vedeli, da gar bi rad vedel, kje mu Je manjkal kak zob. Ringelj bi rad vedel, kje je bil popustljiv za javni blsgor, za mir (podčrtal P >. Ce so duhovniki po atentatu za Muasolinija molili 'Tt deum' NI mogel pobegniti, ker je bil Chlcago. — Sven Swanaon. 29 let star. je sledil nekemu dekle-tu ter mu iztrgal iz rok denarnico. Policija mu je bila takoj za petami In ga tudi prijela, ker ni mogel bežati. Bil je že tako slab valed gladu, da je padel na tla. Drtle j« izprosila zanj prot<«t in mu le dala |3, ker je bfl ločen. Mouadevllle, W. Va—Velike \o žrtve, ki jih doprinaiejo zavedni delavci v razrednem boju ia izboljšanje delavskega položaja. Žrtve padajo !na desno in levo, in dostikrat se dogodi, ia liria javnost ničeaar ne izve o teh delavskih žrtvah razrednega boja. Taka žrtev/razrednega boja ie tudi Edgar Combs, preprost rudar, oče petih otok, ki se je udeležil oboroženega rudarskega pohoda leta 1921. Obsojen ie bil na enajst let ječe. ' Ód te kazni je presedel eno leto, na-■car ga je governer Gore izpustil iz ječe. Pričakuje se, da Combs zadobi popolno pomilo-Sčenje. / * Combs je tipičen rudar. Ože-íjen je in ima pet otrok. Koncem meseca avgusta 1921 je pričel pohod rudarjev v okraj Logan. Combs se je pridružil oohodu, v katerem je bilo tiso-5e in tisoče drugih. V okraj Logan so priili prek okraja Soone. V okraju Loganu ao takrat gospodarili Sharpiesovi pobojniki. Combs je bil v skupini, ki je ila proti Beach Creeku ob času, ko je bil ierifski deputij John Gore ubit. Odkar se je to zgodilo, je bilo osem sto oseb obto-, ženih umora. Oblasti okraja Logana so oatro nastopile proti vsem ljudemt o katerih so izvedele, da so. bile v Beach Creeku >b času, ko je bil Gore ustreljen. Zdaj je Combs zopet združen s svojo ženo in otroci v mali koči a itirimi sobami v Mounds-villu, kamor se je njegova žena preselila po njegovi obfodbi. Žena je preživljala družino. Hodila je delati v tovarno, v kateri je izgubila dva prsta. Tud Combs je dal svoji družini vos denar, ki so mu ga darovali njegovi prijatelji, ko je £i\ v ječi. Take žrtve doprinaiajo zavedni delavci v boju za izboljšanje delavskega položaja. T delavci niso govorniki in ne pisatelji, ampak razumejo le izrek Karla Marksa, da mora bit osvoboditev delavatva izpod kapitalistične sužnoetl le delo delavcev samih. Take so žrtve delavstva, ki padajo na desno in levo. Za njih pcirtvovalnost jim k večjem njih tovarili pri jateljsko stisne je desnico. žarkomet Sveti petrolejski mučenikU Včasi so imeli hekateri ljudj« tako debele črepinje, da so dali življenje za vero. Mehiiki kato. ličani so voljni dati le olje. e a a Štiri simpatični verzi. J Ohi če človek vse svoje dni igra komedijo— pa ti pride Žena na stare dni in zaigra tragedijo! • * a Stanovanja so draga. —O ti si tisti, ki živi na peti cesti! —Norec! Jaz živim v hiši, ne na cesti. ;\ —Ali right, smarty! Pa ti po. vej, kje jaz Živim. —Vsekakor v temi. —Predrznež! Vel, kje Progresivni blok? —V Bartulovičevi glavi. Johanin živi sin. a a a Mussolini zoper samce in sa mlce. Strogo faliatovski dnev nik "Popolo di Roma" je priobčil govor, ki ga je imel Muasoli-ni na aeji ministrskega sveta, na kateri je bil sprejet zakon o uvedbi davka na samce. Ta govor je vzbudil v vseh italijanskih krogih — zlasti med samci in samicami — veliko ogorčenje. Mussolini je izvajal nastopno: Nezakonako življenje je ena najtežjih družabnih nalezljivih bolezni, ker more ogrožati razvoj naroda. Samstvo je bolj nevarno