j Komintentom banke ponujamo: | Iskrene čestitke Murskemu valu? SKB BANKA B.B Venera, agencija za trženje Razplet J. VOTEK načelih »latssez-faire, laissez-passer< MILAN JERŠE VREME w • ■ w M C M Ponosni smo, da tržimo najboljšo slovensko radijsko postajo. ^Sredstva za čiščenje v gospodinjstvu ru: s» pTOČH £ veletrgovine - ugodne obrestne mere za depozite in avlsta devizne vloge ter njihovo neomejeno dvigovanje - ugodni limiti na tekočih računih in žiroračunih - ugodna potrošniška posojila za različne namene Čestitamo ob svetovnem dnevu varčevanja! Objava podatkov statističnega zavoda o 3,4-odstotni inflaciji v oktobru je sprožila nemajhen preplah in ponovno bojazen pred galopirajočo inflacijo. Vzporedno s tem vznemirja še nekaj podatkov iz analize ekonomskega inštituta Pravne fakultete, ugotovili so namreč zmanjšanje proizvodnje in izvoza, ki po ugotovitvah v analizi zmanjšuje letošnji blagovni presežek, a se ne kaže v presežku tekoče bilance. Industrija se sicer otepa izvoza blaga, a se loteva ugodnejših dodelavnih poslov. Strnitev teh podatkov ponovno potrjuje, da v celotnem sistemu ekonomske politike deluje le en vzvod, to je denarna politika. Omenjeni podatki potrjujejo tezo dr. Bajta v zadnji sobotni prilogi Dela, kjer ugotavlja, da je glavna značilnost politike še vedno nezainteresiranost za gospodarsko dejavnost, ki ji ne pride na misel, da bi na kak način preprečila ustavljanje proizvodnje, in pravi, da tega niti ni mogoče pričakovati, ko kaže razmah državne porabe in zapravljivosti in da gre državi vsak dan bolje. Že iz tega, kar je povedal ugledni ekonomski strokovnjak, je jasno, da pri reševanju naše potapljajoče se gospodarske ladje le ni mogoče držati križem rok in zgolj navidezno posegati v gospodarstvo. Očitno torej je, da bo reševanje gospodarske krize po neke vrste liberalnem modelu, ki je bil značilen za reševanje krize v tridesetih letih, katastrofalen. Če ob tem zanemarimo razloge za krizo, si država preprosto ne bi smela dovoliti popolnega razkroja gospodarstva. Navsezadnje je to dokazal svetovni razvoj v tržnih gospodarstvih (včasih kapitalističnih), kjer se je pokazalo, da kriza pretrese gospodarsko, socialno in politično celoto le-teh. Potrdilo se je, da je avtoregulativni mehanizem trga do neke mere deloval v določenih razmerah in mejah, a da onkraj tega več ne zmore reševati temeljnih vprašanj gospodarske rasti in ravnovesja ter preprečevati kriz. Za nas je to toliko pomembneje, saj dokazuje, da gospodarstva, ki je bilo glede na svoje razvojne in zgodovinske okoliščine le delno tržno naravnano in hkrati naravnano na povsem druga vse prej kot »tržna« tržišča, ni mogoče preusmeriti v povsem tržno naravnanost na povsem liberalnih Komemoracije Ob 1. novembra, dnevu mrtvih, s katerim izkažemo nolžno spoštovanje do vseh umrlih, predvsem pa do tistih, ki so darovali življenja za lepši jutrišnji dan sedanjih in prihodnjih generacij, se bo v Pomurju zvrstilo več žalnih komemoracij. Osrednje občinske spominske slovesnosti bodo v petek, 30. oktobra. Pred Osnovno šolo v Gornji Radgoni na Prežihovi 1 pripravljajo ob 12.00 skupen program tamkajšnji šolski kolektiv, ZB NOV in zveza kulturnih organizacij. Nastopili bodo člani mladinskega pevskega zbora in recitatorji, gasilski oktet in učenci OŠ dr. Janka Slebingetja, učenci glasbene šole in mlački iz vzgojno-varstvene organizacije Manko Golar. Ob tej priložnosti bodo položili venca k spomeniku NOB v središču mesta in na bližnjem pokopališču Maistrovih borcev. V Ljutomeru bo osrednja komemoracija ob 13.00 na Glavnem trgu pred spomenikom padlim žrtvam. Organizatorji spominske slovesnosti so krajevna skupnost, ZB in osnovna šola, ki bo ob sodelovanju učencev glasbene Šole in malčkov iz otroškega vrtca pripravila priložnostni kulturni program. V Murski Soboti bo osrednja spominska slovesnost ob 14.00 pri spomeniku padlim za svobodo na mestnem pokopališču. Prireditev organizira borčevska organizacija. Ob tej priložnosti bodo osnovnošolci recitirali in zapeli pesmi, nastopil pa bo tudi pihalni orkester. K vsem večjim spominsKim znamenjem bodo položili vence in cvetje ter prižgali sveče. Tudi v lendavski občini bodo popravili'več manjših spominskih slovesnosti, delegacija občinske skupščine, izvršnega sveta in zveze borcev pa se bo ob navzočnosti našega veleposlanika na Madžarskem Ferenca Hajoša v soboto poklonila umrlim v taborišču Šarvar, kjer je pokopanih tudi veliko internirancev iz lendavske občine. Tako slabo tukajšnjemu človeškemu rodu na zemlji svojih prednikov, ki jo vsakokrat živeči dobivajo na posodo od svojih potomcev, nikoli ni bilo, da ne bi zmogel cvetja za na grob. Naj bo zemeljsko bivanje še tako težko, vedno ga lajša zavest konca in spokoj pokojnih. Kajti mi smo le senca sence in nikoli ne vemo, kdaj bomo odšli: prst k prsti, nemir k miru, želje k zadoščenju, upanje k spolni-tvi. Foto: N. JUHNOV Ob koncu tedna bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami. Vestnikov koledar 29. oktober, četrtek, Narcis 30. oktober, petek, Alfonz 31. oktober, sobota, dan reformacije 1. november, nedelja, vsi sveti POLJOOPSKRBA trgovina MARIBOR tek: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel: (069) 21 048 • Traktorji ZETOR po ugodnih cenah! 2. november, ponedeljek, verne duše 3. november, torek, Just 4. november, sreda, Karel Pregovora Vseh svetnikov mraz, o Martinju topel čas. Vseh svetnikov mrzel dan, božič bode v led vkovan. I' M d’ 1 B j I L j i MrAa $M, 28. Ottoin 1982 • Leto XLW • Št. 43 • Cena 65 SIT Verjamemo, da nas že poznate, pa vendar želimo ponovno pritegniti vašo pozornost. Podjetnikom omogočamo, da na enem mestu blago ocarinijo, uskladiščijo in prodajajo. Zagotavljamo vam prostorske in druge možnosti brez predhodnega vlaganja investicijskih sredstev. Predstavljamo vam družino uspešnih podjetij, ki delujejo na območju BTC-ja Murska Sobota. Tudi za vas bomo poskrbeli. Vabimo vas! BTC, d. d., Ljubljana, Enota Murska Sobota, tel.: 069/25431,25442 GRADMAT v Beltrans Mednarodna špedicija EXPORT-IMPORT, M.Sobota, d.o.o 69000 M.Sobota. p.p.166, Nemčavci 1/d Tel; 069/31068, 31069, 31890 Tel; Skladišče 31885 Fax: 069121740, 21077 PRODAJA IN UVOZ ŽIVIL IN OSEBNIH AVTOMOBILOV BTC-ju vam ponuja; mizarski material rezan les iverice, iverale obloge vseh vrst furnirje mediapan gradbeni material izolacijske materiale armaturne mreže keramiko ital, teraco plošče okna, vrata UVOZ - IZVOZ - POSREDOVANJE V ZUNANJI TRGOVINI - MEDNARODNA Špedicija - vse storitve na enem mestu možnost plačila na dva ali tri obroke vse informacije dobite po tel. št.: 21813 Prodajni center V BTC-ju, tel. Št.: Prepričajte se o naši veliki ponudbi in konkurenčnih ie 069/22 084 • Stalne akcijske prodaje! Mednarodna špedicija, transport in pomorska agencija, d.d.. Koper poslovalnica Murska Sobota Nemčavci 1 d ORGANIZACIJA RAZLIČNIH PREVOZOV IN PREVOZNI^0 Vojkovo nabrežje 32 66000 Koper Telefon: 066/33221 Teleks: 34285, 34117 Telefaks: 066/32674 Filiala Maribor Tržaška 53 Tel.: 062/306221 Teleks: 33123 Telefaks: 062/306661 Tel.: 069/21175 Teleks: 069/22 946 Telefaks: 069/22 926 MURSKA ms PORI inž. BRANKO CIPOT Prevozi blaga s klasičnih' z nosilnostjo od 2 do 25 ton doma in v tujini. t PREVOZI S PREKUCNIKOM, rt*1 tet. št.: 23339, tel.: 069/25315, 32 111 telefaks: 31 257 „ PREVOZ S HLADILNIKI IN ' Vektor MARKIŠAVCI d.o.o. Okrepčevalnica v BTC_ju Nemčavci 1 d, tel.: 069/25431 GUMILAR • Vsak dan okusne malice in jedi po naročilu, topli napitki in vse vrste pijač. d.o.o. Trgovina stanovanjske opreme NEMČAVCI 1d (BTC) MURSKA SOBOTA tel /telefaks 06931 150 V naši trgovini je vedno kaj novega! 70 RAZLIČNIH VRST KUHINJ - VELIKA IZBIRA sedežnih garnitur, spalnic, otroških sob, predsob - UGODNE CENE opreme za kopalnice - POSEBNA PONUDBA ELEKTRIČNIH ŽARNIC PROIZVAJALCA TEŽ MACOT ZA SPLOŠNO IN INDUSTRIJSKO PORABO Veliki popusti pri gotovinskem plačilu, možnost plačila na čeke. Odprto: delavnik od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 12.00 MIRAN CELEC Nemčavci l d ▲ 69000 Murska Sobota. PLINOTEHNA MEDNARODNA P E D I C I J A d.O.O. LJUBLJANA - SLOVENIJA - PE MARIBOR IZPOSTAVA MURSKA SOBOTA IZPOSTAVA LENDAVA Nemčavci 1 d Kolodvorska 29 Tel.: 069/22 849 Tel.: 069/75 556 25597 Telefaks: 069/22848 OPRAVLJAMO ŠPEDITERSKE STORITVE L A V IA EDELFURNIER TRGOVINA Z LESOM IN LESNIMI IZD^1 Tel.: 069/32 932 Telefaks: 069/22 915 PRODAJAMO VSE VRSTE ZELO KAKOVOSTNIH FURNIRJEV PO UGODNIH CENAH, p^poroča«110 Prodajamo vse vrste plinov. Dostava na dom. PODJETJE ZA TRANSPORTNI INŽENIRING do P- Ljubljano, Jesonkova 3 Predstavništvo VEKTOR MURSKA SOBOTA Nemčavci 1 d (BTC) Naše storitve so: - domači in mednarodni prevozi - špediterske storitve -or J strojnozemeljskih del. Za konkretne dogovore nas pokličite po telefonu, št. sta- 31 671 ali telefaksu: 069/31 670. POKLIČITE NAS! 29. oktobra 1992 stran 3 5 aktualno doma Etično vprašanje pri lastninjenju podjetij tristo tisoč vsakemu? KOLUMNA Štefan Smej ione Rop, vladni koordinator v pripravi zakona je na razširjeni seji predsedstva Zveze svobodnih "“R0' arja) na pripombe zbranih. Ti pa so bili zelo ostri ' 'tl(inaneKa 7;alu>na ° lastninjenju, tisti najbolj radikalni pa so da Je najboU protidelavski zakon ter da bo 'Si jo 'as*nine vsak, najmanj pa delavci in tisti. priP°m^e je vladni Ra J Rovarja), da so Roni;1 lakona ° lastninje- uP0Stevati več inte-Koif delavstva. Na pNiih^ tisočakov, hleL n^^leah dobili vsi Pa ^tudi f S, * ž,v'Jo v tujini, če-eJ družbi še ničesar ustvarili ali so ustvarjali kot obrtniki samo za svoje interese. pa je magister Rop odgovoril tako: Skupina, ki je pripravljala lastninski zakon, se je zavedala tega vprašanja, ki bi mu lahko rekli tudi vprašanje pravičnosti pri delitvi, vendar ga je namerno pustila ob strani. Tu so dali prostor poli- tiki in strankam, ki bi se morale izreči o tem. Od njih so namreč pričakovali, da se bodo oglasile s svojimi pripombami in dopolnili. Toda kot kaže, so ob tem še najbolj glasni prav sindikati in ne stranke, kajti nobena stranka pred volitvami pri delitvi ne upa izločiti nobene skupine. Sindikati so predlagali, da bi delili po tem, koliko je kdo ustvarjal. Delitev bi lahko vezali na primer na delovno dobo, na seji pa je padel tudi predlog, da bo za delavce še najbolje, da si razdelijo tisto, kar jim pripada, in dokler še lahko delijo, pa če- tudi bo podjetje potonilo, saj je vprašanje, ali bo potem, ko bo sprejet tak lastninski zakon, sploh še kaj deliti. Povrh vsega delavci lahko ostanejo po sprejetju zakona Še brez zaposlitve. Na seji so namreč menili, da se bo zaradi lastninjenja znašlo na cesti veliko delavcev. Zveza svobodnih sindikatov je torej za zaščito vložka delavcev in tistih, ki so to družbeno lastnino ustvarjali, torej upokojencev in delavcev, ki so ostali brez zaposlitve, prav tako, kot je zaščitena lastnina nekdanjih lastnikov pri nas. MH Mariborske vladne delegacije v Murski Soboti ^tna izmenjava izkušenj * povezuje jih le "agistrala delegacije mariborskega izvršnega sveta na čelu ?Ms|V[|'**n Antonom Rousom so predstavniki soboške vlade Predsednika Ivana Obala dodobra izkoristili za ‘i na »•»»! izvrta k h cm izrabili 7Qf1fb- [7 ob '5ni na različnih področjih. Oboji so izrazili zado-% posodabljanja magistralne ceste Maribor- S ki uh bo še trdneje povezala. Ker gre za zelo Ntv°- se bodo z Mariborčani dogovaijaii o nadalje-X . ^prometne povezave. Stične točke imajo tudi pri ki [1’f8l'Unu. od katerega pričakujejo novo razdelitev sPričo naraščajočih potreb ugodnejša tudi za Sta-o- - Pri tem želi Murska Sobota tudi v prihodnje i ko središče, pri čemer naj bi se zgledovala po ,. ,,n8 bogate izkušnje pri sodelovanju s tujino. '?eša. ? 50 se v po, ^ih 101111 kš« °P°Z0' 6 nar]<*PT 2a'° tud' k Ulivati ne m°rejo bi-1 n ^ako na 'zboljšanje S b' bilo tudi ? ,i ^°da. Zaradi 11 tiPa ne p^kih ' obvladovati t h? komunalnih imajo da-• Velikem indu- strijskem središču, saj jim zagotavljanje zadostnih količin pitne vode in organizirano odvažanje komunalnih odpadkov povzroča ogromne preglavice. Pri tem so mariborski vladni predstavniki priznali, da je zanje zgled to, kar so uspeli narediti v soboški občini, ki se je med prvimi v Sloveniji lotila obsežne gradnje čistilnih naprav. To je namreč za Mariborčane, kot smo lahko slišali, precejšen zalogaj, zato si prizadevajo dobiti tudi slovenski ekološki denar. Precej dilem je tudi glede urejanja stanovanjskih vprašanj. Tako je v štajerski metro- poli še vedno veliko starih zgradb, ki terjajo temeljito obnovo, občinski stanovanjski sklad pa ne zmore vsega bremena, Zato so marsikatero zadevo prepustili Staninvestu, ki sklepa tudi pogodbe. Ker pa stanovanjski sklad ne more računati na republiška sredstva, so po mnenju razpravljalcev v boljšem položaju v Murski Soboti, kjer stanovanjsko gospodarstvo deluje v okviru sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. Poleg tega pa v Mariboru stanarine že lep čas zaostajajo za republiškim povprečjem, s čimer je vzdrževanje stanovanjskega sklada oteženo. Srečanje mariborskih in soboških vladnih predstavnikov, ki so načeli še nekatera aktualna gospodarska vprašanja, visoko stopnjo brezposelnosti, lastninjenje in podobno, so končali s prijateljstim nogometnim srečanjem v telovadnici tretje osemletke v Murski Soboti in družabnim popoldnevom v hotelu Diana, ki so ga izkoristili za dogovor o prihodnjih skupnih akcijah. MILAN JERŠE * Politika nM zamujena priložnost? decembrske volitve pri nas so izoblikovale i finskih frakcij političnih strank, sindikatov in ..T šu^i ?*zbynih skupin. Znano je, da imajo v Sloveniji 'e,c zadnjih petdeset let. V tem času Nh । n' hih, tako malo žensk, kot jih je danes. Pa se '' opredeljene. Kljub temu pa dvo- X "'š, jij J1" * kaj naredijo, da bi prišlo v novi parlament '* kaj naredijo, da bi prišlo v novi parlament \ Sed#^?1® da so zamudile vse možnosti za '^'^nk "' P°tožaj, ker se nakazuje, da bo pravih vr |?ednm,j Tpo1" > 5,c ^«0 h^lsk^ medijih, Zas!onu. - S- k, k menljo b| to omo- »J aM°Pale žen skam prijazno politiko. Zmerni optimizem pa vendarle lahko veje ob spoznanju, da so ženske s skupno akcijo v parlamentu in zunaj njega vendarle nekaj dosegle. Edini pa smo si lahko ob podatku. da polovica prebivalstva Slovenije, kolikor tvorijo ženske, pač ne sme ostati zunaj parlamenta. Pripeljimo raje ženske v parlament in ne pred parlament zaradi vse težjega položaja delavk v raznih industrijskih dejavnostih. Nič čud- nega, če je opazno vedno več tarnanja nad nerazumevanjem medijev za žensko politiko in ženska vprašanja, pa tudi nad tem, da civilnim organizacijam finančno nihče ne pomaga. Vse to pa v mnogočem vpliva na njihovo neučinkovitost. Zato je upravičeno vprašanje, kaj naj bi ženske naredile še pred temi volitvami. Ker ugotavljajo, da skupna akcija žensk iz vseh političnih strank ni možna, kot tudi to, da ni mogoče računati na to, da bodo volivke dale svoj glas samo ženskam, ne glede na to, na kateri strankarski listi so, se zdi vse skupaj kot glas vpijočega v puščavi. - P MILAN JERŠE Berite Vestnik Kriza parlamentarnega odločanja se nadaljuje Volivci nimajo kratkega spomina! Prav tako kot na republiški ravni, se s krizo parlamentarne politike ukvarjajo tudi v občinah. Pri tem Pomurje ni nikakršna ujema. Dosedanja zasedanja posameznih občinskih parlamentov so namreč pokazala, da nekaterim strankam kriza odločanja ustreza. Poleg tega pa se je predvolilno obdobje že krepko razmahnilo. Očitno pa je. da kriza ustreza manjSni. saj tako onemogoča delo občinskih skupščin in potem za to krivi vladne koalicije Ne pravimo zaman, da je procedura v parlamentu temelj demokracije. Povsem drugače je. če se jo, kljub jasnim pravilom igre, skuša izigrali. Hkrati pa moramo razumeti, da je med predstavniki političnih strank v predvolilnem obdobju, zlasti še med tistimi, b jih skrbijo volilni izidi, veliko nervoze. Kot so pokazala dosedanja Številna zasedanja občin skrb skupščin, vzrokov za praske med parlamentarnimi skupinami ni težko poiskati. Sicer pa je pravi ati namišljeni obračun s političnim nasprotnikom za marsikoga, ki drage mrkosti preprosto nima ali je ne ve poiskati, tudi priložnost za medijsko promocijo. Če pri tem dosega politične cilje, pač toliko bolje. Samo vprašati se je treba, komu ustreza, da parlament še vedno ne more sprejeti nekaterih pomembnih zakonov. Pa čeprav taisti trdijo, da si oni najbolj prizadevajo zanje Morala je sicer stvar, ki s politiko nima veliko skupnega, neokusno pa je, da jo v vrstah sedanje opozicije najbolj goreče razglašajo spreobrnjeni predstavniki nekdaj edine stranke in goreči pristaši tedanjih teoretikov, kot da se morajo danes dokazovati za oprostitev grehov. In tako delo opo-zidje v parlamentu vodijo, kot pravijo njeni poslanci. Vodje samozvanega neodvisnega poslanskega kluba Demos. Vprašanje je. katera velika politična stranka, ki da kaj nase, si lahko privošči zunanje strokovnjake Potemtakem kaže, da jih sama nima dovolj. Pa to ne bi imelo kakšne večje povezave, če taisti ne bi nenehno goreče poudarjali načel poštenosti, morale, krščanskih vrednot in celo ustave. Kaj pomagajo morala in poštenost, če namesto na očitno prevaro pri glasovanju, kot se je to zgodilo v republiškem parlamentu, kažejo na tiste, ki so na goljufijo pokazali. Res narobe logika! Opazovalcem, ki spremljajo parlamentarna dogajanja, pa je v tolažbo le upanje, da volilci že zaradi predvolilnega obdobja pač nimajo kratkega spomina. kdo jih je hotel žejne prepeljBti bez vodo. MILAN JERŠE Kdaj bo konec sveta? To me pa res zanima? Ne to, kdaj bo konec sveta, to prepuščam božji bolji in kozmičnim zakonom. Kakor komu drago. Zanima me. kako se bo na naših obmurskih, predvsem goričkih oziroma protestantskih tleh prijelo gibanje new age (izgovori: nju eidž)? (Samo zanima me, nič drugega. Kakor da bi se bal ali kaj? Je potemtakem tudi že mene zajelo to njueidževsko vrenje? Navsezadnje pa, kako bi bilo mogoče v ceh časih biti tako top in ne sprevideti, da si moramo ponovno pridobiti zavest o enotnosti človeka in narave? To uči new age.) Tole dejstvo je nesporno: tukaj v tej pokrajini se množijo dogodki, ki spadajo v sklop gibanja new age: Hoja po žeijavici na Bukovnict, čedalje pogostejši obiski znanega ezoterika do k to tj a Susmana, vrsteča se predavanja o Vodnarjevem kozmičnem obdobju, povečano zanimanje za horoskope. Samo eno še manjka: poglobljeno obujanje in ponovno izvajanje ljudskih vraž. Čarovnij in drugega. Toda še pride, ker tudi drugod v tako imenovani zahodni kulturi ponovno pohaja na plan. Tudi tole dejstvo je nesporno: gibanje new age prihaja iz Amerike. Od tam. od koder so prišle pobude za vsa poreformacijska krščanska in katoliška verska gibanja, ki so se od vsega na Slovenskem najbolj prijela prav na našem, zdaj protestantskem področju. Celo bolj kot v vseh večjih slovenskih mestih, kjer je, po količinskem načelu, ki pravi, da je med večjo množico ljudi pač več različnih duhov m duš, zatorej večja možnost, da koga obide novo spoznanje. Tukaj smo (bili) skratka za novo vetje duha vedno odprta pokrajina. Pustimo zdaj ob strani tisto ustaljeno razlago, zakaj da je bilo tako. Da so bili madžarski plemiči zaradi ekonomskih koristi privrženci reformacije, da je to po načelu »čigar pokrajina, tega vera« prešlo na podanike in druge tozadevne razlage. Za gibanje new age je vse to šepavo razlaganje. Proučevanje tega gibanja pravi, da obstajajo prostori, kjer je večja možnost, da vas obide novo spoznanje oziroma nova zavest. Zaradi tega pripadniki gibanja obiskujejo stare svetiščne prostore, zbirajo se na krajih, kjer so nekoč darovali in žrtvovali. Kaj pa. če so naši prostori izrazito takšni? Zakaj pravzaprav hoja po žerjavici na Bukovnici? Tam okrog je množica arheoloških najdišč, kjer so sledi Človekove tvarnosti, tam so bila tudi stara svetišča. Nekdaj so jih postavljali na krajih z najboljšo energijo, ne pa na križiščih trgovskih poti, ob nakupovalnih centrih in sredi satelitskih naselij! Tako se je nekoč pripovedovalo in prepričalo, češ tisti, ki so razširjali kakšno vero, da bi na tak način služili denar, so svoje cerkve postavljali na prometnih vozliščih. In potem so jim začeli cerkveni ljudje to celo verjeti, zdaj pa imajo hudiča, ko jim ljudje v tistih hramih, zgrajenih Čisto po pozitivističnih načelih in nagibih, nočejo ostati, marveč iščejo novo duhovnost v »njueidžovskem« gibanju. Kako naj človeka torej ne zanima, če bo Blikovnica kdaj postala to, kar j’e v Ameriki tačas mestece z imenom Sedana! Dokler niso do kraja propadle stare ideologije - saj se še spomnite: socializem in komunizem - in dokler klasične religije niso prišle v krizo, za mestece Sedana ni vedel nihče. Zdaj pa se tam zbirajo pristaši gibanja new age ter pričakujejo razsvetljevanje in konec sveta. Njihovi svečeniki niso katoliški ati kateri drugi duhovniki, niti budistični ne več. Prišlo so novi duhovni voditelji, ki se sklicujejo na kulturno izročilo indijanskih plemen. Na območju Sedane so nekoč živeli Indijanci Hopi in novi svečeniki v tem romarskem mestecu so iz vrst redkih potomcev tega plemena. Kaj se je s hojo po žerjavici začelo na Bukovnici, kako se bo na novo duhovnost odzvalo prekmursko ljudstvo, ki tudi za protestantizem, baptizem, binkoštništvo, jehovstvo, metodizetn (vse ameriški uvoz) ni bilo gluho? Iz katerega plemena bodo bukovniški svečeniki? Kako se bodo na novo duhovnost odzvali naši (klasični) duhovniki? Hrvaško-srbska paranoja Kaj si pravzaprav mislijo o jx>pužčanju napetosti med Zagrebom in Beogradom oziroma Tudmanovo HrvaSko rn ZR Jugoslavijo uporniki Srbi na Hrvatkem. se je izkazalo v nedeljo, ko so na začetku okupiranega območia v zahodni Slavoniji v bližini Novske preprečiti novinarsko srečanje v Okučanih. Ce bi bilo vse tako, kot sta uradno predvidevala dr Franjo Tudman m Dobriča Čosič, jroiem bi se že danes lahko nemoteno vozili po nekdanji cesti »Bratstva m enotnosti- med Zagrebom tn Beogradom, poleg tega bi stekla telefonska zveza med Beogradom in Zagrebom, morda bi po nekdanjem jugoslovanskem naftovodu med Krkom. Bosanskim Brodom. Pančevim in do hrvaško madžarske meje spet lahko pošiljali surovo nafto. Vse to je bilo prekinjeno 4. septembra lani, ko se je oborožena srbska vstaja oziroma vojna razširila na zahodno in vzhodno Slavonijo. Hrvaška pa je samo zaradi zaprtja naftovoda na dan izgubila okoli milijon dolarjev Spričo neznosne gospodarske bede in hiperinflacije se Tudmanu vsekakor mudi, da bi čimprej vzpostavil kolikor toliko normalne razmete tudi na območjih, ki so uradno pod nadzorstvom mirovnih sd OZN a oziroma Unproforja Kaže pa, da je z izločitvijo Miloševiča iz kupčije s Paničem in Čbsičem, predvsem pa oblastnikov tako imenovane srbske republike Krajine - to pa so vsa okupirana območja na Hrvaškem - storil nepopravljivo napako, ki spet postavlja v ospredje vojaški obračun za uresničitev hrvaških intere sov. Druga možnost je barantanje ne le z ozemljem BiH. temveč Hrvaške, to pa bi povzročilo državljansko vojno v Hrvaški. Nesojeni hrvaški veleposlanik v Ljubljani prof, dr Zdravko Tomac ima prav, ko govon. da so razmere v BiH in tudi na Hrvaškem tako zapletene, da je nemogoče predvidevati, kaj se bo iz vsega tega izcimilo Do vojne v BiH najmočnejša musli manska skupnost, ki je predstavljala okoli 44 odstotkov vseh prebivalcev, je pobita, pregnana in skrčena na desetino ozemlja, 70 odstotkov ozemlja BiH je pod srbsko okupacijo (po zadnjem popisu so prešteli 31 odstotkov vseh prebivalcev, ki so se opredelili za Srbe). 20 odstotkov pa predstavlja osvobojeno hrvaško ozemlje (po popisu je 17 odstotkov prebivalcev BiH Hrvatov) Tako so razmerja moči med tremi nacionalnimi skupnostmi postavljena na glavo, srbski in tudi hrvaški voditelji BiH so prepričani, da imajo glede ureditve oziroma razkosanja te države škarje in platno v svojih rokah Toda kaj če bodo v takih okoliščinah sklenili dogovor o politični ureditvi BiH. ki bi jo praktično sestavljale tri nacionalne države. Muslimani bi prej ali slej izginili ali pa bi se tri nacionalne države z orožjem v toki nenehno bojevale za svoje interese in tako poravnale neporavnane račune Potemtakem nas tudi ne more presenetili, da se v zadnjem času tudi dosedanji zavezniki Hrvati in Muslimani koljejo med sabo in da je glavni hrvaški politik v BiH Mate Boban zahteval prek Tudmana, da hrvaška država prepove in onemogo6 prihod muslimanskih borcev iz islamskih držav m oskrbo z orožjem legalne armade BiH prek hrvaškega ozemlja. Tako se jc v bistvu nediplomatska izjava slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, ki ga je na Hrvaškem pribila na sramotilni steber. da se namreč na ozemlju BiH bojujeta Srbija in Hrvaška na rovaš Muslimanov. izkazala kot povsem natančna ocena krvave vojne v BiH. ob katen je treba dodati le to. da so morijo izzvali Srbi, Hrvati v BiH pa so se zaradi grenkih izkušenj na svojih bojiščih v matični domovini do zob oborožili in tako v spopadih s Srbi postali nepremagljiva sila. Vprašanje pa je. če bo svet sprejel te spremembe in skupaj z Muslimani pokopal iluzije o »pravičnem* koncu vojne PETER POTOČNIK stran 4 gospodarstvo Tujci, zaposleni pri nas, po delovno dovoljenje Na soboški enoti Zavoda za zaposlovanje so sprejeli okoli 1300 vlog tujcev za pridobitev delovnega dovoljenja, (Po nekaterih podatkih je za delovno dovoljenje zaprosilo v Sloveniji okrog 30 tisoč tujcev.) Na soboški enoti so rešili že 801 vlogo, medtem ko jih je nerešenih še 450. Delovno dovoljenje za določen čas ali za eno leto so odobrili 757 tujim delavcem, za nedoločen čas pa so jo dali samo 28 delavcem. V pomurskih podjetjih so v večini zaposleni tuji delavci, ki se dnevno vozijo na delo in jih zato zakon obravnava kot dnevne migrante. Ti, četudi imajo pri nas deset in več let delovne dobe, si niso mogli pridobiti delovnega dovoljenja za nedoločen čas, saj pri nas niso imeli stalnega bivališča. Nekateri so si zato, da bi lahko dobili delovno dovoljenje za nedoločen čas, bivališče urejali šele po sprejemu zakona o zaposlovanju tujcev, vendar so na Zavodu preverjali čas prijave pri nas in tistim, ki so si urejali bivališče po času, ko je bil zakon sprejet, tega niso upoštevali pri odobravanju delovnega dovoljenja. Največ zaposlenih tujcev imajo podjetja v lendavski občini, okoli 800. potem ljutomerska, najmanj pa soboška in gornjeradgonska. Večina ali okrog 80 odstotkov jih vsak dan prihaja na delo. Na soboški enoti Zavoda pa so prejeli že tudi 16 vlog za pridobitev delovnega dovoljenja, ne da bi tujec pri nas že prej delal. Pri teh so namreč morali preverjati, ali ni na našem seznamu nezaposlenih kdo, ki zadovoljuje zahteve predvidene zaposlitve ali delovnega mesta. Negativno so rešili šest vlog, saj so ustrezne delavce našli na seznamu brezposelnih. mh Štefan Hajdinjak, direktor Pomurske banke, o položaju bančništva V nahrbtniku nosimo bremena j preteklosti V Sloveniji je že nekaj časa zahteva za sanacijo bančnega sistema. Po podatkih, ki so na voljo, je namreč ohranjen kapital bank izredno nizek, saj ga je večina izgubljena v potencialnih izgubah, ki predstavljajo potrebne rezervacije za dvomljive terjatve. Po zaključnih računih za teto 1991 se je odstotek erozije kapitala v celotnem bančnem sistemu sicer zmanjšal, ker so banke večino profitov namenile za rezerve (v Pomurski banki tega na pritisk nekaterih ustanoviteljev niso naredili), vendar se položaj v bančništvu kljub temu ni bistveno izboljšal. Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko Premalo izkoriščene možnosti Po osamosvojitvi Slovenije so bile na področju sodelovanja s sosednje Madžarsko sprožene številne aktivnosti, ki Že dajejo prve rezultate, vendar še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti. Po navezavi diplomatskih stikov je zaživelo politično sodelovanje med državama, vzporedno s tem pa so se razvijali tudi gospodarski stiki. Spodbujevalec tovrstnega sodelovanja je Gospodarska zbornica Slovenije, pomembno vlogo pri tem pa ima tudi območna gospodarska zbornica za Pomutje, saj se preko nje prenašajo informacije in interesi v obe smeri. Območna zbornica v Murski Soboti že dalj časa uspešno sodeluje z obmejnima županij-skima zbornicama v Zalaegerszegu in Szmbatheivu, v zadnjem času pa navezuje uspešne gospodarske stike tudi z zbornicami v Gyoru, Pecsu in Budimpešti. Povpraševanja slovenskih podjetij po sodelovanju z madžarskimi firmami namreč ni moč zadovoljiti le z obmejnimi zbornicami, saj je sestava ponudbe veliko večja od možnosti v obmejnih županijah. Ena od oblik za navezovanje in krepjjev gospodarskega sodelovanja so tudi najrazličnejše sejemske prireditve, žal pa ugotavljajo, da med slovenskimi podjetji zanje ni prevelikega zanimanja. To je potrdila tudi zadnja gospodarska razstava v Zalaegerszegu. na kateri je sodelovalo le 9 slovenskih firm, v glavnem iz Pomurja oziroma iz soboške in lendavske občine. Med slovenskimi podjetji pa je precejšnje zanimanje za sejem FOODAPEST 1992, ki bo od 25. do 29. novembra v Budimpešti. To bo mednarodni sejem živil, pijač in opreme za živilsko industrijo, s predstavitvijo na njem pa se slovenski živilski predelavi ponujajo tudi možnosti za prodor na vzhodnoevropska tržišča. Območna gospodarska zbornica za Pomurje je bila tudi organizator dveh poslovnih borz, na katerih so se srečali slovenski in madžarski gospodarstveniki. Prvo so organizirali v maju za zbornico Gyor, drugo pa v avgustu za zbornico Pecs, na obeh pa je sodelovalo po 200 udeležencev iz Slovenije in Madžarske, kar kaže, da je zanimanje za sodelovanje obojestransko. Na obeh poslovnih borzah so posamezna podjetja sklenila več konkretnih poslov, ki že dajejo rezultate, žal pa povratne informacije o tem v zbornico le redko prihajajo. V začetku prihodnjega leta pomurska gospodarska zbornica načrtuje še skupno poslovno borzo z županijsko zbornico v Budimpešti in v Bratislavi, s tem pa želi gospodarsko sodelovanje razširiti še na Slovaško. Čeprav trgovinski sporazum, ki je bil maja podpisan med Slovenijo in Madžarsko deklarira status največjih ugodnosti, ta v praksi še ni zaživel, pogrešajo pa tudi sporazum o maloobmejni blagovni menjavi, ki bt spodbujal obmejno sodelovanje. Slovenske in madžarske firme zanimanje za sodelovanje kažejo, največja ovira za to pa je predvsem pomanjkanje potrebnega kapitala. L. KOVAČ Izbira mandata/ja za sestavo nove radgonske vlade Kocuvan ali Vodenik? Po desetdnevnem roku, ki so ga na nedavnem skupščinskem zasedanju določili poslanci za predlaganje kandidatov za mandatarja nove radgonske občinske vlade, je predsednik Skupščine občine Gornja Radgona Alojz Vogrinčič dobi! dve prijavi. Skupina poslancev Slovenskih krščanskih demokratov, narodnih demokratov us Slovenske ljudske stranke-Kmečke zveze so podprli predlog, da naj postane mandatar Jože Kocuvan, ki v radgonski ob6ni vodi stranko krščanskih demokratov. Drugi predlog pa je prišel iz vrst demokratov in prenoviteljev, ki so se odločili za Miho Vodenika, predsednika radgonskih demokratov. Oba kandidata sta tudi poslanca občinske skupščine. Kdo od njiju bo dobil več glasov, pa bodo na novembrski seji odločili poslana radgonskega parlamenta. M. JERŠE Banke so zašle v težak položaj predvsem zaradi slabih naložb v preteklosti. Takšnih slabih naložb je več. Ene, pri tem mislimo predvsem na posojila vprašljivim podjetjem, so banke lahko predvidevale, drugih niso mogle. Kakšen je po vsem tem položaj v Pomurski banki? O tem smo se pogovarjali z njenim direktorjem Štefanom Hajdinjakom. ŠTEFAN HAJDINJAK: Moram reči, da v slabem položaju ni le Pomurska banka, pač pa tudi večina drugih bank, ki še vedno nosijo s sabo bremena preteklosti. Vzroki za težave so se začeli v letu 1990 z razpadom jugoslovanskega tržišča in se nadaljevali z blokado srbskega tržišča, pa tudi z denarno osamosvojitvijo so banke morale prevzeti del cene te osamosvojitve. V Pomurju se je konec leta 1990 in v začetku leta 1991 sprožil pravi val stečajev. saj so zašli v težave predvsem kovinarji, ki so izgubili pretežni del dotedanjega tržišča, v nič ugodnejšem položaju niso bili gradbinci, zaradi vojne so bile katastrofalne posledice v turizmu, pa tudi kmetija so čedalje bolj likvidnostno nesposobni. In č^ k tem dodamo še živilskopredelo-valno industrijo, lahko ugotovimo, da je v težavah dobršen del pomurskega gospodarstva in posledice morajo biti tudi v bančništvu. S temi težavami je sovpadal tudi pritisk na devizne hranilne vloge, ki se je kazal predvsem na likvidnosti banke. Mi smo bili namreč devizne posle primorani opravljati in smo se zato zadolževali. V Pomurski banki smo v tistem času izplačali nad 50 milijonov mark deviznih vlog občanov, ki smo jih imeli deponirane pri Narodni banki Jugoslavije. Takrat je bila to terjatev do Narodne banke Jugoslavije, zdaj pa je to terjatev do slovenske države, vendar od nje na ta račun še nismo dobili niti tolarja. Tudi po vojni v Sloveniji smo Še odkupovali devize s starih hranilnih vlog, in to po borznem tečaju. S finančnim ministrstvom smo sicer podpisali protokol za pokritje tečajne razlike, vendar tudi od tega ni bilo nič. Na ta račun dolguje slovenska država Pomurski banki 3,5 milijona markzaradi negativne tečajne razlike. Na račun neto padca deviznih vlog za 50 milijonov mark smo še pred osamosvojitvijo iskali pri Narodni banki Jugoslavije poseben likvidnostni kredit in ga v višini 260 milijonov dinarjev tudi dobili, a smo morali ta kredit po osamosvojitvi Banki Slovenije v zelo kratkem času odplačat:. Poleg tega smo Banki Slovenije morali vrniti še 560 milijonov tolarjev oz. dinarjev, ki smo jih dobili še iz primarne emisije Narodne banke Jugoslavije za kreditiranje kmetijstva in izvoza, tako da smo v Pomurski banki izgubili 860 milijonov tolarjev. Cc bi Pomurska banka imela ta denar, bi lahko- zadovoljila vse potrebe pomurskega gospodarstva in ne bi imela težav z likvidnostjo. Po vsem tem smo lahko zadovoljni, da naša banka ni v še slabšem položaju. Banka se bo odločala za kapitalske deleže Bežno ste že omenili težave v gospodarstvu in z njimi so povezani tudi problematični krediti, ki jih je vaša banka dajala nekaterim podjetjem? ŠTEFAN HAJDINJAK: Ko je služba družbenega knjigovodstva delala revizijo za Banko Slovenije, je naložbe v podjetja razvrstila v skupine A, B, C, D in E. Podjetja, ki so šla v stečaj, so v skupini E in naložbe vanje so 100-odstotno slabe, v skupini D so 75-odstotno slabe, v C 50-odstotno m v B 25-odstotno slabe naložbe. Za vse, kar ni 100-odstotno zanesljiva naložba, morajo banke oblikovati ustrezne rezerve in takšnih rezerv imamo v Pomurski banki 1,1 milijarde tolarjev. Moram pa reči, da se potrebne rezerve zaenkrat absolutno in relativno zmanjšujejo. Določene probleme namreč s podjetji sproti rešujemo na ta način, da podpiramo zdrav del tržno zanimivih programov, v nekaterih primerih pa del svojih naložb v novih podjetjih spreminjamo v kapitalske deleže. S tem seveda izgubljamo obresti, pridobivamo pa premoženje in možnost upravljanja v teh podjetjih. Dokler ta ne ustvarjajo dobička, banka sicer ničesar ne dobiva, vendar ima premoženje in tako ne izgublja zaradi naložbe. Banka se z novimi podjetji, ki so nastala iz starih, ki so v stečaju, običajno tudi dogovori, da prevzemajo premoženje in obveznosti ie-teh. Del premoženja, ki ni potrebno, se proda in s tem izkupičkom nova podjetja banki odplačujejo stare naložbe. V Pomurski banki doslej nismo še ničesar odpisali, zato zahtevamo, da nova podjetja prevzamejo stare obveze. Prav zaradi tega bankam cesto očitajo, da so v podjetjih, ki zaidejo v stečaj, v ugodnejšem položaju od drugih upnikov. STEFAN HAJDINJAK: V takšnih podjetjih je banka običajno naj večji upnik, njeno tveganje je največje, zato je normalno, da zahteva drugačen položaj, kot ga imajo drugi upniki. Tudi ob prisilnih poravnavah je banka tista, ki daje zanje garancije, s tem pa ponovno prevzema tveganje. Nevarnost, da nova podjetja ob prisilni poravnavi ne bi bila sposobna odplačevati dolgov upnikom, obstaja, vendar smo mnenja, da je ta mnogo manjša, kot je bila prej Če je novo podjetje zdravo, potem ni možnosti, da bi šlo v ponovni stečaj. Če se novo podjetje uvrsti le eno skupino više, se naše rezerve za stare naložbe v to podjetje znižajo za 25 odstotkov, z delno prodajo premoženja pa se dolgovi teh firm zmanjšujejo. Usmeritev Pomurske banke je, da gremo za vsako zmanjšanje dolga v takšno firmo z do 50-odstotmm kapitalskim deležem. S tem se firmi zmanjšajo tudi obresti, mi pa seveda čakamo na dobiček. Na ta način banka znižuje rezerve, ki jih mora oblikovati za slabe naložbe. Če želi oblikovati rezerve, mora namreč ustvarjati dobiček, to pa je mogoče le z višjo ceno kapitala, ki pa jo morajo plačevati tisti, ki to še zmorejo. Ali to pomeni, da je usmeritev Pomurske banke, da se odloča za kapitalske deleže? STEFAN HAJDINJAK: Takšna odločitev je del naše poslovne politike, ni pa edina. Težiti moramo za tem. da se nove na ložbe nc bodo ponovno spreminjale v slabe Če ne bomo zagotavljali nove kakovosti, ne bo rešitev. Zato bomo tudi prek organov upravljanja v teh podjetjih skušali vplivati, da se razmere izboljšajo Obrestne mere ne sme določati država Omenjali ste ceno kapitala. V zadnjem času je največ kritik na račun visokih obresti, ki jih zaračunavajo banke, finančno ministrstvo skuša s svojimi ukrepi bankam pripomoči k nižjim obrestim tako, da proračunski presežki romajo v depozit tistih bank, ki so podjetjem iz skupine A in B pripravljene dati kredite po 12-od-stotni obrestni meri. Ali v Pomurski banki konkurirate za ta sredstva? ŠTEFAN HAJDINJAK: Mi smo se prijavili, vendar pogoji niso povsem jasni. Ministrstvo namreč ni prevzelo obvez, da bo določen. del depozita v bankah. V naši banki je imelo tak depozit mesec dni, pa smo ga morali vrniti. Zdaj imamo drugega. Če se bo ministrstvo obvezalo, da bo imelo svoj depozit pri nas določen čas, potem lahko ponudimo kredite po nižji obrestni meri, sicer pa ne, saj svojo likvidnost ohranjamo s krediti na medbančnem trgu, ta sredstva pa so izredno draga. Jamstvo finančnega ministrstva za kredit podjetjem iz skupine A in B po 12-od-stotni obrestni meri za nas ne pomeni nič, saj so to dobra podjetja m zanje ne potrebujemo jamstva. Vendar pa bomo šli tudi v to, Če bomo tako prihajali do cenejšega kapitala Menim pa, da z administrativnim določanjem obresti težav v bankah in gospodarstvu ne bomo rešili. Problemi brez javnega dolga in sanacije gospodarstva niso rešljivi. Nikjer v tržnem gospodarstvu država ne določa višine obrestne mere. Če se bo to zgodilo, bodo dolžniki ponovno v ugodnejšem položaju, izgubljali pa bodo tisti, ki bodo imeli denar Torej varčevalci in deponenti. Koga sanirati prej, banke ali gospodarstvo? ŠTEFAN HAJDINJAK: Ene in druge, oboje mora teči vzporedno. Banke so slabe, ker je slabo gospodarstvo, zato sanacija bank ne more potekati brez sanacije gospodarstva. Dolžniki ne morejo biti lastniki banke Ena od zahtev pri sanaciji bančništva je, da je treba banke očistiti in jim najti nove lastnike. Kdo bi morali biti po vašem mnenju novi lastniki? ŠTEFAN HAJDINJAK: Zaenkrat je žal tako, da so lastniki banke tisti, ki so bili v preteklosti naj večji dolžniki. V preteklosti je prevladovala filozofija, da dobiček v banki ustvarjajo tisti, ki jemljejo kredite, zato se je ta dobiček delil mednje, čeprav je bila obrestna mera negativna, Vse to pa je Šlo v breme varčevalcev in tistih, ki so imeli denar v bankah, saj so z negativno obrestno mero izgubljali premoženje. Pravi lastniki bank bi zato morali biti tisti, ki so v bankah imeli denar, to pa so varčevalci in deponenti V bilančni vsoti Pomurske banke je delež varčevalcev izredno velik. V Sloveniji je težnja, da bi imeli 3 ali 4 večje banke, ki bi razpolagale s SO do 60 odstotki bilančne aktive, ter več manjših specializiranih bank. Kakšna bo vloga Pomurske banke in kaj bi pomenila morebitna razcepitev Ljubljanske banke? ŠTEFAN HAJDINJAK: Da bo tudi v bančništvu večja konkurenčnost, smo ugotavljali že pred leti. ■lat ta IHt, S ko so začele nastajati i'^ Že takrat smo na našem območju k«'* k »■ je to prostor na st>6 ^i I žav, ki je za banke z Pojavljali se bodo no v , j, I transportni tokovi. r I sledili tudi finančni & Ijanski banki se monopolna in jo Je 1 Včasih je bila mor . .odeli"' polna, v«dar z ustanovi^ ške družbe izgublja 3 nj{lsH :ožaj, saj postaja :nJ>‘>' » kurenčna. Vendar Ljubljanska banka jr ki jo v svetu priznavaj ’ ne bi smelo biti vse k’WIl#J-z njo zgodilo. Pomm w ostati v sistemu I ju •: nj« Saj večjih ,, mamo. Naša banka • , pa - banki in hranisai^ Ul ■ , k ljučila že leta 19^_ tl^P je bila tud, ustanov.djU [► banke. Smo talw I 3 prvega zakona, zm> .. 11 tudi pravico do im b»nk» . Ostllli * banke Sami v Pomurju javlja vedno v* ^1 >- ki nimajo Se bo Pomurska . -sobna obdržati B £ ranči? Štefan 1 Zavedamo se Pr kurence. Na jo se po svojih ni - k pravljah Kljub k' so se nam je ilA, jetno je ne " n£jatJe J Jv druge banke, ve ? nas pozitivno-druge banke p jpo ■ ,, te oa u1 „1^1 'k da te banke ner J gam0 S,^nca. 1 riconkuren*' ’> ■ Iju^a banke, da * k murskegath1j politika ( dobiti ga vložiti v "d . v obrt - 5 s Iščete v povezave s mišlial' »^'7 kar nastajalo v š inforri t ...hbnnSM' . v I * . Ljubljansk« vseeno, kaj s , ■" s , zaenkrat ■ e.. , _ slovne “"'L' kami v „ evalc' da b' dv.govanja - kali u 1 hlbkO vzroke 3. vidm. W 1 u-k A konec lanJ k S sposojanj tL'l s oktobra 1992 stran 5 J gospodarstvo ' t z ministrom za promet in zveze Marjanom Krajncem Predvolilni boi na cestah L., "khiltn se je okrog 600 strokovnjakov zbralo na dobivali od njih. Moji upravi za je to eden od očitkov . —-—> se je okrog 600 strokovnjakov zbralo na ' ' lo.venskem kongresu o cestah in prometu. Organiza-E W je biki prav gotovo na najvišji ravni, udeleženci, ki ' HM dnigačen način povezam z načrtovanjem, vzdrževa-■ C* t-° Ce51’ Pa so s’ 'zmenjali mnenja in izvedeli marsikaj m / '^6, ki se morajo vozili po razdrapanih cestah, bi ob ■'"> M M Kj",” »>išču najraje vprašali: zakaj trošijo denar za in drage publikacije, naj ga raje vložijo v ceste? h11 skrajni čas, da se za vzdrževanje in gradnjo cest nekaj L *«vni ravni; vsekakor je osnova načrtovanja naci- a'’ *a,jr skr: ** “ Oav A o cestah, prav tako pa bi morali konkretneje spremenjenem načinu financiranja in ekonomič- ~ " ^vKienjenen ^tuJ1 Ws,nega omrežja. ' da so o vseh teh zadevah različna vladna ministrstva * *iozv1161^0’ PreJ pesimisti kot optimisti. Ministru za L ilth|9|eie Marjanu Krajncu smo ob lej priložnosti postavili ( ""A vprašanj. PROGRAM J11 ProBran> vzdr-R zvoja cestne infra-^publike Slovenije J vladi. a,i Pa dala pripombe, na-' V Parla m bo to eden ir ^tnnentov na- ™ - vsaj za Rtii Pri plani-j., dokument nima 'Mal vredn°sti. am-famanj naP°tek, ki V tem naci-Jramusmo opozo- 5 r.feti, ki kajTj-^ nas čakaJo. < rs,r>. napraviti, dlč,ce, kajti raču- na to. da slo- g ............. V Samoprispevki, " : . ®Or'va ali ne - le t klikih00 zadovol> POrieb po-r^vafakoSebomO KL v medna- Na tjk7e- k»nce-< To je tista arstvo v kakrš- rijo o tem, da potrebujemo ceste, da imamo fantastičen geo-prometni položaj, da smo tranzitna dežela, da je prometni -segment v narodnem gospodarstvu zelo pomemben, da moramo iti naprej... Povsem nasprotno pa se obnašajo takrat, ko je potrebno za to nameniti denar. Jaz razumem, da sredstev ni in bi naredili prevelik razkorak, če bi prometna stroka dobila velik de! teh sredstev, ko pa jih potrebujejo tudi šolstvo zdravstvo, sociala. Ideja našega ministrstva je bila, da zadeve rešimo tako, d* poiščemo rezerve in dobro voljo Slovencev. Slovenci so pripravljeni dati več denarja za gorivo samo pod enim pogojem: da ta denar ne gre kamorkoli, ampak za ceste, V tem smislu smo tudi izdelali zares dober dokument, ki se imenuje Strategija izgradnje in financiranja cest in smo nakazali možnosti, kako to financirati. Ta finančna konstrukcija nam dobivali od njih. Moji upravi za ceste so na primer očitali, da jc vodila dvojno knjigovodstvo - jasno, ker je eno knjigovodstvo vodila za upravo, drugo pa za dejavnosti, in to po nalogu tega istega finančnega ministrstva, ker da je treba ločiti sredstva, ki gredo za plače RUC-a. od sredstev, ki jih dajemo za gradnjo in vzdrževanje cest. Vse nepravilnosti, ki jih je SDK našel v RUC-u. je ministrstvo za finančne močno napihnilo. V Sloveniji ni podjetja ali organizacije, kjer SDK po je to eden od očitkov, potem la Marjan Krajnc, minister za promet in zveze Republike Slovenije opozarja: «... naša ministrstva naj pometajo pred svojim pragom.« kontroli ne bi nič našel. Gre samo za to, ali te napake izhajajo iz enega povprečja, zaradi spreminjajočih se zakonov, ukrepov, ali pa prihaja do mal- 10 kovogradhjk avtomobilskih CEST IN DRUGIH MAGISTRALNIH UCIIU1 HDIKUDHlt OBSMtitr »vroetsrt DATUM iepImbčT |W2 MERILO 1 000 °Rradenj avtomobilskih cest neuresničen sen Slovenije? pj t ''i? 7T" ka c. kaže, da če hočemo do leta ven : . lahko 1» ^nih časov- £ kal se nam verzacij in kaznivih dejanj. In v,r J11,h fcAre- I* Cl' nc -J V ? na vo- h Kalo ukre- iT kod" ne 'k'9... e Napačno «a ..................... '«ni d” +■ V1* 'e h '1-1 je PO- ,, J nacional- vo- /V ii k® .oštevati '* So ' *'h moral> . n^Prej do- . ^anciranja. V v kai“,*ebt‘n fi- '*di ^n<»^o m . la'i,Pa še ’ S ?en»- Slo-vlade in 'H ■ Predstav- <5?™ >» 2000 in nekaj zgraditi vso cestno mrežo, potem nas bo to stalo približno 2 milijardi ameriških dolarjev. Jaz sem na kongresu tudi povedal, kako si predstavljam dobiti denar: s koncesijami 1,2 milijardi, 170 milijonov z bančnimi posojili in 700 milijonov od bencinskega tolarja. To je lista baza, na kateri bi lahko gradili, pa najsi gremo v koncesije ali najemamo posojila, samo da jc ta denar dislociran, sicer sem tudi jaz proti temu, ker bi to spet pomenilo prepričevati Slovence o nečem, potem pa delati drugače,« RUC - REPUBLIŠKA UPRAVA ZA CESTE Znan je očitek ministra za finance, daje SDK odkril določene nepravilnosti v poslovanju RUC-a in da dokler ne bo reda znotraj hiše, ni možnosti za oblikovanje posebnega ti nančnega sklada! »Jaz bi najprej priporočal, da naša ministrstva pometajo pred svojim pragom, ker so se pri njih ravno tako našle nepravilnosti. Večina nepravilnosti v RUC-u je nastala zaradi napačnih inštrukcij. ki smo jm teh v RLJC-u ni bilo!« Prav tako smo slišali očitek, da-denar za obnovo in gradnjo cest ni gospodarno uporabljen, da njegovo porabo usmerjajo monopolni izvajalci, kot so SCT, Gradis, Primoije? »Veste kaj, mi nismo daleč od Vrbe. V Vrbi se je rodi! naš pesnik France Prešeren, ki je tekel: le čevlje sodi naj kopi tar! Zdi se mi čudno, da se na finančnem ministrstvu spuščajo v strokovno delo RUC-a, kjer so ljudje zelo sposobni, da to kritizirajo tisti ljudje, ki s to službo nimajo dosti opravka. Vsa večja dela, ki smo jih financirali s pomočjo mednarodnih posojil so bila oddana na mednarodnih dražbah, ki jih je najprej potrdila banka. Večkrat so se nekatere stvari morale izvajati na hitro. Spomnimo se samo ureditve južne meje, ko smo morali brez razpisov prisiliti cestna podjetja, da so začela graditi mirno upravnega postopka, mimo tega, da bi prej kakršna koli zemljišča odkupili. Tu najdemo kup nepravilnosti m vlada je našemu ministrstvu naložila, da izvede te stvari. Če ne vem, kaj bi k temu dodal.« PREDVOLILNI BOJ IN CESTE »Te stvari se sedaj v predvolilnem boju še posebno napihujejo, Jasno je, da se morajo stranke borili za udeležbo v novem parlamentu in vladi, toda mi smo se dogovorili, da ne bomo drug drugega blatili, da ne bomo govorili neresnice, ampak naj bi bila celotna predvolilna kampanja usmerjena v to, da se enostavno poudarijo lastne vrednosti, ne pa tuje napake.« Demokrati so na javnih tribunah v Mariboru in Murski Soboti govorili o gradnji avtocest! »Jaz sem o (em govoril z gospodom Bavčarjem in sem ga spraševal, da me zelo zanima, kakšen program imajo slovenski demokrati glede gradnje slovenskega cestnega omrežja. Gospod Bavčar mi je rekel: Nimamo nobenega posebnega programa, to je tvoj program, ki si ga prikazal vladi. In ko sem ga vprašal, kako da on ta program propagira, je rekel, saj smo v isti vladi, menda že lahko podpiram tudi tvoj program. Rekel sem: Že, ampak ti ga podpiraš kot svoj program. Ne je rekel, to je vladni program. Oni nimajo nobenega svojega programa, oni podpirajo, se kitijo s tem programom, ki smo ga mi predali vladi. To je lepo, da podpirajo ta program, ni pa lepo, da ga propagirajo kot svoj program, lahko bi ga prikazali kot skupen program,« POMURCI IN SANJE O AVTOCESTI »Za tiste prve potrebe bomo rekonstruirali in popravili cesto iz Slovenske Bistrice prek Ptuja, Ormoža in Ljutomera do Pinc. Menimo, da sedaj ne bi imelo nobenega smisla graditi to avtocesto, ker imamo premalo vozil. Največja obremenitev jc med Ptujem in Ormožem. kjer se zlivajo prometni tokovi iz Hrvaške in Madžarske - tam imamo dnevno 3500 vozil. Za to se avtocesta ne gradi, posebno zato, ker pričakujemo, da se bodo verjetno ta vozila »umirila«, ko bo spet odprta cesta Zagteb-Beograd. Ta cesta naj bi v prvi etapi rabila za povezavo na tem koncu Slovenije. Razmišljamo pa o trasi avtoceste, novi trasi avtoceste, ki jo bomo zgradili takrat, ko bo za to potreba. Imamo tri različice. Ena je preko Murske Sobote, Gornje Radgone, Pesnice in Maribora, druga je centralna prek Slovenskih goric, tretja pa ta južna, ki naj bi potekala ob tej trasi, ki sem jo prej opisal.« Torej nima smisla, da ljudi slepimo in jih vznemirjamo z govorjenjem o skorajšnji gradnji avtoceste? Koliko pa bo odprtje ceste Zagreb-Beograd vplivalo na uresničevanje načrtov gradnje cest v Sloveniji? »Nič, nič ne bo vplivalo. Mi bomo to cesto naredili zato, ker potrebujemo povezavo Madžarske z Italijo, Mi smo v tem trenutku v zagati zato, ker se prek Madžarske in Lendave zlivajo tokovi iz jugovzhodne Evrope. Vsa ta vozila bodo potem vozila po cesti Be-ograd-Ljubljana in skozi predor.« Ljudi v Dolgi vasi zanima, kdaj se bo mejni prehod Dolga vas dokončno uredil ali pa se bo čakalo na ureditev Pinc? »Poglejte, mejni prehod smo uredili! Treba je še urediti cesto skozi Dolgo vas, to pa je odvisnd od lendavske občine, ki mora tam urediti kanalizacijo Dogovorili smo se, da bomo uredili cestišče, pločnike itd., ko bo občina Lendava zgradila kanalizacijo za fekalne in meteorne vode. Tega še do sedaj niso naredili, mi pa smo razširili mejni prehod v dolžini 700 metrov. Istočasno delamo Še okrog 12 kilometrov od mejnega prehoda v smeri proti Beltincem odstavni prostor, da bi tovornjaki lahko tam parkirali in razbremenili Dolgo vas. Verjamem, da tam ljudje težko živijo. Čez poletje je ta mejni prehod razmeroma dobro funkcioniral, zdaj pa je nastal zastoj, ker so Madžari začeti zelo počasi delali. Veijctno imajo oni nekaj za bregom, nekaj hočejo s tem doseči... Mogoče hočejo doseči, da bi se čim več vozil preusmerilo na mejni prehod Letenje? Tukaj smo nemočni, naredili smo vse, kar smo lahko.« KONCESIJE IN CESTE V skupščinsko razpravo je dan predlog zakona za izdajo koncesij - so tuji koncesionaiji res zainteresirani za gradnjo cest pri nas? »Mi smo v ta zakon vključili še en člen, in sicer, da se pogoji tega zakona lahko uporabijo na vseh avtocestah, torej smo koncesije razširili na vse. Veste, nehajmo zavajati ljudi s tem, da nam nekdo želi s koncesijami nekaj zelo dobrega!« Znano je, da vi niste ravno zagovornik koncesij! »Jaz sem zagovornik pametnega gospodarjenja, ne bi pa hotel Slovencem v prihodnje zapustiti breme tridesetletne koncesije zato, ker smo ta hip v težavah, Mi lahko vse tiste ponudnike, ki so se k nam prijavili kot koncesionarji, razdelimo v dve skupini. Eno so čisti dilerji, ki so želeli pri nas le zaslužiti denar (Wolf je hotel od slovenske vlade dobiti pismo, s katerim bi šel do tujih bank in tam za nas izprosil posojilo, seveda za provizijo). Pred kratkim se je oglasil neki zamejski Slovenec, ki ga je neki kanadski Kitajec naprosil, da naj se pozanima o gradnji avtocest - pripravljen je graditi za 10 ali 15% ceneje kot drugi, ker ima poceni delovno silo Kitajcev in Vietnamcev, Tu se lahko le smejimo, saj za gradnjo 100 kilometrov ceste potrebujem jaz le 70 dobrih strojnikov. ne pa vojsko Kitajcev in Vietnamcev. Potem je bila tukaj neka avstrijska agencija ISAD. kjer naj bi bil Mercedesov kapital. Ko smo to raziskali, smo ugotovili, da Mercedesa sploh ni zraven. Želeli so. da gremo mi z njimi prosit denar v evropsko banko, ker da ga borno prej dobili kot oni. Imamo pa tudi nekaj resnih, to so na primer Adria iz Trsta, INTEHNO iz Rima pa Filip Holzmann iz Avstrije, zadnje čase se močno ponuja STRA-BAC. . vendar ti niso naši dobrotniki. Oni bi radi pri nas le zaslužili. Veste, nihče nam nič ne daje.« Zalo ste v predlog zakona vključili pogoj, da morajo biti v 50 odstotkih soudeleženi domači izvajalci? »Veste, to je minimalno. Nič me na svetu bolj ne pogreje kot to, ko pride k nam tuji izvajalec in reče: jaz bom vzel koncesijo m bom čim več dela oddal vam. Veste, če smo se mi rešili Juga, si ne bomo sedaj nakopali Zahoda, da bo nekdo na naši zemlji nam kaj oddajal! Mi imamo zelo dobre izvajalce, ki znajo te stvari zelo dobro delati. Vedno smo pripravljeni iti v neko skupno vlaganje - skupni rizik in dobiček - ne pa v kolonialni odnos, da bodo drugi pri nas nekaj opravljali, nam komandirali, nas učili, in to tako, da bodo odnesli levji delež dobička. Zato pa pravim, nujno je imeti lastna sredstva. Če pa hočete nekaj narediti brez denarja, morate sprejeti vse pogoje in se počasi razprodajati. O tem sva enotnega mnenja s predsednikom Kučanom. Tudi Evropska banka za obnovo in razvoj nas močno Svari pred prenagljenimi pogodbami za koncesije.« BERNARDA B. PEČEK ABC Pomurka h Creditanstalt-Novi banki Večja varnost in nove možnosti Pomurje bo od 1, novembra letos bogatejše še za eno bančno ustanovo. V Murski Soboti bo namreč začela poslovati poslovna enota Creditanstalt - Nova banka, d. d., Ljubljana, h kateri se je pripojil dosedanji Finančni marketing ABC Pomurke. Kot je na novinarski konferenci povedal Janez Kučan, direktor poslovne enote, gre v bistvu za nadaljevanje poslanstva nekdanje Pomur-kine Interne banke, ki je v preteklosti odigrala pomembno vlogo pri razvoju pomurskega kmetijstva in celotnega sistema ABC Pomurka. Ta banka je bila namreč v letu 1988 po bilančni vsoti na 4, mestu med internimi bankami v Sloveniji in je bila močnejša od marsikatere poslovne banke. S težavami se je začela srečevati v letih 1989/90, ko je iz sistema izstopila Mesna industrija, zaradi plasiranja presežkov sredstev slabim komintentom pa so članice sozda vil mesecih leta 1990 iz te finančne ustanove potegnile 196 milijonov dinarjev. Takrat so se razmere tako zaostrite, da je Skupna finančna organizacija, v katero se je preoblikovala Interna banka, skorajda prišla v stečaj. Ko $o uspešno presegli le težave, je Zakon o bankah takšno obliko finančnih organizacij ukinjal, v organih in vodstvu banke pa so iskali najprimernejše rešitve, da bi s tradicijo lahko nadaljevali. Možnosti za svoj obstoj in nadaljnji razvoj so iskali v ustanovitvi finančnosvetovalnega podjetja, svoje banke ali v povezavi z obstoječim bančnim sistemom Odločili so se. da se bodo povezali s tistim, ki jim bo pomagal ohraniti zbrani kapital, prihodnost zaposlenih in rešiti finančni položaj. Ker jim to ni uspelo, so se sredi letošnjega junija začasno preimenovali v kapitalsko družbo, ki pa ni več opravljala bančnih poslov nadaljevali pa so z iskanjem najustreznejšega partnerja, ki bi bil pripravljen pomagati pri ureditvi finančnega položaja. Po razgovorih z nekaterimi bankami so se odločili, da se Finančni marketing pripoji h Creditanstalt - Novi banki m začne v Murski Soboti poslovati kot poslovna enota. Ustanovitelji Finančnega marketinga bodo ob pripojitvi dobili 56 odstotkov svojih ustanoviteljskih deležev v obliki delnic Creditanstalt - Nove banke, preostalo razliko pa do konca leta 1993, ko naj bi bila rešena tudi vsa sporna posojila Finančnega marketinga V tem trenutku ima Finančni marketing 101 depozitarja z več kot 200 milijoni tolarjev sredstev, v glavnem iz Pomurja, medtem ko vrednost danih posojil ta znesek nekoliko presega. Bilančna vsota je bila ob koncu septembra 290 milijonov tolarjev, s pripojitvijo h Creditanstalt - Novi banki pa bodo njihovi komitenti dobili večjo varnost in možnost dobivanja novih sredstev. Poslovna enota v Murski Soboti bo tako poslej opravljala tudi posle, ki jih doslej v Finančnem marketingu ni mogla. Pri tem še posebej omenjajo plačilni promet s tujino in drobno bančništvo. Čeprav poslovanje Nove banke sega le dve leti in pol nazaj, dosega dobre poslovne rezultate. Bila je prva banka, ki je občanom ponudila odkup delnic, njeno uspešno poslovanje pa zagotavljajo tudi ustanovitelji, saj sojo ustanovile boljše slovenske firme. Marca se je Nova banka povezala s Creditanstaltom. po zagotovilih direktorja Igorja Kadunca pa želijo v Murski Soboti usposobiti uspešen servis, ki bo v pomoč gospodarstvu in občanom. LUDVIK KOVAČ stran 6 vestnik,29 oklobraf^f ob dnevu reformacije V znamenju praznikov Po novi slovenski Ustavi je praznik po novem tudi 31. oktober, dan reformacije. Ker številni ljudje ne poznajo nastanka in pomena nekaterih praznikov, bom skušal v nekaj besedah naredili sprehod skozi zgodovino. Dan reformacije V začetku 16. stoletja so se vedno bolj vodile razprave o tem, kako obnoviti Cerkev. Skupine redovnikov, mistikov in laikov so po svoje obnavljale Cerkve, posebno z lastno pobožnostjo Motilo । jih je med drugim tudi to. da je cerkev uporabila duhovno avtoriteto v politične namene. Nekateri teologi in cerkveni voditelji so želeli, da bi bil na Čelu cerkve vrhovni koncil in ne papež. Tudi jeziki posameznih narodov so se vedno bolj uveljavljali in se odmikali od latinščine. Tisti, ki so iskali čistejše duhovno življenje, svobodo pred papeževim političnim nadzorom ter globokoumno biblijsko in znanstveno teologijo, so našli to v besedah, dejanjih in spisih nemškega redovnika in profesorja biblijske geneze - Martina Lutra. Za protestante je 31 oktober dan reformacije. Ta datum je pomemben zato, ker je tega dne leta 1517 Luter objavil svojih 95 tez. ki so mogočno zganile duhove tedanjega časa m pomenile začetek nove ideologije, novega obdobja zgodovine človeštva. O razgrnitvi teh tez poznamo dve osnovni verziji. Najstarejša pravi, daje Luter svoje teze v znak protesta svečano obesil (pribil) na dvorno cerkev v Wittenbergu. To je menda prvi navedel Filip Melanchton leta 1546 in naj bi se kot izročilo ohranilo do današnjih dni Glede na najnovejše raziskave E. Iserloha pa je Luter svoje teze poslal škofoma: nadškofu Magdeburga in Mainza Albrechtu Brandenburškemu. brandenburškemu škofu Jeronimu Schulzu in še nekaterim učenim prijateljem: Johannesu Langu v Erfurt in Christofu Scheuerlu v Nurnberg Scheuerl je dal teze celo natisniti, in to brez Lutrovega znanja in pristanka. V hipu so se razširile po vsej Nemčiji. Delovale so nepričakovano močno m celo sam Luter naj bi se tega sprva prestrašil Luter se je zavedal, da je s tem načel teološko vprašanje. V spremnem pismu je omenjena škofa prosil, da se to razjasni, obenem pa zahteval, da se pridigarjem odpustkov takoj ukaže vzdržnost. Že papež Julij II. in pozneje papež Leon X. sta prosila vse vernike sveta pomoči za dograditev cerkve sv. Petra v Rimu. Darovalcem je obljubil obilne odpustke. Papež Leon X. je oznanjevanje odpustkov za severno Nemčijo zaupal Albrechtu Brandenburškemu Zaradi visokih pristojbin papeških pisarn se je zadolžil pri bankirju Fuggerju v Augsburgu. Papež mu je dovolil, da je lahko polovico od nabirke obdržal za poravnavo svojih dolgov. V akcijo za zbiranje denarja (odpustkov) si je omenjeni magdeburški in mainški nadškof izbral dominikanca J. Tetzela. Kot dušebrižnik se je Luter v spovednici seznanil s Tetzlovimi pridigami o odpustkih, ki so bile že podobne javni dražbi. Lutrovih 95 tez po mnenju katoliškega zgodovinarja Augusta Franzena ni napadalo odpustkov kot takšnih, ampak so bile le proti zlorabi odpustkov in proti izkrivljeni predočitvi in so postavile njegov osebno doživeti nauk o veri kot edini odločilni dejavnik v odrešenju. S tem se je dejansko pokazalo, kako se je svet jezil in zgražal zaradi nesrečne trgovine z odpustki, ki so jo vodili kurija in nadškof v Mainzu ter družina Fuggerjevih. Večina ljudi ;e videla v Lutrovih tezah le odprt protest, ne pa kakšno globlje teološko vprašanje. Nadškof Albrecht je Lutra raje zatožil v Rim. ne da bi bil odgovoril piscu tez Razumljivo, saj je bil nadškof poslovno oškodovan, kajti prekiniti je moral pridige o odpustkih, zato ni dobil zneska, katerega mu je Fuggerjeva banka dala za predujem Odpustki so se prinesli 52.286 dukatov Naslednje leto (1518) junija se je začel v Rimu sodni postopek proti Lutrovemu krivoverstvu, ki pa je Sel dalje od posameznih napačnih trditev v njegovih tezah. Le malo jih je namreč pravilno oceniloneze. Ingolstadtski teolog Johannes Eck (1484-1543) je takoj uvidel, da teze presegajo kritiko tedanje prakse glede odpustkov in da postavljajo pod vprašaj naravo odpuščanja, papeževo pristojnost glede podeljevanja odpustkov in navsezadnje Še osnovno zakramentalno strukturo same cerkve. Na razpravi v Leipzigu (27. 6.-16. 7. 1519) se je Eck z Lutrom prepiral, a ne zaradi odpustkov, ampak papeževe oblasti. nezmotljivosti koncila, o celotnem zakramentalnem redu Dan mrtvih Dan mrtvih ali dan vseh svetih se je začel praznovati po do sedaj znanih zgodovinskih virih leta 156. Učenca apostola Janeza, škofa Polikarpa iz Smirne, so rimske oblasti zaradi tega, ker je zavrnil, da bi se odrekel Kristusa, 26. januarja 156 zažgale. Sam je namreč pred smrtjo izjavil: »Šesti nosem deset let sem mu služil (...). Kako naj bi sramotil mojega Kralja, ki me je odrešil?« O Polikarpovem mučenju so njegovi prijatelji napisali poročilo m ob njegovem grobu dodali naslednje besede: »Tam se bomo zbirali z radostjo in veseljem m slavili rojstvo njegovega mučeništva, da se spomnimo tistih, ki so se borili prej, in da pripravimo tiste, ki se bodo borili pozneje.« To je postat prvič dan svetih, prvi od čedalje večjega števila teh praznikov Navadno je praznik svetnika njegova smrt, kar je pravzaprav njegov »rojstni dan« v zmagovalni Cerkvi. Vsakoletno praznovanje vseh svetih mučencev so jroznah v vzhodni cerkvi že 4. stoletju, in sicer so praznovali spomladi v povezanosti z veliko nočjo Janez Zlatousti omenja takšen praznik v bmkoštni osmini Današnji grški (pravoslavni) praznični koledar ima ta praznik na osmi dan po binkoštih kot praznik vseh svetnikov. Praznik vseh mučencev so določili tudi v Rimu, in sicer na osmi dan po binkoštih, in to nekje pred letom 600, pod vplivom Vzhoda. Papež Bonifacij je 13. maja 609 ali 610 rimski tempelj Pantheon posvetil Mariji in vsem mučencem-(poslej imenovan st. Maria od Martvres); tako se je ta praznik potem ustalil na 13. maju. Nato je Gregor III. (731-741) čez dobrih sto let posvetil v baziliki sv. Petra poseben oratorij tudi vsem mučencem Tako so romarji 13 maja množ:čnoprihajali v Rim Ker pa je začelo v tem obdobju (pomlad) primanjkovati živeža, dodatno še zaradi teh množic, je Gregor IV. (827-844) praznik vseh svetih okrog leta 800 prestavil na L november. Tudi Ludviku Pobožnemu je naročil, naj ta praznik uvede še v frankovski državi Tako so v 9. stoletju praznik že sprejeli na Nemškem, Španskem in Francoskem. Praznik vseh svetih je po vsebini praznik zmagoslavja in veselja nad množico pravičnih, ki gledajo božjo slavo, a v praksi je to bolj dan žalosti, otožnosti, ko se ljudje spominjajo svojih pokojnih Na ta dan so grobovi okrašeni s cvetjem in svečami. Toda to že prerašča v bahavost in neokusnost. V katoliški cerkvi je bila od nekdaj tega dne maša, pridiga, molitev za rajne in nato je bila na pokopališču procesija za rajne Včasih je trajalo večerno zvonjenje kar celo uro. Takšna je torej zgodovina praznikov, ki so pred vrati! FRANC KUZMIČ I Inšpektor evangeličanske cerkve v Sloveniji »Trdijn tou, ka edna visisa sila je« Jože Kuhar ima lastnost, za katero ne ve, če je dobra ali ni: nikogar ne ceni manj od sebe in nikogar bolj. Brez njega ne bi bilo Moravskih Toplic. V Tanzaniji je na nekem odročnem kraju daroval za cerkev ves denar, ki ga je imel pri sebi, da bi se od tam srečno vrnil. »Trdijo tou, ka edna višiša sila, ka tou vse ravna, je ... Kaj takšnega, ka bi bilou v nasprotji s katoličani, neva pij-sala, zatou ka mij tu vkiiper živemo. Jes san sicer mali člo-vik, ka bi tou soudo, liki če bi višiši dobri bilij, či bi popiijsiili, da je Lutar tou včiio pa tiste teze 31. oktobra 1517. leta gor zabio, se ne bi razdvoujiii.« Miza, za katero v prvem nadstropju Kubatjeve gostilne v Moravskih Toplicah sediva z gospodarjem Jožetom Kuharjem, je hrastova in masivna. Stara ni, trdna pa je. Znamenje gospodarske trdnosti sta tudi njegov in ženin portret, ki visita na steni, delo slikaija Medena. Kuharjev obraz spominja na Lutrovega, širok z visokimi ličnicami, iskren in zadržano zaupljiv. Ko mu to omenim, se nasmeji. Kako to, da miza ni stara, v takšno hišo bi sodila tradicionalna premožnost? Vprašam ga, če je iz bogate hiše. Kot hlapec sem začel, veste. Oče so me dali za eno leto na Madžarsko, potem pa za tri leta v Avstrijo. Knjige sem rad bral in sem se teh dveh jezikov naučil.« Jože Kuhar je že 30 let inšpektor evangeličanske cerkve v Sloveniji. Sicer pa je kmet z nižjo kmetijsko šolo. Bil je predsednik občine Martjanci in direktor ter poslovodja marijanske kmetijske zadruge. »Da san pa prevzeo funkcijo cerkvenega inšpektorja, je vse z mene spadnolo, kak da bi gvant z mene slekli.« Cerkveni inšpektor po eni strani, po drugi pa kmet, gostilničar, nekoč predsednik občine ter upravnik kmetijske zadruge. Včasih eno ni šlo z drugim, pa je kljub temu svojčas zaupal tudi prejšnjemu sistemu, zaradi nekaterih dobrih stvari. Dejansko pa gre eno z drugim, njegovo gospodarsko in njegovo cerkveno delovanje pričata o tem, zato sva se pogovarjala o vsem. Gospod Kuhar, ste vi zaradi svojega gostilniškega posla tako strpni? »Intimno sem strpen človek. Ne zato, ker bi se bal za domače goste, saj prihaja v gostilno 80 odstotkov tujcev. Tudi ko sem opravljal politično in upravniško funkcijo, se nismo nikoli sprli. V času županovanja sem celo Goričance iz svoje takratne občine nagovoril, da so dali denar za temelje bogojinske cerkve,« Vem, kakšen prevejan pogled ima gostilničar. Že na pragu preceni človeka ali je nastopač, bahač, ima kaj pod palcem. Vi ne sodite in ne razlikujete? Kakor da bi se Kuharju to vprašanje zdelo povsem zgrešeno, nanj sploh ne odgovarja, marveč pravi: »Če bi jaz ne bil tako aktiven, bi Moravskih Toplic ne bilo. Tukaj je stal.« pri tem pokaže skozi okno na moravski zdraviliški kompleks, »naftni »toren«. Nekaj smo govorili. da bi zgradili kopališče, pa je Rudi Čačinovič rekel, da bomo vse to zabetonirali. Vstal sem in dejal, kaj bodo pa ljudje rekli, da smo imeli tukaj naravno bogastvo in smo ga zabetonirali. Prosil sem Lainščka, naj nam dovoli postaviti vaško kopališče in 10 kabin. Naredili smo tako. Radenska pa je pošiljata sanitarne inšpektorje, ker se je bala konkurence, novinarji so po naročilu pisali o »el-doradu zaostalosti«. Republiškemu inšpektorju, ki je prišel, da bi kopališče zaprl. sem rekel, da »lidje čutijo olejkoto«. Kopališča ni zaprl in začele so se Moravske Toplice« Bi kupili delnice v Moravskih Toplicah? »Ne vem, kako zdaj stojijo. Poleg tega pa - takrat so po nizki ceni vse odkupili, prene-kateri kmet je izgubil svojo eksistenco. po 5. členu zakona o lastninjenju bi se zdaj lahko »gor postavili«, samo da tega najbrž nihče ne bo počel.« Spomni se še drugih sociali- stičnih Štorij. Tega, kako so si v času, ko je bil poslovodja zadruge v Martjancih, premije, ki bi jih morali dobiti kmetje, deliti za dobre plače. »Pa sem rekel, raje grem kopat, na tak način ne bom živel, in sem začet delati gostilno.« Kaj je to inšpektor evangeličanske cerkve? »Sinjor« (senior) Novak in jaz sva najvišja »oblast« v naši cerkvi, ki ima svoj prezbiterij, kamor sodijo vsi inšpektorji in vsi duhovniki, ter občni zbor, ki ga sestavljajo delegati.« Ste uvedeni tudi v teološka vprašanja? »Ne, za teološko plat je odgovoren senior, jaz pa za gospodarsko in za to, da se zakonitost ne zlorablja.« Komu ste bliže, ljudstvu ali kleni? »Smo vmes. Dolžni smo, da skrbimo, da so naši duhovniki dobro plačani, skrbimo, da se ne dogaja kakšna samopaš-nost. da ne pride do moralnih odklonov. V preteklosti so to funkcijo opravljali pravniki, zdravniki, višja inteligenca. Ker pa po vojni tega več niso upali opravljati, smo to prevzeli takšni, kot sem jaz. To nisem hotel biti. pa me je Adam Luthar spomnil na svetopisemsko besedilo, ki si ga je moj pokojni oče sam določil za zadnje slovo od domačih. Izbral je mesto iz »Kralov knjig« (Knjige kraljev), ki se glasi: »Jaz odhajam na cejloga žijtka pot. ti pa se obtrdi in bodi mož. Tvojega Gospodna Boga moli in po njegovih stezaj hodi. Tak boš imel blagoslov in napredek vsepovsod, kamo se boš obrno...« Solze so mc oblile in sprejet sem.« PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO KOVINOPLASTIKA” Pavltnjek ing Stefan. ing Irena Murska sobota, Temltnuva 4, tel. (069) 25 1 74, 21 903 PRIPOROČAMO SE Z NAŠIMI IZDELKI - posode za kisanje zelja in repe - posode za razsoljevanje mesa - kadi in sodi za vinogradništvo - cvetlična korila različnih velikosli - plastične plošče za razsekavanje mesa - prirezovanje pleksi stekla za vaklorske kabine - modeli za vlivanje betona - reklamni napisi PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO "DEMOKRATI LENDAVE organiziramo 3. novembra 1992 ob 18. uri v veliki dvorani Skupščine občine Lendava okroglo mizo na temo CESTE - MIGRACIJE - BREZPOSELNOST Gosta večera bosta g. Bavčar in g. Peršak Na srečanje vabimo vse člane in simpatizerje stranke. DEMOKRATI LENDAVE Ste morali kot kdaj posredovali pašnosti? |0] »Ne. ker smo to™ ‘ uredili« in«**®*5* Ko Že pre m X* funkcijo, so bile -ske cerkvene obune te ie 1(>Cek on pa jih |c . centralno blagajno mk je dolžan daroj' lemo. 50 0^^ plače duhovnike' .• vica pa za vzdrze ; J. in župnišča. P" t f)J ( ravnajo po - * karpaje zgol)«^ h(1)o , »Za naložbe P te Cvprovne lmcl ‘sl Sii moč Svetovne -1Z Ženeve Poleg e ( podobni ki im® J 1 Gustav Adolf • v Kasslu, m Marf teranske , h do < C 11" f >1 s c 'M k prijateljem. tAaresSaJJ>^ pove, da Je -dil p denar, kar g Zato da bi S® tam Pravnn m sp(/1 luteransko. *'x kupovanje Se mov. sem e h, o , nekaj de'**0 H s .«»', 'S? Dan mrtvih na razkriskent pokopališču 9 Komemoracij? brez Slaviči . a . u-u ic /torj V nedeljo ho dan mrtvih m ona j 1 m'- -......................L svojci in sorodniki pokopanih na ^"r^nuii zbrali ob pol treh popoldne na skup"* sti, ki jo je vodil farni župnik nagovor, pa (udi molitve so bile v hr* je bila stvarnost. -n Mnogim je bilo zaradi tega ta " skrivali. Naposled pa so faram Q| ■- * N O’ m j„'|ii'u JrL । pravičnih zahtev po materinščini v žuPTaj.'J Tako so rmnulo nedeljo dopoldne tzr id^j? pisno sporočilo, v katerem so med drug , na * ,2 odločili, da bodo v nedeljo. 