nego neomaltuzia nizem, ki ga Italija k sreči ne pozna. Ako pa pomislim, da je v Italiji nad en milijon mladih mož v starosti 25 do 35 let, ki so neoienjeni, potem sem pri-moran ukreniti potrebne korake. To pretečo nevarnost moram takoj odatranitl ln zato predlagam strog zakon, ki bo občutno obdavči! samce od 25 do 65 let. Ta davek bo tvoril nacijo-nalni fond, iz katerega se bodo jemale podpore za sklepanje zakonov med-revnimi, za ohranitev otrok in sirot. Najbolje bi bilo. ako bi mogla država prisiliti samce k poroki, kar pe je praktično' neizvedljivo. Nepa-triotičnim in / egoiatičnim samcem pe j4 treba dati uspeino zdravilo v obliki posebnega davka. da se bodo prepričali o potrebi zakona. Molje, ki is leno-bo, sebičnosti In iz Ijnbezni do bresdele nočejo skrbeti se nor-»nelni rszvoj človeštva, so fc-ročeni svojim močnejii* Pertinentha vprašanja. Kje pa je tisti lemenat, v katerem se lemenatarji uče kupovanja z bond! in meietarstva s komilnom? a a - a Resolucija za novu godinu. U blagajni bolestničke podpore nema vile novaca. Toga radi hočemo da budemo zdravi u novoj godini, bračo!—Starac iz Kansesa. a a a Se ena sovjetska grozota. "Big Bill" Haywood - ali Be ga ie spominjate — se je oženil v Moskvi. To jč najnovejia muka, ki jo pripravi čeka vsakemu, kdor je tako neumen, da gre v Moskvo. a a a Mussolini je hud. Rimski list "Tevere" (se dere) protestira, ko je prišla vest iz italijanskega New Yorka, da Amerika polije svojo floto in vojaške čete v Albanijo. "Tevere" (se dere) je mnenja, da je | Amerika prekoračila svoje meje. Bog je v svoji neskončni modrosti sklenil, da Mussolini J potlači, Albanijo, Amerika pa j na svoji strani Nikaragvo, pra- vi "Tevere" (se dere). a a a Sveta revolucija je zgolj duh... ,Katoli!ka revolucija v Mehiki obsega deset držav. Tako piše aveta "Tribuna". Je že res, razen da so vse tiste države v j Ameriki. . • * * Dobra novica za sedanje čase. V Argentini j i je precejšnja vročina. Toplomer kaže 90 do 100 v senci. (Citaj ie enkrat, in potem še enkrat!) a a a . Kontest za kratke prispevke. 19. Ponoe Slovencev v Ameriki je S. N. P. J. in narodni domovi, ki so sadovi S. N. P. J. — J. L Akron, O., 20. Duhovlčina je na svetu samo ie za kapitalizem. — Kanalja, Woodward, Ipwa. 21. Ako bi bili naii očetje imeli i ideje Eugene V. Debsa, bi mi danes lahko že uživali ssdove nalega proizvoda.—Piney Fork, O. K. T. a Rimsko pokopeliiče odkrito v Španiji. Trujillo, Spenija, 17. jan. -Kmet, ki je tu oral na svojem polju, je odkril grobove iz rimskih časov. V zemlji je bilo mnogo kipov in okraakov. dom. Celo razvojno breme ita-lijanakega naroda leži na revnih ljudeh. Storil bora vse, da ti reve« ne bodo več sanfT nosih ke odgovornosti. Samci so i"uhi veje na življenakem drevesu ns-roda. Ako bi mogel, bi Jih tskoi odžagal. Družina je temelj drts-ve In kdor ovira razvoj družine, je izdajalec države. Kakor rečeno, je ta govor vzbudil velika pozornost in ogorčenje, kar j« imelo za poaledico, da jo Mu*«-linijeva uradna ageatura d*-mantirala govor in Igjavila. <*» si je dovolil sieer ugledni fs* stovski list nedovoljeno *** Mussolini je baje uvedel zop* list 06427429 TOREK, ;8. JANUARJA. Vesti iz Jugoslavije 1 smrt skrbn«-ga družinskega očeta. Planina pri Rakeku, 28. dec v-a dolina od Planine do vasi „čarevec je ie približno oeem Knov pod vodo. Ce ae pelješ z akom proti Radeku, opaziš ta- Lj to velikansko jezero, ki je ihtevalo približno pred 14 dne-[človeško žrtev. Fra„ce Težak, posestnik , in edlar.se je vračal dne 18. m. m Dt običajno z dela domov. Na keku je izpil četrtinko vina in Ll nato čez Unec v Planino B Uncu je še govoril z znan-m od tedaj pa ga ni nihče več del. ysa poizvedovanja so bila man. Kakor običajno, so tudi to po istale razne čudne govorice, k' dobile gotovo še čisto dru ično lice, ako ne bi gozdni ad-Ut VVindischkraetza opomni ¿kega domačina, da je videl v ¡di pod gradom človeško roko -ržani so odšli takoj na oznani kraj, toda izkazalo se je, dotični predmet ni bila roka emveč drevesna krvina. Vrnili 0 se nezadovoljni domov, na-edni dan pa so nadalejvali za-očeto delo. Sele na Štefanovo so dobro-ušni Planinci našli pogrešane-a Težaka. Hoteli so nesrečneža akoj odpeljati v Planino, ven-ar tega niso dovolile ne naše ne lijanske oblasti. Kmetje so tegnili ponesrečenega družin-kega očeta iz vode, kjer je mo-■potem čakati prihoda komi-je. Dne 28. decembra je prišla amisija iz Postojne. Navzoči ravnik je izjavil, da je postal žak žrtev nesreče. Truplo ni azalo nobenega, znaka nasMja. la glavi je bila sicer vidna pod-ilutba, ki pa je očividno izvi-ala od padca. Težak, ki zapušča et nepreskrbljenih otrok in eno, je imel pri sebi orodje, ka-ero je uporabljal v svoji obrti, 1 140 Din gotovine. Bil je mir ega značaja, delaven in skrben ir zato pri Tržanih zelo priljub-len. Jakob Uršič, vpokojeni nad prevodnik v Ljubljani, je v pe-ek, dne 24. decembra 1. U «ie-adoma umrl. Pokojnik je bil v redvojnih letih večkrat in dalj- 0 dobo funkcijonar v železni-irski organizaciji ter vesten lan soc. stranke. Krajevna rganizacija SSJ v Ljubljani lz-ubi z njim enega najvztrajnej-h članov, ki je še po vojni ak-vno sodeloval v njej in ji ostal vest do svoje prerane smrti. Narodni socialiati so se, ka-or je znano, za oblastne volile ix>i)olnoma razkropili. Dru-od se sploh niso javili, kakor m^stu Mariboru in še tu so 1 na dvojne liste. Eni v naroč- • demokratov, ki jih seveda odpirajo — v njihovi polomiji, lasti v gospodarski — drugi pa, i so bili proti demokratom, zlati intelektualci, so se zglihali s eščico davidovičevcev. Torej ■P razkol za par sto pristašev, telavci |K> delavnicah pa, ki ta- * politike svojih voditeljev ne turnejo, pravijo, da bodo voli 2.*?. januarja kakor zadnjič r' volitvah v delavsko zbornl-} .ko so volili od delavcev ss- predlagano delavsko strojno listo, kjer so sami sociali-¡*»kupaj. In U lisU bo v Ma-lbo™ prva in ba tudi zmagala! <*<• ubil Hina zaradi razžalitve. M božični dan je v selu Budrov-Pri Ujakovem nastal prepir ^ <2 let starim posestnikom Vladičem in njegovim »etnim sinom Markom. V pre-lru Je sin udaril °6>ta po nosu. lk*r je ta v JezLsIna zabodel kuhinjakim nožem. Sin je ^ izkrvavitve kipalu nato S?T. ------- r —>—--! °rma «rednjih šol v Jugo- ®v,ji. .Ministrstvo prosvete Je nov zakonski načrt za je šole, ki bo skupno z za-o narodnih šolah predlo-Narodni skupščini že v naj- ■ -^m času. 1" '"»vem načrtu bodo Imele '«toje *0le večinoma tip raal-V Le v mestih, kjer ' kakor dve srednji « Upa. «e sme ustsnovitl |K|V^na gimnszijs ali reel-dovolj^ da usta- navljajo razen države srednje šole tudi oblastna in srezka samoupravna telesa, kakor tudi občine. Razen državnih bodo torej obstojale tudi oblastne, srez-ke in občinske srednje šole z isto ureditvijo in istimi pravioami kakor državne. Tudi otvarjanje privatnih šol bo dovoljeno. Te šole morejo ustanoviti razne organizacije in korporacije z dovoljenjem ministrstva. Da se ne bi število srednjih šol, ki jih je že tako zelo veliko, še povedalo, je v zakonu posebna odredba, po kateri se smejo ustanavljati samo štiri- ali - osemrazredne gimnazije. Razen tega se uvaja še ena novost in sicer, da morajo dijaki vseh razredov po dovršitvi šolskega leta polagati izpite, ako niso dosegli odličnega ali vsaj jako dobrega uspeha. Profesorji srednjih šol bodo imeli pravico na stalna mesta, ki se bodo dobivala potom raz pisa. Toda pravico, da se javi na stečaj za stalno mesto, dobi profesor šel po osmih letih službe. Nezadostno kvalificirani (niti absolvirani filozofi) ne morejo biti ngstavniki srednjih šol. 0 razvoju rudarstva IZ PUMORJA .' » V Klancu v Istri je umrl Ivan Petrinja. Fašistovka. V Planini na Cerkljanskem učitelju je gospodična Marija Močnik, ki je ena najbolj vnetih fašistovk v celi Julijski Krajini. Pri razvitju zastave finačne straže v Cerknem je kumovala ona in imela velik patrijotičen govor. V faši-stovskem učiteljskem udruženju je tajnica in stoj i pod pokroviteljstvom didaktičnega ravnatelja. Slovenski učitelji in učiteljice se je boje, ker rada prisluškuje in hodi poročat v Cerknp Pravijo, da je njena zasluga, da se je uvedlo proti večini slovenskega učiteljstva na Cerkljanskem odpustno postopanje. Polno pritožb je že bilo proti nji, pa stariši ne opravijo nič, ker v Cerknem obvelja samo njena beseda ... Ali tako je, da je bilo že več onih, ki so bili najbolj goreči, vrženih v stran, in pri-)eti se lahko tudi to, da se cerk-janska Marička osmodi v faši-stovskem močniku. CHICAGO NI PRESTOLICA ZLOČINCEV. i Druga mesta eo prav take alaba v pogledu l^iininalnih slučajev, pravi ptofesor Bruce. Chicago. —' Analiza je pokazala, da Chicago ne zasluži nele-»ga priimka 'prestolica zločincev,' katerega se zunanja mesta prav rada poslužujejo. Profesor Jruce, ki je fcsdal tozadevno ob-avo, na podlagi kriminalnih slučajev vseh večjih mest, je pravkar objavil svojo dolgo-;rajno študijo o zločinih v Združenih državah. V kateremkoli mestu je dobiti prav toliko zlččlnov kot v Chicagu, če se vzame v poštev itevilo prebivalstva dotičnega mesta. Isto je tudi resnica o evropskih mestih. Bruce je dejal dalje, v ds je nasproten vsakemu obmetavanju nas od strani Kanadčanov n Angležev Ur čeato od naa aa-mih, češ. da smo najdivji narod med civiliziranimi. Drugi imajo prav toliko zločinov. Seveds fh imsmo ml tudi take. ki jih ni najti v nobeni drugI državi, ker Amerika je pač narod sestavljen iz vseh drugih narodov. Mi imamo probleme, ki jih ni najti v nobeni drugi državi. To bi morali drugi narodi vzeti v poštev. kadar delajo take zaključke. Prijel» "človeške gorilo?" Petersburg. Ind. — Danes je okrajni šerif aretiral Petra 0-jerss. ki je osumljen kot "člove šks gorila," ker Je obdolžen, da je usmrtil le nad 1» žensk med Peclflcom in Atlsntlkom. V A-merlki se bajé nshajs šele eno Nemogoče nam je zasledovati zgodovino rudarstva do njega prvih začetkov. Kratek preudarek pa nas pouči, da je moralo obstojati neke vrste rudarstvo, preden je Človek poznal kovine Tudi si lahko mislimo, katere so bile one rudnine, ki jih je človek najprej iskal v okrilju matere zemlje. V boju s prirodo mu niso zadostovale njegove naravne moči; zato je začel kmalu razmišljati, kako bi si napravil o-rožje in orodje, s katerim bi se mogel uspešno boriti proti svo jim sovražnikom in si pridobivati potrebno hrano. Tako si je gotovo isjcal najprej onih snovi, iz katerih si je izdeloval prvo o-rožje in orodje. Razen iz kosti