1 ,l0VC sami pripravili molitveno srečanje o s s križju. Župnika Stavička zato fr0*'!? । je ■ P’,.J' nos(jo ne ovira uresničevanje njihovi da n* , prijateljskem sožitju med vsemi krap ^ji^ in svojo vestjo premisli, ali je »J6^^ in resnično v blagor ljudi ter člove** - k'o predla. Kot običajno, se gospod Slavic (4h»-. pogovarjali s farani. Ko so mu v zu(, ^ivi’'11( i večine. K’ zitp ' . ..lil .n ■ 1 4 & stran 7 vaše vprašanje pravnikov odgovor Pravnik svetuje Huvzula "Z. konkurenčna <> zaposlitvi pre- za skleni lev (podpis) pogodb ... vMeniiev tpoopisj pogodb " K za tiste delavce ki so bili v delov- Mfa M ..........~ ’ *-- ’ ■" ‘ sc ne zaposlujejo na novo), že Ptfdlog pogodb o zaposlitvi dclav-* bil predložen v podpis, zato je d L e1’6' . . , p.. , rer|čriili omejitev aktualna za tc 7 i’*'. mv' ^do šele sklepali pogodbe i^ abfe t trt,c' k' so jih že sklenili. Sredo posamezne organizacije P ' konkurenčnih omeiitvah preda-U) c1! tiM?P0S'enl dolžni strogo upoštevati «n 'i'e' b' se tltcgnilo zgoditi, da se • । l^cj v drugi organizaciji oz pri n "J 56 v primeru trajnih presežkov. •J" j"/ 'nogi, zaposliti oz. opravljati ■ ’ On I edrno vedo opravljati 7* ki je v 7. čl. Zakona o de- ' »(ZDR RS) vnesel konkurenčne 3< ‘ton Precej ponesrečeno, kar bom *• kar ni množično omejevanje za.*. napo(uje tudi primerjahiopravna IM določa. da med trajanjem delov- 1 trajanjem ueiov- _ C nc «oj ah iuj račun « ^Ajav ePab poslov, ki sodijo v delovno voi organizacije oz dclodaialca. j j) „ - 0» ne sme za svoj ali tuj račun 'Phvalo na interese organizacije oz. . 'h i . .<»< Ml I JV vJ °“ajalec z besedami a s pogodbo, pa '' ^cirji *' glede prepovedi konku-m !]Zakoi,s‘i’l1 predpisov pri če) ls 1 n«t področje pogodbe o na-•’ k>^nPO'!Odbe «1 <-'ga razmerja med delodajal- a«, delavec opravljal delo na svoj 1 ^°Vr"ni razmerjem ' eU *li| ' se P° prenehanju delovnega V1'1 ih ■? konkurentu ah sam začel / - pa a'*dobno dejavnost ; ‘pla- S|huje seveda tudi obveznost V'.> . avcu za prepoved določeno ' 1 Primerjalnem pravu konku-j L 'cajno ujema časovno z od- d (d. d. in d. o o.) se j S^^.in , . o^rčajno nanaša na družbe -Jr*°'in .0Vo<1,,o funkcijo, pn komun-1,0 ■ družbah m družbah z ne ^j ^vjuj^ovornostjo družbenikov so 'ti v' Prcdvseni predmet ustanovi st Pojejo različne omejitve oz i) '» .kurenčmh prepovedi je poji1 'k,’1!' ha Pravnih redih kjer delovno / ^>1 ra7u,e ^'br oem razmerju Zakon a i' ' rlla Pogodbe o zaposlitvi nc 'j to uporabljiva določila čl. k ,,0 na naročilo (nalog). S po u 'VZj-Tnntk naročila zavezuje 7 K" m,PPravltal določene posle za / ,, Plačilo hj^ * Urejajo številna življenjska eT it . ,e)emo tudi pogodbo o za-Tikr Ur*?° Pravo določena vprašanja •fjto.? Pogodba o zaposlitvi lahko ureja 4%'^,,; B*'^n za to vrsto po-''ho. PreS*1 dela, kar pri pogodbi a >V-.’ žap , ^PdBodbi o nalogu je enako 4 f J* do v' 1 predvsem poudarjena / interese naročitelja. na Pši:ti,Q ”’’i vodilo pri njegovem tk>hl navodil o poslu, ki • rav n’ "Popevajoč predvsem na(i koi dober gospular S svojim dejanjem ne sme povzročati delodajalcu nobene škode. Prepoved opravljanja enakih ah podobnih poslov. kot jih opravlja delavec na podlagi pogodbe o zaposlitvi za svoj ali tuj račun, se nanaša na posle, ki jih sicer opravlja delodajalec (organizacija). Gre predvsem za registrirano dejavnost, pa tudi neregi strirano, ki jo lahko organizacija oz. delodajalec opravlja brez vpisa v sodni register (v manjšem obsegu, kot so navedene dejavnosti vpisane v sodni register in katere se običajno v manjšem obsegu ah občasno opravljajo poleg registrirane dejavnosti). Delavcev toret kcAr konkurenčno prepoved, če delo ali posel, ki ga sklepa na svoj ah tuj račun, negativno vpliva na interese delodajalca (organizacije). Prepoved zajema torej vse tišje posle, ki prinašajo delavcu mimo delovnega razmerja določene koristi, ki pa bi jih lahko pridobil delodajalec, če bt delavec nastopal kot dober gospodar in bi mu bil tudi pri opravljanju te dejavnosti interes delodajalca temeljno vodilo. V prvem odst. 7. čl. so kumulativno določeni trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko disciplinsko in odškodninsko ukrepa: J. opravljanje deta ali pa sklepanje poslov za svoj ah tuj račun, 2. delo oz, posli morajo soditi v delavčevo področje in v dejavnost organizacije, 3. negativen vpliv na interese organizacije oz. delodajalca Po stališču interpreta 7. Čl. mag. Anice Popovič je najbolj pomemben tretji pogoj, po katerem se ocenjuje, ali je opravljanje dela ali poslov v nasprotju z omenjeno zakonsko prepovedjo. Možno je, da delavec v praksi-opravi določeno delo ali pa sklepa posle, ki sodijo v njegovo delovno področje oz. v dejavnost organizacije, vendar pa organizacija oz. delodajalec ne trpi nobene škode npr. delavec v gradbenem podjetju, ki izvaja dela pri novogradnjah. opravi določeno gradbeno delo v zvezi s popravilom hiše. Tako delo delavec opravi za svoj račun in je tudi opravljanje gradbenih dejavnosti del dejavnosti organizacije, v kateri je zaposlen, vendar pa (o ne vpliva na interese njegove organizacije, ker organizacija takšnih del sploh ne opravlja, ker se ukvarja z gradnjo novih objektov (ali drugo možnost - da organizacija sploh ni oz. ne bi bila zainteresirana za takšno delo zaradi majhnega obsega glede na stroške priprave ali druge stroške, načina izvedbe itd.). Če torej eden od vseh treh pogojev ni izpolnjen, ravnanje delavca ni v nasprotju z navedeno prepovedjo. Vsi trije |M>goji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če delavec ravna v nasprotju z navedeno prepovedjo. stori hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero lahko organizacija oz. delodajalec izreče delavcu prenehanje delovnega razmerja. Kršitev prepovedi iz 1. odst, tega čl. je po samem zakonu kogentno opredeljena kot hujša kršitev delovne obveznosti. vendar pa zakonodajalec le pooblašča organizacijo oz. delodajalca, da delavcu v takšnem rrimeru izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ta bo zlasti odvisen od obsega škode, ki jo je delodajalec utrpel zaradi opravljanja nedovoljenega dela ah poslov v času trajanja delovnega razmerja. Glede na to da se prepoved iz 1. odst. 7. čl. nanaša na absolutno nedopustnost opravljanja teh del ne glede na to. ali delavec to opravlja med delovnim časom ali zunaj delovnega časa, bo pri izrekanju ukrepa prenehanja delovnega razmerja ta okoliščina bistveno vplivala na odločitev delodajalca oz organizacije. V pogodbi o zaposlitvi ni potrebno opredeliti, da opravljanje omenjenih del pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti, lahko pa se opre delijo kriteriji, kdaj se obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. V četrtem, petem in Šestem odstavku 7. čl. zakon ureja konkurenčno klavzulo v ožjem pomenu besede. pn čemer določa, da je dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih po prenehanju delovnega razmerja v zvezi z izkoriščanjem tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj ter poslovnih zvez sestavni del pogodbe o zaposlitvi in omogoča razne variante prepovedi uporabe teh znanj po prenehanju delovnega razmerja. V 6, odstavku 7. čl. je določena obveznost dejpvca. da plača odškodnino ob kršitvi pogodbenih obveznosti v zvezi z uporabo in izkoriščanjem svojih poslovnih znanj, pri Čemer je možna tudi določitev odškodnine v pavšalnem znesku. Tehnična m poslovna znanja in poslovne zveze pomenijo določeno skrivnost podjetja in se ravno zato morata delavec in delodajalec dogovoriti o medsebojnih pravicah in obveznostih po prenehanju delovnega razmerja o uporabi omenjenih znanj oz zvez Pravico do varovanja in'izkoriščanja teh znanj je pridobila organizacija oz. delodajalec na podlagi dejstva, da so tehnična, proizvodna in poslovna znanja ter poslovne zveze nastale m bile pndobJiene med poslovanjem organizacije m z vlaganjem njenih sredstev v lasten razvoj. Določena znanja je delodajalec lahko tudi kupil, zlati če gre za pridobitev pravic na področju industrijske lastnine. Vsako posredovanje obvestil o tehničnih proizvodnih in poslovnih znanjih m poslovnih zvezah drugi organizaciji, zlasti konkurenčnim, pomeni škodo organizacijo. Predmet pogodbe o konkurenci bodo torq tista tehnična, proizvodna m poslovna znanja in poslovna znanja in poslovne zveze, ki jih podjetje Šteje poslovno tajnost in ki so v zvezi s poslovanjem podjetja. Ni nujno. da so tehnična, proizvodna in druga znanja sama po sebi tajna, temveč jih organizacija kot taka šteje za tajna in koristna pri poslovanju če niso posredovana tretjim osebam. Čeprav zakon govori le o nujnosti dogovora glede navedenih znanj ipd- ne pa tudi o ohranjanju tajnosti teh znanj je razumljivo, da prepoved izkoriščanja teh znanj vsebuje tudi prepoved posicdovanja drugim D ovor v pogodbi o zaposlitvi bo torej vseboval katera so lista konkretna tehnična, proizvodna in poslovna znanja, ki se ne smejo izkoriščati in koliko časa ter morebitne pogoje dovoljenega izkoriščanja. Delavcu ne bi bilo mogoče prepovedati izkoriščanja določenih znanj ki jih je sicer pridobil z delom ali v zvezi z delom v organizaciji oz. pri delodajalcu, nimajo pa nobenega vpliva na interese organizacije oz delodajalca, razen če se takšna znanja sama po sebi ne štejejo za poslovno, vojaško ali drugačno skrivnost. V petem odstavku 7. čl. so predvidene le možne oblike dogovora o prepovedi izkoriščanja navedenih znanj po prenehanju delovnega razmerja, pri čemer so določeni nekateri obvezni pogoji, ob katerih se je mogoče dogovoriti za konkurenčno klavzulo Prvi pogoj je dogovor o prepovedi izkoriščanja tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj in poslovnih zvez, ki mora biti sklenjen ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi oz. v Času njenega trajanja. Iz tega je sklepati, da dogovora o konkurenčni klavzuli ne bi bilo možno skleniti ob prenehanju delovnega razmerja. Možen pa bi bil dogovor o modifikaciji prej sklenjene konkurenčne klavzule ali pa o konkretni izvedbi. Drugi pogoj, pomemben za uveljavljanje konkurenčne klavzule je. da je delovno razmerje delavca prenehalo po volji ali krivdi delavca. Sklenjena konkurenčna klavzula nima učinkov, če je delovno razmerje prenehalo po volji ali krivdi delodajalca. Tretji pogoj se nanaša na Časovno obdobje veljavnosti konkurenčne klavzule. Zakon določa rok največ dveh let po prenehanju delovnega razmerja. V pogodbi se je možno dogovoriti, da kljub prepovedi delavec lahko izkoristi navedena znanja, če pozneje dobi soglasje delodajalca. Možne oblike prepovedi po ZDR RS - ustanavljanje podjetja - opravljanje samostojne dejavnosti z enako ali podobno dejavnostjo, kot jo ima organizacija oz. delodajalec - sklenitev delovnega razmerja s konkurentom - sklenitev pogodbe o delu s konkurenčno organizacijo - sklenitev pogodbe o avtorskem delu s konkurenčno organizacijo. Zadostuje možnost nastanka škode, torej dejanska škoda ni pogoj. Ta možnost bo v praksi vedno podana, če bi delavec po prenehanju delovnega razmerja z uporabo navedenih znanj vsaj potencialno vplival na obseg dejavnosti bivše organizacije oz. delodajalca ali na število poslovnih partnerjev. Ob tem se pojavljajo določena sporna vprašanja. Konkurenčna klavzula ne bi bila prekršena, Čc bi delavec po prenehanju delovnega razmerja sodeloval z nakupom delnic ali pa s kapitalskim vložkom pri ustanavljanju delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo. Ustanavljanje podjetja je v takšnem primeru dovoljeno. Če delavcev kot družbenik ali ustanovitelj ne uporabi svojega znanja pri poslovanju novoustanovljenega podjetja. Kapitalska udeležba pri ustanavljanju podjetja še ne pomeni kršitev konkurenčne prepovedi. Predmet prepovedi je izkoriščanje znanja, ki ga je delavec pridobil pri delu ali v zvezi z delom pri prejšnjem delodajalcu, ne pa tud: njegova aktivnost, ki ni neposredno povezana z uporabo teh znanj. Čeprav tega ni mogoče v celoti preprečiti. Tako ne bi šlo za kršitev konkurenčne prepovedi, če delavec pozna trg in v pričakovanju velikega uspeha novoustanovljenega podjetja kupi večje število delnic, vendar pa v tem podjetju ne bo zaposlen oz. ne bo opravljal nobenih vodilnih funkcij. Nadalje se zastavlja vprašanje, ali je dovoljeno, da vsak delodajalec zahteva od svojega delavca konkurenčno prepoved. V teoriji obstaja mnenje, da tiste organizacije oz. delodajalci, ki svojo dejavnost (npr. raziskovalno) financirajo izključno iz družbenih oz. državnih sredstev, v praksi ne bi morali od svojih delavcev zahtevati konkurenčne klavzule, zlasti če je takšna dejavnost namenjena usposabljanju bodočih strokovnjakov. Največkrat se v praksi sklepa konkurenčna klavzula v gospodarskih organizacijah in pri tistih delodajalcih, ki opravljajo dejavnost zaradi dobička V javnih službah bo konkurenčnih klavzul verjetno manj in se utegnejo nanašati predvsem na prepoved posredovanja poslovnih znanj in poslovnih zvez, če se takšna znanja štejejo za tajna. V šestem odstavku 7. čl. ZDR RS so urejene posledice nespoštovanja dogovora o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z izkoriščanjem tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj in poslovnih zvez, pridobljenih z delom ali v zvezi z delom v organizaciji oz. pri delodajalcu. Gre za obsežno problematiko predvsem v zvezi z obveznostjo nadomestila škode, ki je povzročena organizaciji oz .delodajalcu z izkoriščanjem navedenih znanj, zato o tem podrobneje kdaj v prihodnje, v nadaljevanju pa nekaj več o 5. in 6. odstavku 7. Čl. ZDR z vidika odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Ustavno sodišče je na pobudo občana uvedlo postopek za oceno ustavnosti zakona o delovnih razmerjih in odločilo, da se razveljavijo določbe petega in šestega odstavka 7. čl. ZDR RS. Razveljavitev učinkuje po poteku enoletnega roka od dneva objave odločbe v uradnem listu torej od 13 6. 1993. ’ Pomurska banka d.d m/ Murska Sobota ob 31. oktobru - DNEVU VARČEVANJA ŽEUMO OSTATI TO, KAR SMO BIU ŽE DOSLEJ VAŠA, DOMAČA BANKA. Novosti, ki smo jih vpeljali letos: TOLARSKA VARČEVALNA KNJIŽICA - Trdna vrednost v vaših rokah! Prihranki na varčevalni knjižici so na vpogled, obrestujejo pa se po revalorizacijski obrestni meri (ki velja za enomesečne depozite). Namenjena je vsem, ki želite varno in gospodarno naložiti svoj denar, ne da bi morati vnaprej razmišljati, kdaj ga boste potrebovali. Ob začetku varčevanja je potrebno na knjižico položiti začetni polog v tolarski protivrednosti 200 DEM, ki ga lahko dvignete ob ukinitvi knjižice. DEVIZNA VARČEVALNA KNJIŽICA Vloge na tej varčevalni knjižici obrestujemo po obrestnih merah, ki so višje, kakor sredstva na deviznem tekočem računu. S to knjižico lahko poslujete tudi v nekaterih bankah v tujini: v Zvezi slovenskih zadrug Celovec, Tržaški kreditni banki Trst in Kmečki banki v Gorici - v slovenskem jeziku. Na tej knjižici mora biti ves čas polog najmanj 200 DEM ali protivrednost v katerikoli tuji valuti. POSLOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI Vrednostni papirji so vabljiva ponudba za vse, ki želite svoje prihranke donosno naložiti. Pri nakupu vrednostnih papirjev in trgovanju z njimi je donosnost odvisna od poznavanja tržišča. Z ozirom na to, da je poslovanje z vrednostnimi papirji še novost, smo vam pripravljeni pri tem svetovati. Zahtevajte informacijo pri našem borznem posredniku. BANČNI AVTOMAT - Z bančno kartico do gotovine 24 ur dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih! Ta enostaven in v vsakem trenutku razpoložljivi način dvigovanja gotovine lahko koristite že v 70 krajih v Sloveniji. V Pomurju so v vseh občinskih središčih. Bančni avtomat se lahko koristi z bančno kartico in tajno številko, ki jo lastnik tekočega računa dobi v svoji enoti LB - Pomurske banke d. d. Novost, ki jo bomo uvedli v kratkem: ACTIVA - prava poslovna odločitev Poslovanje s plačilno kartico ACTIVA vam bo omogočila brezgotovinsko noslo-vanje, ki ima med drugim tudi naslednje prednosti: - zelo preprosto plačevanje, saj zadostuje le vaš podpis na računu - odlog plačila - višji limit na tekočem računu Vse podrobnosti boste zvedeli že v kratkem! POLJE DISKRETNOSTI Zavedamo se, da želite biti za bančnim okencem sami, z možnostjo zaunneaa pogovora o denarnih zadevah, brez radovednih pogledov s strani Zaootav Ijamo vam, da boste v številnih naših enotah že v kratkem pri okencu z bančnim delavcem vedno sami. stran 8 arhitektura Intervju z Jožetom Kovačem, dipl. inž. arhitekture Domačnost na risalni deski Takšna rešitev V knjigi Etnografija Pomurja, izdani v 1967. letu pri Pomurski založbi, je Matija Maučec zapisal, da je podoba (dotedanje) prekmurske kmečke hiše rezultat večstoletnega razvoja v tem obrobnem delu slovenske zemlje in obenem veren odsev zgodovinskih dogajanj, družbenih prilik in vseh ljudskih prizadevanj v materialni in duhovni kulturi od naselitve do današnjih dni. Tedaj zapisane besede veljajo na splošno tudi danes. S tem se strinja tudi moj sogovornik Jože Kovač, diplomirani inženir arhitekure. rojen v Dokiežovju, ki pa zdaj živi in ustvarja že nekaj let v Ljubljani. Tam sva se tudi pogovarjala. Tema: ugotoviti, zakaj posamezniki odstopajo od tega spontanega razvoja (v negativnem pomenu). Dejstvo je namreč. da veliko zasebnih stanovanjskih novogradenj na podeželju levega brega Mure nima več sestavin prekmurske arhitekture. Samo pogledati je treba naokrog in videli boste vaške bloke s salonitnimi strehami. »občudovali« boste (ali pa ste že) primorsko, tirolsko, »evropsko« in še kakšno arhitekturo. ki se je zavestno ali nehote prikradla v naše vasi in mesteca Še najmanj je menda tipičnih prekmurskih (panonskih) hiš. Jože Kovač pa ostaja s svojimi projekti zvest tradicionalni prekmurski arhitekturi. Seveda s svojimi načrti ne rekonstruira nekdanjih stavb, ampak jih dograjuje. In da boste imeli še slikovno predstavo, naj zapišem, da jc med drugim projektiral poslopje župnijsko-duhovnega centra v Kančevcih, cerkev v Genterovcih. kapelici v Kobilju in Petišovcih (le-to Še gradijo), nekaj stanovanjskih in stanovanjsko-go-spoodarskih poslopij, med temi tudi Omarjevo hišo v Rankovcih. ki jo je Vestni-kova komisija izbrala v letošnjem tekmovanju za naj... novo kmetijo. to, kar je nastalo v povojnem obdobju, ne kaže krivili zgolj ideologov s rega ali onega področja, ampak bi kazalo reči kako tudi čez investitorje, ki, kot vemo, gredo cesto v naložbe, čeprav nimajo dovolj denarja, zato pač vzamejo tipski načrt, potem pa gradijo po svoje. Imate prav. Pa tudi tisti investitorji. ki imajo denar varčujejo prav tam. kjer ne bi smeli: pri načrtu, ki je osnova za racionalno gradnjo, in zaradi take odločitve so velikokrat tepeni. To je praktično gradnja brez rednega načrta. Posamezna stavba nastaja nenačrtno m zato že med gradnjo ali pozneje poderejo stene in zidajo nove, premeščajo okenske in vratne odprtine, skratka veliko je »štemanja«, vprašljiva pa je tudi nosilnost teme- Jože Kovač, diplomirani inže nir arhitekture IDEOLOGI, ARHITEKTI, INVESTITORJI.,. Kaj je pa vašem mnenju vzrok, da so drugi tipi gradenj prekmursko hišo skoraj potisnili v ozadje?.' V knjigi, ki ste jo omenili, je nazorno opisan razvoj stanovanjske gradnje na tem območju od prvih naselitev do tega časa, ko so že začeli graditi v obliki črk 1. U i L. oziroma »hiše na ključ«, ki so - kot vemo - imele veliko ali prednjo hišo (sobo), kuhinjo, »pre-klit« (predprostor), zadnjo ali malo hišo (sobo) kamro, nato pa se je stavba nadaljevala v gospodarskem kraku s »pojaco«. kletjo, govejim hlevom, gumnom, »parmo« in svinjskimi hlevi. Opisana razporeditev prostorov je najbolj značilna vsaj za Ravensko m Dolinsko. Naši predniki so si gradili izvirna bivališča m iz materialov, ki so jim bili dostopni, zemlja (za hiše iz ilovice). les (za hiše iz brun),.. Poz- neje so sami izdelovali in žgali opeko, les pa so uporabili za ostrešje Tega so dolgo časa pokrivati z rženo slamo, šele pozne je so uporabljali opečno kritino Prekmursko hišo so odlikovali občuten oblikovni izraz, konstrukcijska skladnost, toplina m domačnost, predvsem pa njena zraščenost z okoljem m merilo, ki jo je približevalo človeku. Prvotna hiša (iz brun m pokrita s slamo) je imela na čelu značilen čop, ki je tudi preprečeval. da veter m načel strehe. Po drugi svetovni vojni. ko je povojna ideologija v imenu »napredka« hotela zbrisati zgodovinski spomin, se je tudi po Prekmurju razbohotila »moderna«, »internacionalna arhitektura«, ki s prekmursko pokrajino. kulturnozgodovinskim spominom m dušo prekmurskega človeka nima nič skupnega. Ta težnja ni zajela le mest, ampak tudi vasi. Postali naj bi to. kar nismo! V nekaj letih so porušili veliko lepih stavb, ki bi jih lahko sicer z malo dobre volje obnovili in sezidali »moderne« V Murski Soboti in Lendavi smo dobili celo stanovanjske bloke brez streh' Potem ko so ljudje odšli v tujino ali pa so si doma pridobili ugodna posojila, pa se je nasploh veliko rušilo in zidaki Tedaj so nastale v Prekmurju, ki je imelo svojo značilno arhitekturo, stavbe vseh mogočih oblik. Kontinuiteta je bila prekinjena^ Pa ne samo po krivdi ideologije m arhitektov projektantov, temveč in predvsem po zaslugi ne-osveščenih investitorjev, ki so v zmoti varčevali pri projektu, kjer se na žalost najmanj privarčuje. Projektivnim birojem pa je bilo laže prodajati tipske neprestudi-rane projekte, kot se poglabljati v zgodovinski spomin m identiteto ter prilagajati terenu, kraju m naročniku prilagojeno hišo. INTERNACIONALNEM NE VODI NIKAMOR Kaj pa bi rekli na tole trditev? Osebno menim, da za vse Svetovni ekonomski Ijev, sten, preklad in strešne konstrukcije. Ce pa se graditelj odloči za gradnjo po zanj projektiranem načrtu, kjer arhitekt upošteva več dejavnikov in prisluhne naročniku, okolju in terenu, gre delo hitreje, pa še očitkov si ne nakoplje, naložba pa je smiselna in smotrna. Seveda pa hiša mora vključevati elemente regionalnega stavbarstva. V Prekmurju elemente prekmurske oz panonske hiše in tako naprej. Boleče pa je, Ce določeno območje posiljujemo z arhitekturo, ki ni značilna in sprejemljiva za to okolje. Sreča, da so se posamezniki kmalu zavedli, da ta intcrnacionah-zem ne vodi nikamor Fo spoznanje je bilo različno, odvisno od tega, kako je kdo čuti! in bil vzgojen. Tako so prišli do spoznanja da je treba to. kar je bilo doseženo, nadaljevati in dograjevati Gre za iskanje novih rešitev na starih temeljih, seveda z regionalnim značajem. Ni dovolj narediti Cop na strehi Regionalizem je nekaj več' je tudi razmerje med posameznimi elementi, ki je v različnih pokrajinah različno Novejši gradbeni materiali, ki se jim ne kaže izogibati, prinašajo med drugim večjo trdnost, stabilnost in trajnost objekta. Žal pa ne prinašajo vselej tudi boljše mikroklime v prostorih Nekateri materiali so celo takšni, da se jih je bolje izogibati. Novejše raziskave so potrdile, da sta najprimernejša gradbena materiala za prostore, kjer prebivamo, še vedno opeka m les. Uporabljamo tudi druge materiale, za katere vemo, da ne delujejo škodljivo na človeka, recimo stiropor, toplotna izolacija... Izbira kritine pa je odvisna od okolja. Če je v nekem okolju večina stavb kritih z opečnimi strešniki, jiotem jc skoraj nujno, da tudi nove objekte pokrijemo z opečnimi strešniki. Če pa bi nastalo kje v Prekmurju povsem novo naselje, bi bilo priporočljivo oziroma »obvezno« uporabiti opečno kritino. Ni pa nujno, da je to zgolj bobrovec. Novejša kritina - tegola - pa bi bila priporočljiva za okolje, kjer bi hoteli dobiti značaj slamnatih streh. Treba pa je upoštevati, da ima ob dobrih lastnostih, na primer zmožnost vsestranskega upogibanja tudi slabo lastnost: da je gorljiva. Je pa tudi res. da smo imeli v preteklosti večino hiš pokritih s slamo, pa je bilo menda na strehah sorazmerno malo rdečih petelinov. tine in vstavljajo okna, ki so za določen objekt neprimerna, neskladna s splošnim videzom in vključitvijo objekta v okolje. Naši predniki so se tega dobro zavedali in so imeli izostren čut Okna so bila vedno skladna z objektom, ustrezna posameznemu prostoru običajno pravokotne oblike v vertikalno smer, kvadratna pa le tam. kjer je to ustrezalo objektu. V sedanjem času določamo okenske odprtine na osnovi izračuna osvetlitve posameznega prostora. Tako minimalna okenska odprtina ustreza eni šestini oziroma eni osmini talne površine določenega prostora. Pri tem pa ne smemo zanemariti orientacije prostorov glede na strani neba: vzhod, zahod. sever jug. Kljub temu pa mnogi graditelji ne najdejo skladja med možnostmi gradbene tehnike in oblikovalskimi zahtevami. Okno je eden od tistih elementov ki oblikuje arhitekturo. Če odprtine niso skladne S polnimi stenami, potem je videz take hiše čuden in nelagoden, čeprav obesijo na hišo zlato. Samo poglejte, kako lepo-sta nastavljeni dve očesi na obrazu in kako lep je obraz. valstvo. Zgubile so sleherno identiteto. privlačnost in idiličnost, ki je še bila do nedavna privlačna za meščana, turista in delavca Srni selno bi bilo, da tisti, ki se ne uk varjajo s kmetijstvom m še celo niso vaščani določene vasi, giadijo svoja bivališča blizu vira dohodka (službe). Tako bi se izoginili marsikakšnemu problemu, tudi dolgim m neprijetnim potovanjem na delo m z njega ter gneče v prometu. ATRIJ S POGLEDOM NA PŠENIČNA POLJA Povedal bi vam rad, da so mi stavbe, za katere ste naredili načrte in so jih postavili v Prekmurju, zelo všeč. Kot prvo sem odkril župnijko-du-hovni center v Kančevcih, potem pa Še druge, ki sem jih že omenil v intervjuju. Kako ste načrtovali gradnjo v Kančevcih? tokovi PROIZVODNJA Industrijska proizvodnja ZDA se je avgusta 1992 zmanjšala za 0,5%. ob čemer pa je bila še vedno za 0,6% večja kot avgusta lani. V 12 mesecih sc je industrijska proizvodnja zmanjšala tudi v Belgiji (-0,2%), Kanadi (-1,8%), Franciji (0.5%). Italiji (-3.3%). na Japonskem (-7,6%), Švedskem (-3,4%), v Švici ter Veliki Britaniji (-1.4%) Avgusta se je obseg zahod no nemške industrijske proizvodnje povečal za 1 in je bii tako za samo 0.5% višji kot v enakem lanskem obdobju. Svetovna recesija pa je vidna tudi pri taki gospodarski velesili, kolje Japonska Medtem ko smo on obsegu industrijske proizvodnje v ZDA zasledili avgustovsko zmanjšanje; a vseeno skupno letno povečanje, je bilo na Japonskem na- se je obseg industrijske proizvodnje povečal za 0,3%, vendar je bil v primerjavi z letom 1991 avgusta manjši že kar za 7,6%. TABELA: Letna relativna sprememba industrijske proizvodnje pri nekaterih vodilnih gospodarstvih sveta za obdobje 1991/92 Dežele Odstotek lahko pow* tinme kotičke, prostore in Pri vsukcfli 1 storčke, ki so na --stavbe drugačni “"f'' a i ven in intimen s iren su«»- — j-— zunanji prostor - atrij, ki se na vzhodno stran k soncu in s pogledom boči' K i1 pšenična polja Ob tem ! 'L kalni gabarit ob/ekta inp^n^Sr podreja vertikalnemu cerkvice v neposredni Stavba na nobenem mesiatkr raste štiri etaže, pri čemer J etaža na zahodnem dela- loW’ty cerkvi, v celoti v zemlji:dtugo" J stropje. to je četrta etaia. P TrE v celoti v podstrehi T^a stavba videz enonadstropak1-'^ J skuša nevsiljivo vključeval' -fVi^ Ije in ustvarjati dialog s soustvarjati panoramska Jk) Ostrešje, ki je v celoti ' J , tvori strukturo stropa je del intenera. Vidne ' .J: ( silne grede in vsi špirovci- Ji ■ opaž je pritrjen nad Spir^10' .1 ‘ -- vsj potrebni iA* POVSEM RAZVREDNOTENE VASI Ali naj se prekmurska hiša, v kateri živijo tako imenovani Hvala za pozornost. Tamkajšnji hribček je menda med najvišjimi v Prekmurju, kraj pa je znan po dveh za Prekmurce pomembnih možeh Miklošu Kuzmiču, prvem prevajalcu svetega pisma v prek murščino. in Francu Ivanociju. prekmurskem Slomšku. Tam naj bi stal nekoč tudi benediktinski samostan. Še sedaj pa stoji manjša baročna cerkvica, ki je čudovita po- pUlLr«.*.,.. materiali S stropnim T“" smo zakriti špirovcev. kot® ten delajo, saj bi bila to konstrukcijsko bogastva* mariti kulturno poslaad- jekta. HALKON NI n R s Avstralija Belgija Kanada Francija ZRN Nizozemska Italija Japonska Španija Švedska Švica Velika Britanija ŽDA sprotno gibanje: ritasta mina ¥|R: Eeonomist 0,2 jul. -0,2 maj -1,8 ju! -0.5 jun. 0,5 avg. >.2 jul. -3,3 jun -7.6 avg. 1,3 jun -5.4 jul. -0,8 jul -1,4 jul. . 0.^ avg. OKNA OBLIKUJEJO ARHITEKTURO Gradili bomo torej značilne prekmurske hiše. Kakšna pa naj bodo okna? Linic, kot jih je imela nekdanja prekmurska hiša, najbrž ne bo več. Tudi zato ne, ker smo se jih že odvadili, saj so mnogi pri obnovi Starih hiš taka okna izdrli in vstavili tridelna. Večja okna so tudi potrebna zaradi večjih prostorov, ki potrebujejo več svetlobe. Morda bi povedal najprej nekaj o odstranjenih oknih Ta so mnogi odstranjevali brezvestno, nekritično. pri čemer so se celo navduševali. da bo hiša tako dobila sodoben. »moderen« videz: dejansko pa so s tem barbarsko posegli v lepoto arhitekture m tako porušili njeno skladnost in vključenost v okolje Prav bi bilo, da bi se graditelji. če že nimajo ustreznega načrta, pred začetkom gradnje vsaj posvetovali z arhitektom o razporeditvi in velikosti okenskih odprtin. Tako bi se vsaj delno izognili lastnemu nezadovoljstvu in nasilju v okolju. Ne pa .-da puščajo odpr Župnijsko-duhovni center v Kančevcih, za katerega je izdelal načrte Jože Kovač. čisti kmetje, razlikuje od hiSe, katere družinski člani kmetujejo in hodijo še na delo v tovarne ali kam drugam? Kako pa je z delavskimi hišami na vasi? Vse več je novogradenj brez gospodarskih delov. Zahteve po bivanju so precej podobne. če že ne povsem enake za vse sloje ljudi. So pa določene posebnosti glede na posamezne strukture ljudi in tej specifičnosti je treba prisluhniti. Gotovo je. da ima kmet enake potrebe in enake pravice do prostorov kot druge strukture prebivalcev. Na kmetiji je gotovo bolj ustrezna bivalna ku hinja z jedilnim kotom, kjer se lahko zbere družina že pri dnevnem obroku in dogovori o nadaljnjem delu Bivalna kuhinja v današnjem času ne bi smela nadomestiti dnevne sobe, ki služi za sprejemnico gostov. gledanje televizije in podobno oziroma za dejavnosti, ki danes več ne sodijo v kuhinjo. Povsem drugače pa jc bilo v preteklosti. ko se je zaradi nižjega bivanjskega standarda vse dogajalo v kuhinji Žal se pa nekaterim graditeljem. ki predimenzionirajo svoje zmožnosti, še danes dogaja isto. Na vprašanje o delavskih hišah na vasi pa bi razmišljal tako: z družbenimi in prostorskimi plani bi morali preveriti. kakšne so možnosti Širitve posamezne vasi in v kateri smeri. Pri tem bi vsekakor morah upoštevati prednost domicilne dejavnosti (kmetijstva) pred nedomicilno (delavsko). Ne bi smeli nadaljevati tako, kot se je dogajalo, ko načrtovalcem m bilo jasno, ali želijo imeti vasi s čisto kmetijsko dejavnostjo delavsko na selje ah mešana naselja. Tako da sedaj nimamo ne vasi, ne trgov ne delavskih naselij. Ge pa še k temu dodamo stavbe, ki niso ne vaške, ne mestne, ne delavske, je zmeda popolna, še posebej, ker praviloma to stavbarstvo ne vsebuje nobenega pravega regionalnega elementa. ki bi ga povezoval z vaškim okoljem. In Če k temu dodamo še pojav umetnih gričkov, pobočij, palčkov . je za razvrednotenje vasi povsem poskrbljeno Tako so prekmurske vasi postale povsem nezanimive rudi za domače prebi Omarjevo hišo smo p našem listu it P? oiU. Morda bi odgo^ občitek »dobrobit z ulice, češ da je J । V redu, le balkona J> imeti. Nato po rJV^lih •--..Micisrd'* občili \ fo ji«- j “1^1 **£t> imen. ■ . . seda dve o Ijanskih goric. . ^s*8 «i Dobra stara P rCdil P prana hiša jc 1 L strop, tako sla«. Kritiki mUf^lji je, ■ ' -pr ■m kiitur-lu- < »r-km-" « |:1J„ - -i, nili driigl ^l c‘h,l*^1.Li ■! ski) tip‘, kajL #r||it4 iniernacuina-h8 , m to dopuslilfr duše* A. S h C Izdaja podjetje za |nl Murska Sobota gr--' . Časopisni svet: dr , |t»or ■. Cigul.ZlalkoErlih, jakelj, Rajko Slupa f*>sZ > Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna u|ea ir'di’1 j^^^il verni urednik), Ludvik Kovač (namestnik 1 L Naročnina za 4 trimesečje 1992 je 850.00 SIT za " Jh * naročnike v lujini 80 DEM lelno ** jAj Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 5'900-60 jJ L' Abanki Lfubljana 50100-620-00112-5049512 f 1(vO' c ■ 'J rsk. Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na P° jj veš11’*~ । informiramo št, 16/19 z dne 30. 1. 1992 se Šteje tod j j* J informativnega značaja iz 13. (očke tarifne štev« petodstotni davek od prometa proizvodov agencija za trženje p jel« e št8* Vodja agencije Renata eakan -i Propagandisti: Nataša praprotni' | beri Porš r ' Oblikovalec: Endre Gonter i,yn°9 •eAr’1')* Dejavnost svetovanje, stiki 4 I eirrf (izdelava vseh vrši informacij konlerence. pokroviteljstva. pror ' a dljlh (oglasi v tiskanih medijih radijski in ■ dr lepaki, letaki j. publikacije (izdelava vseh vis< v (i/ri. jV* j lektoriranje in prevajanje), grafično obllko^fjpfogr*"^ podob in posameznih komunikacijskih sporočil) w ra nje prireditev Naslov agencije Slovenska 41. M Sobolj Telefoni: 21 383. 21 064, 22403 Telefaks 22419 stran 9 M kmetijska panorama ^ora lastnikov razlaščenega premoženja v Murski Soboti vi so upravni organi E 1 T|K»V । 