in lesa je človek v davno minuli dobi izdeloval svoje preprosto orodje iz kamena, v prvi vrsti iz kresilnega kamena. Kresilnl kamen spada torej gotovo k onim rudninam, ki jih je človek iskal med drugim kamenjem. Morai je kmalu zapaziti, jda se da s kre-silnim kamenom delati ogenj. Tako mu je bila ta rudnina v dvojno korist. Poleg kresilnega kamena smemo prištevati k prvim rudninam, ki so se pridobivale z najenostavnejšim rudarstvom, še celo vrsto drugih, kakor na primer lahko gnetljivo glino, iz katere so izdelovali posodo, dalje sol, ki se nahaja na mnogih krajih v zemlji, kredo, okro in druge za slikanje in barvanje pripravne rudnine ter slednjič vse one snovi, ki'so služile sa okras. Med kovinami je iskal Človek brez dvoma najprej take, ki se nahajaj6 v naravi v čistem stanju, torej zlato, srebro, morda tudi baker, ki se da s topljenjem prav lahko izločiti iz drugih pri mesi. Katera izmed omenjenih kovin je bila najprej znana, ne vemo. Stari pesniki nam sicer pripovedujejo o zlatem, srebrnem, bronastem in železnem veku, ki jih je po starogrški veri bog Zevs ustvaril drugega za dru gim; vse to pa je plod pesniške domišljije. Niti ne moremo trditi, da je človek spoznaval kovine v naštetem redu, Čeprav govore nekatere okolnosti za to, v prvi vrati okoliščina, da se nahajata zlato in srebro prosta in čista v naravi, medtem ko moramo pridobivati druge kovine na težavnejši način, na primer železo s topljenjem železne rude. Da sta bili torej zlato in srebro znani pred bronom in železom, smemo smatrati za goto* vo dejstvo. Kako pa je bilo z o-stalimi kovinami, ne moremo vedeti ničesar gotovega. Stari Indijci so morali imeti že dolgo pred Kristusom dobro razvito industrijo železa, ker so nekateri izdelki ohranili do P ROrfi Vfl T A so odkrili maraikatero lastnost kovin, našli se-aačine, kako je pridobivati kovine iz rud, kako jih Čistiti. Z mešanjem najrazličnejših snovi so odkrili nove kovinske spojine z dotlej neznanimi lastnostmi. Tako .jp alkimija jako piodo-noano učinkovala na razvoj ru darstva in plavžarstva. Čikaiki gledališča Milton Sills je priznan dober filmski igralec. Njegov najnovejši film, "The Silent Lover," bo predvajan v Chicago klno-gledallšču pričenši š prihodnjim pondeljkom. Igra ee vrši v ne kem mitologičnem balkanskem kraljestvu, v namišljeni državi ki so jo imenovali v igri Mo-latvijo. Sills nastopa kot zastopnik vlade, ae napije in ga vidimo takoj v prvih alikah filma pijanega v kanalu, od kjer mu je treba kakšnega dobrega Sama ritans, da mu pomaga na noge ter ga vodi domov. Ponaredil je čeke in, mesto da se ustreli, gre v Afriko in tam ss priklopi francoski tujezemksi legiji, se poboljša ter si pridobi srce mla de deklice v sredini bojev z riff skimi rodovi v Maroku. V tem teatru bo na odru pred vs j sna mala scens z imenom "Victor Herbert's Melodies." Film "Blonde - or Brunette" prične v pondeljek v Uptown gledališču. Poleg tega bo tud mala sličica, šala na platnu ter ns odru pa mala noviteta "The Book of Dreams". "Hote Imperial", velezanimiv film, k ims svoje ozadje na rusko-avstrijski meji ob pričetku sve tovne vojne, bo predvajan prihodnji tedetf v Central Park kinogledališču. Glsvno vlogo \ tem filmu ima slavna igralka Poljakinja, Pola Negri. Film je režiral Erich Pommer, bivši rp-žiser znane nemške filmske družbe UFA. Vse osebe, razen one, so v tem filmu Evropejci. Herold Lloyd, ki je širši pub liki že dokaj znan po vsem svetu, nastopa v filmu "The Kid Brother", kl*'je