'v razlaščenega premoženja je počasno, t izvajanjem EJV “Nacionalizaciji pa se največkrat zavlačuje. Takšna je e' sobotnega zboru združenja lastnikov razlaščenega pre-!trt' * ^urskl Poboti, ki ga je v skupščinski dvorani pripravila Podružnica, Upravičenci do krivično odvzetega premo-zadnjega kotička napolnili dvorano, vendar je niso s dobrimi občutki, saj zagotovila, da bodo krivice “P°Pravljene, niso dobili. Dobili smo celo občutek, daje •račun** Pre,ivoJilno zborovanje, saj ni manjkalo pripomb pozicijskih strank, ki da z izvajanjem zakona ^azPrava seje zato le delno sukala okoli konkretnih Pl,sPešiti postopke za reševanje zahtevkov po ■ Vzetega premoženja. Rde n iff11 kn ’ aa se zadeve zavla- ®re Pr'P'sovati ob-J ^™r4n'ci druženja, ki li, । ^‘d sprejemom za-rf ^^^alizacjji precej jo* rf ; ,u, ■ r----/ gil K’,vn°stmi pa nada-Po sprcjemu zakona. se zavlačuje, pripi-občinskim ' K organom. ki pa se na nepopolno ka- 1 h &t^L ustreznih Sa' mi nj- Sche ZvIZVajan)e dena’ 6- Ih Sita.' " ie uu)1 hlev‘ EU*' ^"ije. V enem 4S., Proii., okrng 20. k' Mož hodi » službo, zato skrbi s glavnem za govejo živino žena Mira, Ker še niso urejena lastninska razmerja, ni preveč srečna. Foto: Š. S. “P«vl’aia ES, M D formalno pa VS? matl ima torC| Fi rnKiaic 'Une pese in Mar Gorička vas ŠALOVC), do.a. ska Bistrica, kjer so doslej uspešno rešili več kot polovico zahtevkov. Po trditvah Franca Izgorška. predsednika republiškega združenja lastnikov razlaščenega premoženja, je v Sloveniji 300 tisoč takih, ki so upravičeni do vrnitve premoženja, za to pa zahtevajo jamstvo države, saj bodo sicer obveznice. ki jih bodo dobili za odškodnino, brez vsake vredno- sti. Z zbora v Murski Soboti, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sosednjih občinskih združenj. so poslali tudi telegram Milanu Kučanu. Janezu Drnovšku in Mihi Kozincu, v katerem od njih zahtevajo, da preprečijo krajo njihovega premoženja in pospešijo izvajanje zakona o denacionalizaciji. LUDVIK KOVAČ Od 25. do 29. novembra v Budimpešti Foodapest 1992 V svetovnem kmetijstvu in pridelavi hrane je imela Madžarska vedno pomembno vlogo, saj je ena največjih pridelovalk hrane v srednji in vzhodni Evropi, Zavzema pomembno mesto v svetovni trgovini s hrano, ob izvozu pa je odprta tudi za uvoz živilskih izdelkov visoke kakovosti. Zato tudi ne preseneča, da bo od 25. do 29. novembra v Budimpešti velik mednarodni sejem živil, pijač in opreme za živilsko industrijo, ki ga organizatorji postavljajo ob bok največjim tovrstnim sejemskim prireditvam v svetu, kot so ANUGA v Koelnu, SIAL v Parizu in IFE v Londonu. Na 28 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se bo predstavilo več kot 600 razstav-Ijaicev iz Madžarske in drugih držav, večina evropskih pa bo Ob obisku sem imel občutek, da sta zadovoljna z uspehi, vendar nista povsem srečna. Kmetija še ni prepisana na mlada gospodarja, in če bi mati umila, ne da bi prdj naredila oporoko, bi se verjetno zapletlo pri dedovanju. Skušal sem ju potolažiti, kajti tega, kar sta sama prigospo-vzeti. Sem ju pa'povsem razumel, da ju negotovost bega. Zimski čas, ko bo manj dela, bo verjetno priložnost, da se uredijo lastninske pravice. In ko bosta imela črno na belem, da sta tudi formalno lastnika kmetije, v katero sta vložila večletno delo in osebni dohodek, potem bosta imela še več volje do dela in tudi rezultati bodo prav gotovo še večji od (do)sedanjih. Š. SOBOČAN razstavljala na skupnih nacionalnih razstavnih površinah. Sejmu pripisujejo na Madžarskem poseben pomen, saj ga strokovno in materialno podpirajo madžarska vlada in nacionalne organizacije ter predstavništvo komiteja Evropske skupnosti v Budimpešti. Madžarska je namreč podpisala sporazum o pridruženem članstvu z Evropsko skupnostjo ter sporazum o prosti trgovini med Madžarsko, Češko-Slovaško in Poljsko, zato je sama organizacija sejma v Budimpešti in sodelovanje na njem dobra odločitev. Prisotnost na tem sejmu namreč zagotavlja možnosti za prodor tako na vzhodna tržišča kot tudi na trge Evropske skupnosti. Slovenski trg hrane je že doslej močno navezan na Mad-žave. nudijo'pa se se nove možnosti, zato je sodelovanje na tem sejmu Še toliko večjega pomena. Foodapest 1992 sovpada tudi s sklenitvijo sporazuma o sodelovanju med Slovenijo in Evropsko skupnostjo, udeležba na tej razstavi pa naj bi pomenila vrhunec dosedanjega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko. Organizator nastopa slovenskih podjetij na sejmu v Budimpešti je Poslovno združenje prehrane Slovenije, zamislili pa so si ga kot skupno razstavo, vendar z jasno ločenimi razstavnimi prostori posameznih podjetij. Slovenskim razstavljalcem bo na voljo 225 kvadratnih metrov razstavnih površin, vsako podjetje pa bo imelo na voljo tudi prostor za poslovne razgovore. Prav navezovanju poslovnih stikov s partnerji iz drugih držav bodo namenili posebno pozornost, slovenski razstavljala pa naj bi sodelovali tudi na vseh strokovnih srečanjih. V prvem delu bo sejem zaprte poslovne narave, zadnja dva dneva bo odprt tudi za javnost, poslovno združenje pa je razstavljalcem priporočilo, da s svojimi izdelki sodelujejo tudi na uradnih ocenjevanjih kakovosti izdelkov. LUDVIK KOVAČ Kaj ml pomaga, da imamo v Pomurju toliko bank, ko pa mi kupci ne plačujejo redno pridelkov. O razselitvi farme prašičev v Podgradu Avstrijcem še vedno smrdi Prašičja farma v Podgradu pri Gornji Radgoni že nekaj časa buri duhove predvsem na avstrijski strani, saj se neprijetne vonjave iz farme širijo predvsem v avstrijsko Radgono in po njihovem mnenju ogrožajo razvijajoči se turizem v tem mestu. Zaradi tega je pred leti skorajda nastal državni spor in zadeve so takrat začeli reševati na vladni ravni sosednjih dežel. Od začetkov reševanja teh vprašanj je zdaj poteklo že nekaj časa, vendar še ni pričakovati, da bi jih kmalu tudi rešili. Smrad, ki se Širi iz farme, je bil po tem še večkrat tema pogovorov na mednarodni ravni, in ker problema ni bilo mogoče rešiti s tehnološko sanacijo, je bil sprejet dogovor, da se farma razseli. Prav počasnost pri uresničevanju te zamisli je bila tudi razlog, da je predsednik radgonskega izvršnega sveta predvčeraj ponovno sklical sestanek o teh vprašanjih, nanj pa je poleg odgovornih predstavnikov iz občine in republike povabil tudi predstavnike avstrijske strani. Slednje je predvsem zanimalo, ali bo dogovor, da se farma razseli do konca leta 1993, tudi uresničen. Po besedah predstavnikov slovenskega kmetijskega ministrstva je naša stran zdaj pravzaprav v težavnem položaju, saj so že nove tehnologije, s katerimi bi farmo lahko sanirali tudi brez fizične razselitve, vendar bodo vztrajali pri razselitvi, saj so se tako dogovorili z Avstrijci. Čeprav še ni ratificirana ustrezna mednarodna pogodba, ki naj bi urejala tudi financiranje razselitve farme, je bilo doslej v radgonski občini zgrajenih že 3.500 novih stojišč, ki jih je Slovenija sama financirala, pripravljajo pa se že na gradnjo 3.000 novih stojišč. Čeprav so Avstrijci sprva obljubljali tudi del nepovratnih sredstev, je zdaj že jasno, da iz tega ne bo nič. saj se je štajerska deželna vlada odločila, da na osnovi predračunov, ki znašajo 120 milijonov šilingov, prispeva le 30 milijonov šilingov posojila. Naj večji problem so gotovo finančna sredstva, saj so kmetje doslej dobili le 238 mark nepovratnih sredstev po stojišču, kar je le Četrtina predračunske vrednosti, zato bi bilo potrebno zagotoviti predvsem ustrezna posojila z ugodno obrestno mero. Po mnenju dr. Lojzeta Slaviča, predsednika komisije za razselitev farme Podgrad, je v občini dovolj kmetij, kamor bi lahko razselili 12.000 prašičev z ekološko sporne farme, vendar morajo biti previdni, da se z rešitvijo enega ekološkega problema ne bi pojavilo več deset novih. Ne glede na vse težave so za načrtovanih 3.000 stojišč že interesenti. Čim prej pa bo potrebno rešiti Še vprašanje preostalih 5.500 stojišč, saj bi vsako zavlačevanje pomenilo, da farme do konca prihodnjega leta ne bo možno razseliti. Zahteva Avstrijcev po razselitvi farme je z njihovega stališča sicer upravičena, vendar pri tem nekoliko preseneča, da niso pripravljeni bolj materialno pomagati. Posredno je ekološki problem farme v Podgradu tudi njihov problem in če želijo, da bi se razmere hitreje urejevale, bi kazalo, da primaknejo tudi nekaj nepovratnih sredstev Samo vztrajanje pri zahtevi, da se farma razseli, način pa da je stvar slovenske države, se nam ne zdi povsem pošteno. Sicer pa morata določila meddržavne pogodbe ratificirati oba parlamenta in predvsem od poslancev bo odvisno, kako se bodo vprašanja reševala. Na pogovoru v Gornji Radgoni nas je presenetilo tudi nezaupanje avstrijskih predstavnikov v podatke o številu prašičev na farmi v Podgradu saj so namesto 12.000 omenjali število 32.000 in celo več. Ob tem so verjetno pozabili, da je število stojišč en podatek, število spitanih prašičev v enem letu pa povsem nekaj drugega. LUDVIK KOVAČ Po razselitvi 12.000 prašičev s farme v Podgradu bo tam ostal selekcijski in reprodukcijski center, v katerem bo 2,000 ple-logtje, če to’ne" bo dalo rezultatov, pa se bodo z’Avstrijci verjetno dogovorili, da bodo razselili tudi te živali. Turnišče: cene pujskov Na sejem pujskov v Turnišče so minuli četrtek rejci pripeljali 62 živali. Pujski so bili stari okoli 8 tednov, tehtali so 15 do 20 kilogramov. Kupci pa so morali za par odšteti od 8 do 12 tisoč tolarjev, prodali pa so jih 36. Sejem v Turnišču je vsak četrtek, začne pa se ob 7 00. SAVA TRADE KRANJ in AVTOMATERIAL iz LJUTOMERA v PREŠERNOVI 24 obveščata, da imata veliko izbiro zimskih in poletnih gum, gum za kmetijske stroje, klinastih jermenov, zračnic, gumijastih škornjev, gum za tovorne avtomobile in drugih izdelkov SAVE. Od 26. 10. do 15. 11. 1992 Vam ponujajo po ugodnih cenah gume za traktorje. Pri gotovinskem plačilu 10% POPUST. Količine so omejene. Pri nas kupljene gume za osebne avtomobile montiramo brezplačno. Telefonska številka je (069) 81 085. VCR 3 vivai /cooperativi rauscedo TRSNE CEPLJENKE RAUSCEDO TRSNIČARSKA ZADRUGA RAUSCEDO (Italija) uspešno deluje že od leta 1930. S 24 milijoni trsnih cepljenk letno spada med vodilna trsničarska podjetja v svetu. V svoji ponudbi ima vse pomembne klone, ki jih tudi mikrovinificira, da lahko kupec vino iz izbranega klona poskusi in tako ve, kaj bo pridelal v svojem vinogradu čez tri leta. Naš trajni cilj je nenehno izboljševanje kakovosti trsnih cepljenk. Informacije in naročila po telefonu ali telefaksu št. (069) 59033 stran 10 Zdaj je čas miru prazniku na rob Kočevje. Nekaj dni pred dnevom mrtvih ali vseh svetih. Pot me pelje jrroti prostranstvu Kočevskega roga. Peljem se skozi Šalko vas, Zelno, gozdove... Kažipoti opozarjajo na partizanske postojanke, po devetih kilometrih poti pa se pogled ustavi še na deščici, na kateri piše »grobišče«. Namenjen sem tja. Grobišče pod hribom Kren. Ni edino v tem kočevskem svetu, katerega del je še vedno neprehoden, zarastel, pa tudi nevaren, saj je tudi veliko jam. Zavijem na gozdno jasno in se srečam s Križanim. Pribit je na lesen križ, visok več kot 6 metrov. Izdelal ga je Metod Frlec, postavili pa so ga pred spravno slovesnostjo, ki je bila K. junija 1990. »Danes javno opravljamo krščanski pogreb domobrancev. ki so tu in drugje našli svojo smrt. S tem simboličnim krščanskim pogrebom in mašo zadušnico stopajo v javnost in enakopravnost v slovenskem občestvu mrtvih in živih « To so besede g. škofa Alojzija Šuštarja, ki jih je izrekel v spravni daritvi. Spremljajo me ves čas. ko potujem grobišču naproti. Iz zemlje štrlijo kamni Ves čas čutim neko strahospoštovanje. Spustim se v grapo, potem pa sem po nekaj metrih pred ograjeno jamo. Spet mi odzvanja v ušesih. Tokrat besede predsednika g. Milana Kučana: »Preteklosti ni mogoče predrugačiti. je ne zamolčati. Čas je. da se prenehamo obremenjevati še naprej. Zakaj bi ostajali sprti, ko pa postaja svet, katerega del smo. vse bolj povezan? Recimo: Nikoli več!« Pred grobiščem so napisna tabla, križ, množica sveč. Večina jih je že dogorela, nekaj pa jih še utripa. Pretrese me, ko se spomnim vsega, kar sem prebral o pobojih v Kočevskem rogu. Njihova življenja so ugašala samo zato, ker so bili na drugi strani. Na tisti, ki ni zmagala, zato je morala (?) biti uničena. V kočevskih jamah in grapah naj bi bilo pobitih od dvanajst do petnajst tisoč ljudi. Večina naj bi bili domobranci, ki so se umaknili na avstrijsko Koroško, od tam pa sojih Angleži vrnili na Slovensko in v - smrt. »Kaj govorijo mrtvi? Prvo, kar pravijo, je: odpuščamo vsem, ker smo sami našli pri Bogu odpuščanje. Odgovorimo jim: Tudi mi odpuščamo vsem in vsakomur, da bi tudi sami našli odpuščanje pri Bogu. Drugo, kar govorijo, je: Rotimo vas, storite vse. kar je v vaši moči, da se nikdar več ne ponovi kaj takega, kot se je dogajalo v Kočevskem Rogu. Tretje: Izpolnite vrzeli, ki so nastale z našo smrtjo. Gradite boljšo prihodnost slovenskega naroda: svobode, pravičnosti, spoštovanja, prijateljstva in lju bezni. Podajte se na pot sprave med živimi!« To so besede škofa g. Alojzija Šuštarja, izgovorjene na spravni slovesnosti. Dobro sem si jih zapomnil Zdaj ko sem tudi sam na mestu, kjer so pokončali množico ljudi, se začenjam spraševati, zakaj je brat ubijal brata, Slovenec Slovenca. pa tudi Neslovenec Slovenca? So bili pijani od zmage? Postavlja se mi tudi vprašanje: Bi bila taka morija tudi, ko bi zmagala druga stran, torej domobranci? Morda. Okrog jame je lesena ograja. Mnogi so se že splazili skozi njo in se spustili na dno. Ne vem. ali je pa moralno ali ne, toda tudi sam se podam po strmini navzdol. Na najnižji točki, kamor so padle prve žrtve, opazim preprost lesen križ, na njem pa sporočilo: Tudi mi smo umrli za domovino. Seveda, tudi oni so žrtve domovinske vojne. »Vzemimo našo zgodovino, zapolnjeno s svetlobo in temo, nase. Obrnimo se k skupni prihodnosti našega in prihodnjih rodov. Omogočimo si življenje, spravljeno z mrtvimi, in ga živimo tako, da se bo našim zanamcem lažje spraviti z nami!« Besede predsednika g. Milana Kučana padejo na plodna tla. Simbolični predstavniki sprtih strani so si segli v roke in to naj bi pomirilo, spravilo slo venski narod. Tudi sam. čeprav sem na kraju neposrednega dogodka - streljanja nedolžnih žrtev in njihovega grobišča čutim olajšanje. »Je čas ljubezni in je Čas sovraštva. je čas vojne in čas miru Zdaj je čas miru!« Potem ko se vrnem iz jame, prižgem svečo. Med potjo s krenskega morišča, zdaj grobišča. se vračam proti Kočevju. Grobišče je naredilo name moreč vtis, a tudi hkrati sem se občutil olajšanje, očiščenje. Čutim, kot so verjetno čutih vsi, ki so se zbrali pred dvema letoma na simboličnem pogrebu in spravni slovesnosti. Naj to ilustriram s tedaj izrečenimi besedami našega predsednika g. Milana Kučana: »Vse ima svoj čas in vsako opravilo svojo uro. Nas je zgodovina izbrala, da prevzamemo pred njo in prihodnostjo to odgovornost. Opravimo jo zrelo. Tega dejanja ni mogoče ponoviti. Zmore ga zgodovinsko zrel narod, sposoben premagati stare delitve, in preprečiti, da bi na njiovih pogoriščih ja ne nastale nove. Sprava z vsemi mrtvimi žrtvami vojne je preizkušnja narodove zrelosti , samozavesti in samospoštovanja. Je odpoved lažnemu upanju, da more to opraviti kdo drug namesto nas. Je zgodovinska nujnost, civilizacijska in kulturna dolžnost.« Tako predsednik. In kako mi, navadni občani? V teh dneh, ko bomo obiskali pokopališča. prižigali svečke, okrasili grobove s cvetjem, se z zbranostjo in tudi molitvijo poklonili spominu na svoje najdražje .... ali se bomo spravili - pomirili - s tistimi, ki smo jih sovražili, jim naredili za časa življenja krivico, zavrnili njihovo roko sprave? Bomo zbrali toliko poguma, da se ne bomo izognili njihovemu poslednjemu počivališču, bomo prižgali svečo tudi na njihovem grobu? Smo že toliko osveščeni. da svečk ne bomo prižgali ne le na grobiščih Ijev, ampak.tu 11 kjer so omahnila »sovražnikov«■ »Je čas ljubezni d ,a V . vraštva. Je čas «• ,,r/ , miru. Zdaj je čas dal naj bi tudi v ? Stefan n ODSEVI MLADOSTI Odkrivali smo pomembne Prleke Prlekija je dala veliko pomembnih mož in žena. Nanje smo ponosni, občasno se jih tudi spomnimo. So pa tudi osebnosti, ki v svetu veliko pomenijo, doma pa o njih ne vemo nič ali zelo malo, rojeni pa so v naši neposredni bližini. .jfaka.osebnost je tudi JANEZ PUH, tzumitpli in podjetnik. Učenci OŠ Mala Nedelja smo pripravili športno-kuiturni dan in se peš odpravili v SakuŠak. Jesensko obarvana narava, smeh m dobra volja sta nas spremljala na dolgi hoji, ki je vodila med moravskimi griči, vinogradi, do stolpa na Gomili in končno do izumiteljeve rojstne hiše. Kljub utrujenosti smo z veseljem prisluhnili domači gospodinji, ki nam je povedala marsikaj zanimivega. Prijetno utrujeni, polni lepih vtisov in s kančkom znanja več smo se po isti poti vrnili domov. BREDA ŽUNIČ OŠ Mala Nedelja Puhovo kolo - Narisa) Dušan Križan. 5. razred — V muzeju Učenci OŠ Sveti Jurij smo imeli pred kratkim kulturni dan. Obiskali smo grajski muzej v Murski Soboti ter videli in zvedeli veliko zanimivega. Najprej smo st ogledali panonsko hišo. Ena od njenih značilnosti je .Črna' kuhinja. Potem smo spoznali lončarske izdelke in se seznanili, kako so nekoč stkali blago Pokazali so nam tudi stare obleke. Bile so zelo zanimive in nekatere dokaj lepe. V naslednji sobi smo si ogledovali posode, ki so jih uporabljali nekoč za shranjevanje žita in moke. Občudovali smo zlasti lepo izrezljane in poslikane skrinje. Najlepše pa se mi je zdelo v grajskem salonu. Tam smo videli zbirko pip- Nekatere so bile nenavadne. Občudovali smo tudi stenske slike. Potem smo si ogledali še priprave za ribištvo - iz debla izklesan kanu, mreže idr. V tem muzeju sem bil prvič in videl sem veliko stvari, za katere prej nisem vedel. TOMI DEUTSH OŠ Sveti Jurij Ali veste? (Nagrajuje Knjigama in papirnica Dobra knjiga M. Sobota) Odgovor na vprašanje, kje je bil nekoč mlin na veter v Pomurju, ste lahko prebrali kar v isti številki Vestnika, kot smo o tem spraševali. To ste kajpak nekateri dobro izkoristili. Bilo je vseeno, ah ste navedli kot kraj Kokolajnšček ali Sveti Duh na Stari gori. Presenetila pa nas je Milka Poredoš iz Prosečke vasi, ki je napisala, da je bil nekoč mlin na veter tudi na Kolarovem bregu v Pečarovcih. Vsekakor zanimiva informacija! V kratkem se nameravamo podati po njeni sledi. Pa žrebanje odgovorov? Največ sreče je imel tokrat Denis Poredoš iz Murske Sobote. Čestitamo! ah veste, Katera oa nastenn kac ismonuija, goz, mouras, gad, belouška in zrva) ima na sprednjem delu gobčka rožiček? Odgovore pošljite na uredništvo Vestnika najkasneje do 5. novembra Položite kupon in pripišite »Ali veste«. Jesenska opravila Noči so postale dokaj hladne, dan pa je še precej vroč. Vsak dan piha veter. Zato se tega vremena otroci ne veselimo. Jeseni se najbolj veselijo kmetje. Letos jim je suša vzela polovico pridelka. Tisto, kar jim je ostalo, pa z veseljem pospravljajo. Tudi mi smo trgali koruzo in jo spravljali v koruznjak Rezali smo tudi silažo in pobirali krompir. Najbolj pa bo veselo, ko bomo obirali grozdje. Povabili bomo tudi sorodnike. Tudi jaz rada pomagam pri lažjih opravilih. Jesen so naznanile tudi ptice. Odletele so v tople kraje. Ni več slišati njihovega lepega petja. JANJA S APAČ, 5. a OŠ GRAD Žalujem za poletjem Jesen je prišla med nas. V goricah so trgatve, v gozdu pa grabijo listje. Pouk imamo popoldne, zato bomo v temi hodili domov. Dnevi bodo krajši, noči pa dolge. Škoda, da nismo šele na začetku poletja! Poletje mi je lepše od jeseni, zato ker vse rodi: češnje, jabolke. višnje... Ali vi niste bolj veseli takrat, ko je poletje? Vam je res vsem bolj všeč jesen? Meni je všeč poletje tudi zato, ker za jesen pravijo, da je deževna. In joj - res je začelo deževati! Hitro bežimo iz dežja pod kap! JOŽEF ŽERDIN, 3. r OŠ Mala Nedelja Vesela lica V soboto smo imeli kulturni dan oziroma prireditev VESELA LICA. Prišlo je dosti obiskovalcev. Sodelovali so učenci naše šole, plesni par, Miki Šarac, Božo Kos. ansambel Avantura in frizerski salon Zvezdana Najbolj privlačen je bil srečolov, saj je vsaka srečka zadela. Skoraj vsak si je ogledal tudi razstavo malih živali in našel še kaj drugega zase. Tudi odžejali m najedli smo se lahko. Meni je bilo zelo lepo in zabavno. KSENIJA BENČEC. 4. a OŠ Bakovci Moji morski prašički Lani mi je mamina sodelavka podarila morskega prašička. Je lepe rumeno-bele barve. Pike, tako sem ii dala ime. sem bila vesela. Še bolj Jesen Jesensko rvetie ie zacve-uničil leden ga bo mraz., pa še zadnje drevje bo porumenelo. Dežne kaplje padajo na nas, otožno je vse in zmrzuje, takšen je ta jesenski čas, a v srcu nihče ne žaluje. . NATAŠA VEREN, 5. c OŠ Puconci pa sem se Pika dobila mlad^ ^t' je kar pet. Tri ,^zad^|a; drugim, dva Pa^|adiči Ker pa je bil med samček, je dobila mlade. Ker J vehko. nisem m^8 pt držati. Sedaj Jih je v Pika z mladičkam J^9 kletki, v drugi p- , bamcKa Sta M**. ,n mičke pa P1*3’ m z Zelo rada se&T Z veseljem jih g|e I*;* spustim na tr ' K.>z* gredo eden za r ^vo »ea Najraje je . ,r > lato, koruzo, da dobno Želim ’ dolgo živeli■ oAjCA?Ut» ANDREJA Prošnja gozda /D 'M V s * । Težko smo pričakali dan. ki smo ga namenili spoznavanju gozda. S kolesi smo se peljali skozi Turnišče, Nede-lico, Brezovico m nato proti Polanskemu gozdu. Pot je bila dolga in naporna. V gozdu smo počakali gozdarja, ki nam je najprej predstavil gozd. Tole nam je povedal: V Sloveniji je čez 1000000 ha gozdov Drevesa zadržujejo veter, padavine in tudi sonce. V Prekmurju je 18% zemljišč pokritih z gozdovi. Polanski gozd je velik 400ha. V njem je največ jelš, in sicer kar 90 ha V gozdu najdemo še jesen in hrast. Najstarejši hrast v tem gozdu je star 140 let. Povedal nam je tudi, da je najstarejše drevo na svetu oljka na Kitajskem, ki je stara 4600 let in še raste. Na svetu je na tisoče drevesnih vrst, v tem gozdu pa jih najdemo 30. Povedal nam je Še veliko zanimivih podatkov. Ogledali smo si tudi plakate o gozdu, nato pa nas je gozdar popeljal v drevesnico, potem pa še v gozd. Videli mio da gozd > se malo okrep^^dli, %j smo vse lepo k01 bilo spet tako • odpr Počasi smo proti domu- j3d je Naravnalo* ’ lep in poučen ? Posebej m minu prošnja g naj pripnem Človek: -e(,aog>jf - .'h v mrazu * ■ ■ . v r prijeten hi ■ soncu. Sleme sem deska tvoje m postelja, na les, ‘z ka,e2e Držaj sem vrata tvojs ja f les tvoje zi e Jaz sem cvet lepote j Usliši mojo P, Ne uničuj m P M vedno pr , p vsem IjuPe • . ,.„,1 stran 11 delu Glas samotne kulturna obzorja rf“° Godina: o spravi, zgodovini, oponentih, samohodstvu »Nekatere stvari bi črtal« RT zadnjem ptice? •Mojih mnogo v narečnih besed je SSKJ, pri njegovem nastajanju so se sestavljalci pl i Ko * u■, r’ W on* dan v deževnem in poznem oktobrskem popold-P® Dolnji Bistrici k pisatelju Godini, sem zavil okrog **ind ne^aJ ^sa vozil skozi križišča in ovinke, vmes med presahlim Mu rini m rokavom, ki vsak v svoji smeri 4 tečeta ob Godinovi rojstni vasi. Zavil sem na nekak obvoz, Ii^ Wtn $e mimo senc v prvem mraku in bilo mi je, kakor da cn*če otrok, v kateri so bili Kozlarjev Izidor in od pisateljevih mladih literarnih junakov. Najbrž se če bodo še skočili do Mure in vrgli vanjo vsak svoj Q ?Va’ Sem v komentiral svoj privid. Med obredno 0 literarnih poteh sem pogledoval v sadovnjake, v vlažen to । Povsem tam, kjer še stojijo ograje iz jagnedovih desk, ' stare, da imajo od starosti na sebi zeleno naduho, če zelenemu mahu oziroma plesni damo literarno brk i**1 ** reklo, da sem videl, kako jo je tu in tam kakšen *»t>v '"p CeZ plotove proti gručam vrstnikov... Dokler bo a literatura živa, bodo na njegovi Dolnji Bistrici po • r°>eh pod večer hodili njegovi mladi literarni junaki. !el) v svoji hiši tam med a severozahodnem robu n’ prižgal luči, ko sem na njegovo dvorišče. ,r)ava se potem o skup-?Jncu, ki mu je hudo ’«na. »Ah, vi še ne ve-l'1 j® trpljenje, hvala upam, da vam tega ne L .l''”- ' spoznati.« V Go-1 ‘očeh ni sledu kakšne žalosti. Kot da bi VtStou^^nje krepkega K Jetnika prihajalo na ' s^oz' literaturo. govoru pa noče k., Položiti s svojih samo- AKJ"1 ramen - med sebe in t Vaien Je trPeti sam' tmJ* ^Sove čvrstosti in ne samosti sem mu Ik, PNo, pravzaprav za-nt. p/tašanje v tem interv- Godina osebna V u ’ sprašujejo za na-’ skoz, izgubo sina Ranega kirurga, ki se n Prometni nesreči. šli skozi do-ienje, kaj bi naredili najboljši prijatelji iz mladosti že vsi mrtvi, padli so med NOB. To je v življenju velika praznina. To težko opišem.« X m”,Canje- »Težko tS »ajtežje 'i^i oae, Pa le pomislim, J fiy|- še enkrat živel k0t sem ga' t Pomislek samo Se v tem no* J <4 taki C ‘en, a Smrl sina C to, j 51 ko mislim '(Seni, ^drugega no-želeL Ka’ ke], to je težko N, na ‘o ptat za-Mislil sem fi, teči, na način, ' ‘“tarpretirali zgodo-EU? *’ enkrat pisali I ''r?. "1'' svojo zgodovin-l na zgodovino R^^nega boja, V t ničesar napisal l čttal bi dve tri V\ mi dali napačne V h:» K'!.,' Jl' zato, ker so bili j pisali, dogodki tako rekoč zgo-r^tane^ motilo, tega pisa-Ik' z vs0 res' •S k^nostj°-zato ’e, • , nJ'go tudi uvrstil ®°dovinska dela«. postavim i Priia,e,i grabili?« 1,5'11 Namreč prav ' r-, ^|r| llh 'mel za latal]e. pa so moji Vseh tistih svojih oponen-tov, ki so pisali in nastopali proti vam, torej nikoli niste imeli za prijatelje. Tem ljudem očitno ne morete odpustiti. Zaradi spomina na resnične prijatelje? »To je točno. Jaz se ne bi in se nisem spuščal v polemiko s tistimi oponenti, kot jim pravite, ker se mi je zdelo, da je treba odpuščati, ker vsi delamo napake in errare humanum est, (motiti se je človeško), kot so vedeli že stari Rimljani. Vendar pa. ko se ti oponenti neresnično dotikajo zgodovine, ko se skušajo v tej zgodovini za nazaj oprati in se celo prikazovati kot junaki, takrat pa rad začnem s polemiko. Z občutkom, da delam to v obrambo tistih mrtvih prijateljev, ki trohnijo na naših pokopališčih ali pa na vzhodni fronti. Zaradi njih setn nepopustljiv in zato večkrat začenjam razčiščevati pretekle probleme, ki sc jih skuša izkoristiti zase, za svoje heroiziranje. To bom delal do konca in to vedno s tem strašnim občutkom, da moji pošteni prijatelji, ki so tvegali življenje in umrli, tega ne morejo storiti, in da moram to namesto njih storiti jaz. Ni pa res, da so to prepiri, kakor razglašajo ti tako imenovani oponenti, ampak je v bistvu boj za resnico mrtvih.« Ferdo Godina je pred odgovorom na vsako vprašanje, ki naj bi zadeval resnico mrtvih, za dolgo pomolčal, ko pa je govoril, je z dolgimi odsekanimi kretnjami zazrt nekam na mizo, ob kateri sva sedela, rezal po zraku. Nobenkrat ni teh tako imenovanih oponentov imenoval z imenom. V pogovoru je sprejel moje poimenovanje zanje, čeprav jih v literaturi imenuje drugače. Pa vendar ne bi mogel reči, da je zaradi sovraštva zamolčeval njihova imena. Sovraštva na njegovem obrazu ni bilo opaziti. Pa vendar. Mrtvi so mrtvi, Godinova »oponenta« Rudi Čačinovič in dr. Vanek Šiftar živita. Kot zapisovalec tega pogovora si štejem za dolžnost, da glede na morebitno »zgodovinsko branje« tega pričevanja omenim ti dve imeni. »Ljubše bi mi bilo. Če bi bil na Jem slavju za trideset let mlajši.« je v ponedeljek. 26. oktobra, zvečer rekel osemdesetletni Ferdo Godina. Pomurska založba mu je priredila »pozdravljanje«, bilo je veliko ljudi in dolgih govorov. Godina: »Najraje sem kje tam zunaj na samem, med njivami, v brastju.« Foto: N. JUHNOV mnogokrat oglasili pri meni in me kaj vprašali. Zakaj pa vam je beseda »zmeszmesta« tako blizu?« z zanimanjem vpraša Godina. Zato, ker je v napisani obliki videti tako tuja in težko izgovorljiva, ko pa jo vzameš v usta in jo izrečeš, ti nekako odieže in te kar potegne. Kar čutiš jo, tako rekoč zmeszmesta te pelje. Pisatelju Godini postavljam tisto najbolj splošno vprašanje: kaj mu pomeni literatura? Nietzsche pravi na nekem mestu, da bi ostala glasba, če bi izginilo vse drugo? Kaj bi ostalo Godini, če bi mu bila vzeta literatura? Kaj pa resnica živih, so mar zato, ker oponenti živijo, mrtvi bolj mrtvi? »Pojem poštenosti, to mi pomeni vse in od tod tudi izvira vsa moja vztrajnost, da mrtve Sinilo! I šib • I Srno v sestavku Denarna odškodnina j 1' i odškodnine niso Upravičeni otroci i zakonca. Ta trditev se nanaša na svojce, če ln un?r! ^ma. če pa je umrf v internaciji a i (izjemoma) upravičeni do odškodnine J tudi otroci, starši, bratje, sestre. branim. Bil bi rad konkreten. Štefan Kovač (padli partizanski narodni heroj - op. Š. S.) je oponente najostreje obsojal. In ker je padel in ker je strohnel, ne more govoriti resnice o njih on, zategadelj menim, da je moja dolžnost, da to storim.« Mladi pravijo, kaj me briga njihova skupna preteklost? Zakaj naj bi njihova bolečina in zamera kakor mora ležala na nas? Pri tem mislijo na vas, resnične in lažne vojne veterane. »Mladi imajo v mnogočem prav. In sicer zato, ker se je zelo izkrivljala zgodovina NOB in ker so generacije in generacije posiljevali s tako imenovanimi junaštvi iz vojne. Če mlad človek reče, da ne mara zgodovine NOB in ima v mislih to, ima prav. Nihče pa se ne more odreči pravi zgodovini svojega naroda, kajti naroda ni brez zgodovine. In če ljubiš svoj narod, moraš ljubiti tudi njihovo zgodovino. Zanimivo je, da zahodni narodi veliko bolj spoštujejo svoj boj proti fašizmu, kot ga spoštujemo mi.« Za zgodovino naroda je potemtakem pomembnejša njegova načelnost in poštenost kot njegova iznajdljivost?« Danes se toliko govori o spravi. Vi torej niste za spravo? “ »Sprave, kot jo mi danes politično pojmujemo, ni.« Nekoč ste mi pripovedovali, da ste se srečali z nekim Slovencem, s katerim sta se med vojno gledala prek puškine cevi, in da ob tem niste čutili nobene želje po maščevanju. Kako to, da ob oponentih tega občutja nimate in ga nočete imeti?« »Z oponenti je drugačače. Naj vam še z enim primerom povem, do kam je sprava mogoča in kje se neha. Novembra 1942 sem bil hudo ranjen v bitki z belo gardo, in če bi po vojni sreča) tistega, ki je vrgel name bombo, bi gotovo ne čuti) nobenega sovraštva do njega. Mislim celo, da bi naju oba zanima) predvsem dogodek. res pa je, in to poudarjam, da ne bi nikoli privolil v to, da se on prav tako kot jaz imenuje borca za slovenski narod. Tu na tej točki se razhajamo in v tem smislu sprava ni mogoča!« < * ’ BiH ste med prvimi, ki str st pridružili slovenski pomladi. Bili ste pri Demosu. Zaradi maščevanja? »1948. sem bil odstranjen od vsega in postavljen na cesto. Nihče me ni spraševal, kje sem bil 4 leta vojne. To je bila pravzaprav moja temeljna življenjska izkušnja za gledanje na politične razmere. Odtakrat sem bil prepričan, da mora priti notranja sprostitev, da mora priti demokracija. Lahko mi verjamete, da sem pri pisanju, tako publicističnem kot literarnem, čutil to željo. Bil sem nekako zrel in pripravljen na slovensko pomlad.« Na stenah sobe, v kateri sediva, visijo družinske fotografije. Na eni od njih je pisatelj Godina s klobukom. Spomnim se neke druge njegove fotografije. zdi se mi, da v Panonskem zborniku, kjer ima na glavi prav tako klobuk. Vprašam ga, če bi zase z besedami Hermana Hesseja rekel, da je samohodec, da ga opredeljuje tisto. Čemur Hesse pravi »Eigensinn«, kar v slabem prevodu pomeni trmo in samovoljo, v prikiad-nejšem pa samosvojost, Ali nosi klobuk iz nekega posebnega občutka, zaradi neke ikonografije? »Tistega občutka, da sem pod svojim klobukom svoj gospod, nimam,« pravi. Ker da neko pokrivalo mora nositi, saj mu sonce škodi. Kar pa se sa-mohodstva tiče, pa misli, da je samohodec. »Na stil neč ne dam«. Ta »neč« je povedal Čisto po ljubljansko, kot da bi hotel karikirati značilno mestno postavljaštvo in opuh v literarnih krogih. »Klane zavračam. Čist bi rad bil v odnosu do življenja in sam zase. Do tega pa lahko pridem samo, če sem sam.« Pozneje je pogovor še enkrat nanesel na zunanjo podobo. Rekel sem mu. da se popolnoma strinjam o funkcionalni vrednosti klobuka, ki glavo bolje Ščiti tako pred vročino kot mrazom, ter menil, da pa mora na tem vsekakor nekaj biti, če se on na fotografijah pojavlja s klobukom, Miško Kranjec pa s kapo. Godina: »Kranjec se je bolj enačil s proletarci; s kapo se človek skrije v tem sloju, ponikne vanj.« Ali njegovo samohodstvo pomeni, da je samotar? »Ne,« pravi, »sploh ne morem biti brez ljudi, brez družbe«. Ste tudi v bolečini samohodec in hočete bol prehoditi do konca?« - -»Rad- bi '[frehodtl wt0 ‘bsie-’ ' čino. ki me spremlja, vendar sem v njej tako ujet, da si največkrat ne morem nomaonti« Vam je literatura terapija?« »Da, to mi je terapija, mislim, da nekako živim s svojimi liki. Včasih se celo pogovarjam z njimi. To je nekakšna katarza«. Opažam, da imate v zadnjih delih čedalje več narečnih besed. Vam je narečna beseda bolj zvočna?« »Ne samo bolj zvočna, tudi bolj topla. Vendar ni res, da bi jih uporabljal pogosteje v zadnjih delih, marveč je to v meni ves čas mojega pisanja.« Kaj menite, bo kateri od teh izrazov prišel v Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), na primer beseda »zmeszme-sta«, ki ste jo zapisali v svojem »Brez nje si življenja ne morem predstavljati.« Vnaprej vem, da bo pisatelj Godina odgovor obrnil v Živo, v doživetje. Kar tudi naredi. »Pomislite samo, koliko ljudi živi s knjigo, koliko jih preživi z njo noč, proste ure čez dan. Če vzamete človeštvu knjigo, ga bolj ne bi mogli oropati. Oropati za radost, za žalost, za srečo.« Oropati za uteho. Česa drugega kot literarne utehe se lahko nadeja ženska iz Ljubljane, ki je Ferdu Godini pred kratkim pripovedovala, da s svojim možem občuje samo v temi, »Vedno ga prosi, naj ugasne luč; izbere temo, da ga ne vidi. Ampak telo mu kot možu mora biti na razpolago. Si mislite, kaj vse morajo prenesti ženske? Na primer tista, ki jo je mož tepel, ker ni sam mogel.« Zgodbe, kot da bi jih brali v kateri od razprav Susan Browmmller, avtorice znane knjige o posilstvu z naslovom Proti naši volji. Ferdo Godina jih zbira za eno svojih naslednjih knjig. kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju je odprta razstava Življenje in delo škofa dr. Jožeta Smeja ob 70-letnici rojstva. Razstava bo odprta do 7. novembra vsak dan razen nedelje med 11. in 15. uro. ob sobotah pa med 8. in 12. uro. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je odprta razstava IV. slikarski ex-tempore Ljutomer 92. Razstava bo odprta do 31. oktobra. LENDAVA: V galeriji je odprta razstava 20. mednarodne likovne kolonije. Razstavljajo: Borbaiy Karoly, Marino Kassetti, Zmago Jeraj, Koszti fstvan, Joris Kuvast, Nemeth Janos, Mirko Rajnar, Szenyi Zoltan, Wang Huiqm. MURSKA SOBOTA: V galeriji je razstava Tekstilni bienale Sombotel. ki bo na ogled do 2. novembra. RADENCI: V galeriji Medi-koss v hotelu Radm so na ogled dela akademskega slikarja Stefana Hauka. Razstava bo odprta do 15. novembra MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure, LENDAVA: V prostorih gradu je razstava Lendava skozi stoletja, posvečena 800-letnici Lendave. MORAVSKE TOPLICE: V hotelu Ajda je od 23. oktobra do 15 novembra na ogled razstava umetniških fotografij Daribora Subašiča iz Gornje Radgone, Prireditve ŠTEFAN SMEJ dave prehajajo v sklepno fazo. Simpozij naj bi bil v drugi polovici novembra, na njem pa bodo sodelovali strokovnjaki Pokrajinskega arhiva iz Maribora in arhiva Žalske županije, cer nekaj zgodovinarjev iz Slovenije in Madžarske. MURSKA SOBOTA: Po krajinska in študijska knjižnica bo v galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca v Murski Soboti pripravila v petek, 30. oktobra 1992, ob 18. uri predstavitev pesniške zbirke Mosolymorz-sak mladega prekmurskega pesnika madžarskega rodu Alberta Halasza. MURSKA SOBOTA: Glasbeni večer z Adijem Smolarjem v hotelu Zvezda, 30. oktobra (petek) ob 2L uri. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Po krajinska in Študijska knjižnica je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure. ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Vsak dan je odprta tudi čitalnica. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 12. ure. USPEŠNICE V knjigami Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Damelle Steel: Utrip srca. Mladinska knjiga ------Ctcero: tnrfijanščina v treh LENDAVA: Priprave na simpozij ob 800-letnici Len- jnesccih^jeziJiavDidef.4 cm .kasetah Babica pripoveduje: Slovenske ljudske prinovedi MK stran 12 vestnik, 29. oktobraj^ 'v* . i i ■4* . Doslej najlepši primerek praptiča V kamnolomih Solhofna, naj večje ga grobišča praptičev na svetu, so našli fosilno okostje sedmega archaeopterixa. Nova najdba je po trditvah paleontologov senzacionalna in velja za doslej najiepši primerek praptiča. Žival, ki je bila velika kot kokoš, je vmesna oblika med kuščarjem in današnjim ptičem, živela pa je v obdobju jure, pred približno 150 milijoni let. Nevarna praska Japonski turist, ki si Jr v Afriki ogledoval gorile, je v navidez nedolžnem spopadu z naravo izgubil življenje. Ena od opic ga je namreč opraskala po nogi in dva tedna potem, ko se je vrnil s kratkega izleta v Zatre, je dobil mrzlico, leden dni potem pa je umrl. Izsledki avtopsije so pokazati, da se je okužil z tako imenovano mr- zlico ebola, redko nalezljivo boleznijo, ki je zadnjič zahtevala žrtev leta 1979. Ž virusom te bolezni, ki se prenaša s krvjo in drugimi telesnim: tekočinami, se je verjetno okužil, ko ga je opraskala gorila. Vse kaže, da okužbe ni prenesel na drage. Doslej je znanih 637 primerov bolezni, 454 od teh je bilo smrtnih. farno I i Odločbaj more davek ^ti )djdiT iCRC4tlr b4 Mb - D' mog1i od aau ialist vse tak ka?e, ka tudi najvekši srmak♦ 4teri peinez za naj. bo le potrejteo prrl LVfttJp ■ Slovenij i Hlk.J Tč asi opaziLo, odločbe* od dohodnin, davkov. Bela pravi, ka 23J t zmagova le i ♦ žadnjej bojni za j med sebof medalje talajo, pa ■ je kaj tak4cga k timi povedo, ka b| ija ouC i mečejo, izdajalec, Brat Džouž■, Bela. No, naj bole bi OVEN BIK DVOJČEK Ona: Premišljevanje o vzrokih, zakaj te pnjatelj zadnje Čase zanemarja, ti ne bo prav nič koristilo. Rajši se podaj v družbo in kaj hitro boš izvedela odgovor na svoje vprašanje, ki pa utegne biti prav neprijeten. On: Nekdo se zelo trudi, da bi ti olajšal neprijeten položaj, vendar ostajaš še naprej slep in zaverovan v nekaj, kar sploh ne obstaja. Poslovni načrti se ti lahko kaj hitro prevesijo v pravo polomijo. Ona: Doživela boš nekaj nesporazumov, predvsem zaradi stalnega vmešavanja prijateljev v povsem zasebne zadeve. Proti koocu ledna se li obela zanimiva zabava, ki se bo končala na nekoliko neprijeten način On: Prepričan si, da Si velikodušen in razumevajoč, toda ali te takšnega vidijo tudi drugi? S preveliko samohvalo se lahko le zagovoriš, zato bodi malo objektivnejši. Nekdo pričakuje od tebe veliko več, kot si pripravljen dati Ona: Zaljubila se boš na prvi pogled, vendar bo vse skupaj minilo še hitreje, kol je prišlo Nekdo li bo obljubljal veliko več, kot je v resnici pripravljen storiti zate Ponudba bo več kot mamljiva. On: Začel boš zanemarjali svoje delovne naloge, kar ti bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani pa ti bo v ljubezni vsa to obilo povrnjeno, čeprav na nekoliko drugačen način, a še lepši kol ponavadi Ona: Izogibaj se prepirom, saj lahko v jezi izgovoriš prene-katero besedo, a li bo kasneje še presneto žal. Dobila boš potožnost, da začneš popolnoma nanovo, a te bo preteklost preveč privlačila On: Spoznal boš, da je za dober posel potrebno še kaj več kot samo trdo delo Še nihče ni obogatel te z garanjem in verjetno tudi ti ne boš prvi takšen primer. Razmišljaj raje malce drugače kot običajno. ne zgodi se vsak dan Onassisova Christina na dražbi Grška država bo 15, novembra že drugič skušala na dražbi prodati 99 metrov dolgo razkošno jahto Aristotela Onas-sisa, ki jo je pokojni ladjar poimenoval po svoji hčerki Cnri-stini. Prva dražba je bila 18. avgusta, vendar sta se je udeležila le dva potencialna kupca, ki pa sta izjavila, da je začetna cena 800 milijonov drahem (4,4 milijona dolarjev) previsoka. Izklicne cene na drugi dražbi kljub temu ne bodo spremenili. Ladja je postala last države leta 1978. Odtlej so jo v uradne namene uporabili le dvanajstkrat, zadnjič leta 1985. Finančno ministrstvo ladje ne more več vzdrževati, Onassis je na ladji rad gostil znamenite in bogate ljudi. Bila je razkošno opremljena, polna umetnin in drugih dragocenosti. Na poletnih križaqenjih ie na jahti, ki so ji pogosto sledile ladje, polne novinatjev, vozil Marlona Branda, Churchilla, Mario Callas in člane britanske kraljeve družine. Profesor X: Med resničnostjo in sanjami Smrt majhne Miše Mislim, da se je vse začelo neke davne pomladi, po smrti majhne Miše. Imela je sedem ali osem let ter je bila moja vrstnica in vsakod nevna prijateljica v otroški igri. Čeprav je stanovala v povsem drugem delu mesta, je redno obiskovala svojega dedka in babico, ki sta imela mestno lekarno in sta stanovala v prvem nadstropju nad lekarno. To je bila velika hiša, sezidana v kičastem in baročnem stilu s prostranim balkonom na ulico. Ta hiša je nasproti stanovanja, v katerem sem stanoval z očetom in materjo Zato ni čudno, da je bila majhna Miša pogost gost v našem stanovanju. Včasih je k mojim staršem prihajala tudi Mišina mati, občasno pa smo obiskovali tudi njenega dedka in babico. Še danes, po tolikih letih, ko se spomnim majhne Miše, se pred mano pojavi prikupna deklica z velikimi črnimi očmi, rdečo oblekico in z veliko rdečo petljo v črnih laseh. Ravno taka kot sem jo poslednjič videl živo. Smrt je prišla nenadoma, pozimi, ko se je že počasi poslavljala. To je bil v bistvu začetek smrti, ker je Mišino umiranje trajalo skoraj mesec dni. Tega nesrečnega popoldneva se je v majhnem bosanskem mestecu razširila novica, da se je Miša sankala, nesrečno padla in z glavo zadela ob električni drog Dobila je pretres možganov, kar je povzročilo konec Mišinega življenja. Pozneje nam je Mišina mama pripovedovala o zadnjih dneh življenja svoje hčerke. Čeprav so si zdravniki prizadevali, ji niso mogli pomagati Resda se je zbudila iz nezavesti, toda bolečine v glavi so postajale iz dneva v dan hujše. Ležala je v svoji majhni in zatemnjeni sobici. Tu in tam jo je mati vzela v naročje in ponesla od stene do stene. V teh trenutkih sc je njena bolehna glavica naslonila na materine prsi. Govorila je: »Mamica, daj me nazaj na posteljo’ Vem, da sem ti težka. Toliko sem te že izmučila, vendar ne bom več dolgo « Novica o njeni smrti meje zelo prizadela, pa ne samo mene, ampak tudi vse njene male prijatelje, s katerim: se je igrala. Novica je prav tako prizadela vse prebivalce našega malega mesta, ki so jo poznali. Jaz nisem videl njene smrtne postelje. Toda starši so mi pripovedovali, da je bila njena soba polna prvega spomladanskega cvetja. Bilo je toliko cvetja, da se je njeno majhno in mrtvo telo komaj videlo na odru. Bel in prsrčen obraz je bil nasmejan in začuden, kot da je ravnokar zagledala nekaj neizmerno svetlečega in lepega. Ali še bolje, kot da je bila presenečena ob nekem novem in neobičajnem svetu pred katerim se je znašla. Moja mama ji je dala narediti m kasneje postaviti na grob veliko bakreno srce v obliki posode. Vanjo se je lahko nalila voda, v luknjice na poklojrcu pa je vstavila enobarvne ali raznobarvne cvetove. Srce je bilo še posebno lejx> takrat, ko je v poklopec dala temno rdeče nageljne Nedolgo po Mišinem pogrebu sta njen dedek in babica, ki sta bila resna človeka, zato ni bilo vzroka, da jima ne bi verjeli, povedala, da jima je Miša napovedala trenutek svoje smrti V tistem trenutku so se nenadoma odprla vrata v njihovem stanovanju in skozi vse prostore je zapihal nekakšen čuden in mrzel vetrič. Mišina smrt je bila prva smrt neke osebe, ki sem jo poznal in mi je bila blizu. Toda neobičajno je to, da sem od tistega trenutka začel doživljati nekakšne čudne zadeve, ki trajajo vse do današnjih dni. Te so me popolnoma prepričale, da človekova smrt ne pomeni tudi njegovega dokončnega izginotja. Nasprotno! To dokazujejo tudi številne knjige, napisane o tej temi, npr. knjiga dr. R Moodyja: Življenje po življenju, A. Clarka: Svet skritih sil, N Blu odela in R. Boara: Največje svetovne pošasti in duhovi itd., da o bibliji niti ne govorim. Toda pojdimo po vrsti. Krilata bitja Po Mišini smrti na predvečer nekega toplega poletnega dne sem doživel nekakšen čuden privid. Bil sem sam v sobi. Naenkrat sem zvezde vam kažejo DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Mnogim se sicer zdiš precej domišljava m vzvišena, vendar pa je to le maska, ki prikriva tvojo resnično namene. Prijatelj bo zahteval popolno predanost in zanesljivost, od tebe pa je odvisno ali mu boš ustregla. Toda pazi se! On: Prišel bo nepričakovan finančni priliv, ki ti bo dodobra izboljšal tvoj finančni položaj. Je že res, da ni vse v denarju, zato ti ne bo Škodilo, če bi pogledal tudi kam drugam. Prav prijetno boš presenečen. Ona: Vsega sicer res ne moreš imeti, vendar pa lahko dobiš prav tisto, kar te najbolj mika. Našla boš čas za popestritev konec tedna, ki se bo razpletel v tvoje veliko veselje. Izkoristi ugodno priložnost! On: Tvoja arogantnost te lahko privede dobesedno na rob propada. Tudi tvoj partner nima neskončnega potrpljenja, predvsem pa se mu lahko ka; hitro porodi pomislek, da z vajinim odnosom ni cisto vse v redu. Ona: Nikar ne prenašaj krivde na tuja ramena, saj je bila odločitev predvsem tvoja. Poskušaj rajši rešiti, kar se da. Pa tudi obisk pri zdravniku se bi ti lahko prav koristno obrestovat, če ne. bo prepozno. . On: Dosegel boš tisto, kar si že dolgo želiš. Prav tako ti bo poslovni uspeh prinesel ugoden razplet tudi na ljubezenskem področju, ki si ga zadnje čase preveč zanemarjal Bo pa sedaj zato lepše. Ona: Od obljube nikar ne pričakuj preveč, kajti na koncu boš lahko prav hudo razočarana Vendar pa se bodo neprijetnosti kar nekako izgubile ob poplavi pozitivnih dogodkov v ljubezni On: Z močno voljo lahko narediš preobrat tako v svojem poslovnem, kot tudi ljubezenskem življenju Presenetil te bo obisk starega prijatelja, ki li bo ponesel še bofj presenetljive novice. Admirala bodo očistili Pred kratkim so začeli čistiti spomenik britanskemu admiralu lordu Horatii Nelsonu (1758-1805) na londonskem Trafalgar Squaru. Admiral je leta 1798 uničil francosko mornarico pri Abukirju, leta 1805 pa premagal francosko-špansko mornarico pri Trafalgarju, kjer je bil smrtno ranjen. Čistilec, ki se je povzpel na vrh več kot pet metrov visokega spomenika, se je najprej lotil Nelsonovega admiralskega pokrivala. btez opazil, kako okrog lestenca lebdi množica otroških glav> ' poijol)l>i a s krili. Lahko jih imenujemo kakorkoli, čeprav so najbo)^^jii majhnim angelom, naslikanim v katoliških cerkvah. Kot v n' transu sem začel hodili okrog mize m podajal roki proti ton1 ( ; se nun bitjem, ki so me klicala, da se jim pridružim. Bil popolnoma zavedal tistega, kar sem videl. Videl sem tudi vstopila v sobo in me prestrašeno pogledala. Nekaj mi )e P" zarjJi govorila, me klicala po imenu, toda jaz sem bil v zano^ ^jjgaJ prizora, ki sem ga videl Šele po določenem času sem se n^ iz tega privida Pozneje so govorili, da je bil lo le privid. 1°' da lo ni bil nikakršen vidov ples. To je bila resnična prikaz1 v Spiritistični sestanek j I Nekaj let (»znejc sem se prvič seznanil s spiritizmom Ne " ' t toda nekega dne sem opazil, da je nekdo prinesel v naš majh«1 ' $ okroglo mizico. Kasneje sem zvedel, da to mizico upor0 spiritistične sestanke. Seveda v tistih letih še nisem vedel, kaj r spiritizem, čeprav sem slutil, da je to nekaj strašnega, da se s P , to mizice kličejo duhovi in duše tistih ljudi, ki so že umrli. . j^fi tudi to, da v njej ni nobenega žebljička Na zgornji strani miac®G pod steklom le majhna slika, kaj pa jc predstavljala, spomnim. Mimo te mizice sem vedno pohitel po stopnicah * L : nje v prvem nadstropju. Srce mi je udarjalo od strahu, k° se'" !jn h prihajal domov. V drugem nadstropju je stanovala vdova z jct je bila malo starejša od mene. Vem, da se jc tudi ona bala te ' vraga S strahom sem ugotovil, da se to klicanje duhov pojavi " ,j |S stanovanju, in sicer v sobi poleg spalnice. Zvečer ko so 03 sestanke in ko so se iz sobe slišali neki čudni glasovi in lomaS' , običajno trepetal pod odejo in komaj čakal, da se te grozote Dobro sc spominjam neke noči. Moj oče je bil reg0. r.:‘ nem potovanju. Ležal sem v postelji, ko v sosednji sot>^ t Ve'. nekakšnošejretanje Takoj sem zaslutil, da seje začel se^,setf . navzočimi je bila tudi moja mati Zagrabila me jc groza Z m# se pokril čez glavo, da ne bi ničesar videl in slišal- Tako ■ zaspal. Nisem niti slišal, ko je v sobo vstopila mati, legi0 1 ., I Noč jc bila tiha in mirna. Tedajci me je nenadoma prebu^ . 1|j ic j raztegnjen m zamolkel šepet, ki je prihajal iz sosednje s® nekod iz osamljene ulice. »O-olga! 0-0 olga!« To je I”'”," *' matere, ki se je prav tako prebudila. Vstala jc in prisluh"”-sva, da se je s fiotovanja vrnil moj oče in da nima ključev 1 .^1 vrat. Mati je skočila k oknu Ulica je bila pusta, nikjer nB' -^oin* naju je postalo strah Spomnim sc, da me je mati zgrabil0 Z $1-sva kot nora pobegnila k sosedom v zgornjem nadstropi” dočakala budna tj 0 if»* Veliko let fsozneje mi je znanka po naključju začela 8oVO,’t jjsf* tizmu in mi pripovedovala o naslednjem dogodku: Njen 00 prijatelji so hoteli zvedeti, kje je možno dobiti kaj zlatega, ^jfje spintistični sestanek in duh jim je sporočil, da ob po|noC s**' -določeno mesto, kjer jim bo pokazal pot. Po tem sestanK’ i^vo odšel domov. Po polnoči je brat moje znanke sam > smeri. Ulica je bila pusta in mračna. Naenkrat mu je ne jotn zaušnico, da ga je zabolel ves obraz. Ves prestrašen je Pn uj Nekaj jrodobnega je doživel tudi njegov prijatelj. cestaf^Ats! Moram priznati, da nikoli nisem bil na spiritističnemu , ne to ni posebej zanimalo. Vem samo to, da je v na-" ' ve|ike a prihajala urarjeva žena, ki je imela kot oglje črne l0Se s O njej so pripovedovali, da je odličen sprejemnik 1(1 pogledom premakne slike na steni. Nje sem sc zelo bal-n/t'r (Nadaljevanj P h 'I ,rA $ 17 l < I STRELEC KOZOROG VODNAR pB P Ona: Nekdo le bo poskusil izkoristili, s8'1"1 ali mu boš lo tudi dovolila. Ponudba, ki J® ko”^ preveč mamljiva, da bi se ji uspeta upreti r" enkrat se živi! ^isl, On: Ko boš opazil prijateljičino nS» < "r ,B| te*'8,. . C že prepozno Ak pa Judi ne, vendar s® hos " s(epii predvsem li. Najbolje bo, da se preneha pogledaš resnici v oči. J । *8 , ifUr* ■■ Ona: Naj le nikar ne motijo očitki iz n^jaj16 tako, kol h veleva srce Nekaj, kar je počasi, vendar vztrajno razrašča v pravi V ■ Bodi prijavljena! . z na2'’,,, On: Pazi se predvsem zadev, povezah’ r pa1 lahko pošteno opečeš V ljubezni s« lah kop _ ^jet' nje pozitivne spremembe, ki pa hodo P “ v tvorni vsakdanjiku. „ ,■» j! j M ih is* Ona: Trenutek je zelo rasen, zato ti ne „ poskusila zbrali in se vključiti v igro. V naSP lahko zgodi, da te bodo dogodki On: Glede na to, da le zelena barva P0*” bi več časa preživel v naravi To bo b- ( zadevam, kot tudi tvojim odnosom s P8' večerja v dvoje . Ona: Zaradi nepričakovane ljubezen« ogorčena, nato pa ti bo vse skupaj j, t bodo sicer začudeni, vendar na si bodo k niti novonastali položaj. . On: Postavil si si previsoke dlje in 28 . potrebna dobršnja mera truda in prerij ljubezen le bo popolnoma očarala, p> ' ' kopico problemov. stran 13 29. oktobra 1992 za vsakogar nekaj -8________E Č E FlHm Vadba vfitnessu Organizirana vadba za otroke Lepota je pojem, ki ob redni vadbi lahko poslane resničnost Joga in osnove samomasaže Antistres program ^ebi h-**'1 ^“^kuje svojega živalskega prijatelja. Toda pri tem 'iti včasih previden, saj se lahko nalezemo bolezni tudi od Ptice. Živalske bolezni, ki se prenašajo na človeka so: !° * 8r‘P' podobno obolenje, katerega povzročitelji m 'tirebku. Nevama je le za nosečnice, ker lahko na ,an,dku ali splav. <1^ ! ^arjavost: značilna znamenja so povišana telesna tempe-bi, oteklost bezgavk, Povzročitelji bolezni pridejo v človc-(11^1 ' SK<>I’ majhne praske in ugrize. prenašajo jo zlasti psi. Znamenja so težave z diha-Wa<>Znl izpuščaji, bolečine v trebuhu. Zaščitimo se lahko redno vozimo na pregled k veterinarju. ^eif : človeka se prenaša z ugrizom okuženega psa. bolezni so krči in življenjsko nevarno pohajanje sape. ,e,° cepiti. V, ,7*^° okužbe: Nalezemo se jih zlasti od psov in domačih °krat se pojavi rahlo povišanje temperature. Bolezen s higieno in zdravo prehrano živali. ' ‘»uu a: Prenašajo jo vse vrste ptic, nalezemo pa se je pri ^i. g'L,n stiku z živaljo alt med čiščenjem kletke (okužen F' tzenska znamenja so podobna gripi. Letos niso modne samo pletene obleke in kompleti, temveč tudi pleteni plašči iz debelejše volnene niti. Posebno moderen je vzorec, ki je kombinacija vozličastega ter rebričastega pletenja in kite. Če ste vešči ročnega pletenja in če vam tak plašč ugaja, si ga spletete kar sami. DOBRO JE VEDETI Kadar pripravljate katerokoli jed iz mletega mesa, ji dodajte nekaj žlic jogurta. * Jogurt lahko uporabite tudi za pripravo majoneze, veliko rahlejša bo, okusnejša in laže prebavljiva, * Jogurtova omaka (z različnimi zelišči in malce limoninega soka) se dobro prilega ribam, naj bodo kuhane ali pečene. + Če želite rahlejše in okusnejše cvrtje, vmešajte v jajca za paniranje malo parmezana in dodajtae nekaj žličk sladkorja. Puder kot nadih nežnosti Zgodovina pudra sega v antiko. Že takrat so se ženske pudrale, kadar so hotele biti brezhibno naličene. Do današnjih dni se ni nič spremenilo: le recepture so drugačne. Ženski svet kupuje in uporablja negovalni puder: od sipkega do tistega v okolju prijazni pršilni izvedbi. Danes pudrom dodajajo koži koristne sestavine, fino zmlete, presejane in dobro zmešane. To so predvsem talkum, kaolin, kalcij in magnezijev karbonat, vlažilni dodatki proti izsušitvi kože, barvni pigmenti ter dišave, predvsem za telesne pudre. Danes poznamo puder za obraz in puder za telo. Puder, ki ga nanašamo na obraz, naj bo vedno kože barve ali za odtenek svetlejši. Za nanašanje uporabljamo čopič ali vato. Puder za telo nanašamo predvsem na tista mesta telesa, ki se najbolj potijo. Puder za telo vsrkava kožno maščobo in pot. Napihnjene bikinke Eden od največjih kalifornijskih izdelovalcev kopalk se je domislil nečesa novega. Nove bikinke so namenjene ženskam, ki se pritožujejo zaradi premajhnih izboklin na zgornjem delu telesa. Zadeva je prav preprosta: v nedrčku sta napihljivi zračni blazinici. Res čudovita pogruntavščina: last- nica preprosto pritisne na skriti gumbek in zrak v trenutku na-, polni zračni blazinici. Novi krik mode je bržčas velik korak naprej: samo pomislite na čase, ko so si dekleta za nedrčke tlačila robčke in druge cunjice. Zdaj so te stvari čisto preproste: en sam pritisk na gumbek uredi vse. Glasbene fe? * lestvice 3 gjih skladb t U-Ap^S^MMEiRriME 92 Mungo Jerry , “OkiAu' tAITH - Bruce Springsteen TRAIN - Erič Clapton & Elton John ' l| Prti rJS HEART ~ Richard Mars 1 “ABv LOVE Suzi Ouutro ^Er^TVRV Ims K '°NE NEEDS a FRIEND -Danec With AStranger j 'fc ’ 1^1 n-p^^r-^ptun 1 l>Vp TO BE M V PLAVGROUND - Madonna , '-ALSEs LOVE-Mike Linnev /nv SLOVENSKE ZABAVNEGLASBE Potni listi za štirinožce Meje se odpirajo tudi našim štirinožnim prijateljem, ko bodo končno brez posebnih zapletov smeli z nami na počitnice v tujino. Od leta 1993 bodo namreč psi in mačke smeli svobodno potovati po državah Evropske skupnosti, ■Če bo njihov lastnik le nosil s seboj sanitarni potni list. Gre v bistvu za potrdilo, da sta pes ali mačka zdrava in cepljena (zlasti proti steklini). Ta dokument bodo priznale vse države članice ES-a. Tako si bodo lahko oddahnili tisti, ki želijo s svojimi živalmi potovati v tujino. Nič več jim ne bo treba čakati, da živalca prestane karanteno. VESTNIKOV A KRIŽANKA Pravilno geslo je: VESTNIK - RESNICE PESNIK Nagrade prejmejo: 1. OLGA KONKOL1Č, Mačkovci 52 b, 69202 Mačkovci 2. SARA BELKOVIČ, Križevci 25, 69242 Križevci 3. SLAVICA KONKOLIČ, Slovenska 8, černetavd, 69000 Murska Sobota Pisna potrdila boste prejeli po pošti. ČESTITAMO! 3 £ ' Janko Ropret in Don Mentony band ( ?‘ li A i ?, J Vlado Kresbn in banda 5 r^cIVi i živUENJU Avtomobili ■ hMJSv. IŠČEM SREČO-Brane Drvarič MtuK " * DAMA - Aviaband -‘Vaj ■ Faust v NEBESA - Mad Dog v’!1' 9« £ St'iS^ESTNO DEKLE - Janko Ropret in Don Mentonv bund [^‘CA - thcKumn’$ b>- 'N zapoj - Rdeči baron Ni razloga za skrbi, če pes veliko spi Spanje je za psa celo pomembnejše kot vsakdanji obrok hrane. Zato pustite psa, naj sladko sanja, tudi če takšno spanje traja od 20 do 24 ur. To je zanj zelo zdravo. Po naravi je pes žival, ki spi podnevi. To pomeni, da lahko globoko zaspi takoj, ko leže, ne traja pa tudi nekaj več kot nekaj sekund, da je spet popolnoma buden. Prav zaradi tega potrebuje pes za dremanje veliko časa. Če se recimo zgodi, da je pes zaradi posebnih okoliščin (potovanja) iztrgan iz svojega običajnega dnevnega ritma, mora izgubljeno nadomestiti. Tedaj spi Še dlje kot običajno. Privoščite mu ta počitek in ga ne motite. II 'AKODNOZABAVNE GLASBE Lu ,M’CEKRONPAZMA«ELOF 3 ,rt.l||> Z Tj a. Sns S‘alia '^Lup^^OAns. Nagelj u , - S ^JUB. le EN N ASMEH - fantje treh dohn I' Ml j7x9 St ■ Ans. Viliju Petriča I' 7? KOVAČ - Štirje kovači ‘k,; ■ BELA KRAJINA Ans. Stoparji 1 ^'-OGi.^VLNSKI VOJAK Ans. 'I onem Čučka ' M VMRE-BrMjeuOphrtnicc ^Srr, N| COPATA - Jg»r in Zlati »volti I " Ans, Mihu Dovžana ‘‘“"t- pošljitese, RG, snet, Riwija. O, tamar. stik, or, atom, ras, Ema, Dnester, (streti. stran 14 vestnik, 29. oktobra^ podlistki Če socialni determinizem analiziramo v tistem zgodovinskem kontekstu, kjer navzočnost neke etnične skupine ni mogla biti obravnavana kot socialni problem, potem je to zato, ker v dani družbenoekonomski formaciji ni bistveno posegala in se trajneje vključevala v naslajanje in spreminjanje lastninskih in proizvodnih sredstev, iz katerih so se oblikovali trajnejši zametki razredov v zgodovini človeštva, kjer se le ti bistveno razlikujejo glede na naravo proizvodnih sredstev in razmerij Njihov prihod v Evropo sovpada s splošnim razkrojem fevdalne družbe in bistvenimi ekonomskimi m razrednimi spremembami Z odpravo podložništva se z malopo-sestniškimi težnjami m lastninskimi interesi spreminjajo medsebojni odnosi in nekatere etnične posebnosti. v nekdaj še tolerantnih odnosih se pojavljajo predsodki. ki so najbolj obremenjevali romsko manjšino, ni zajelo spreminjanje in razvijanje lastninskih m proizvodnih sredstev in razrednih razmerij, ki so iz tega izhajale. Toda v tako ustaljenih socialno- Jože Livijen Romsko vprašanje ekonomskih m političnih razmerah in relativno trajnih ustavnopravnih tvorbah iz druge polovice našega stoletja, še posebej na pragu 21. stoletja, z novimi nekoliko liberaliziranimi in demokratiziranimi družbenimi spremembami in zaradi sodobnih družbenih dezinte-gracijskih procesov se mora k problematiki Romov drugače pristopiti Prav zaradi teh relativno trajnih razmer in s strani sistema civilizacijsko normativno določenih in vsiljenih t.i. negativnih in za zahodnjaško kulturo tujih specifičnih karakteristik. kot je domnevna apatija do dela, potepuštvo, prosjačenje in apriorno nagnjenje k ekscesnemu, deviantnemu, so Romi determinirani, ker med drugim niso kategorično kot etnična skupina ali narodnost zavzeli svojega socialnega oz. družbenoekonomskega in političnega stališča z neko svojevrstno kulturno avtonomijo. Narodnostno oz. manjšinsko vprašanje je posledica zahtev ali teženj po odpravi odnosov,, odvis- nosti in vprašanju uresničiti lizma. ne eksploatacije. Pri tem gre za problem, kako načelo etničnega plura-da se etnična skupina. prevoznih storitev Jerebic mednarodno podjetje za transport, špedicijo, izvoz - uvoz Ponujamo vam: - prevoze po vseh državah - sposojanje kamionov - nakup kamionov po sistemu lizing od 2 do 5 let - nakup rezervnih delov in avtomobilskih gum za vse vrste kamionov Panonska 8, ODRANCI telefon: (069) 70 189 • žensko, moško in otroško spodnje perilo o C0 ra ra >6 ra 0) >N FLANELASTE SRAJCE 972 SIT kuhinjske krpe • kavbojke 1.850 SIT • otroški, ženski in moški puloverji vseh vrst po izredno nizkih cenah Priporočamo nakup v naši samopostrežni prodajalni, kjer lahko kupite vse za svoje gospodinjstvo. Za nakup se priporoča: TRGOVINA VERE HORVAT, Žižki 61 a, tel.; 70211 kot je ciganska, ki v bližini nima matične države, potiska na obrobje vsega političnega dogajanja, in da ima sleherni narod oz. manjšina pravico, da svobodno in samostojno odloča o svoji usodi. Taka in podobna vprašanja imajo svojo globjo politično in družbenoekonomsko podlago. Nov proizvodni način bo še bolj kot v preteklosti omogočal prevlado večinskega naroda. Aktualna oz. skoraj vedno navzoča ekonomska kriza z veliko nezaposlenostjo najbolj prizadene nizke socialne razrede (subproleta-riat). dokaz je t i. liberalizacija ekonomskih razmer, saj ob stečajnih postopkih najprej odpustijo Rome. Tovrstne razmere niso ugodne za reševanje razmer marginalnih skupin, še posebej tistih ki so neorganizirane, tako da ostanejo primarne eksistencialne potrebe nezadovoljene ali pod standardno ravnijo. Sredstva, ki jim jih dajejo ne omogočajo niti normalne fizične reprodukcije. Romi kot pod razred tsubprole-tariat) so zunaj formalnega ekonomskega dogajanja ter potisnjeni v izolate. kjer so potem prepuščeni poniževalnim dejavnostim socialnih služb in pomoči javnih intervencijskih služb. Tako potem postanejo kronično odvisni od njih. Taka revščina se generacijsko prenaša kot akutna bolezen. Romi imajo status klienta pod nadzorom patronažne službe. S tem se omejujejo mehanizmi, ki bi dvignili možnost avtonomnega delovanja, ker drugi odločajo namesto njih in jim vsiljujejo svoja merila in jih s tem potiskajo v absolutno odvisnost, kjer se selektivno izločajo možnosti v potencialnih poizkusih zavzemanja alternativnih stališč, za katere nedvomno niti ne vedo. Tako se vzpostavi stalna socialna distanca, ki obstaja med Romi in večinskim prebivalstvom, brez komuniciranja ali pa je le to minimalno (intervencijske službe, socialni delavci itd.), ker ni pristnih družbenih stikov Romi so na vseh področjih manjvredno obravnavani (pri šolanju iskanju zaposlitve itd.), omejuje jih vnaprejšnje statusno neskladje, ker so za večino poklicev in dela neprimernega izvora To absolutistično razlikovanje in razveljavljanje poteka v tistih smereh, v katerih smo Romi kot naj-mžji družbeni razred in kjer so potemtakem tovrstne razredne razdelitve temeljne in v glavnem najpomembnejše, saj bistveno vphva na druge družbene delitve, začenši z izbiro poklica, kjer si otroci iz premožnejših družin izberejo »boljše« poklice, medtem ko se otroci siromašnejših družin odločajo za nizko ovrednoteno delo, To deterministično kroženje je mehanizem razvoja delovnih sredstev, delitve dela in nastanka zasebne lastnine, to pa so vzroki za nastanek družbenih razredov, kjer Romi zavzemajo najnižji položaj. Velik del Romov sodi v kategorijo, ki jo prizadevajo pojavi nepriznane revščine. Socialno pomoč jih dobiva le malo, ker so kriteriji za določanje socialne ogroženosti različni in spremenljivi, in to zlasti tedaj, ko zanjo prosijo zaradi revščine ogroženi Romi. Zaradi tega večina Romov ne uspe zadostiti zahtevam kriterijev za pridobitev družbeno priznanega statusa revščine. ker v retoričnih dvobojih s socialnimi delavci potegnejo krajši konec. Poleg tega večina nima predstave o poteku reševanja prošenj, tako da so lahko žrtve socialnih delavcev. Kategorija, ki ji priznavajo revščino, je odvisna od socialnih pomoči, kategorija z nepriznano revščino pa životari. Mladi so ob Štartu v življenje prizadeti, ker ne morejo pridobiti potrebnega kulturnega kapitala in si zagotoviti minimalnih pravic, ki zagotavljajo enakost možnosti. Z večinskim prebivalstvom in drugimi etničnimi manjšinami so v konfliktih. Vsi ti procesi odsevajo deprivile-giranost, ki temelji na etničnih in rasnih značilnostih Romov, saj pri-rojenost določa mnov položaj v družbi. Življenje v getih določa Romom deprivilegiran manjšinski status, ki jih odtujuje od večinske družbe Marginaiizem Zaradi marginalnosti, Ker večina Romov živi v getoiziranih območ- jih (celo izolati). niso vključeni v ekonomske in politične inštitucije, zaradi Česar nimajo pogajalske moči na tržišču in možnosti za pluralistično politično delovanje. Rojstvo m bivanje v getoizira-nem romskem okolju in nevključe-vanje v osnovno šolanje, nepoznavanje jezika in slaba fizična zmogljivost jim onemogočajo pridobitev zaposlitve, omejuje pa jih tudi vnaprejšnje statusno neskladje, saj kljub uspešno končani poklicni šoli dela ne dobijo, ker so neprimernega etničnega izvora in lahko opravljajo samo nizko ovrednotena in zelo ponižujoča dela. Torej zaradi vnaprej določene odtujenosti med Romi in večinskim prebivalstvom niso vključeni v družbeno dogajanje, in čeprav hočejo sodelovati v najrazličnejših inštitucijah, niso dobrodošli zaradi svoje drugačnosti, kar pomeni, da so zunaj glavnih družbenih tokov in sodobnih družbenih dezintegra-cijskih procesov. Torej, nev kij uče vanje v družbeno dogajanje, nezaposlenost -n neinformiranost, ki izhaja iz tega, jim povzročajo vsakdanje težave. Prav zaradi neinformiranosti ne morejo izkoristiti redkih možnosti, ki se jim ponujajo, poleg tega pa ne poznajo postopkov in procesov, zaradi česar se pojavljata socialna de-zorganiziranost in patologija. Tako imajo z njimi največ opravka javne intervencijske službe (policija, socialne službe itd ). Marginalnost je najbolj vidna v njihovih bivališčih, v bednih romskih naseljih, do katerih pogosto DO UGODNEGA DEVIZNEGA POSOJILA najhitreje s pomočjo vaših znancev iz Avstrije. Informacije po telefonu št. (062) 23771/327. nc pridejo intervencijske i služite. So pa Romi kroniCtje visni od njih, a ne morejo i-vseh njihovih probleme* o navajo jih kot problem, h ? • treba brzdati, ne p l**"" r koreninah. , Ronu so tipična margi«3 tegorija ki spada v dep*^ ram podrazred. saj za ve,ll‘’ e velja da so na dnu margm stvice. Razlog za poč3Snu m učinkovito reševanje f01"5*’:;* blematike je v povezanosti socialne z marginalno so take oblike nepriznane r , skrite pred javnostjo ko P težav, Rome razpenjajo 03 . jagnjeta. Tukaj je seveda ^ marginalna plast, ko se $ tisnjenosti na obrobje or dogajanja zavedajo, da so iz svojega prvotnega m® J ' T-. pa vključeni v novo, zaves da so potisnjeni na rob d| raja pri njih notranje kori jih od časa do z agresivnimi dejanji. P^’ Jwgv se tudi fatalizem in apanc Zaradi součinkovanja sobnih najnižje razvrščen mh statusov in tudi žara .• sli s (ratifikacijskega in UV stAusa potenciranega z y kriminacijo m razširjen*1^ tivmh predsodkov in 5' f (ki so kuiurološko SP* . . k mobilnost potencialno javnikov ki bi romskim mh iz. socialnega palosa. majhna ah nikakršna. .,1^’ Odprava skladnosti s , skega m etničnega stalo p segam« «n,inVtr’A'^ pomeni da etnične ra . jiPf svoj vertikalni značaj > le horizontalne razlike, vajo na socialni status- ,8 Gre za uveljavljanje pr* nične enakosti, brez n-goče zagotovili enakost Ih m di n. ril fr :» d to S Mi 1 L L k (Nadaljevanje : JANEZ BA ArrmU j Ani 4JnI|aimes 4 1 k ti GOSTILNA ŠIFTAR STRUKOVCI vabi na DOMAČE KOLINE 30. in 31. oktobra ter 1. novembra Ugodao - keramične ploščice - orodje Bleck & Decker - kmetijska mehanizacija - mopedi Tomos (na 6 obrokov brez obresti) Telefon: 70-762 TORNAR, d. o. o., Juša Kramarja 33, Črenšovci - I— @ meTolko ■ O poslikavi ladje prazupne cerkve v Turnišču govori delno ohranjen napis na desni strani sla voločne stene, iz katerega lahko še dandanašnji razberemo letnico 1389. Zadnji dokument o delu Janeza Akvile in njegovih pomočnikov se je ohranit na naslikanem napisu v pol kupoli apside in priča, da je v jedru starejše slikarije (datirane po letu 1300) mojster nadomestil z motivom Majestas Domini (Gospod v slavi) najbrž leta 1383, čeprav je doslej veljalo pepričanje. da so le-te nastale Šele leta 1393. Listinskih dokumentov, ki bi zadevali mojstra in njegovo delo v Turnišču, kajpada ni ohranjenih. Bistveno je seveda to, da so v tur-niški prafarni cerkvi ohranjeni dovolj zgovorni irt zato prepričljivi dokazi o času nastanka stenskih slikarij, ki ga opredeljujeta letnica 1383 v prezbiteriju in leto 1398; ta zaznamuje končanje slikarskih del v ladji, gotovo pa tudi konec del Akvilove delavnice v Turnišču nasploh. Naročnike oz. patronatstvo je več kot očitno potrjevala že omenjena votivna podoba v pritličju severne stene prezbiterija. O donatorjih gotizacije v zadnji četrtini 14. stoletja še zlasti pa poslikave govori poleg leta 1928 uničene votivne podobe dvoje heraldičnih - grbovnih znamenj dolnjelendav-ske plemiške rodbine Hahold oz. Banffy (Baničev). Ob tem je vsekakor potrebno opomniti, da gre pri turn iški cerkvi za tipično plemiško ustanovo. Čemur je bil podrejen tudi vsebinski program opreme, posebej stenskih slikarij. To seveda dviguje zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko vrednost turniške cerkve, v nekaterih pogledih pa se le-ta lahko meri z dosežki srednjeevropske ravni. Nemara nobena od prekmurskih (v zgodovinskem geografskem okviru) cerkva nima tako pisane in bogate preteklosti kot turniška Četudi se pričujoče poglavje nanaša predvsem na čas, ko je delo- nue«1’ Turnišče, starinske slikarije na oboku prezbiterija, kij'*1 v zapisu iz Ie1a 16KK (simboli štirih evangelistov). val Janez Akvila. torej obdobje zadnje Četrtine 14. stoletja, velja vsaj opomniti še na dvoje osebnosti. Listinski viri namreč govore o župniku Hernyczeju (iz leta 1466) in Mihaelu (leta 1501). oba pa sta bila beksinskega Omembi sta ker se tako vicearhidiakona ti. arhidiakonata. pomembni že zalo, or is uje cerkvenou- pravni pomen turniške župnije. Največ listinskih pričevanj o zgodovini cerkve in župnije prinašajo t. i. vizitacijski zapisniki cerkvenih dostojanstvenikov zagrebške škofije, Ti so tu miško župnijo pogosteje obiskovali tam ob koncu 17. in v prvi polovici 18, stoletia. Taki zapiski so nastali v letih 1668, 1669, 1687, 1688. 1690. 1691. 1692, 1693, 1698, 1699, 1702. 1750 in 1760.1 Vizitacijski zapisnik iz leta 1688 (Turmsche ad Chernecz; 20. maj) sporoča, da je cerkev posvečena Marijinemu vnebovzetju. Patronat je imel ostrogonski nadškof Jurij Zccchi. Zapisovalec omenja, da so na oboku prezbiteriju starinske slike. v ladji pa da je raven strop, ki je raznobarvno poslikan. Pomemben podatek je tudi. da je k cerkvi ^>1 ^'5 prizidan । p i . nik V cerkvi je » jh zidanih, a nepoš1" ' tor ‘"j. ' \ Dejstvo, da r nnske slike, kJiM^^ začetke oP^^neS^^ potem m vse do ,|Uvti'h v najrazličnejših1 ' stvenih pogled' ■ v,nsko podobo/ ben podatek. ,n t dja (1688).^' strop. Tega je P* juej baročni obok, । p' \ še m dognan. 1 7.jgo '<«1 kakor sklepa 1688-1778.' /er J, ^4^,** zakril Prece^n4Č1jvO rij, so ga med pr<* odstranili ‘n ' -jd«^ govo izvirnejšo P' sko zgodovino । ^riho 139 m naselitven3 Zbornik „ v V /V I 1 |ublf‘" - [sli. nav * Ivan .T,-4’1- cestnik, 29. oktobra 1992 stran 15 ritožbe so neupravičene kronika ► k ir Policisti uprave za notranje zadeve Murska Sobola so v devetih secih letošnjega leta izvedli 27.807 represivnih ukrepov. O tega oali 1.718 kazenskih ovadb temeljnemu javnemu tožilstvu in 'predlogov sodniku za prekrške zaradi kršenja javnega reda in v, 5,129 občanov so prijavili sodnikom za prekrške zaradi * cestnoprometnih predpisov, bilo pa je še 18.876 drugih k”! so mandatne kazni, plačilni nalogi in opozorila. S*8!* so v 262 prometnih nesrečah, ki so terjale človeška Rnja ali pa so bili udeleženci huje telesno poškodovani: obrav-3,1 so 1.028 lažjih prometnih nezgod. k k it M * 1 J pa so nam tudi D,Ju^irni Podaiki. Na mejnih je v devetlh mesecih p°l-et V devetih mesecih tega Mi/0 Počisti prijavili sod-■1 tr2a Prekrške 66 občanov, ^dI' do e, ^cene uradne osebe, po-eh pa so prijavili enega. :[le ,e uradno osebo žalil. /aradi preprečitve urad-:J.deJania in podali štiri kali . v. ovadbe zaradi napada /teiste. vpda pa policisti niso »an- J if Neuslišana ljubezen Prejšnji številki smo poročali o uboju 17-letnega dekleta r! 1 « Mihalovec in domnevnem morilcu 28-leinem M. L. iz BnR pri Ormožu. kaže, da se je Marjan 11 K po poklicu kmetova-tD^ za umor Marte J., delavke, ker mu ni Oiti V sredo, 14. '. kmalu po 22 uri, ko Pilo .k- ko je izsto-n* . ,z avtobusa, napotilo vbU,domu' ie Pričakal je mostu, da bi se - kot plavil v preiskavi _ z njo da(j" 7 । Ljudje vedo pove-lali '7 K bil že nekaj časa Marta J ki je bila (^adoletna. pa mu Iju-11 n< vračala, Nato naj bi MOTORNA MESOREZNICA IN polnilna posoda 5011zač,mbam' . v in Kotov, Ol se |ahh0 nadirala umazanija “fPnohe je zaorlo s plastičnim dnom Mesoreznica Stoji na štirih ' iz posebne gume, ki ne drsi OHIŠJE MESOREZNEGA DELA, PRSTAN _ iz sive litine m površinsko zaščiteni s kositrom ^Nl DEL jJ^Mjata ga nož in plošča Plošče lahko menjamo udvisr,#^^ 0lene finosti mletja. V kompletu sla plošči z odprtinama 0 , '■ mm Dokupimo lahko še ploščo z luknjama 0 5 mm TrtL_p~y_ ... | 'n P^šč je v lakem razmerju, da zagotavlja dobra Zviienj® T1 e. p Kakovostno rezanje zagotavljajo le ongmalra rezilni deli ^KTRoMOTOR REDukTOR. VAROVALKA ^Rfčmoior in reduktor ne zahtevata nikakršnega vzdrževanja Ob '•Btlnin preobremenitvah (kosi v mesu) vgrajena elektronska v trenutku izklopi motor ,n‘" primeru izklopimo mesoreznico (stikalo premaknemo v . ' * razstavimo mesorezni del ter odstranimo povzročitelj. j/^^meniNe (kost, očistimo polža) Nato mesoremi ovno V|mo in mesoreznica je popravljena za nadaljni 1Q0 kg/h, električni priključek: eno fazni ■Pst: ja y motorja 600 W, teža' 6 kg J MME 10 geli«. Tudi oni se kdaj pa kdaj pregrešijo, kar je v množici vsakovrstnih ukrepov skorajda normalno, ni pa zaželeno. Zoper policijske postopke je prišlo 38 pritožb. Na upravi za notranje zadeve so ugotovili, da jih je upravičenih 14. Morda bo zanimivo zvedeti, koliko upravičenih pritožb se nanaša na posamezne policijske postaje oziroma oddelke! Kriminalistična služba 1, policijska postaja v Gornji Radgoni 2. policijski oddelek v Vidmu ob Ščavnici 2, policijska postaja izvlekel šilo in jo večkrat zabodel v predel prsnega koša. Obdukcija je ugotovila kar deset vbodnih ranic po sprednjem in zadnjem delu telesa. Medtem je Marta J. omahnila v jarek ob cesti in z njo tudi domnevni morilec, ki jo je ta čas še držal. Ker se je v tistem hipu pripeljal neki kolesar, je Marjan L svoji žrtvi z roko pokril nos in usta. Ko pa se je kolesar odpeljal mimo, je žrtev vlekel še nekoliko dalje do mosta in jo spustil po nekem žlebu pod most. Po stor- v Ljutomeru 1. policijska postaja v Lendavi 3, policijska postaja v Murski Soboti 1. prometna policija v Murski Soboti 1. postaja mejne policije v Gornji Radgoni 2 in postaja mejne policije v Dolgi vasi 1. Po tem lahko sklenemo, da čez delo policije ni veliko upravičenih pritožb in da ni zaznati pojava, da bi katera od policijskih postaj posebej izstopata. Sicer pa nas je spodbudil k zbiranju teh podatkov nedavni dogodek na mejnem prehodu v Dolgi vasi, ko se je pritožil čez ravnanje policije občan iz Lendave. Ta seje vinjen vračal iz Madžarske in na meji storil več prekrškov, zato so ga malo »privili« zaradi česar se je ustno priložil Na upravi za notranje zadevi smo zvedeli, da 'policisti niso prekršili svojih pooblastil. Nasprotno, kršilca so prijavili. Š. S. jenem dejanju naj bi odšel naravnost domov, slekel oblačila in jih skupaj z rokavicami. ki jih je imel ves čas početja, zakopal v gnoj na dvorišču. Šilo, s katerim je prebadal »svoje« dekle, pa je skril v nosilec droga sejalnice za koruzo. Vse te predmete je policija našla. Preiskovalni organi so sicer vložili precej truda, da so prišli na sled domnevnemu storilcu in da je ta priznal umor Na pravo sled so jih pripeljali tudi občani. katerim se je dekle potožilo. da jo Marjan L nadleguje. Nihče pa seveda ni pomislil. da se ji bo maščeval z umorom š, s. Oropal naj bi znanko Delavci kriminalistične službe so odvzeli prostost in privedli k preiskovalnemu sodniku I. B iz Gornje Radgone Le-ta je utemeljeno osumljen, daje 10. oktobra ponoči pred gostinskim lokalom v Gornji Radgoni pretepal svojo znanko F A . nazadnje pa ji je še vzel'ves denar, ki ga je imela pri sebi. Storilec se je več dni skrival oziroma se je izmikal delavcem organov za notranje zadeve, končno pa so ga le prijeli policisti iz Gornje Radgone. Italijan ga je obstrelil Keže. da je kriza lovnega turizma mimo, saj je spet vse več tujih lovcev, zlasti Italijanov. Ti pa so običajno pri lovu malomarni, zato je bilo v prejšnjih letih veliko nesreč. V letošnjem letu se je zgodila prva predzadnji ponedeljek okrog 16. ure, ko je lovec iz Italije streljal divjad in zadel v noge m obraz Ivana Kolenca iz Dobrovnika. Enake poškodbe je dobil še en italijanski lovec. Naboj je eksplodiral Mladoletni S. V. iz Pinc pri Lendavi je našel naboj za lovsko puško. Namesto da bi ga izročil kakemu lovcu ali policistom, se ga je lotil s kamnom Naboj je eksplodiral. šibre. ki so se razletele, pa so mu poškodovale prste dlan in zapestje leve roke. Imel je še srečo, saj poškodba menda m prehuda Nesreča na postajališču V sredo, 21. oktobra, je 39-letnt avtomobilist Jože Jarc iz Gornje Radgone zbil po cestišču v Podgradu mladoletnega S. H. iz Žepo-vec. ko je le-ta stopil izza parkiranega avtobusa in prečkal cesto Pešec je dobil hudo telesno poškodbo. kajti zlomljeno ima levo nogo nad kolenom in odrgnine po telesu Jarc naj bi bil pod učinkom alkohola in vozil z neprimerno hitrostjo. Smrtna nesreča traktorista Pred kratkim se je hudo ponesrečil traktorist iz Odranec. ki so ga hidravlične naprave stisnile h kabini. V petek. 23. oktobra, pa se je zgodila veliko hujša nesreča v Žepovcih v Apaški dolini, saj se je smrtno ponesreči) 66-letni Avgust Hamer Traktorski nakladal- £nOj 112 stisnil k robu strehe traktorske ka-bme. Na kraju nesreče je umrl POROKE MATIČNI URAD GORNJA RADGONA: Branko dr. Avsec, zdravnik. Gornja Radgona. Mladinska 3, in Anastazija Šegula, profesorica. Gornja Radgona. Mladinska 3; Marjan Ajlec. delovodja. Gornja Radgona. Partizanska 36, in Irena Kralj, kuharica. Gornja Radgona, Partizanska 36; Bojan Belna. voznik tovornjaka, Boračeva 6, in Suzana Žerdin. trgovka. Ptujska cesta 1; Leopold Klemenčič, zidar, Police 9, in Karmen Črešnar, tekstilna konfekci-onarka, Stavešinski Vrh 4; Dušan Jančar, voznik avtobusa, Ptujska Cesta 28 a, in Marija Hojs, gospodinja, Ptujska Cesta 28 a' ČESTITAMO! elrad' Tovarna elektronike, eleidromehanike, anten m kablov Gornja Radgona, d.d. B 69250 Gornja Radgona, Ljutomerska 28 S 069/61831 61731 E 38624 Yu Elrad Fax 069/61331 UJEMITE SVET S SATELITSKIM TV-SPREJEMNIKOM Z vstavitvijo satelitskega kompleta preuredimo vaš TV-sprejemnik GORENJE K11 tako, da boste lahko sprejemali poleg že gledanih programov tudi vse satelitske programe s satelitov ASTRA, KOPERNIKUS, EUTELSAT, INTELSAT. Komplet v celoti nadomešča notranjo enoto in se upravlja z dosedanjim daljinskim upravljalnikom TV-sprejemnika, Delo strokovno opravijo serviserji iz ELRADA, pokličite jih po telefonu, številka je 61831, interna 357, ali servis, telefonska številka je 61 731. Cena z dostavo, montažo in prometnim dav* • -- nn SIT Kolesarka je umrla V nedeljo. 25. oktobra, je umrla v soboški bolnišnici 79-ie(na Barbara Gjura z Melinec. Tam je bila na zdravljenju od četrtka, 22. oktobra. Tega dne je šla tik ob robu ceste, nato pa je pripeljal z neprimerno hitrostjo in menda pod vplivom alkohola s kolesom z motorjem sovaščan 32-letni Franc Horvat ter jo zadel z desnim delom krmila. nakar je padla hudo poškodovana po vozišču. Streli pištole na s Gibini V nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri so prijeli policisti iz Ljutomera prijavo o streljanju na Gibini Brž so odhiteli tja in ugotovili, da je streljal v drevo in se tako delal junaka 31-letni Oto S. z Razkrižja. Ob prihodu policistov je imel pištolo že spravljeno v avtu. Doma so našli še eno pištolo. Ker nima orožnega lista, so mu orožje zasegli. prijavili pa ga bodo sodniku za prekrške. S kombijem v kolesaija Marjan Hajdinjak, star 33 let. iz Gornjih Slaveč se je peljal v nedeljo. 25. oktobra, s kombijem po regionalni cesti zunaj Serdice. Tam je naletel na 62-letnega kolesarja Antona Recka iz Serdice, ki naj bi vozil po sredini svojega voznega pasu. Zaradi neprimerne hitrosti se mu ni mogel izogniti oziroma ga prehiteti Po trčentu je kolesar padel po cestišču in se hudo poškodoval, saj ima počeno lobanjo. ELRAD - antenska tehnika satelitske dobe! TEMELJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI ENOTA V MURSKI SOBOTI objavlja JAVNO DRAŽBO v stečajnem postopku zoper stačajneua dolžnika OZ 14 oktober Gornja Radgona za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: - osebni avtomobil IM V R4GTL, leto izdelave 1988, številka šasije VF 111280000361943, številka motorja Gl 78213 moč motorja 25 KW. izklicna cena 140.000.00 SIT - buldožer 14. oktober, tip TG 80 B, goseničar - -anglodozer-številka šasije 60110, številka motorja 19554, leto izdelave 1988, moč motorja 55 KW, opravljenih 1500 ur. teža 7845 kg izklicna cena 950 000,00 SIT - tovorni avtomobil Zastava 50, 8 N, podaljšana kabina, številka šasije B 072903, številka motorja 67790644. leto izdelave 1987. moč motorja 60 KW, prostornina 3456 ccm, nosilnost 2930 kq izklicna cena 580 000,00 SIT Pogoji javne dražbe Dražba bo 14 11 1992 v Tratah 27 ob 9.00 Pravico do udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe, če prej plačajo varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun stečajnega dolžnika št. 51910-690-10360 s pripisom -za javne dražbo- oz. če varščino plačajo neposredno sred javno dražbo Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni n ra »ni predložiti pisno pooblastilo. Dražba je po sistemu videno - kupljeno Z najboljšimi oonudniki bodo sklenjene pisne pogodbe v 7 dneh. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora plačati celotno kupnino v 30 dneh od javne dražbe, rok plačila je bistvena sestavina pogodbe in je dokončen, plačana varščina se šteje v kupnino Kupec postane lastnik in posestnik osnovnih sredstev z dnem plačila celotne kupnine Prometni davek in vse druge stroške plača kupec. Neuspelim ponudnikom se varščina vrne takoj po dražbi brez morebitnih obresti Oglea osnovnih sredstev bo mogoč uro pred začetkom javne dražbe ali po dogovoru s stečajnim upraviteljem gospodom jOžetom Flegarjem stran 16 vestnik, 29. oktobrajj^ šport V Murski Soboti je bila pna kvalifikacijska odbojkarska tekma reprezentanc Slovenije in Avstrije za sodelovanje na evropskem prvenstvu, ki bo prihodnje leto na Finskem. Presenetljivo so zmagali odbojkarji Avstrije s 3:2. V slovenski reprezentanci je igral tudi Sobočan Dejan Fujs, sicer čian ravenskega Fužinatja, in bil najbolj zapažen. Povratno srečanje bo 29. novembra v St. Poltnu. Foto: N. Johnov Prva slovenska moška odbojkarska liga Prva zmaga Vigrosa V drugem kolu prvenstva v prvi slovenski moški odbojkarski ligi je Vigros iz Murske Sobote gostoval na Ravnah in premagal domačega Fužinatja s 3:1 (14:16. 15:6, 9:15 in 10:15). Sobočani so razveselili z dobro igro, zlasti ob mreži, ter osvojili pomembni točki za nadaljevanje prvenstva (Najzaslužnejši za Zmago Vigrosa so Novak. Josipovič in MaŠič. VIGROS: Ratkai. Žalik, Gobec. Vnuk. R. Poredoš, Josipovič, Novak. Masič. Marič. D. Poredoš m Prša V tretjem kolu igra Vigros v Murski Soboti z ekipo Šempetra. Tretja slovenska moška odbojkarska liga Beltinci še brez poraza V četnem kolu prvenstva v tretji slovenski moški odbojkarski ligi so Beltinci doma premagali Vuzenico s 3:0. Radenci pa so prav tako s 3:0 premagali Topolšico H. medtem ko je Pomurje 11 izgubilo v Rušah z Viledo III z 0:3. V prihodnjem kolu gostujejo Belttnčani pri neporaženi Turbin: Pomurje II bo gostilo Šempeter II. Fužinar II Radence. Vuzenica pa Cven Strelstvo----------- Najboljši Režonja V' Turnišču je bilo mednarodno strelsko tekmovanje z zračno in MK puško med ekipo iz Zalaegers-zega iz Madžarske m SD Štefan Kovač Turnišče. Zmagali so gostje tako kot na prvem srečanju na Madžarskem Med posamezniki je bil najboljši Režonja s 349 krogi, ki je zasedel prvo mesto. Zmaga ŠK Turnišče V prvem kolu tekmovanja v drugi slovenski strelski ligi sever je ekipa ŠK Turnišče premagala Večer s 1658:1621 krogi Najboljši pri Turnišču je bil Markoja s 568 krogi. Derbi dobila Radgona V četrtem kolu prvenstva v območni mladinski košarkarski ligi je Radgona v pomurskem derbiju v Murski Soboti premagala Pomurje s 75 54. Najboljši strerici: Žunec 20. Gonter 9, Ivanec 7 in Kar 6 za Pomurje ter Bratkovič 20, Karlo 16. Habjanič in Niderl po 12 za Radgono, (sd) SD Koloman Flisar Tišina Računajo Začelo se je prvenstvo v prvi slovenski strelski ligi s standardno puško, kjer Pomurje zastopa članska ekipa SD Koloman Flisar s Tišine. To je že peto sodelovanje tišinskih strelcev v prvi slovenski ligi in drugo s standardnim orožjem. Tišinski strelci sodijo med najboljše slovenske ekipe, saj so v minuli tekmovalni sezoni zasedli tretje mesto z enakim Številom točk kot drugouvrščeno Celje, tako da so o razvrstitvi odločali doseženi krogi. Za novo tekmovalno sezono se tišinski strelci že dalj Časa pripravljajo pod strokovnim vodstvom Alojza Flegarja. Vadijo dvakrat do trikral tedensko na domačem strelišču, kjer imajo dobre možnosti za delo. Prvo ekipo Tišine sestavljajo: Branko Bukovec, Drago Pertoci. Simon Flegar in Franc Gider. Zaradi reorganizacije tekmovanja, iz lanskih štirih slovenskih lig sta bili ustanovljeni dve. bo letošnje tekmovanje prav gotovo zahtevnejše od lanskega. Kako so Tišinčani pripravljeni, bodo pokazalo že prvo kolo. Kljub finančnim težavam, s katerimi se srečujejo tišinski strelci, saj od športne zveze dobivajo minimalna sredstva, oprema in prevozi pa so zelo dragi, upajo, da bodo med desetimi ekipami na sredini lestvice. na sredino lestvice Če bi dosegli kaj več, bi bi! to lep uspeh. V tišinski strelski družini namenjajo poleg članske ekipe posebno skrb nižjim selekcijam, saj tekmujejo tudi s pionirji, mladinci in mladinkami ter dosegajo na občinskih in republiških tekmovanjih vidne rezultate. Naj omenimo, da je Polonca Flegar na minulem državnem pionir- skem prvenstvu v Ljubljani sedla Četrto mesto Na njiho' uspehe pa računajo tudi v n tekmovalni sezoni. Od M® » njega razvoja strelskega šp na Tišini pa je odvisno, ali 1» dobili pokrovitelja, ki b' jun narno pomagal, saj jim zla5tl P manj k uje orožja in oorčme-da si ju na tekmovanjih jajo. Strelska ekipa Koloman Flisar Tišina. Od leve proti desni: Buk<>' S. Flegar, A, Flegar in Pertoci. Foto: N. Johnov Prva slovenska šahovska liga Druga slovenska moška rokometna I J J l J i F o S $■ v o r Tretja slovenska ženska odbojkarska liga Zmagale le Pomurske mlekarne V četrtem kolu prvenstva v tretji slovenski ženski odbojkarski ligi so Pomurske mlekarne iz Murske Sobote v pomurskem derbiju premagale Ljutomer s 3:2, Cven je izgubil z 1:3 s Topolšico. Puconci pa z 1:3 s Palomo III V prihodnjem kolu igrajo Puconci : Celje. Topolšica Ljutomer. Črna : Cven in Pomurje : Branik IV Zmaga Radenske-Pomuija in poraz Lendave V četrtem kolu prvenstva v prvi slovenski šahovski ligi je Radenska-Pomurje iz Murske Sobote visoko s 7,5:2,5 točke premagala Slovenj Gradec Za Radensko-Pomurje so igrali: Kovač 0. Radosavljevič remi. Coklin remi, B Hari 1. A. Kos 1. Režonja remi. B. Nerat 1, L. Stevanec 1. P Kelemen 1 in K. Marič 1. Šahisti Lendave pa so gostovali v Celju in izgubili srečanje z 1:9. Nastopili so precej oslabljeni. Za Lendavo sta remizirala Ivanec in Pukl. (bk. jg) Radgona zmagala ” ” . iip i* V četrtem Kolu prvenstva v drugi slovenski moški $lrelciP Radgona v Hrastniku premagala domače rokometaše s 23- pd«t e Radgono: Žalodec 8. Ambruš 7. Horvat 3, Cajnkar 3 bo” _ z Veliko Nedeljo igral neodločeno 18:18. Strelci za Polet: Mu .> 28:1’ 4. Črnela 4. Kovačič 2 in Kreft 2. Krško pa je premagalo |efp. Strelci pri Krogu: Meoiic5. Šernek 4, A. Titan 3. Lukači. Titan in A Kolmanko po I V prihodnjem kohi igra Krog Radgona gosti Krško. Polet pa igra v Zagorju. Grabar prvi, ionu na 21 km. Sodelovalo je čez 200 Hokej na travi Triglav pokalni prvak V Murski Soboti je bila odigrana finalna pokalna tekma Slovenije v hokeju na travi med Triglavom iz Predanovec in prvo ekipo Lipovec -Pomurja. Zmagal je Triglav z 2:1. Strelci golov: Škrilec in Fujs za Triglav ter Tivadar za Lipovce-Pomurje Sodila sta hrvaška sodnika Hrupec m Zagorec Tekma je bila izredno razburljiva, saj sta sodnika pokazala tn 4 —* pi V! dvignile, je prišlo do oviranja tekmovanja, hknlt1 I prekršek po disciplinskem, pravilniku NZS. Zm° F ' komisija pri MNZ Murska Sobota izrekla 17 sodn'*1-^ ,,, h do 30 junija 1993 ne smejo opravljati Kaznovali so bih naslednji nogometni sodniki: ed- ; Jože Horvat Branko G od vaj«. Jože Gazdag. tM^url mit Nemet Ervin Vukajč. Aleš Botjak. Igor LeBe“*-fn® ran. Marjan ŽekŠ. Edi Kerčmar, JožeBotjak, Kosta®" Jože Karol’ Emil LejKiša in Karel Žekš -----------—■ --- ---------7 Druga slovenska moška košarka^ Poraz Radgone v rti V četrtem kolu prvenstva v drugi slovenski nios* p < (, Ruše premagale Radgono s 85:79 Strelci za Radg^r Ulaga 23. Banič 10. Senekovič 8. Karlo 5. Bratkov* m Rožič 2. V naslednjem kolu igra Radgona doma z ) vestnik. 29. oktobra 1992 stran 17 Namizni tenis -I. DNTL moški__________,. Prepričljivi zmagi Potrošnika in Arconta Pomurski ekipi sta prepričljivo premagali povprečna nasprotnika Po-osnik je v Kranju brez posebnih težav premagal gostitelje ob dobri igri Kukoviča in zlasti še Kusu. Unger pa je spet izgubil s povprečnim ^Nerjem. Še prepričljivejši so bili igralci Arconta v Ljubljani, ko v igri JJ. 0 ekipo Ilirije niso oddali niti seta, čeprav so igrali s polovično nov naslednjem kolu igrata obe pomurski ekipi doma, in sicer 7. iS ein^ra Potrošnik gosti Novotehno. ki računa, da bo že lahko nastopila Rekarjem. Arcont pa gosti državne prvake Kovino, katerim pripravlja Pnjetno presenečenje pitati: Merkur - Potrošnik 1:6 (Smrekar - Kus 0:2. Kunter - Benko- OS'ai“ Unger 0:2, Smrekar-Kuntner : Unger-Ori 0:2, Smrekar ii“h ovie 0:2■ Kumer - Unger 2:0. Ošlaj-Kus 0:2); Ilirija : Arcont 0:7 k? r ' Lasan 0:2, Gostiša - Komac 0:2, Ribaljčenko - Rihtarič 0:2, , a J^nkc-Gostiša : Rihtarič-Komac 0:2, Rebič - Komac 0:2, Gostiša »tatič 0;2, Ribaljčenko - Lasan 0:2), M U, 'Mo Vrbančič I •upadel v repasažu Prvtrf051 Vrbančič iz Ljutomera se je vrnil s svelovnega mladinskega fcfak " VJU^U’ k’ je bilo v Buenos Airesu, brez vidnejšega uspeha Med j movalci je v kat. do 65kg v prvem kolu izgubil z Madžarom Iliasum v J/ž*0m“ minuto pred koncem dvoboja Ker se je Madžar uvrstil MoraL.na,e' ,e inie' Vrbančič priložnost še v repasažu z Argentincem Vji- vendar ni uspel in je pristal na 8. do 12. mestu. Kot je povedal Zaa . bil fizično dobro pripravljen, tehnično pa bolje nasprotniki ’t0 Počutje m bivanje v Argentini se imajo slovenski reprezentanti 0dar*Crn ^hvaliti Slovencu Milanu Hočevarju, ki že 23 let biva ŽOOkm $|Ove’entlnskega glavnega mesta Ves čas se je namreč družil s četverico sv,iui cev m im na tekmah spodbujal Kljub vsemu pa je sodelovanje na h'erri P^enstvu za Vrbančiča izkušnja več. prvenstva pa tudi ne bi obrtij /62 ^nan^ne pomoči Športne zveze Ljutomer, KS Ljutomer. DO oeiajkih' ,ri Podjetnikov ljutomerske občine, ki so zbrali okrog pet tisoč NIKO ŠOŠTARIČ Mazouzi ** '"I ^etni mladinski turnir v judu. Sodelovalo je nad 100 ^tusa '“cev iz 17 klubov. V ekipni konkurenci je bila Murska Sobota #HS1 ‘I posamezniki seje najbolje odrezal Mazouzi. kije zasedel prvo ^R?^AŠOVCI IŽAKOVCI ^zntčar : POTROŠNIK : Maribor : Triglav r«!<^ica Odranci >*- •-----■----- Lipa : Gančani J”1"’- : Dobrovnik Priimek in ime ter naslov k* naP,,vvd je potrebno poslali v uredništvo . ' '! Slovenska 41, najpozneje do sobote, 31. okt« >ra • nju bomo upoštevali 8 pravilnih lipov. Tip 0 1 0 Tip 1. SNTL ARCONT 3 3 0 19:2 6 Kovina 2 2 0 14:0 4 TAM 2 2 0 12:2 4 POTROŠNIK 3 2 1 15:6 4 Novotehna 3 1 2 6:15 2 Ilirija 3 1 2 5:16 2 Merkur 3 0 3 3:18 0 Melamin 3 0 3 3:18 0 I. SOL - moški Pionir Salonit Kamnik Olimpija VIGROS Šempeter Bled Fužinar Prom Granit 220604 2 2 0 6:0 4 2 2 0 6:1 4 1 1 0 3:0 2 2 1 1 4:4 2 2 1 1 3:4 2 2 0 2 2:6 0 2 0 1 1:3 0 2 0 2 1:6 0 2 0 2 0:6 0 II. SOL - moški Izola Topolšica 4 3 1 4 3 1 11:4 10:4 6 6 Črnuče 4 3 1 9:5 6 Mežica 4 3 1 10:7 6 Vileda II 3 2 1 8:4 4 LJUTOMER 3 2 1 6:3 4 Salonit II 4 2 2 8:8 4 Braslovče 4 2 2 6:7 4 Olimpija II 3 1 2 58 2 Pionir II 4 1 3 4 11 2 Mislinje 3 0 3 3:9 0 Celje 4 0 4 2:12 0 III. SOL - BELTINCI moški 4 4 0 12:2 8 Turbina 4 4 0 12:3 8 RADENCI 4 3 1 11:3 6 Fužinar II 3 2 1 6:4 4 Vuzenica 4 2 2 7:7 4 Vileda lil 4 1 3 6:9 2 CVEN 3 1 2 5:8 2 Šempeter II 4 1 3 6:10 2 Pomurje II 4 1 3 4:11 2 Topolšica II 4 0 4 2.12 0 III. SOL - Branik lil ženske 4 4 0 12:1 8 Ruše 4 4 0 12:1 8 POMURJE 4 4 0 12:2 8 Topolšica II 4 3 1 9:4 6 PUCONCI 4 2 2 8:6 4 CVEN 4 1 3 7:10 2 Branik IV । . ,4 1 3 3:S 2 LJUTOMER . 4 0 4 4:12 0 Črna 303 0:9 0 Celje. , 3 0 3 0:9 0 1. SNL Olimpija 12 8 3 1 35:7 19 Maribor 12 6 5 1 20:9 17 Ljubljana 12 7 3 2 19:11 17 MURA 12 6 4 2 17 11 16 Studio D 12 5 5 2 11-7 15 Kompas H. 12 5 4 3 15 10 14 Zagorje 12 5 3 4 14:13 13 Živila Naklo 12 5 3 4 18:18 13 Rudar 12 6 15 17:18 13 Gorica 12 4 3 5 18:18 11 Koper 12 2 7 3 6:11 11 Publikum 12 4 2 6 12:17 10 NAFTA 12 3 4 5 14:21 10 Slovan 12 3 3 6 16:18 9 Steklar 12 1 7 4 13:23 9 Izola 12 1 5 6 10:16 7 Železničar 12 2 3 7 11:20 7 POTROŠNIK 12 13 8 13:31 5 II. SNL Rudar 10 7 2 1 26:10 16 Primorje 10 7 2 1 19:8 16 Triglav 10 5 5 0 16:6 15 1. Jadran 10 6 2 2 25:13 14 Medvode 10 5 2 3 15:10 12 Avto Bum 10 4 3 3 14:13 11 GIDOS 10 4 2 4 13:13 10 T. Jadran 10 4 2 4 9-10 10 Domžale 10 4 2 4 15:16 10 Dravinja 10 4 2 4 15:19 10 Dravograd 10 3 16 15:19 7 Era Šmartno 10 2 3 5 9:15 7 Set Vevče 10 3 1 6 10:17 7 Korotan 9 2 2 5 13:24 6 Ilirija 10 1 2 7 9:19 4 Napredek 9 117 8:19 3 III. SNL BELTRANS 10 8 1 1 32:13 17 Impol 10 7 0 3 14:6 14 Papirni čar 10 4 5 1 16 0 13 Pohorje 10 4 4 2 13:6 12 Pobrežje 10 5 2 3 17:11 12 IŽAKOVCI 10 5 2 3 15:17 12 Kovinar 10 4 3 3 15:12 11 ROGAŠOVCI 10 3 3 4 11:14 9 Kungota 10 4 15 16:23 9 Sl. Gradec 10 3 2 5 12:15 8 Upa 10 2 2 6 10:15 6 Rače 10 2 2 6 8-14 6 Hmezad 10 1 4 5 7:20 6 Aluminij 10 1 2 7 8:20 4 1. MNL MS Rezultati - 10 kolo Čarda Tigop Lipa 2:1 Gančani Tišina 22 Dokležovje Ljutomer 2:2 Serdica Bakovci 0 1 Rakičan Cankova 4:1 Bratonci Remet 1 1 Šalovci Puconci 3:0 Tišina 10 6 4 0 30 :13 16 Bakovci 10 7 2 1 24:8 16 Rakičan 10 5 3 2 17:11 13 Ljutomer 10 4 4 2 23 19 12 Dokležovje 10 4 3 3 23 12 11 Šalovci 10 4 3 3 17:16 11 Čarda 10 3 4 3 13:15 10 Bratonci 10 3 3 4 15:17 9 Remet 10 2 4 4 8 15 8 Gančani 10 2 3 5 11:16 7 T gop Lipa 10 2 2 6 12 18 6 Puconci 10 2 2 6 14:30 6 Serdica 10 0 5 5 11:17 5 1. ONL Lendava Rezultati - 9. kolo Nedelica Mladost oeod. Odranci Hotiza 1:1 PreK- Dobrovnik Črenšovci 2:0 Kapca Renkovci 2:3 Mostje Kobilje 0:1 Bistrica Polana 3:0 Dobrovnik 9 7 1 1 21:5 15 Odranci 8 5 3 0 22'9 13 Nedelica 8 5 2 1 17 10 12 Renkovci 9 3 3 3 15 12 9 Črenšovci 9 3 3 3 11:12 9 B strica 9 4 14 14 16 9 Hotiza 8 3 2 3 20:14 8 Mostje 9 3 2 4 13:16 8 Mladost .8314 15:14 7 Polana 9 1 3 5 10:24 5 Kapca 9 0 18 6:28 12 II. MNL MS Rezultati - 10. kolo Pušča 11 plavih 5:4 Grad Križevci 5:1 P rose n ja k Romah 3:4 Bogojina Hodoš 1:1 Filovci Tešanovci 0:0 Tromejnik Vrelec b. b 3:0 Aoače so bile proste Grad 9 6 3 0 21:6 15 Tromejnik 9 6 2 1 23:6 14 Bogojina 9 5 3 1 28 12 13 Ro mah 9 4 5 0 18:11 13 Filovci 9 3 5 1 15:5 11 Hodoš 9 3 5 1 16:12 11 11 plavih 9 3 4 2 15:13 10 Teša novci 10 3 3 4 12:15 9 Apače 9 3 0 6 21:18 6 Pušča 10 2 2 6 22:36 6 Križevci 9 2 1 6 14:29 5 Prosenjak. 9 1 2 6 12:23 4 Vrelec 1,0 1 1 8 15:46 3 Prva slovenska nogometna liga Razveselili le nogometaši Mure V dvanajstem kolu prvenstva v prvi slovenski nogometni ligi je razveselila le soboška Mura, ki je v Kopru igrala oslabljena, brez Jančarja m Kosija, m zmagala s 3:1 Poleg tega je Emeršič še zgrešil enajstmetrovko Strelca za Muro sta bila K. Cener 2 in Cifer. Mura: Zver 7, S. Cener 6. Slavic 6, Granov 6. Kokaš 6. (Zetič -). Baranja 6. Cifer 7. Belec 6, Emeršič 6. Omerovič 6. K Cener 8. Lendavska Nafta je v srečanju z ljubljanskim Slovanom iztržila le točko. Tekma se je končala neodločeno 2:2, čeprav je Nafta že vodila z 2:0. Gola za Nafto sta dala Herceg in Šabjan. NAFTA: Kusek 6, Graj 5. Horvat 7, (Balantič 61. Novak 7, Baša 6. Drvarič 7, Nedelko 6, (Rob -), Htamlovič 6. Bubek 6, Sabjan 7, Herceg 7. Beltinski Potrošnik pa je v pomembnem srečanju z Zagorjem izgubil z 1:2. Gol za Potrošnik je dal Škaper. POTROŠNIK: Maučec 6. Mundjar 6, Trtnjek 7, Gaševič 6. David 6. Berendijaš 6. Prekazi 6, Škaper 7, Zver 5. (Godina 6). Hartman 6, Prekazi 6, Škaper 7, Zver 5. (Godina 6). Hartman 6. (Gruškovnjak -). V prihodnjem kolu igrajo Mura : Maribor Branik, Železničar : Potrošnik in Izola : Nafta. Mlada slovenska nogometna reprezentanca, v kateri je kut edini iz Pumuija igral Zver (Mura), je v Lendavi pred okrog 300 gledalci premagala madžarskega drugoligaša ZTE iz Zalaegerszega s 3:1. Strelci: Zobec, Zahovič in Marušič za Slovenijo ter Aleša za ZTE. Kljub slabemu vremenu, kije tudi vplivalo na slab obisk tekme, so mladi slovenski reprezentanti na trenutke dobro zaigrali, kar še posebej velja za prvi del prvega polčasa. Foto: N. Juhnov Druga slovenska nogometna liga Nepričakovan poraz Gidosa V desetem kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi je Gidos iz Turnišča gostoval pri zadnjem Napredku m nepričakovano izgubil z 1:2. Časten zadetek za Gidos je dosegel Rous. GIDOS: Zver. Zadravec Lebar, Jaklin. (Časar). Markoja, st., Koveš. Dominko, Rous. Pucko^ Markoja, ml., Lacko, (Dogar). V prihodnjem kolu, ki bo v soboto, igra Gidos v Turnišču z moštvom Triglava iz Kranja. Tretja slovenska nogometna liga Zmagi Rogašovec in Beltransa V desetem kolu prvenstva v tretji slovenski nogometni ligi so prijetno presenetili RogaŠovci, ki so v Slovenj Gradcu premagali domače moštvo s 3:0 Strelca za Rogaševce sta bila: J. Horvat 2 in Suša. Vodeči Beltrans je doma premagal Pohorje iz Ruš z 2:1 Strelca golov sta bila Modlic in Radikovič. Lipa iz Stojncev pa je nepričakovano zmagala v Ižakovcih z 2:4. Oba gola za Ižakovce je dal Šebjan. V prihodnjem kolu igrajo RogaŠovci : Ižakovci in Kovinar Beltrans Nogometna kluba Inker iz Zaprešiča in Mura iz Murske Sobote, oba prvoligaša, že nekaj časa uspešno sodelujeta in izmenjujeta srečanja nogometašev in vodstva klubov. Rezultat tega je bit podpis listine o prijateljstvu, ki stajo podpisala predsednika obeh klubov Ivan Ljaljak (Inker) in Milan Moreč (Mura) prejšnji teden. Udeleženci so dogodek označili kot pomembno dejanje, ki naj bi prispevalo k sodelovanju in prijateljstvu po osamosvojitvi Hrvaške in Slovenije ter nekaterih zaostrovanjih pri reševanju problemov, s katerimi se srečujeta mladi državi. Ob tej priložnosti so tudi poudarili, da se bodo v obeh klubih zavzemali za poglabljanje prijateljskih odnosov in sožitja, dobro pa bi bilo, če bi si za to prizadevali tudi najodgovornejši. Foto: F. Maučec Kegljanje Dober start Radenske Začelo se je prvenstvo v regijski kegljaški ligi vzhod. Ekipa Radenske je predvsem po odlični igri Kovačiča in Steržaja v Hrastniku premagala Rudnik s 5:3 Za Radensko so nastopili: Kovačič 900. Steržaj 894. Kučan 815. Mundjar 783 Salamon 783-in Drvarič 775 podrtih kegljev, (mš) stran 18 vestnik, 29. oktobra 1992 iz naših krajev Termalne vode v Panonskem bazenu V sektorju raziskave nafte in plina v lendavski Nafti imajo dovolj izkušenj in kadrov za večja strokovna deia in projekte. Tako so se med drugim odločili za izdelavo projekta, v katerem bodo zbrali vse podatke o termalnih vodah v Sloveniji, do katerih so prišli kol raziskovalci nafte in plina. Projekt naj bi dal predvsem odgovor, ali so v panonskem bazenu območja, ki imajo ekonomsko komercialne možnosti za izkoriščanje termalne vode. V Sloveniji je pet geoter-mičnih perspektivnih struktur s skupno površino 3280 kvadratnih kilometrov. Panonski bazen ima 1300 kvadratnih kilometrov ali 40 odstotkov vse površine in ga še vedno raziskujejo. Lendavski raziskovalci bi želeli tudi odgovor, ali je mogoče izkoristiti velike količine energije, ki je akumulirana v termalnih vodah. z vključevanjem v že obstoječe objekte (vrtine). Z izkoriščanjem in gospodarjenjem z energetskimi resursi se želijo približati razvitim deželam. Po izdelavi projekta bodo pripravili predstavitev za morebitne domače in tuje vlagatelje s področja turizma, kmetijstva energetike in zdravstva, V Nafti ugotavljajo, da je sedanji izkoristek termalne vode le majhen del tistega, kar se skriva pod zemljo. Menijo, da je pod zemljo v obliki termalne vode toliko energije, kot bi jo dalo 70 milijonov ton nafte. JD Množičen odziv telefonskih naročnikov Kdaj novi telefonski imenik? Ko so v slovenskih ptt-organizacijah že pred časom razposlali vsem telefonskim naročnikom pozive, naj najpozneje do 15. decembra letos sporočijo morebitne spremembe, niso računali na tako množičen odziv. Zaradi tolikšnega zanimanja bo novi telefonski imenik izšel z najmanj dvomesečno zamudo in ne 15. marca, kot so načrtovali. Razlogi so različni, v glavnem pa gre za drobne spremembe in za spremembe pri priimkih, a jih pripravljalci telefonskega imenika toliko niso pričakovali. Veliko pa je tudi prošenj za prepis na drugo ime, ker se je prejšnji naročnik odselil. Na PTT-ju pravijo, da je treba vse prošnje za spremembe ustrezno dokumentirati, kajti brez tega številnih želja ne bodo mogli upoštevati. To pomeni, da je treba vsako prošnjo dokumentirati z ustreznimi potrdili, kot so potrdilo o življenju v skupnem gospodinjstvu, odstopna izjava naročnika, poročni ali mrliški list in podobno. Za vse naštete spremembe v telefonskem imeniku pa bo prosilec moral plačati 745 tolarjev. M. JERŠE ■ VODNJAK - Potem ko so dobili vodovod, so na večini kmetij zasuli dobre stare vodnjake. Tega na fotografiji smo poslikali na Hotizi. Sicer ni zasut, ampak je prekrit z lesom, vprašanje pa je. ali je tako »pokrivalo« dovolj varno. Se najbolje bi bilo, ko bi Džiranov vodnjak spet usposobili in bi lahko iz njega zajemali čisto vodo. Foto: J. Ž. ■ Novi prostori za kulturo - Zveza kulturnih organizacij v G. Radgoni si prizadeva, da bi za kulturno delovanje pridobila čim več prostorov. Tako bodo kmalu prevzeli stavbo nekdanjega vrtca in jo spremenili v Dom likovne ustvarjalnosti. V njem naj bi imela atelje dva slikarja, poleg, tega pa bodo v njem različne oblike likovne ustvarjalnosti. Ze prihodnje leto naj bi v G. Radgoni organizirali mednarodno likovno kolonijo. Pripravljajo tudi načrte za ureditev zgodovinskega muzeja, ki naj bi bil v zgradbi »Spitala« (prej muzej NOB). V zgodovinskem muzeju naj bi uredili tudi likovno galerijo in v njej spomladi prihodnjega leta pripravili večjo likovno razstavo. JD ■ V Petišovcih gradijo novo kapelico - V krajevni skupnosti Petišovci so se lani odločili za gradnjo kapelice. Pred nedavnim pa so na referendumu sprejeli krajevni samoprispevek, da bodo lahko odplačevali posojila, ki so jih za kapelico prispevale cerkvene oblasti. Do konca leta naj bi jo spravili pod streho, v prihodnjem letu pa dokončali. Sredstva za gradnjo kapelice bodo dali zaposleni, upokojenci, zdomci in kmetovalci. jd ■ Kupite toliko, kot potrebujete - Izdelovalci svoj proizvodni program v glavnem prilagajajo kupcem na veliko. V lendavski Nafti pa mislijo tudi na kupce, ki potrebujejo majhne količine njihovih izdelkov. Zakaj bi namreč kupovali več. kot potrebujejo. Kaže, da jo tudi druga industrijska podjetja vse bolj ubirajo v to smer. Lendavska Nafta je pred nedavnim poslala na tržišče nove proizvode v majhni embalaži. V litrski embalaži borno lahko odslej kupovali petrolej za razsvetljavo, bencin za gospodinjstvo, razredčilo za oljne bane, sredstvo za razmaščevanje in destilirano vodo, ID Marijina hiša Nisem bil edini, ki se je ustavil pred staro in s slamo krito hišo Marije Kocmut iz Cogetinec. Lastnica mi je namreč povedala, da ne mine dan, ko ne bi zaškripale zavore in bi izstopit iz avta človek z aparatom. Mimoidoče ali voznike pa pritegne tudi star sosedov vodnjak. Hiša nosi letnico 1808! Stare je torej 184 let. Je iz brun, krita s slamo, ima prednjo in zadnjo »hižo« (dobo), »preklet« (predprostor), črno kuhinjo... V tej hiši se je pred 75 leti rodila Marija. Bila je eden od petih otrok staršev Marte in Jožefa. Poročila se je zgodaj in z možem sta se nastanila v viničarski hišici. Žal pa je zgodaj umrl za posledicami prometne nesreče, ko se je vanj zaletel kolesar. Marija se je vrnila Marsikateremu bralcu našega lista je tekla zibelka v hiši, kot seje (184 letom navkljub) ohranila v Cogetincih. Domačija Marije Kocmut je sicer podolgovata, medtem ko so bile prekmurske hiše v glavnem »na ključ«. 75-letna stanovalka živi v tej veliki hiši sama, kajti otroci so si zgradili nove domove. Tale Žmavčev vodnjak iz Cogetinec pri Cerkvenjaku je -'J kot KM) let. Ne le da ga niso zasipali ali pa vanj speljali odplak P so to storili drugje), ampak ga celo obnavljajo. Nedavno so ga prekrili s slamo. Ob njem je lesena klop za počitek in klepet’ k svojim staršem in ko sta umrla, je ostala sama v hiši, ki jo močno načenja zob Časa. Njeni otroci so si postavili svoje hiše. Najslabše je s streho, ki jo je treba vsako leto znova in znova prekrivati s slamo. Pripravi jo Marija sama. Kaže pa. da je ni bilo dovolj, zato je del hiše prekrila z opeko. Stavba iz leta 1808 bo zagotovo stala vsaj še tako dolgo, dokler bo živela njena stanovalka. Zanimiv pa je tudi čez 100 let star sosedov Žmavčev vod- njak. Je lesen z vretenoni velikem pogonskem kole5 _ novi leseni vedri spu^ aL v globino 18,5 metra z železno verigo. Pokrit ,a S slamo, v njem pa je ^ra e pitna voda, ki nikoli usahne, kljub temu pa . v hiši vodovod. Žmavčev^ skrbijo za svoj vodnjak, njem je klop, na kateri r posedijo sosedje, pa tudi J ' ki se ustavijo, da bi p°sl1 hišo in vodnjak. Š. SOBOČAN Panonija Meje že dolgo časa niso več ločnice med liudmi in Kulturami različnih narodov. Tako tudi med lovci različnih držav ni. Nekaj podobnega bi lahko z gotovostjo zapisali tudi za Slane zelene bratovščine iz Avstrije. Madžarske in Slovenije. Ze od leta 1983 namreč potekajo tradicionalna priljubljena srečanja lovcev iz avstrijske Gradiščanske, Porabja in Železne županije na Madžarskem ter Prekmurja, imenovana Srečanja Panonija. Vsakoletna srečanja narekujejo številni skupni problemi. predvsem škode ki jih povzroča divjad, lovsko-gojirvena problematika ter različna lovna doba. Srečanja so tudi lepa priložnost za zbliževanje med lovci, pa tudi za izmenjavo izkušenj. Od prvega srečanja lovcev treh dežel, bilo je junija leta 1983 v Monoštru (Szenigottfižtdu) v Porabju na Madžarskem, pa do zadnjega, letos ob praznovanju 70-Ietmce ustanovitve Prekmurskega lovskega društva, 20-letnice Prekmurskih lovskih ro-gistov in 2G-)etnice ustanovitve Skupnosti za varstvo okolja v Pomurju, zares ni poteklo ve-11 ko čass, so pa bila vsakoletna srečanja lepa priložnost za dogovor marsikatere skupne akcije. ki skušajo v naravi, katere sestavni del so tako živali kot ljudje, ohraniti 6 m večje ravno- vesje. G. G. »Zrasel bom, tovarišica!« Pred kratkim sem po radiu Murski val poslušala oddajo, ki je govorila o pomoči odraslim osebam po prestajanju zaporne kazni. Oddaja je živo prikazala vso problematiko oseb, ki se iz zapora s strahom vračajo v vsakdanje življenje. Več kot 30 let sem poklicno delala z razvojno moteno mladino. Ob tem sem spoznala nešteto tragedij staršev, otrok in mladine. Ob tej oddaji sem se spomnila eno od njih. Aleša je mati pripeljala v drugi razred posebne šole, kot smo jo takrat imenovali. Bil je lepo razvit otrok z zlatimi lasmi in kot spominčice modrimi očmi. Vendar je razredna učiteljica prav kmalu spoznala, da bo vzgojno delo z Alešem izredno težko. Začel je izostajati iz šole po več dni, potepal se je po mestu, begal tudi od doma, prenočeval neznano kje. Po pogovoru z materjo sem ugotovila, da ima otrok očima, katerega ne mara predvsem zato, ker v pijanosti pretepa mater, osemletni otrok pa je ne more braniti. Mati j*e jokala, jokala, oklevala med otrokom in tiranskim možem. Osamosvojiti se ni mogla, ker je bila finančno odvisna od njega. V petem razredu se je stanje tako poslabšalo, da smo bili prisiljeni razmišljati o oddaji v ustrezen zavod. Bilo je v začetku decembra, ko sta bila z materjo oba pri meni. Prosila sem ga. naj se zaradi nje spremeni, mu prikazala posledice, če ne bo hodil v Šolo. Mati pa je jokala, jokala, še danes vidim potoke solza na njenem obrazu. Takrat sem jo zadnjič videla. Nekaj dni pred novim letom se je mož vrnil vinjen bolj kot običajno. Za kosilo je zahteval meso, ki ga ni imela. Pred njegovim divjanjem je pobegnila v sneg proti sosedom. Ko jo je dohitel, jo je tako pretepel, da ni mogla hoditi. Vrgel jo je v hlev, in ko je prišla k zavesti, se je v hlevu obesila. S tem trenutkom je bil Aleš na cesti. Mati je ležala na mrtvaškem odru, otroka pa smo iskali po bližnji in daljni okolici. Domov ni hotel za nič na svetu, a ga tudi ne bi dali. Odpeljali smo ga k najboljši rejniški družini, kjer so ga z ljubeznijo sprejeli. Spomnim se dneva, ko je prvič prišel v šolo po materini smrti. Bil je zelo molčeč otrok. Svojih čustev nikoli ni pokazal. Učitelj je težko prišel do njega, saj je bil tiho ob graji, ob vspodbudi. ob pohvali. Ob tem najinem pogovoru pa so mu čudno zažarele modre oči, ko mi je preteče zrase' dejal: »Tovarišica. _ bom!