sedaj predvsjsn v Mc Vleke rs gledališču. On je še posebno dobro znan iz filmov The Freshman in For Heaven's Sake. Ti njegovi filmi so bili predvajani tudi že v Ljubljani v Elitnem kinu. Jszzlsnd Dežela jazza — je poaebna posebnost Paul Asha, ki z 'njegovo godbo fantazira po odru Oriental kinogledališča. Tako je namreč dal ime njegovi najnovejši "skladbi", s katero nastopi pred čikaško občinstvo vsak večer ln tudi popoldne prihodnji teden. Poleg tega orke atralnega konglohieracijakega jazza bo na odru geldališča tudi film "The Potters". se dandanašnjega dne. Tudi stari Egipčani so poznali železo. Ze mnogo višje pa je bila razvita ta industrija pri Rimljanih In Grkih. Posamezni grški rudniki so zaposlovali do šestdesettisoč sužnjev, katerih življenje je moralo biti jako žalostno. S povečanjem rimskega cesarstva se je pospešil tudi nadaljnji razvoj rudarstva in nekateri rudniki iz one dobe obstojajo še danes. Hud udarec pa je zadobilo rudarstvo za čass preseljevsnjs nsrodov, ko je bila v tisočletjih ustvsrjena kultura skoro na-mah uničena. Sele pozni arednjl vek je vsaj deloma popravil, kar so bili uničili nemirni časi preseljevsnjs nsrodov. Tu moramo omeniti Ae neki pojav, ki Je močno vplival na razvoj rudsratvs. V srednjem veku se je zsčelo neko čudno gibanje, pričela se Je doba alkimije (domneve, ds se dado u-metno napraviti žlahtne kovine), več stoletij trajajoča doba, v kateri ao ljudje mialili. da ot>-utojl neka snov, tako zveni kamen modrih, s katerim se bo posrečilo spremeniti neilahtne kovine v žlahtne. Pozneje so pripisovali temu namišljenemu ka-menu modrih še druge laatnoati: mislili so, da ozdravlja bolezni, podaljša življenje, da je mogoče z njim doseči celo nesmrtno življenje. V neštetih alkimlstlč-nlh delavnicah so kuhali in mešali najrazličnejše snovi. Hkoro ni bilo kneza ali kakega bogate ga človeka, pri katerem bi ne bit delal eden ali še^eč alkimistov. •Kamna modrih" etoer niso na» ši*f a pri tisoč in tisoč poskusih si nam le manjkal Bundeeen svari pred osepnlceml. Chicago. — V preteklem letu je v Chicagu umrlo 56 otrok za osepnicami. Val ti otroci so bili manj kot lest let stari, pravi zdravstvsni komisar dr. Bunde sen. Starši se često ne zsvedsjo, da je tudi ta bolezen večkrat ze lo nevarna. Leta 1925 je v Združenih državah umrlo 10,000 'otrok za to .boleznijo. Navadno se ta bolesen pojavi pozimi. Največ otrok umre v starosti treh let od osepnic. Večkrat pokvari bolezen otroka na udih za življenje, včasih pa nastopi pljučnics, ki resno ogroža življenje otroka. Kadar otrok zboli za osepnics-mi, gs je treba oskrliovatl zelo previdno, de se ne pritakne le kaka druga bolezen. -/-- Prvi samomor v zraku. Pariz, 17. jan. — Mauri NAZNANILO DRUŠTVENIH TAJNIKOM. Is upravniitv» Književne ^ tiče 8. N« P. J. smo poslan n. ow nt ns društva 8. N p i glede knjig Ameriški Slovend in upamo, da ste jih vsi prej? Nekatera društva ao knjig« p*, dala in naročili eo še ve« knjfc Draga drtafttva sopet niso m dali nobene knjige in sedaj * prašajujejo kaj naj store I Macbeth Sim: Kdo jih mora oboisti? L. MnÉiffm: I, pSSAtljaki. Béa: Potom os po latniki la prisegači bedaki; takoj lafWkov ia priee-gačev js dovolj, da potolčejo po-ttene ljudi ia jlhpobeeijo. L Maedaffevo: No, Bog s toboj. aboga opica! A kako boèoi dobiti očete? » . Sla: 60 bi bil umii, bi ti sa njim jokala: ¿0 ae bi, bi Mlo to dobro znamenje, do dobtm kmalu nove-ga očete.1 L. Macdafferf : Ubogtlebljaček, kako govoriš! Neznanec: Lopa gospo, Bog s vami! To scat vam, l ■■ P®^^® ® P® v^éo ÓAIBÍDO štopnjoi Nevarnost, so >oj)m, ip-ovi ram blisn:] če svetovati smo vam moi preprost, ta as odlašajte; prod vi in ssali, Hudo js, vem. tabo vas plašiti; a *Iab«e U Mlo. ne raasrariti prod hujšim, ld je jako bHso rss. Bog x vami. Več muditi se ne upam. (Odide.) L. MacdaffeVs: Kam naj bošim? NI- ¿esar hudega storila nisem. Pa saj ros, to som ns tem pozemskem sveta, kjer krivica so teste s hvalo piafe, dobro dolo ps sa nevarno blssntoft asm velja. Kaj torej, jo], ssnsšam se na to obrambo šonsko, M da bodega storila nisem? Kdo so ti obrssi? (Morivci nastopijo.) Moriveh Kje je vaš moi? L; MoedOf f era : Nikjer, te upam. ao na Jak* neposvečenem kraja, kjer «a naill bi, teki k»t si ti. • Mori voe: Izdajnik je. Mar 'To laiei, kuštravi capiat Mori voe i Ksj, jajčec«? Zarodek tzda-jarstva. (Ga ssbode.) Ma: Mama, umoril me je: prosim, beii. (Umre.) (Ladr Msoduffova zbeti, kričeč, umor; morilci ss njo.) (Kako mojsteifko je znal Shakespeare naslikati streho-petnoot morilca, najboljše svedo-či nasledrtji odlomek. Lady Macbethova, ki radi samih zločinov Izgublja um in razsodnost, je neprestano preganjana valed strahti » pred duhovi umerjenih. Pri qekem umoru je dobila liso krvi na obleko in s4aj je v nočnih urah preganjana, kar neprestan p vidi .pred seboj one lise. Vender kuje naklepe za nadalj-ne zločine, samo da bi prikrila prejšnje zločine. Odlomek je it potega dejala 1. prizor.) (Punstasnt. Sobo v gradu.) (Zdravnik in ' dfcistes nastopita.) Zdravnik: Dva noči som prObodol s vsmi, a ne Àorom opaziti ničesar, kar M mi potrdilo raie pri- SrtSKTt J- Droralea: Odkar je odMo veličanstvo ns vojno, ttm videla, kako vstajo is pmrtelje, ei ogrne nočno haljo. odpre'pradal, si name papir-j«. propio, plšs nanj, čita, po-tem sapotytl in se vrne v posteljo; in ros ta Čas r prav trdnem spanju. • « Mwrnlk» Velika t*eda v natori, «H-veti hkrati dobrote epanja la { dola, kl se opravljajo hods! V tem dremotaem nemiru -rasen da Jo hodila okrog In kar I Je še Sitóla—kaj ste jo slišati kodaj govoriti? " Dtenrtea: To, gospod, tesar ne maram sa njo.ponavljati. Zdravnik: Meni lahko: celo potrebno u J«-' Dvomiea: Niti vam, niti komurkoli, kor nimam prič, da bi moje beee- ds potrdile.—Lejle, tsm-lo pri-haja. (Ud* Macbethova nastopi . svate.) Prav taka. kakor vmIsJi in kakor resnično som šiva, trdno spi. Opssujte jat stopite stran. Zdrsvsilk: Odkod tanate hič t » Dvornieet Polec Ojmte postelje js •tels: neprestano Ima luč poleg •obe; taks jo nkaoala. Zdravniki Vidite, oči «o JI odprte. Dardes: 80, a vid jI jo saprt. Zdravalk: Kaj Sols sdaj? Glejte, kako ai mane roke. Drordea» To Js še aje navada, kakor M nI umivala roka., Videla eem še, da Je^ delala tako četrt ure. L. Macbethova t Tukaj je še ena lisa. Zdraraiki Poahiiajte: govori. Zapi- ' 5S * SovoriU, da si »aio obdritim r spominu. L Mecbetber*: Stran, prokleta Nsa! Stran, pravim!—Ena; dve: sj. ^ da ae to stori— I u***»*-** •oprof, tej Vojak, po ga je strah?-Kaj ee nam Je batí, kdo to vaj I 5LÏÎ "T, ^■•hortl «Ihče I hlioeti na adgoror?—Ampak, kdo I Ml »I.HI, da ima u .free I tnHko krvf v sebi? I Zdrevalk: Ali eliiite te? I L Macheteara: Ftfeeki Un je imel I teno: kje me je sdnj?-KaJ, ali I »o bodo «s roke nikdsr «.u?