« Grožnja je '' ;|(J- očimu. maščevati se tel za materino smrt. AW v rejniški družini umiril’ ■ j je redno hodil, saj n‘v «• v strahu pred alkoholik0 ■ stal je najboljši šoli, ki je dosegal vrhun ■ 1U. zultate v atletiki tudi • bliskih tekmovanjih P° ’ Š01 1 v Po končani šolski jgna smo ga zaposlili, rad je 15 . delo. Rejniki so ga ce " ' ravali obdržati pri hiS'- ' niso imeli u Problemi so nas’“ kakšno leto. Aleš J* v družbo fantov, ki s° izostajali z dela, kar Je (N posledico odpust iz s tu ni bila dolga pot nala. Odpovedala je ^jalne rejnikov, pa tudi skrb 5 službe, ki je bedela N Po nekaj mesecih sna & je pora dobili obvesti-umrl, ker mu je ”°*1\zam0^ srce«. Srce dvajsetič' k^||£ pa nega fanta, športni3'|( so še druge vesti, ki J mogli preveriti. .j pre'" Šola ne more v „ zeti naiog. ki jih i”1 K reševanju mnogi'1 pf' problemov pa lahko spevajo svetovala . na bi jih morale imet' Kje kupiti spominke? V neroden položaj pridete, če slučajno dobite obisk in bi radi znancem ali prijateljem kupili darilo, kt naj bi jih spominjalo, da so obiskali Lendavo. mesto pod obronki živopisnih goric z gradom, sveto Trojico in drugimi značilnostmi. Takih ali podobnih spominkov v Lendavi namreč sploh ne dobite. V trgovinah vam ponudijo bore malo ali pa nič. še celo razglednic je malo. Mesto, ki si prizadeva biti prijazno turistično središče si seveda kaj takega ne bi smelo privoščiti. Ob vsem tem pa vemo, da v Lendavi delujejo in živijo številni umetniki, kera- miki, katerih dela se žal ne pojavljajo v trgovinah. Kdo naj poskrbi za spominke? V preteklosti je za to skrbelo turistično društvo, žal pa se je tudi to odpovedalo tej dejavnosti, še več, tudi organizacijo tradicionalne prireditve Lendavska trgatev je letos prepustilo drugim. In vse to se dogaja v letu, ko mesto praznuje 800-letnico obstoja. Se več. v Lendavi imamo tudi tovarno keramike Keral. ki bi lahko poskrbela, da bi njeni izdelki prišli tudi v lendavske trgovine. Ali pa so morda krivi trgovci, ki ne znajo najti in ponuditi tovrstnega blaga. JD šole. Cilka Dn”66 --------------------------------------- Ta p°«<> GRMIČEVJE O1J GLAVNI VPADNICI - 1 u ___ nastal tik za železniškim prehodom na ko°c pr ulice v Murski Soboti Podoba ni nič kaj prijetna, saj vanja po lepši pomurski prestolnici. Foto: M Jer c vestnik, 29. oktobra 1992 stran 19 iz naših krajev Alojz Belšak iz Terbegovec uresničil življenjski cilj V mlinu tudi elektrarna ■ CEZANJEVCI - Cezanjevski gasilci se pripravljajo na praznovanje 100-letnice društva, ki bo čez dve leti. Dotlej bodo obnovili pročelje velikega gasilskega doma. Letos pa so uredili shrambo za inventar in večje betonsko plesišče, saj so veselice, ki jih prirejajo, najpomembnejši vir dohodkov. Za večjo požarno varnost bodo poskrbeli te dni ko bodo postavili hidrante še v spodnjem delu vasi. (Š. S.) že tako, da obrt, ki jo ima oče, prevzame kateri od otrok. Pri "makovih v Terbegovcih je sklenil nadaljevati z mlinarsko tradi-9|esin Alojz. V ta namen je končal živilsko šolo in postal mlinar '1 hi leta delal pri očetu Alojzu. Le-ta.jc imel mlin ob potočku nkava, pogajala pa ga je voda, ki je pritekala na veliko kolo, časih pa si je pomagal še z motorjem na lesni plin. ’Leta 1969 sva odšla z ženo Marijo na delo v Nemčijo, kjer Zaostala do 1979. leta, V tem sva pridno varčevala. kajti želela sva zgraditi nov mlin in stanovanjsko poslopje. To nama je tudi uspelo. V mlinu so sodobni stroji in oprema, kar omogoča kakovostno mletje, poleg tega pa jc delo mlinarja sedaj veliko lažje, saj gre zrnje oziroma moka samodejno skozi deset delovnih procesov.« Tako 49-letni mlinar Alojz Belšak, ki je v svojem življenju že veliko garal in tudi prigaral, zato se je v zadnjem obdobju umiril in živi z družino (poleg tudi clektrarnar. Na potočku, kjer je bilo nekoč mlinsko kolo, je postavil francisovo turbino, ki poganja 54,5kW generator. Lepo bi bilo, ko bi dotekalo toliko vode, da bi se turbina nenehno vrtela. Pa nič zato’ Pri lastni elektrarni mu ne gre za pridobitništvo, am- Načelnik pomurskih inšpekcijskih služb opozarja na resnost težav Inšpektorji z dežja pod kap? vsebina pisma načelnika Uprave inšpekcij-' m služb pomurskih občin Vinka Mlinariča, ki ga je »slovit na izvršne svete, opozarja na žgočo problematiko "■»»utiranja teh služb. kot med drugim ugotav- dobijo dnevnic, potnih stro-1». so sedanji predpisi ncus- škov in celo regresov, kar n_Jen’ s trenutnim stanjem povzroča slabo voljo. Vsekakor bodo morali povsod poravnati stroške v dogovorjenem okviru, kajti pred vrati je tudi reorganizacija inšpekcijskih služb, ki naj bi v prihodnje postale učinkovitejše. Ob tem da so na nevzdržno stanje opozorili tudi republiško vlado, se velja resno zamisliti. Posebno še. ker načelnik pomurskih inšpekcijskih služb omenja tudi možnost odstopa, če ne bo reda na tem področju. Zdaj ko se izteka mandat, bi njegov odstop razmere nedvomno še bolj zaplete). M. JERŠE Alojz Belšak pred jezom svoje elektramice na potočku Pinkava v Terbegovcih. - Foto: Š. S. ■ HOTIZA - Na Hotizi uspešno uresničujejo referendumski program. Tako so uredili telefonijo, mrliško vežico, gasilski dom. primerno vzdržujejo lokalne ceste, vodno črpališče itd. Zdaj pa so primaknili iz blagajne vaške skupnosti še denar za dva žarometa, ki osvetljujeta cerkev. Poravnali so polovico zneska, drugo pa so prispevali verniki. Račun je znašal 105.000 tolarjev. (J. Z.) ■ RADENCI - V letošnjem letu ima vzgojno-varstvena organizacija Radenci 281 otrok, in sicer v Radencih 175, pri Vidmu ob Ščavnici 40, na Janževem Vrhu 16 in pri Negovi 10. Najvišji znesek, ki ga plačujejo starši za varstvo, je 6.400 tolarjev. V malo šolo pri Vidmu. Negovi in Kapeli pa je vključenih 74 otrok. (F. KI.). "a tem področju, hkrati pa naj bi se kazat tudi nekak Podcenjevalni odnos do teh Podpisov. Zaskrbljenost *3radi zakonodaje, ki kasni, 'e gotovo upravičena, ker v. »cm trenutku še vedno "'So urejena marsikatera *P»aŠanja s področja in-^kcijskih služb. Poleg je v Pomurju zelo ra-z"Cno zagotavljanje denarja delovanje inšpekcij. Do-8°vorjenega se namreč dr-le soboška in radgonska ^ina, medtem ko ljutomerska in lendavska daleč postajata za obveznostmi. N'Č čudnega, če inšpektorji "■»rsikdaj pravočasno ne žene so še trije otroci: že odrasla hčerka Marjetka in sin Miran, hčerka Jožica pa hodi v 7. razred) mirno življenje. Posel še kar gre, saj vozijo v njegov mlin žito od blizu in daleč, kjer dobe zanj ustrezno količino takšne ali drugačne moke, lahko pa ga tudi prodajo. Mlinar pa ne bi bil mlinar, vsaj takšne so ugotovitve spodaj podpisanega, ko ne bi imel še obrata za predelavo oljaric. Bclšakova oljarna je - tako kot mlin - sodobno opremljena, saj ima hidravlično stiskalnico in vse, kar sodi zraven, zato je olje, pa naj jc bučno, sončnično ali repično, kakovostno. Alojz Belšak iz Terbegovec pa ni le mlinar in oljar, ampak pak mu je v zadovoljstvo. Kakih 6 do 8 ur je jez zaprt, da se nabere v njem vode do vrha, potem pa odpre zapornico, voda priteče do turbine in jo poganja 4 do 6 ur, nato spet zapre zapornico, da bi se jez, ki je dolg 300, širok, pa 12 metrov, znova napolnil, »V moji elektrarnici pridobim toliko elektrike, da je je dovolj za gospodinjstvo in razsvetljavo v mlinu ter oljarni,« mi je povedal prijazen sogovornik. Potem pa še dodal, da je veliko dela pri mlinu, oljarni in tudi pri elektrarnici opravil sam. Po tem sklepam, da je več kot navaden mlinar. Š. SOBOČAN ■ VELIKA POLANA - Lovska družina Velika Polana ima tačas 48 članov. Imajo lovsko kočo v Mah Polani, h kateri pa so zdaj naredili še prizidek v velikosti 8 krat 4 metre, v katerem je tudi prostor za zimsko hranjenje divjačine. Na njihovem lovnem območju je največ zajcev, fazanov, jelenjadi, srnjadi in divjih prašičev. Lovci imajo pri Gaberju 2,100 kvadratnih metrov veliko vzrejališče fazanov. (J. Ž.) ■ HERCEGOV§ČAK - Vse kaže, da bodo rešili problem pomanjkanja vode tudi za 20 družin v Hercegovščaku. Vodovodno omrežje, ki naj bi ga napeljali iz Gornje Radgone, bo stalo več kot 6.000.000 tolarjev. Gospodinjstva, ki se bodo priključila na vodovod, naj bi skupaj prispevala 38 odstotkov od omenjenega zneska. (F. KI.) ■ GOMILICA - Na pokopališču so postavili nov velik lesen križ, ki ga je zasnoval kočevski akademski kipar Stane Jan, blagoslovil pa mariborski škof dr. Franc Kramberger. Podoben križ so postavili pred tem tudi v Turnišču. Sicer pa v vsej turniški župniji vzorno skrbijo za verska in kulturna zanimanja. Tako so obnovili tudi več kapelic in obcestnih križev. (J. Ž.) ■ TRNJE - V tej vasi dosledno uresničujejo petletni referendumski program. Doslej so zgradil, most čez potok Črnec, kar je bila tudi ena največjih naložb. Za prihodnje in naslednja leta načrtujejo ureditev ulične razsvetljave, prizidek k mrliški vežici, obnovili naj bi vaški vodovod in temeljiteje vzdrževali vaške ceste. Prav zdaj pa obnavljajo prostore v zadružnem domu, kjer naj bi bila sodobnejša in bolje založena trgovina. Tik ob domu pa zdaj gradijo igrišče za mali nogomet. (J, Z.) ■ STROČJA VAS - V zadnjem času so dali spet večji poudarek urejanju vaških cest. Izrabili so priložnost in pri javnih delih zaposlili štiri delavce. Vgrajujejo cestne prestreznike vode, čistijo in poglabljajo jarke kanalete in tako naprej. Predvidevajo, da bodo s temi posegi zmanjšali stroške poznejših vzdrževanj cest, zlasti naj bi jih bilo potrebno manjkrat posuti z gramozom. Novost je tudi centralno odlagališče smeti. (D. K.) H GORNJA RADGONA - Pred kratkim so v Gornji Radgoni tlakovali pot pred pokopališčem, obnovili pa so tudi »obzidje«. Zdaj hite s sklepnimi deli pri dograditvi prizidka k mrliški vežici Le-to in prostor pred njo bodo osvetlili. (F. KI.). ^SMA. MNENJA, STALIŠČA ^prto pismo I.,," ,n zahteve staršev učencev O S Ul zaradi ,n _ ^folnega stanja prometne ureditve okolice Šole ' letnih poti do šole kol^°d>'eljskem sestanku dne 5. 10 1992 so starši. Vri i. O!'w> hodijo v šola pa teh nevarnih poteh, ede" zahtevali, da se obstoječe prometne rijo? v ^krajšem času uredijo ali pa vsaj popra-, ^ega revolta staršev šola še ni doživela. 'hm c,,no so zahtevah od vodstva Šole, da tudi šola ,OS"eie Pox'aviii te zahteve, kajti dosedanja '1/^' anja Šote so po splošni oceni bila zaman 0^"'' dolsko leto smo redno pošiljali ustreznim Solo 0,11 analno stanja prometnih razmer za našo fiftv ^"dar rezultatov ni in ni Pri izgradnji Gregor-^ito i " križišča Gregorčičeva-Cankarjeva Prala ° ^dalje gostejši m hitrejši promet po magi- (Lendava Maribor) se je prometna var-ču „ ’ Poslabšala, da je dobesedno pravi Čudež, Soh "Z'vli«mo tragedij. hi0 J1 ‘ okviru svojih programov stori vse Vsako lju „ an,° Z vsemi generacijami na šoti na razvija-!narti^n,r,c,ne kulture, poglabljamo m razširjamo 'anjef p,omcmih predpisov, kar preverjamo s testi-šadOv i^Pcev Z rezultati tega znanja smo več kot ^"ni, Q ,o<^a Pr' ,em nimamo opravka z odrast-z otroki, ki se na cestah lahko tudi Zm,'10, sPregledajo, itd. kjer pa smo brez moči ^'o/i "tenimo, da so starši resnično upravičeno S0^,an‘ ln Zaskrbljeni zlasti za prvošolčke ^0,ičn ‘n sPirši se zavedamo, da sredstev za do-Id že ° ^dpev tega stanja primanjkuje. Vemo, da 'tsire- 'Zdelani projekti, s katerimi soglašamo, ker fon.) varnosti otrok, toda da tedaj je začasno stonn J aRam« in zahlevamo: a Cankarjevi ulici (magistralni) se mora ob-Kv« 1 .■'f^jiti hitrost na 4bkm/h od križišča Cankar-MUfa ce m Kidričeve ul pa vse do konca tovarne Prome,a s strani prometne policije na ^'hoii' Cankarjcve in Gregorčičeve ulice zjutraj ob PrOnleijatr«k v šolo (od 7 tKt do 8 (K)) m regulacija To j=a 0,1 vseh prometnih konicah *»ajnianj. kar lahko stori prometna policija. Veliko ' to pomenilo za varnost otrok izredno ?.cžo . ^’rcgorčičevi ulici je treba nujno urediti Jtfiii vsaj na tem najbolj nevarnem delu a'ti ^nikov Prav tako jc takoj potrebno ure- K' Vsc Ju Sončne ulice in avtobusno š. IK' Bakovski ulici, ! ''liša da prometna ureditev šolskega Prometnih poti dobi prioriteto v projektu ureditve prometnih razmer v Murski Soboti. Svojo zahtevo argumentiramo s tem da je nastopilo tako stanje da nekateri starši začnejo razmišljati, ah naj vpišejo otroka na našo šolo zaradi njihove ogroženosti na cesti. 5. Apelirati na ustrezne organe, da storijo vse za dvig prometne kulture pri občanih (sredstva in metode nas pri tem ne zanimajo), kajti treba se je postaviti na naše ulice in opazovati. Tiste preneka-tere mlade mamice, k, najbolj goreče protestirajo na račun otrokove ogroženosti, ne navajajo svojih otrok od njihovih prvih korakov na pravilno ravnanje v prometu (prečkanje ceste mimo prehodov, neupoštevanje semaforjev, itd.) Pri vstopu otroka v šolo pa pričakujejo, da bo šola naredila čudeže in vso odgovornost skušajo zvaliti na šolo. 6. Ker so pobudniki te intervencije starši jim je šoja dolžna na naslednjem roditeljskem sestanku poročati o rezultatih njihovih in naših zahtev. Zato moramo prenehati s staro prakso, ko na naše zahteve nihče ni odgovarjal in se navadno tudi nič ni spremenilo. EkspRcitno zahtevamo, da nam date povratne informacije vsaj na naslednja vprašanja: a) Kdo je vse obravnaval la protest? b) Kakšna stališča je zavzel za izboljšanje obstoječega stanja? c) Kdo je odgovoren za izvedbo? Ce teh odgovorov šola ne dobi, bo javno protestirala po vseh medijih in postavila odgovorne pred dejstvo, da bodo krivi za morebitne tragične posledice Opravičujemo sena ostrim tega protesta, vendar smo v to prisiljeni, ker je stanje resnično alarmantno V pričakovanju, da boste storili vse za večjo varnost naših otrok. se vam naj lepše zahvaljujemo. Predsednik sveta staršev: Ravnateljica šole Spoštovani Leon! Saj soglašam tako s Tabo kot s kanclerjem Kohlom In nedvomno naju, Tebe in mene, druži isto hotenje Razlikujeva pa se v razumevanju tiste meje, ki toči nacionalizem od patriotizma. Kohl kajpada z razlogom trdi, da se nacionalizem, kakršen je srbski, lahko zgodi kjerkoli. Zato, ker s tem »kjerkoli« na Slovenijo kot potencialno naci-rmalisrično gnezdo niti ne pomisli' Rostock, to trdim te vedno, je nevaren samo kot uvod > ponovno oživetje nemške narodove duše, kakršna se je izrazila v času nacionalsocializma. Nemški patriotizem, kajti ud patriotizma pelje pot k nacionalizmu, ne od soci alnih stisk in podobnih reči, je že kontaminiran Z nekim ekscesnim stanjem. Slovenskega na temni strani zgodovine ne čaka noben sramovanja vreden tovrsten spomin Razen tega pa je slovenski patriotizem komaj kakšen, komajda v nastavku, ker ni imel rukoli priložnosti, da bi pognal. Brž ko je začel nekoliko brsteti, jasno, da ga je prt tem mestom dobival divje pomladne barve, že smo ga začeli zasipati z ledom Ne moreš gojiti patriotizma, če ne tvegaš, da raste! Zaboga Leon, pa menda ja ne misliš, do se lahko gremo države samo s civilno družbo, brez represije pravne države, brez nacionalne mitologije, brez ma-ktavelizma in brez prisluškovanja tujim diplomatom, brez patriotizma! Vseh teh pogojev obstoja nacionalne države Ti ne bi naštevat v tem tako kratkem odgovoru, ki ga sicer pišem z veseljem, če ne bi nedavno bral popravljenega Habemtasa. Za nekdanjega teoretika civilne družbe, spontanosti in komunikacije. vse našteto ni več apriori demonsko. V kolikor pa je kljub temu demonsko, je potrebno z njim refleksivno živeti, ne pa ga v nič dajati. Kol sociologa te vabim, da ob lem novem slovenskem dejstvu, ob tem, da imamo mladof?) nacionalno državo, ponovno premisliš akademske teorije o zgodovinskosti in državotvornosti narodov, o nacionalni zavesti v razmerju z razredno zavestjo m da se čimprej oglasiš. Seveda sem dojemljiv za bojazen, da »slovenski Rostock« ni prazen smešen strah, marveč je možna žalost in tragedija. Nisem pa prepričan, da je tako. Lepo pozdravl/enf STEFAN SMEJ Upokojenci! Živimo v času, ki upokojencem ni naklonjen. V nasprotju z obljubami ki smo jih poslušali pred prejšnjimi volitvami, ko so se posamezne stranke potegovale za naše glasove, se je naš položaj v tem času bistveno poslabšal. Že prej dosežene pravice na področju pokojnmskoinvaltdskega zavarovanja, zdravstva, stanovanjske politike m socialnih aktivnosti države, so se nam absolutno pa tudi relativno zmanjšale do te mere, da so se znašli mnogi upokojenci na robu ah pa celo onstran eksistenčnega minimuma. Zavedamo se gospodarskih težav naše države in pripravljeni smo nositi pri tem svoj del odgovornosti in bremena. Toda zahtevamo in upravičeno pričakujemo, da se to breme pravično porazdeli na vse sloje slovenskega naroda in da se zmanjšuje tudi z racionalnejšo porabo družbenega denarja. Upokojenci ne pristajamo na položaj socialnih podpirancev v družbi in ne prosimo miloščine, saj smo si naše pravice prigarali z dolgoletnim delom in vplačevanjem prispevka za našo mirnejšo jesen. Zalo zahtevamo, da se nam odvzete pravice zopet vrnejo, s čimer si bomo upokojenci lahko zagorav- Ijah vsaj minimalno pokrivanje življenskih stroškov, ulivali sedaj le skoraj nedostopno zdravstveno varstvo brez participacij, ki ji večina upokojencev ne zmore, imeli svoje jasno zapisane pravice m položaj v okviru socialne politike države, pri čemer pa na-jodločnejše odklanjamo nekakšne razprave in ideje o hiralnicah za starostnike. Vse to bomo lahko učinkoviti urejali le, če bomo imeli naše predstavnike v slovenskem parlamentu. Tam se bo namreč odločalo o teh zadevah, tako kot se je o lem odločalo v sedanjem parlamentu, kjer so nam ožili naše pravice, ne da bi upoštevali stališča in zahteve upokojencev. Upokojenci namreč v sedanjem parlamentu nimamo predstavnikov. Zato se je naša stranka, kt se že dobri dve leti kot izvenparlamentna stranka zavzema za interese in pravice upokojencev, odločila, da bo no predstoječih volitvah nastopila s kandidati Za poslance v državnem zboru iz vrst upokojencev in drugih, ki so se pripravljeni boriti v parlamentu za dostojanstvo in pravice upokojencev. To pa bo mogoče te, če boste na volitvah podprli kandidate demokratične stranke upokojencev Slovenije, edine samostojne upokojenske stranke, ki bo tako v bodoče odmeval rudi vaš glas v dvorani slovenskega parlamenta šele tako bomo prišli upokojenci v položaj, da bomo z našim znanjem m izkušnjami aktivno sodelovati v naporih za družbeni napredek m gospodarski razvoj na podlagi znanja in produktivnega zaposlovanja, za nadalnjt razvoj demokratičnih odnosov, varstvo človekovih pravic in okolja, v katerem živimo in pd. Prt uresničevanju svojih programskih ciljev se bo naša stranka po potrebi povezovala z drugimi strankami in organizacijami, če se bodo tudi zavzemale za interese upokojencev in še zlasti si bo prizadevala za pristno sodelovanje z društvi upokojencev in njihovimi zvezami, saj gre prt tem za odnose naravne interesne povezanosti in medsebojnega dopolnjevanja. Kol pomemben prispevek h graditvi slovenske državnosti šteje naša stranka boje za severno mejo, narodnoosvobodilni boj m vojno za samostojno slovensko državo Temeljno programsko izhodišče naše stranke je: ČLOVEK, NJEGOVE PRAVICE, SVOBODA. VSESTRANSKI DRUŽBENI NAPREDEK, DEMOKRACIJA, DELO, ZNANJE, OKOLJE, MIR. SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST' Spoštovani, pridružite se nam m oddajte rta volitvah svoj glas kandidatom demokratične stranke upokojencev Slovenije! Naše volilno geslo je: Sedaj imamo slovenski upokojenci veliko priložnost. Iskortstimo jo za boljše in pravičnejše življenje!« Demokratična stranka upokojencev Splošna kmetijska zadruga Panonka Petrovci razpisuje prosto delovno mesto direktorja zadruge Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti še: - višjo ali visoko šolo agronomske, ekonomske ali druge ustrezne smeri ati najmanj srednjo šolo kmetijske smeri: - najmanj 4 leta delovnih izkušenj iz kmetijskega zadružništva na vodilnih delovnih mestih. Delovno mesto se razpisuje za 4 leta Prošnje z ustreznimi dokazili naj kandidati vložijo v 9 dneh od dneva objave na naslov Splošna kmetijska zadruga Panonka Petrovci. Petrovci 31 d, z oznako »za razpis direktorja". 1MP BLISK, d.O.o. Plese 9 69000 MURSKA SOBOTA Upravni odbor podjetja RAZPISUJE prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA PODJETJA za nedoločen čas Na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur list R Slovenije, št. 46/92) in Odlokov o razpisu splošnif volitev in volitev predsednika republike (Ur. list H Slovenije, št. 48/92) objavljamo Pogoji: - VII oz VI. stopnja šolske izobrazbe ekonomske, organizacijske, pravne ali tehniške smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - organizacijske sposobnosti. Nastop dela 112. 1992 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na zgornji naslov v 15 dneh od dneva objave razpisa s pripisom »za razpis«' Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku razpisa. RAZGLAS S KATERIM OBVEŠČAMO DRŽAVLJANE OBČINE MURSKA SOBOTA, DA PREGLEDAJO SPLOŠNE VOLILNE IMENIKE IN ZAHTEVAJO POPRAVKE NAJPOZNEJE DO 21. NOVEMBRA 1992 Svet OŠ Turnišče razpisuje v skladu z normativi in standardi prosto delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - iz 137. člena ZOS. - najmanj 5 let delovnih izkušenj po strokovnem izpitu, - organizacijske in strokovne sposobnosti in da so prt svojem pedagoškem delu dosegali delovne rezultate, ki jamčijo, da lahko uspešno opravljajo dela in naloge ravnatelja. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 14 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet OŠ Turnišče Rok obvestila je 30 dni GOSTILNA ZELKO PEČAROVCI vabi NA TRADICIONALNE DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO v petek, 30., soboto, 31. oktobra in v nedeljo. 1. novembra 1992 Pridite prijazno vam bodo postregli! W BOLCAR AGROAVTONETAL Z/_L SPUHLJA, t»L: 062 7 76-313. fas: 062 776 208 ŠIKOLE, tel.: 062 792-168 MEHANIZACIJA KREDIT DO 5 LET SIP - POPUST NA GOTOVINO DOSTAVA MEHANIZACIJE NA DOM VELEPR. CENA sn/r MALOPR. CENA VREČA 501 NPK 8-26-26 25.900 1,360 NPK 7-20-30 22.900 1.202 NPK 15-15-15 19.900 1.044 NPK 13-10-12 16.600 871 KAN 11.900 624 STOP BELTINCI, Ravenska 27, tel.: 42151 ČRENŠOVCI, Prekmurske čete 20 • barvaste kavbojke 2.900 SIT • bombažni puliji 1.250 SIT Splošni volilni imeniki so razgrnjeni na Sekretariatu za notranje zadeve občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, in na krajevnih uradih občine Murska Sobota. Popravek v splošnem volilnem imeniku lahko zahteva dr • žavljan. če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati, če je vpisan kdo. ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju naše občine oziroma tega volišča, če je vpisana oseba, ki j® umrla, če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug P0^' tek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Državljane, ki so spremenili naslov svojega stalnega btva; lišča, pa spremembe niso uredili pri prijavno-odjavni sJua” Sekretariata za notranje zadeve občine Murska Sobota oziroma pri pristojnem krajevnem uradu, prosimo, da store takoj, najkasneje pa 6 dni pred dnevom, ki je določen za volitve. Opozarjamo vse državljane, da je prijava spremembe stalnega in začasnega bivališča obvezna po zakonu OBČINA MURSKA SOBOTA Sekretariat za notranje zadev1’ cvetličarna in prodajalna KMETIJSKEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA NADA MATKO Kapca 105, telefon: 76540 Ponujamo vam: - nagrobne aranžmaje - cvetje vseh vrst — vence - lončnice - okrasno grmičevje - semena - sredstva za varstvo rastlin - umetna gnojila CENE ZELO UGODNE. Obiščite nas! VINOGRADNIKI, KLETARJI! NAŠI IZDELKI SO NEPOGREŠLJIVI ZA SHRANJEVANJE VIN Creditanstalt - Nova banka d.d. Za vas smo pripravili: VINKO - tesnilni kit iz naravnih materialov za lesene posode prepreči iztekanje dragocene tekočine VINKO SAN - olje za posode iz nerjaveče pločevine s plavajočim pokrovom zaščiti izdelek pred oksidacijo in mikroorganizmi iz zraka VMES SMO VEDNO Ml na /MITOL -C'1e .. Smo sodobna, avstrijsko - slovenska bančna družba, ki nudi vseh vrst banč storitev občanom, obrtnikom, podjetnikom in seveda podjetjem in drugi111 pravnim osebam. Z namenom, da se vam približamo, bomo 2. novembra, odprli našo novo poslovno enoto v MURSKI SOBOTI, na Lendavski cesti 11 V tej poslovni enoti vam bomo nudili: • odpiranje in vodenje tekočih računov, • razne oblike tolarskega varčevanja, • devizno varčevanje na kratki in dolgi rok, • odkup in prodajo deviz, • posle borznega posredovanja, * kreditno depozitne posle, • posle mednarodnega plačilnega prometa, • ekonomsko in finančno svetovanje ter • vse druge običajne bančne storitve. Prepričajte se, daje naša ponudba in poslovanje vredno vašega zaupanJ Pokličete nas lahko po telefonu, številka je (069) 21 780. Tovarna lepil 662K> Sežana Creditanstalt - Nova banka d.d. Z nami do uspeha TV SLOVENIJA 1 NO VE MB ER 7 /NO V E MB ER 7 / / NO VEMBER NEDELJA / // PONEDELJEK/ / / TOREK TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 NOVEMBER SREDA NOVEMBER ČETRTEK RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 90.6 MHz (dopoldne tudi SV 648 KHz TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 10 30 Moja družina in druge živali, angl, nadaljevanka II. 10 Lutkovna igrica - 11.20 Alpe-Donava-Jadran - II 50 Poslovna borza - 12.00 Poročila - 14.20 Umetniški večer, ponovitev - 16.20 Gospodarska oddaja - 17,00 Dnevnik 1 - 17 1!)Tok tok, oddaja za mlade - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.00 Forum - 20.30 Odloženi raj, angl, nadaljevanka - 21.25 Bagdad Cafe. amer, nanizanka - 21.50 Dnevnik 3 - 22-25 Sova: Večerna zarja, španska nadaljevanka: Želvin dnevnik. angleški film Dragi program 16.40 Suva, ponovitev - 18.00 Studio Maribor - 19 00 Jazz in blues - 19.30 Dnevnik TV RA1 - 20.00 Štiri v vrsto, tv-igra - 20 30 Gozdarska hiša FaJkenau. nemška nadaljevanka - 21.00 Večerni gost: dr. Paul Pann - 2150 Studio City - 23.20 Koncert Bergenske filharmomje HTV 1 7.40 Radovedni Taček - 8 15 Modro poletje. španska nadaljevanka - 9 10 Klub Klobuk - 11.05 Zgodbe iz školjke - 12 00 Poročila - 12,05 Zlati srček - 13.25 Večerni gost - 14.15 Tednik - 15.05 Sedmi križ, amer film (Čb) - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Da ne bi bolelo: Bronhialna asima - 17.40 Kuharski nasveti Paula Bo cuseja - 18.00 O reformaciji na Slovenskem - 19.00 Risanka - 19 12 Žrebanje 3x3 - 19-00 Dnevnik 2 - 20 00 Utrip - 20 30 Komu gori pod nogami'7 - 21 45 Zasebna vojna Lucinde Smith avsiral nadaljevanka - 22.20 Dnevnik 3 - 22.50 Sova: Popolna tujca, amer nanizanka, Večerna zarja, španska nadaljevanka: Nočni obiskovalci, angleški film Drugi prugram 14 30 Tok tok - 16 25 Sova - 17.45 Poglej in zadeni - 18-30 Prekmurske narodne - 19.00 Človekova prizadevanja, norveška oddaja - 19.30 Dnevnik ORF - 20 00 Chopin s Pogoreli čem - 20.25 Nesrečniki, amerški film - 22.45 Akcent 9.15 Živ žav - 10.05 Eba in Didrik. švedska nadaljevanka - 10.35 »Za spomin« 11.05 Sprehodi po stari Ljubljani - 11 30 Obzorja duha - 12 00 Poročila - 12.05 Slovenski magazin - 12.35 Prekmurske narodne - 13.05 Begunci - 15.45 Življenje Klima Samgina, ruska nadaljevanka - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Amos, ameriški film - 19 05 Risanka - 19 20 Slovenski Julo - 19.30 Dnevnik 2 - 20.00 Zrcalo ledna - 20,30 Zdravo - 21.35 Življenjske preizkušnje, angl, serija - 22.25 Dnevnik 3 - 22 55 Sova: Brooklvnski most. amer, nanizanka; Hannay, angl nanizanka Drugi program 14.25 Športna nedelja - 17 30 Sova - 19.30 Dnevnik HTV - 20.00 Druga godba - 20 30 TV-prodaja nepremičnin - 20.35 Belci ne poznajo smrti, nemška oddaja 21.05 Dirigenti in muzikanti, nadalje vanka HTV - 22.00 Mali koncert - 22.30 Športni pregled 9 10 Otroški program - 1^10 Odloženi raj, angl nadaljevanka - 11.00 Utrip, Zrcalc tedna - 12.00 Poročila - 15 50 Sloven ski magazin - 16 20 Deber dan. Koroška - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Radovedni Taček - 17.25 Risanke - 18.10 Obzorja duha - 18.45 Moja knjiga o džungli, nemška serija - 19 05 Risanka - 19-30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 20.35 Dokumentarec meseca - 21 20 Tri Sestre, drama - 22.00 Dnevnik 3 - 22.30 Suva: Ameriške video smešnice: Hannay. angl, nanizanka; Ameriška kronika Drugi program 16.10 Sova - 17.30 Športni pregled - 18.00 Studio Ljubljana - 19 00 Videošpcn - 19 30 Dnevnik RAI - 20.00 Besede, besede, tv-igra - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka - 21.00 Gospodarska oddaja - 21-30 Sedma steza, športna oddaja - 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah - 22.45 Propad hiše Usher, ameriški film - 0.00 Kriminal 9.05 Zgodbe iz školjke - 10 00 Šolski program - 11.00 Sedma steza - 11.30 Da ne bi bolelo - 12 00 Poročila - 14.50 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah - 15 35 Propad hiše Usher, ameriški film - 17.00 Dnevnik 1-17 10 Lonček, kuhaj! - 17.30 Risanke - 17.^5 Po belih in črnih tipkah-18-40 Mostovi - 19.10 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče 20.35 Osmi dan - 21-40 Prava Charlotte. angl, nadaljevanka - 22 30 Dnevnik 3 23 00 Sprehodi po stari Ljubljani - 23 35 Sova: Hag-gard, amer, nanizanka: Hannay. angl, nanizanka - Drugi priigram 14.55 Dokumentarec meseca - 15.35 Sova - 17.20 Svet poroča - 18.00 Studio Koper - 19 00 Orion - 19 30 Dnevnik ORF - 20-00 Resede, besede, tv-igra - 20.30 Gozdarska hiša Falkenan, nemška nadaljevanka - 21.00 Glasba, show in cirkus - 22.00 Omizje - 0.00 Svet poroča 9 45 Risanka - 10.30 Pg belih in Črnih tipkah - 11.00 Prava Charlotte angl- nadaljevanka - 12.00 Poročila - 14 50 Omizje - 17 00 Dnevnik l - 17.10 Klub Klobuk - 19.10 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 20.3.5 Film tedna: Leo Sonnybay švicarski film - 22.15 Dnevnik 3 - 22.45 Sova: Radio FM. amer, nanizanka; Hannay. angl, nanizanka Drugi program 15 50 Osmi dan - 16.40 Sova - 18 00 Slu dio Maribor - 19.00 Psiho - 19 30 Dnevnik HTV - 20 00 Športna sreda - 22.00 Končen mladih orglavcev HTV 1 HTV 1 10 00 Program za otroke 11.00. Šolski program - 12.00 Poročila - 14.50 Športna sreda, ponovitev - 17 00 Dnevnik 1 - 17.10 Eba in Didrik, švedska nadalje vanka - 17.40 Živ žav - 18.25 Že veste , izobraževalna oddaja - 19,05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 -20.05 Žarišče - 20.35 Košnikova gostilna - 21.40 Tednik - 22,30 Dnevnik 3 23.10 Sova: Dragi John, amer, nanizanka; Hannay, angl, nanizanka Drugi program 16 40 Sova - 18 00 Studio Koper - 19.00 Videolestvica - 19 30 Dnevnik TV Koper - 20,00 Besede, besede, tv-igra - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka -21.00 Podnebje in človek, angl, serija - 21 55 Narkomanija: Gordijski vozel mamil, amer dok film. H - kot heroin, kanadski film PETEK - 5 4(1 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nuv dan .. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na MV. - 8.15 Mali oglasi - 9,0(J Borzni utrip -9.15 Mariborska zvočno pisma - 9.30 NSTSNMV lestvica tujih skladb 10.00 Poročila - 10.30 Prireditve - 11 30 To hi moral hiti kabaret - 12-00 Poročila (BBC) - 12-3(1 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve - 17.30 Alternativno - 18.00 21 232 - 18 30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija 7.00 Dobro juiro. Hrvaška - 10 00 Poročila 10-05 Šolski program - 11 30 Oddaja za mlade - 12 00 Poročila - 12.05 Beverly Hill, amer nanizanka - 13 30 Monoton - 14 00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 Kitajska obala, serijski film - 15.50 Modre čelade 16.00 Poročila - 16.05 Nemščina - 16 35 Malavizija- 17.30 Hrvaška - 18.00 Poročita - 18 05 Turizem po naročilu 18 35 Sanla Barbara - 19.15 Risanka - 19 30 Dnevnik - 20.05 Ženska je ženska, francoski film - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila HTV 1 HTV 1 HTV 1 HTV 1 HTV 1 HTV 1 HTV 1 TV AVSTRIJA 1 9 00 Dobro jutro* Hrvaška - 10 30 Šolska kontaktna oddaja - 11 30 Hrvaške zgodbe za oiroke - 12.(X) Poročila - 12 05 Beverlv Hill, amer nanizanka - 12 50 A lic. alin. humor, serija - 13.15 Slika na sliko - 14.00 Poročila - 14.05 Pozdravi iz domovine - 14 30 Izbrali ste - poglejte -16.00 Poročila - 16 10 Hrvaška knjiga - 17.00 Dan reformacije - 17.30 Televizija o leleviziji - 18.00 Poročila - 1805 TV razstava - 18 20 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.00 Festival StepinČeva katedrala - 22.05 Preteklost v sedanjosti - 22.40 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila 8 30 Poročila - 8.45 Slika na sliko - 9,30 Huckleberry Firm in prijatelji, serijski film - 10.00 Poročila - 10.05 Hišni ljubljenci - 10.30 Nedeljski živec - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 13.00 Mir in dobroia - 13.30 Pikica in zajček, avstral. otroški film -15.00 Opera Bux - 15.15 Nicholas Nic-kleby. brilanski film - 17.00 Mirogoj: Ob dnevu mrtvih, prenos - 18.50 Risana serija 19 30 Dnevnik - 20,05 Duka Begovič. dramska nanizanka - 21.00 Koncert iz cerkve sv. Ivana v Rimu - 22 35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23,55 Poročila 7.00 Dobro juiro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10,05 Šolski program - 11.30 Lutke - 11,55 Poročila - 12 00 Tiskovna konferenca dr. Franja Tudmana -13.00 Ah. te majhne razlike, serijski film - 13.30 Mo-nofon - 14,00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14 50 Odletel bom. serijski film - 15.35 Modre čelade - 16.00 Poročila - 16,05 Učimo se o Hrvaški - 16.35 Huo kleberry Finn in prijatelji, nanizanka za otroke - 17.30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18 05 Dokumentarna oddaja - 18 35 Santa Barbara - 19 15 Risanka - 19 30 Dnevnik - 20.05 Hrvaška v svetu - 20.55 Igrani film - 22.35 Dnevnik - 23 00 Slika na sliko - 23-55 Poročila HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila — 10.05 Šolski program - 11.30 Mali svet - 12.00 Poročila 12.05 Ah. te majhne razlike, serijski film - 13.30 Monoton - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 Šampanjec Charlie. serijski film - 16.00 Poročila - 16.05 Učimo se o Hrvaški - 16.35 Malavizija - 17.30 Hrvaška - 18,00 Poročila 18,05 Izobraževalna oddaja - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19 30 Dnevnik - 20.05 Trgovec S sanjami, dokumentarni film - 21.10 V ospredju - 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko - 23 55 Poročila 7.00 Dobra jutro Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Risanke - 12.00 Poročila - 12.05 Ah, te majhne razlike, serijski film - 13.30 Mo-nofon - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 Šampanjec Charlie. serijski film - 15.40 Modre čelade - 16.00 Poročila - 16.05 Učimo se o Hrvaški - 16.35 Mala-vizija - 17.30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18,05 Pa Medimurju. patopis - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20 05 Miss Mary. argentinski film - 21.50 V obnovi Hrvaške - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila TV AVSTRIJA 1 HTV 1 7.00 Dchrcj jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - H 30 Zgodbe za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.05 Ah. te majhne razlike, serijski film - 13.30 Munofon - 14,00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 Šampanjec Charlie, serijski film - 16 00 Poročila - 16.05 Učimo se o Hrvaški - 16.35 Malavi zija - 17 3(1 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18.05 Iz sveta znanosti - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Poslovni klub - 20.50 Zabavnoglasbena oddaja - 21 25 Ekran brez okvirja - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila SOBOTA - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan ... - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8 00 Poročila - 8-10 Dopoldne na M V 8 30 Ponudba v trgovinah 9 00 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -• 10 30 Potepajte se z nami. - 11.1X1 Sobotni gost - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila -17.00 Prireditve - 17,30 Mali oglasi - 18.0(1 Na]lepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija [NEDELJA - 8.00 Začenjamo nov dan - 8 30 Horoskop - 8.45 To bi moral biti kabaret 9.10 Misel in čas - 9 30 Srečale na Murskem valu - 10.36 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12 15 Nedeljsko postno premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce 13,(Ki Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.00 Panonski odmevi - 18.30 Poročila (BHCj - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija TV AVSTRIJA 1 9 00 Poročila - 8.05 Roseanne - 9.30 Avstrija v sliki - 10.00 Ruščina - 10,30 Predorski otroci - 12.00 Veverica - 12 15 Domače reportaže - 13.00 Čas v sliki - 13 10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14 00 Kobra 14.45 Mojstri jutrišnjega dne - 15.00 Jaz in li - 15.30 Otroški spored - 15.50 Črni blisk - 16 30 Video uspešnice - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Primer za dva - 21.35 Ognjeni križ - 23 10 Čas v sliki - 23.35 Morilec na krovu, kriminalka - 0.55 Nočni klici. TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jmro. Madžarska. magazin - 8.05 Financial Times za Vzhodno Evropo - 8.35 Čez dan. informativni pro gram - 9.00 Sosedje, [v roman, pon - 9.50 Žrebanje lota - 10.00 Dallas. 