- I N» — • tem. soprog moj. nič I «dtevnik» Pojdite, pojdite i isvsdeH I ete. éeeor no bi smeh. I IHsnrfea: Ona je forerila. čeear ae I * gotero: Bo« I •o. kaj oas reč L. Macbethosnt Tukaj di« še redne I Droraka: Jas ae M hotela imeti taktnega srca r prsih sa dostojan-■ stre rse njene osebe. • , Zdravnik: Dobro, dobro, dobro. Drornks: Bog dsj, da bi bilo, goepod. Zdravnik: Ta bolesan se odtess moji umetnosti vendar eem posnal ljudi, ki eo hodiU r spanju okrog in eo umrH pohotno r sroji postelji. L. Macbethova: Umi j si roke, obleci al nočno halje, nikar ne bodi teko bled.—Se enkrat ti pravim: Ban-qoo je pokopan in ne more is WiUiam Shakespeare: Js Oton Zapoočlčevege prevoda. Sen kresne noči (Midsummernighfs Dr sem) (Ta fantastična igra je ena najbolj karakterističnih Shakes-pearjevih komedij. Spisal jo je v svoji mladosti, zato ni tako globoko zasnovana, kot so na primer tragedije in zlaati Othel-lo,%katerega odlomek je bil U priobčen, toda kar je glavno v tej igri je dokaz o bujni fantfc-ziji pesnika in obenem njegovo visoko cenjenje narave. Odlomek je vzet iz začetka prvega prizora v drugem dejanju, ki oe vrši v gozdu blizu Aten.) (Psiček in Spak nastopita od nasprotnih strani.) Spak: Hej, duh, povej mi, kam hitiš? Palček: Ces griče, doline, skos grm in čes kamen, ¿os ograde, strmine, ■kot vodo ln plamen jas potujem reeporsodi urne je kot mesec hodi; v slotbi sem pri vil kraljici, rosim ji kroge po selonirii jeglič! so drsiins njej; ns slatih oblekah jim lise poglej: to eo rpMni, vil darovi, v teh pegah njih iive duhovi: roee nabirsm tod po trsti, jegliču vsakemu uhan je treba dati. Zdrav, rogovilet: jas sdaj grom; takoj bo tu kraljica s spreamtrom vsem. Spak: Kralj tu nocoj imeti hoče raj. Kraljica nsj se ga ogiba, snaj, te, Je mogoče vaUvijeo, ker al bil plačaš. Ako je val Hat pl» Čas ia ga ae prejmete, je mogato vstavljen valed aspočaogs m* alova, pišite nam doptaiico Ig aavedtte stari ia aevi nssšsv. Zdravnik: Bas? L. Macbethova: Spat, spat! Nekdo trka na vrata. Pojdi, pojdi, pojdi, pojdi, daj ml roko.: kar js, se ne da (spremeniti. Spat, spat, spati (Odide.) Zdravnik: Ali pojde ssdsj spat? I>vorüca: Naravnost. Zdravnik: Zlo se tepeče: nenaturni 4 ^lez km- {Juh a#. blazinam ghtHim ispoveds: nji treba bolj duhoma ko sdrarnika. Bog pam oprosti vsem h Glejte ml nanjo; odstranite vse, s čimer si lahko bi Škodila, in is pasito nanjo. Zdaj lahko noč: oko jo grom» srk>, Mi apeUraaM» na vaa društn, odroma aa društvene tajnika kateri eise prodali knjig As* riški Slovend, da naj knjig« ob-drižjo toliko Ceaa, da ae bofc razprodale. Nam nazaj jih ni treba pok. Usti, temveč jih ebdriitc pri društvu, da se bedo prodale k*, ker bodo rasmene ugodne zstt. Z bratskim pozdravom u Književno Matico, S. N. P. j. PhiMp Godina, upravitelj. MAU BOLAN FANTIČEK JE OZDRAVEL Oče nam piše: "Prosim pošljite mi 2 savoja vašega čudovitega zdrsrih, ^Prosim pošljite takoj, ker ga zelo po. "trebujemo. Ni nam mogoče biti bra njopa. Ja» som fsMl Bolgarski liični (krvhi) čaj vso simo za mojep malega fantička, ki je komaj 4 lete star in smatram, da je to nsjboljk zdravilo, ki sem ga ie ksdsj imel., tVai John H. Olson, Sioux Rapid«,' Iowa." Bolgarski Seliični (krvni) ¿sj m prodaj r vseh lekarnah po S5c, 76c, ii $1.26, ali po poiti. Naslov: H. H. Von Schlick, 8 Marvel Building, Pitt».* burgh, Ps—(Adv.) sa lete 9&S0, »al leta $8.28, ps ij $4.00, bTvm letopa $8.0 skrivaj Iz grsdu. To bi bili lepi skrivni hodniki, o katerih bi profesorji zgodovine v šdah razlagali. Ta je pametna! Saj je znano, da so celo delavci, ki so take, hodnike kopali. Imeli zavepane oči In 00 bili Ukoj, ko je bilo ddo izvršeno, pomor j eni.