97. del: Vrtinec - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Podjetnika Sola - 17.45 Svet denarja - 18.00 Okno - 19.00 Zabavna glasba s lop listo - 19.25 Igra - 19.40 Večerna pravljica - 20 00 Dnevnik. releSport - 20.40 Dallas, pon. -21.50 'Panorama svetovna politika - 22.45 Zdravniki za človeka, francoska serija - 0.15 Dnevnik RTL 6 00 Jutranji magazin - 8.50 Serije in nagradne igre - 11.00 Viva -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mladi in strastni - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Sprigfieldova zgodba - 15.00 Ouincy - 16.00 Hans Meiser - 17 00 Tvegano - 17.30 Cena je vroča - J 8 00 Enajst 99 18 45 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi Časi - 20.15 Javnih tožilcev ne poljubiš, kome-dip - 22.20 Na življenje in smrt - 23.15 Gottschalk - 0 00 Silvija v kraljestvu naslade. erotični film 1.35 Tutti Frutti - 2.20 Silvija, ponovitev - 3.25 Rožnata nanizanka. TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Roseanne - 9.30 Zgodbe iz Avstrije - 10 30 Kapitan New-man. film - 12.30 Halo. Avslnja - 13.00 Čas v shki - 13.35 Quax, komedija -15.10 Otroški spored - 17 00 Mini Čas v sliki - 17 10 Moja knjiga o džungli - 18.00 Čas v sliki - 18.30 Dvorec ob-Vrbskem jezeru - 19.30 Čas v sliki - 20 00 Spori 20 15 Senik godcev, vodi Karl Moik - 22.05 Zlata dekleta - 22.30 Bine Jean Cop. kriminalka -0.10 Hurricane, film - 2.05 Poročila 9 00 Čas v sliki - 9 05 Pozor. kultura - 9.30 Novo v avstrijskem filmu - 10.15 Priča iz ledenika - 11 (XI Pogovor s Škofom Erwinom Kramierjem - 12.15 Tednik - 12.30 Vsakdanjik - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Otok na koncu sveta - 13.35 Čas za čudeže - 16,10 Daktari - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 X-large - 18.00 Čas v sliki - 18.30 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Cesarjevi mlini - 21 10 Thomas Becket 22.00 Opera - 1.35 Teletekst 9.00 Čas v sliki - 9.05 Roseanne - 9.30 Iz parlamenta - 10.30 Fantom, kriminalna komedija - 12-15 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Kamen in križ - 13.35 Sin ha Moča - 14.00 Kobra - 14.55 Otroški spored - 15.50 Ante, začetek norveške nanizanke - 17.00 Mini Čas v sliki -17.10 Spored po željah - 18 00 Čas v sliki - 18 05 Mi - 18.30 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 19.30 Čas v sliki - 20 05 Šport - 21.15 Miami Vice - 22.00 Apropos film - 22 30 Dry White Seascm. film ^.00 Čas v sliki - 9 05 Roseanne - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Pan-optikurn - 10.30 Quax. ponovitev - 12.00 Športna arena - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Kobra - 14.50 Jutrišnji mojstri - 14 55 Otroški spored - 15.50 Anle - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.05 Mi - 18.30 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 19.3(1 Čas v sliki - 20.15 Dežela gora - 21.07 Pogledi S strani - 21.15 Obsodba za 5 milijonov dolarjev - 22.50 Film - 0-20 Čas v sliki, 9.00 Čas v sliki - 9.05 Roseanne - 9.30 Kultura - 10.00 Angleščina - 10.30 Diamantna gospodična - 12.10 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14 00 Kobra -14.50 Družina Meier - 15 00 Otroški spored - 15.50 Ante - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.05 Mi - 18.30 Dvu-rec ob Vrbskem jezeru - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Zmaga ljubezni, melodrama - 21 50 Pogledi s strani - 22.00 Zorc - mož brez meja - 22.50 Film - 035 Čas v sliki. 9.00 Čas v sliki - 9 05 Roseanne - 9 30 Dežela in ljudje 10.00 Francoščina - 10.30 Obsodba za 5 milijonov - 12.15 Teleskop - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Me ženske - 13.35 Smha Moča - 14.00 Kobra - 14.50 Otroški spored - 15 50 Ante - 17 00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored pa željah - 18.00 Čas v sliki - 18 30 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 19.30 Čas v sliki “ 20.00 Šport - 20.15 Narodno zabavna glasba - 21 20 Pogled s strani - 21 30 Spy, vohunski film - 22.50 Ženska, o kateri se govori, komedija - 0.40 Čas v sliki - 0.50 Nočni klici. PONEDELJEK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nav dan. . - 7 30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na M V -8.15 Mali oglasi - 9.00 Parabsko zvočno pismo - 9.15 Zgodilo se je - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija - 16.0(1 Popoldne na M V - 16 25 Obvestila - 16-30 Poročila - 17.00 Evropa v enem tednu 17.30 Šport - 18.00 S kranščakom, cekron pa z ma-relof- lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila (BBC) - 18.35 Bilo je nekoč - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 6.10 Dobro jutro Madžarska, vmes Vaška TV z vaškim doktorjem - 8.05 Reformatorski verski program -8.15 Za otroke in ne le zanje? pravljica, risanke, filmi - 12.05 TV-magister, izobraževalni program - 13.35 Panorama, svetovna politika. pon. ■ 14.35 Rezerviran čas - 16.05 Tele video 92 - 16.10 Družinski popoldan z Disneyjcm. ameriški film - 18,15 Kamera variete - 19.20 Zaklad templaijev. mladinska serija - 20.0(1 Dnevnik, tele-šport - 20.40 RoKanne. ameriški film - 22.35 Bongo, igra na srečo - 23.45 Dnevnik 6.40 Vaška tv, magazin - 7.25 Za otroke - 7 50 Biblijsko sporočilo - 8.05 Kava s smetano - 8 30 Nedeljski magazin z nedeljsko kuhinjo - 11.00 Evangeličansko bogoslužje, posnetek iz cerkve Zuglo • 12.00 Izobraževalni program - 13.00 Eger r SK Praga, ženska odbojkarska super liga 14.05 Serijski film 14.55 Kaj je glasba? ameriški film - 16.00 Barkochba - 16.40 Metodistični verski program - 17.00 Disney: Racman. Zorro, Poslednji vitez, Chip hTDale - 18.45 Nogomet - 19.30 Teden dnevnik, tele šport - 20.40 Filmsko potepanje s TV 1 - 23.34 Znanstvenik Bela Kovšcs 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.05 Financial Times, poslovne novice - 8.30 Čez dan, informativni program - 9.00 Disneyjevi filmi in risanke, ponovitev - 10.45 Igra - 12.00 Poročila 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko. 94 del mehiške serije - 17.40 Videospoti - 17.50 Svet denarja - 18.00 Varstvo mest - 18.45 Katoliška kronika - 18.55 Čez dan - 19 15 Igra - 19.35 O veri za otroke - 19.40 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, lelešport - 20.40 Gyula Illyčs. 7 večerov s pesnikom - 20.45 Ars mušica - 21.05 Gyuh !Hyes. dokumentarni film - 21.55 Balet -22.45 Cherubini: Requiem 23.40 Dnevnik 5.40 Dobro jutro, Madžarska, magazin - 8.05 V deželi Ink, serija - 8 30 Čez dan. informativni program - 9.00 Na konju smo nemška serija - 10.00 Škandal, japonski film - 11.40 Igra 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17 10 Kupil bom to Žensko. 95. del mehiške serije - 17.40 Videospoti - 17.50 Svet denarja - 18.00 Nekoč in danes: Dežela železa in jekla - 18.55 Čez dan - 19.15 Igra - 19.35 Za otroke - 20.00 Dnevnik, telešport - 20.40 Dinastija Strauss, avstrijska serija - 21.35 Gyula Illyčs. serija - 21.45 Aktualno 2210 Calcio, italijanski nogomet - 23.50 Dnevnik 5.40 Vaška tv. magazin - 8 05 V deželi Ink. serija - 8.30 Cez dan. informativni program - 9.00 Na konju smo, nemška serija 10.00 Miami Vice, ameriška kriminalka - 11.00 Igra 11 15 Hiša lutk, za otroke, mamice in očke - 12 00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupi! bom to žensko, 96 del mehiške serije - 17 40 Svet denarja - 17.55 Nogomet, evropski pokali, prenos - 19.50 Elizabetina nagrada - 20.00 Dnevnik. telešport 20.40 Komedija na strehi, tv film - 21 30 Gyula lllyčs, serija - 21 40 Kronika, dokument Arna serija - 23 00 Svetovni vzori - 23.50 Dnevnik 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.05 ZOOM. ¥aur English Magazine - 8-35 Čez dan, informativni program - 9.00 Na konju smo, nemška serija - 10.00 Hannay, angleška serija - 11.00 Igra - 11.15 Za upokojence - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil hom to Žensko. 97. del mehiška serija - 17 45 Televideo 92 •• 17.50 Svet denarja - 18.00 Magazin za menedžerje - 18.45 Čez dan - 19.05 Zabavna glasha - 19.35 Za otroke - 20.(KI Dnevnik, telešport - 20.40 Gyula lll^s. serija 20.50 Tarnaš Vitray - 60 let. od tega 35 na TV - 22.25 Aktualno - 22.50 Telešport 23 20 Jazzovski festival Debrecen '91 -23.50 Dnevnik TOREK — 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.H0 Poročila - 840 Dopoldne na M V -- kost oziroma gost dneva, mali oglasi, glasba tako in drugače (ob 10.00 poročila) .. - 12.00 Poročila (HBC) -12.30 Novica dneva - 13.00 Slkovo - 16.00 Popoldne na MV - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.06 Kost popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18 30 Poročila (BRC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija RTL 6.00 Risanke 9 00 Najstniki z Beverly Hilla - 10 00 Peter Pan - 11.00 Marve! Univerzum - 12.30 Michel VaiHant - 13.30 Vinspeclor - 14.00 Ullraman - 14.25 Policijsko poročilo - 14.55 Knight Rider - 15 55 Ekipa A - 16 50 21. lump Street - 17 45 Cena je vroča - 18.15 Družinski dvoboj - 18 45 Poročila - 19 15 Beverly Hills. 90210 - 20.15 Veseloigra - 22 00 Kontaktna oddaja - 32.00 Vanessa - šefica bordela v Hongkongu, erotični film - 11 30 Emanuela VI. erotični film - 2.00 Tutti Frutti - 2 45 Rožnata nanizanka. RTL RTL RTL SREDA - 5.40 Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini iti madžarščini -7.45 Zagrebško zvočno pismu -8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.15 Mali oglasi - 9.00 Kličemo banko - 10.00 Poročila - 10.30 Iščemo za vas - 12.00 Poročila (BBC) 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na M V - 16.25 Obvestila 16.30 Poročila 17 00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija 6.00 Risanko - 10.00 Umetnost in sporočilo - 10.05 Mož iz Atlantide - 11.00 Kanal 4-12.00 Verski pogovor - 13-00 Otroška parada popevk - 14 00 Disneveva filmska parada Pustolovščine kapitana Grama - 16 00 Ekipa A - 17.00 Festival popevk - 18-45 Poročila - 19 10 Dan kot noben drug - 20 15 Dva supertipa v Miamiju, kriminalka - 21.55 Spieglov TV - magazin - 22.40 Prime Time - Pozna izdaja - 23.00 Playboj Late Night 0.00 Kabaret - 0.55 Uitraman - 1.20 Quincy - 2 20 Dr. Welby. 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8,50 Owen Marshal - 9.45 Rogat in lep - 10.05 Dr. Weiby - 11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mladi in strastni - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba - 15.00 Quincy - 16 00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17 30 Cena je vroča -18.00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Columbo: Umor -21.45 Na življenje in smrt - 23.15 Gottschalk - 0 00 Tropska vročina - 1.00 fjrnzljivo prijazna družina - 1.30 Quincy. 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8 50 Owen Marshal - 9.45 Bogat in lep - 16.05 Dr. Welby - 11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski m a* gazin - 12 30 Mladi in strastni - 13.20 Kalifornijski klan 14 15 Springfieldska zgodba - 15 00 Quincy - 16 00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano 17 30 Cena je vroča _ ifi.OO Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Kolegi, kolegi - 21.15 Zorc - može brez meja - 22 15 Eksplozivno - 23.15 Gottschalk - 0.00 Zakon in red - 1.00 Grozljivo prijetna družina - 1.3(1 Quincy. RTL RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.45 Rogat in lep 10.05 Dr Wclby - 11.00 Viva — 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mladi in strastni - 13.20 Kalifornijski klan - 14 15 Springfieldova zgodba - 15 00 Qu incy - 17 00 Tvegano - 17.30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dohri časi, slabi Časi - 20.15 Morilec s kladivom, grozljivka - 22.15 Sternov TV - magazin - 23.15 Gottschalk - 0.00 Ninja policisti - 1.00 Grozljivo prijetna družina 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8.50 Owen Marshal - 9 45 Bogat in lep - 10.05 Dr Welby - 11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj 12.30 Mladi in strastni -13.20 Kalifornijski klan -14 15 Spfingfi -eldova zgodba - 15.00 Quincy - 16.00 Hans Meiser 17.00 Tvegano - 17.30 Cena je vroča - 18.00 Enajsi 99 - 18.45 Potočila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi. slabi časi - 20.15 Angel za Feliksa - 21 15 Klic v sili - 22 15 Kako, prosim? - 23.15 Gottschalk - 0.00 Zakon v Los Angelesu. ČETRTEK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan - 7 30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8 00 Poročila 8.10 Dopoldne na MV lestvica domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, kast oziroma gost dneva (ob 10.00 poročila).,. - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na M V - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Kost popoldneva - 17.30 To setn jaz. - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) 19.00 Vključujemo Radio Slovenija I KRKk - Veterina tovarna zdravil, p. o., Novo mesto RENICIM® mikrobno sirilo VOLKSWAGEN (hrošč), letnik 1975. re«, nB drugo sorodstvo _____ ZAHVALA ,, , te pi ** Ostajata nam bolečina in grenko spoznanje, in med nami, naša najdražja mama, babica. pra sestra Ana Lebar roj. Jelen, iz Vučje vasi Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sor sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli izrekli sožalje, darovali za sv. maše, prinesli * -pi* 1 it k r i vence in jo v tako velikem številu pospremi” n počitku. Posebna zahvala g. župniku za pogre odp4** g. župniku s Kapele za molitev, pevkam za^jlj|(u8 žalostinke. godbeniku za odigrano Tišino in dfj Janku Slaviču za besede slovesa. Iskrena Ljubici Gašparacza dolgoletno zdravljenje nemu osebju internega oddelka in oddelka za ^|pp nego, še posebej dr. Horvatu in dr. Gašparcl1 niče v Rakičanu. Žalujoči: Vsi njeni Križani Odrešenik. rani moje srce, da Ti bodo spokorniške šoke bolečine in Ipibczni hrana noč in dan. Vsega me prikleni k sebi, da Ti bo moje srce večna hiša, da me boš po mop smrti vzel v Nebo, du Te bom večno slavil z vsemi svetniki ZAHVALA Po daljši bolezni nas je zapustil naš dragi mož. oče. dedek in pradedek Štefan Horvat upokojenec iz. Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo Č. g župniku m č. g. župniku iz -^ntvida za častitljiv pogrebni obred in pevcem za ganljivo slovo Posebna zahvala g dr. Alojzu Horvatu iz Beltince, g. l,oki m patronažnim sestram za vso pomoč v težkih trenutkih ,rl B dr Savlovi Zahvaljujemo sc tudi vsem sorodnikom. TO,rini, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za * rova no cvetje in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti Bog plačaj! Ne jokajta ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopita, spomnita se, koliko sem trpel, in večni mir mi zaželite. V SPOMIN Mineva prvo leto žalosti, ko sva ostala brez dragega moža in očeta Ludvika Novaka iz Fokovec Ostala sta nama le bolečina in spomin na naše srečne dni. Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje m mu prižigate sveče. Žalujoča žena Olga io sin Branko Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Alojz Hanžekovič Ob boleči izgubi dragega očeta in dedeka se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoče hčerke: Mojca z družino, Darja in Ksenija M. Sobota. 19. 10. 1992 '•njuči: žena Marija, sin Ladislav z ženo Danico, hčerka trma, “kinji Metka in Karmen z možem, pravnuka Simon in Košana ter drugo sorodstvo Oh, saj ni smrti, ni smrti! Samo ttšma je pregloboka. Kakor v zelenem prostranem gozdu (S. Kosovel) ZAHVALA V 57 letu starosti nas je zapustil dragi dobri mož in oče Rudi Črnič iz Velike Polane sjJ ^či izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, kih d°m- prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenut družinam za organizacijo pogreba, rogistom ^•'grane žalostinke, govornikoma ob odprtem grobu in vsem darovalcem cvetja, vencev, sveč in svetih maš. Vsem še enkrat - iskrena hvala! ^"juči: žena Marija, sin Edi, hčerka Alenka in drugo sorodstvo Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestat, zdaj boi i; grobu mirno spal ZAHVALA V 94. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Friderik Belec iz Lukavec ^hnl 'Zgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodm-k»t* S0Scd°m, prijateljem in znancem, ki sle nam *i]j trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, daro-tj^ence, cvetje, za svete maše in ga pospremili na ^^''i zadnji poti. Posebna hvala g župniku za poko^ 1 °b>ed. pevcem za odpete žalostinke. govorni-fou Poslovilne besede ob odprtem grobu, LD in GD Lukavci Vsem še enkrat - iskrena hvala! ’ sin Miha z družino, hčerka Trezika z družino in drogo sorodstvo V SPOMIN 23 10. jc minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož. oče. stan oče in brat Aleksander Horvat iz Olovcc ^h. . ^uša'/ zal,valjujcmo vsem, ki postojite ob njegovem grobm °*etjc ter prižigate sveče. Vsem še enkrat - iskrem hvala! Žalujoči: vsi njegovi najdražji V SPOMIN Žalosten je spomin na 2. november 1991, ko so se med nami končale naše skupne poti, draga teta Frančiška Novak iz Sela 130 Ostaneta nam le bolečina in spomin na naše srečne dni. Žalujoči Štefan z drožino iz Selnice ob Dravi S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno nemočen si ostal. In ostali so le sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. ZAHVALA 14. 10. 1992 nas je v 49. letu zapustil naš dragi in nepozabni mož in očka Z vedrim nasmehom vsakega osrečiti st znat. Pred usodo neizprosno nemočen si obstal. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. ZAHVALA V 68. letu starosti je za vedno prenehalo biti dobro srce našega moža, očeta in starega očeta Alojz Hanžekovič obrtnik in podjetnik iz Vučjc vasi Pavla Smeja iz Kobilja 58 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, dobrim sosedom, botrini, sorodnikom, in kolektivu Radenske s tremi srci, kt so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali za cvetje in dobre namene, ter izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, članu KS Kobilje za izrečene besede in pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat vsem - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marjeta ter otroci z družinami Polje, kdo bo tebe ljubil ZAHVALA V 73. letu je tragično preminil naš dragi oče. tast, dedek in pradedek Pavel Zorko iz Borec pri Križevcih pri Ljutomeru iskrena hvala vsem sorodnikom sosedom, znancem in prijate Ijem. ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke, za maše in v druge namene ter izrekli ustna m pisna sožalja. Posebna hvala duhovnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. hvala za odigrano Tišino in govorniku za ganljive poslovilne besede. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala tudi za razumevanje in pomoč v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujem kolektivu Mure, Zenska oblačila, poslovnim partnerjem pri Cla-udia Strater, kolektivu Modne konfekcije Hanžekovič Vučja vas. Obrtnemu združenju Ljutomer ter g. Mariniču za poslovilne besede in Občinski turistični zvezi Ljutomer. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter vsem navzočim gasilskim društvom. Vsem še - enkrat iskrena hvala! Žalujoča: žena Jožica s hčerko Saro ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in omice Marije Albert iz M. Sobote se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence m cvetje ter izrazili sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. osebju kirurškega in pljučnega odd. bolnice v Rakičanu ter sosedom, ki so ji pomagali med njeno boleznijo. Vsem iskrena hvala! Žalujoča: sin Karel in vnukinja Andreja Niti zbogom nisi rfM niti roke stisnil nam, smrt te vzela je prerana, a v sreth bo/ ostal. ZAHVALA V 65 letu starosti nas je nepričakovano zapuslil naš dragi mož oče. sin. dedek m tasi Štefan Kološa iz Polane 20 a Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, znancem m prijateljem, ki so nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence m šopke ter ga pospremili na zadnji poti Posebna hvala g duhovniku za pogrebni obred pevcem za odpete žaloslinke m govorniku g Severju za poslovilne besede Hvala domačim gasilcem ter drugim gasilcem, ki so ga spremljati na njegovi zadnji poti Iskrena hvala kolektivom Mure, bolnice ler Pomurke Polana, l-l 10. 1992 Žalujoči: vm njegovi Murski val, le tretjič naj-boljša slovenska radijska postaja, je v lotil zahtevo pri mednarodni radiodifuzni zvezi, naj se mu odstopijo frekvence, na katerih oddaja 8BC. Njihov motto se glasi: »Med ganjenim srcem mame Irme in krutim Marjanom tiranom meljemo na murskem valu'" * * * Predsedniški kandidat in rojak Milan Kučan je na fotografiji, s katero nastopa v predvolilni tekmi, v sami sraktci, oprostite srajci, s kravato. Na novinarjevo vprašanje, zakaj je brez suknjiča, je odgovoril, da je tako hotel fotograf Prezidij se je z velikim strahom v sicer skromnem panonskem srcu lotil poizvedovanja, če je bil suknjič, ki ga je fotograf našemu rojaku tako surovo velel sleči. Murin izdelek!? Na veliko olajšanje krvi in zemlje je ugotovil, da ni bil Murin suknjič! + + * Predsednik soboških zelenih dr. Franc Horvat je, oblečen v zelen suknjič, na nedavni okrogli mizi o volitvah, ki jo je prenašala lokalna televizija, rta vprašanje, če je za ah proti peep-showu v Soboti odgovoril »Zeleni smo za peep-shotv, če bo vstop vanj omogočen samo tistim, ki se bodo izkazali s pobiranjem smeti in drugačnim čiščenjem okolice Tri kile smeti । za tri minute gledanja!" Socialist Geza Farkaš je na isto vprašanje izjavil: »Smo za inrelektualizacijo drutbe, in ker se pri pozornem sodelovanju pri peep-shouu človek marsikaj nauči, podpiramo to izobraževalno ustanovo.» Prenovitelj Milan Žilavec: »Že ko smo zaklicali Evropa zdaj!, smo mislili na peep-show takoj!" Krščanski demokrat Ivan Obal: »Čeprav menimo, da so pomembnejše stvari od lega, ne bom rekel, da smo proti, navsezadnje so volitve tukaj, naši volivci pa so tudi krvavi pod kožo. Vendar pa zagovarjamo gledanje te mesene zabave skozi okno vlaka, ki vozi s hitrostjo sto dvajset kilometre', proti Martinju. • * * * Branko Žunec, novinar, ki se vedno pojavi tam, kjer se potem začne separatistično gibanje, nam je iz Kanade poslal naslednjo pesmico, ki -jo je dobil od nekega v ZDA živečega rojaka. John F. Kusiec: Ges v Moravcih sen doma, ali live in USA. Fsakšno leto, ewry year, holidav man eti, hir. Lepa countrv, verry niče my dežela paradice, bul voitr cesta anyway. ges vari rečen, ne) OK, Ges sen v Sun dav na nedelo v cerkev chitrch se drive odpelo. Luknja cave veos on the road here and there and fsepovsotid. And in soč a biggest liikna ges sen ponttaca rukna -lejko ša bi v grave and grob pa sen zguba only zoub. Cilj me, lise n, everibodv. tak se nemo meh radi -vaš turism s takšna cesta together Z dolars fkilp ne gresta! MARKO KOČAR BESEDAA OBJ Vsak četrtek Vestnik J IZDELEK KOLIČINA POTROŠNIK M. Sobota PANONKA M. Sobota POMURKA Prodajni center BTC Nemčavci MERCATOR UNIVERZAL Blagovnica Lendava MERCATOR SLOGA Somopostr. Gor. Radgoni VESNA t Ljutomer Kruh, čmi hlebec 1 kg 65,00 65,00 62,00 70,00 121,40 89,30 Mleko 1 I 40.40 40.00 40,50 40.40 40.40 Jajca 1 KOS 11,00 11,30 10.00 11,30 14,00 9,30 Navadni jogurt lonček 20,20 20,10 20 20 21,00 20,20 20,20 Skuta 500 g 109,00 107,20 114,30 109,00 112,00 109,00 109,00 Surovo maslo 250 g 114.30 103,00 119,10 124,30 83,30 Goveja salama 1 kg 453,90 460,80 446,20 450,40 460,30 460,30 Pariška salama 1 kg 537.80 543,30 494,50 565,10 513,20 543,40 Morska sol 1 kg 41,80 47,90 42,20 57,80 50,00 58,00 Testenine Mlinotest 500g 88,90 90.00 74,00 92,00 124,90 Riž 1 kg 109,50 129,00 104,00 133,50 130,90 133,70 Jedilno olje 1 I 125.30 125,30 115,10 125,30 125,30 117,80 Vinski kis 1 1 133,10 102,60 104,00 172,00 172,00 142,00 Sladkor 1 kg 70,00 70,00 70,00 70,00 68,60 70,00 Moka tip 4C0 1 kg 54,60 54,10 36,60 55,40 55,30 Moka tip 500 1 kg 35,80 35,70 55,60 35,60 55,90 35,60 Kava Barcaffe 100 g 64,40 63,80 63,80 61,10 61,10 61,10 Kamilični čaj zavojček 68,80 93,50 72,00 63,30 66,30 83,60 Benquick 400 g 168,00 166,60 166.70 173,40 173.40 173,30 Čokolešnik 200g 156,30 149,60 106,00 161.40 161,40 121,10 Natreen 120 tabl. 134,40 134,40 134.90 134,40 115.50 134,40 Hruškov sok - Fructalov 7 del 138,50 137.40 137,60 142,90 Pralni prašekPersil 3 kg 808,50 808,50 815,00 801,90 801,80 816,30 Detergent za posodo 1 I 157,10 149,30 129,90 249,20 149,30 184,80 Toaletni papir 1 rola 29,40 30,00 14,10 35,50 28,30 36,50 Toaletno milo 1 kos 82,00 78,00 81,10 81,10 81,10 87,40 Mehčalec za perilo Dami! 1 ) 227,80 208.60 218,60 217,40 217,40 208,60 Zobna pasta Dent-a-Med tuba 108,30 142,50 142,60 160,70 151,20 107,50 MURSKI VAL spet najboljši MURSKI VAL je tretjič zapored zmagovalec Festivala radijskih postaj v Sloveniji in s tem nosilec naziva najboljše regionalne radijske postaje v državi. Laskavi naziv so radijci pridobili v ostri konkurenci šestnajstih radijskih postaj z uvrstitvijo med pet najboljših v vseh sedmih tekmovalnih kategorijah, med prvimi tremi pa so glasbena oddaja Glasba je moja sreča avtorice Smilje Baranja, komentar Deklica premika kamne, novinarji pa deklico Bojana Pečka, sa-moreklamni spot avtorice Danile Hradil Kuplen in osrednja informativna oddaja Murskega vala. Skupno so osvojili 18 točk in so za štiri točke pred drugouvrščenima Koroškim radiom in Radiom Celje. Vsebinska obogatitev letošnjega festivala je bil pogovor s predsednikom predsedstva države Milanom Kučanom, ki so ga prvič neposredno prenašale vse slovenske regionalne in lokalne radijske postaje. Organizatorji pa so pripravili tudi nekaj strokovnih predavanj. Tretji festival radijskih postaj v Sloveniji je pritegnil k sodelovanju največ radijskih postaj doslej in tudi po kakovosti tekmovalnih prispevkov je programski razvoj lokalnih in regionalnih programov očiten. Predstavile so se z izvirnimi idejami, profesionalnim pristopom in tehnično kakovostno produkcijo. Posebej dobro predstavo smo slišali v produkciji reklamnih in samoreklamnih spotov. Večina postaj je bila med prvimi petimi z enim ali dvema prispevkoma. Murski val pa je edina radijska postaja, ki je bila v tej družbi v vseh tekmovalnih kategorijah. Verjetno ni pretirana ugotovitev, da ekipa Murskega vala dela dober program, kajti tri zapovrstne zmage in solidne uvrstitve v vseh kategorijah res niso več zgolj naključje ali posledica spleta srečnih okoliščin. Navsezadnje mislijo o kakovosti programa podobno tudi poslušalci v raznih anketah. »Mureki« smo bili sploh v središču pozornosti letošnjega festivalskega dogajanja. Če nismo presenetili s prvim mestom, pa so vse šokirali naši fantje z modno revijo Murinih modelov. Bili smo najintenzivnejši poslušalci in kolegi so hudomušno rekli, da tudi najboljši pivci in korenine vzdržljivosti. Na sklepnem večeru je bila ekipa Murskega vala že kar pošteno okrepljena s kolegi iz vse Slovenije. Tudi zato in iz vrste drugih razlogov bi želeli biti gostitelji četrtega festivala radijskih postaj v Sloveniji prihodnje leto. IRMA BENKO Blagor radiu, ki ima taksne poslušalce. Z njihovo pomočjo smo bili tudi na tretjem festivalu radijskih postaj Slovenije najboljši. Hvala jim. Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA ZELENJAVA POMURKA Jabolka 80,00 54,00 Krušite 80,00 Banane 100,00 123,00 Limone 150,00 200.00 Grozdje 180,00 Solata 200,00 200,00 Čebula 50,00 45,00 Česen 300,00 300,00 Krompir 35,00 3000 Zelje 60,00 50,00 Korenje 100,00 80.00 Jajca 12,00 12.00 Radgonski mehurčki Mnogi ljudje so tesno povezani z vremenom. Ne le da slabo vreme vpliva na njihovo počutje, ampak se tudi sami včasih obnašajo muhasto in nepredvidljivo kot vreme. Za moj odnos do vremena bi lahko rekel, da sem vesel, če sije sonce, prav tako pa sem vesel, če dežuje - le da je vse ob svojem času. Tudi za ljudi sem prepričan, da je prav, če se eni obnašajo tako, drugi spet drugače - pač prepričanju in razmeram primemo. Ni pa mi všeč, če se eni obnašajo enako v vsakem času in v vseh razmerah. Obnašajo pa se nekako tako: jaz nisem nič kriv, jaz nočem biti v ospredju, seveda sem najbolj sposoben. lahko vam pomagam... Ne bom napisal konkretnih imen, ker bi jih bilo preveč, raje se posvetimo najbolj aktualnemu primeru v Gornji Radgoni: izbiri novega predsednika IS! Predlagana sta dva kandidata. M. V. je Demokrat. J. K. pa Krščanski demokrat. Zgodba prvega ni prav dolga, saj se je začela pogosteje pojavljati šele po prvih demokratičnih volitvah, ko je bil izvoljen za poslanca v parlament. še bolj pa po ustanovitvi Bavčarjevih demokratov. Predvsem njegovi vztrajnosti gre zasluga, da člani izvršnega sveta v občini Gornja Radgona mso mogli mimo spati. Ima veliko podpore med obrtniki in podjetniki, saj je tudi sam zelo znan in sposoben obrtnik (za kar pa je zaslužna predvsem njegova žena, sem slišal ondan). Pa to ni niti pomembno. Bolj zanimiv je drugi kandidati. K., ki seje zadnje leto uveljavil kot pisec odgovorov v sredstvih jav nega obveščanja. Mislil sem že. da je zaposlen pri izvršnem svetu kot človek, ki skrbi za njihovo dobro ime in stike z javnostjo. Mogoče je bil edini pišoči SKD-jevec ali pa (zaradi prejšnjih dolgoletnih izkušenj) najbolj sposoben. J. K. je bil namreč že član izvršnega sveta in to v vladi pred »prvimi demokratičnimi volitvami - v zaostalem komunističnem sistemu. bi dejali SKD-jevci. Tudi v tistem času je bil znan po tem, da ni »nihče nič dobrega napisal o Gornji Radgoni«. Ima prav, da tako razmišlja: bi) je v stari vladi, novinarji pa so ga že malo »biksali« in koketirali z bodočimi (sedanjimi) oblastniki, ki so bolj demokratični. Zato pa mi ne gre v račun, da ravno njega predlagajo za predsednika! Naj mi kdo pojasni, prosim! Verjetno računajo na to, da so SKD-jevci tako močni, da bodo brez problemov izglasovali vsakega. ki bo predlagan Ali pa računajo na to, da bodo javnost zavedli s priimkom. Tudi na Gorenjskem so se menda volivci »zafrknili«, ker niso natančno vedeli, za katerega človeka gre. Zelo znan m priljubljen je kranjski Gros, ki je direktor uspešnega podjetja; in ko so volili sedanjo »parlamentarno nesrečo« Grosa, so mislili, da volijo priljubljenega direktorja Grosa. Tudi pri sv. Juriju je znani podjetnik. ki se piše enako kot J. K.. toda ra prav gotovo ne bo nikoli kandidiral Pa še obvestilo o bunkerju: bunker še stoji. Čeprav močno uničen. Delavci so očitno obupali, »RADGONČAN« Lendavski pereči Je žal tako, da nikomur ni dano večno zemeljsko življenje. Vsaka smrt pretrese. Še posebej, ko preneha biti srce, ki se še ni srečalo z abraha-mom Nihče ne bi rad umrl In ko človek prebira v časopisu osmrtnice in opazi med njimi podobo znanca z ulice, iz lokala, sovaščana, someščana, morda celo daljnega sorodnika ... ga stisne pri srcu, saj se zave, da ga bo prej ali slej doletela enaka usoda. Ljudje, katerih slike vidimo v osmrtnicah, spijo večni sen m nikoli več jim ne bomo segli v roke. Te dni sem obiskal nekaj pokopališč. Na mnogih so velike stavbe, zato jim ne moremo reči, da so vežice. Grajene so razkošno, kar pomeni, da v vaseh niso skoparili z denarjem. Tolarji pa se najdejo tudi za spomenike. Ti so praviloma iz marmorja in na njih so tudi slike pokojnikov. Zgrozil sem se, ko sem zagledal na enem od teh spomenikov sliko nekdanjega sovaščana Štefana, ki se je narodil istega leta kot jaz. Ker pa tudi mene (kot najbrž tudi tebe, dragi bralec) spremlja misel na smrt (nikoli ne veš. kdaj te bo pobralo), sem pomislil, da bom tudi sam šel kmalu rakom žvižgat. Črne misli sem hotel pregnati in stopil sem na požirek v vaško okrepčevalnico. »Poglej, kdo je prišel? Naci, ali si si upal priti med nas? Potem ni res, da se držiš zgolj svoje Lizike in službe, kot so te večkrat opravljali. Micka, daj eno rundo na moj račun!« je ugotavljal. To je bil tisti Štefan. ki sem ga videl maloprej na pokopališču »med mrtvimi«. Mar naj sežem v roko »mrliču«? Seveda sem mu podal roko. Liker činar. ki jo je medtem nalila brhka natakarica, mi je dobro del. »Pa ti živiš? Maloprej sem K videl na spomeniku?« s*1" končno izdahnil. »Saj vidiš, da nisem med mrtvimi. Tja na oni svet si niti nt želim, ko pa bi še m še rt'1 gledal našo lepo »kelnarco« Sem si pa dal kljub temu zgra diti spomenik. Bom tako ■ 4 vedel, kje me bodo pokopal'-Grobar Jožko mi je namreč grozil, da me bo zakopal P ' plot« V Štefanovi družbi sem osd debelo uro. Oči so se mi spr hodile kar nekajkrat po nata*-rici. Ne da bi to posebej pov ' dal, sem spoznaval, da jeziv'J nje lepo. In ker pregovor pi " Kakšno življenje, takšna sam sem odhajal iz okrepčevalnic bogat za novo spoznanje lur smrt je lahko lepa! To me ■ potolažilo Potem sem mislil samo na smrt! Ker se v življenju nt5^ (in najbrž ne bom) prosi1' z ničemer, da bi postal sta*? po smrti, me je zamikalo- " si dal zgraditi grobnico I'1 3/ samo betonski bunker, a-T"' pravo kapelico. Zamisel v” zaupal občinski referenti! gradbeništvo, me je odslo’"i3 gradbenega dovoljenja m bodo dali, ker občinski 'Nine dovoljuje gradenj gro*'r' Naj se lotim črne zzoikO* LcJ si urejam poslednji v kateri od starih žldo^’1 grobnic? Ne, ne za eno ne za drugo' ne za kako tretjo, čecif^r možnost se ne bom odloči- r-slej bom rajši dal več na f " nje. To pomeni, da bom k ’’ pil v vaško okrepčevalnic0' , čudo val. morda celo ip° &A natakaričine obline. - k’’ L bom umrl, zagotovo vt'- , me Jožko ne bo P011"1/.,! plot, saj sem mu že m mu še plačal - velik ”5priCer^Ad Parfumerija ZAGAVEC Bad RadkersburS'A UGODNO PLAČUJTE S ČEKI SLOVENSKIH BANK Kakovost po ugodni ceni: Avtoradii z dodatki od 375 ATS do 2500 ATS Radijske budilke od 129 ATS Zabavna elektronika C^' deo, CD.,.) od 539 ATS ■ Ure (tudi z garancijo) a ATS , Računalniki prek 30 vrst, tu®' profesionalni __ Cene rabljenih avtomobil^. Lastniki rabljenih avtomobilov so na nedeljski sejem • 1^ pripeljali 35 vozil Lastnike so zamenjali štirje W 13w-,£ p s prevoženimi 94.000 kilometri, za 1.300DEM, Zastava 1979, s prevoženimi 34.GOO kilometri, za 700DEM. “-j .^33-letnik 1988, s prevoženimi 39.000 kilometri, za 150 000. . jj 128, letnik 1986. s prevoženimi 58.000 kilometri, za 2 5 Znamka avtomobila Passat 1.8 R 25 GTX Ford escort 1.3 Citroen 1.3 Škoda favorit Lada 1300 Golf J Zastava 101 GTL Zastava 750 LE Zastava 126 P Jugo 55 Jugo 45 letnik prevoz, km 1990 10.000 1985 124.000 1987 50.00« 1979 95.000 1991 12.000 1986 24.O00 1981 80.0(>0 1988 41.000 1982 90.000 1979 34.000 1990 24.000 1988 41.000 S S 0 v 5^ /© RDinurska banka Murukn Sobota - — Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 27. oktobra 1992 dalje Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 27, oktobra 1992 od — “““f" Drlld^ 1 Država Enota Banka Slovenije Nak“P __ Avstrija 100 831,2012 «*" Francija 1IKI 1.724,4341 1.706,W Nemčija 100 5.846,5303 5.965,00 Italija 100 6,7206 Švica 100 6.560,3916 6.530,0« i ZDA I 90,2763 89,30 . J- -— ‘ i H 2 n VM Ml h Iti 11 INI 1.4 41 Na N. IX IH 1 IB Nt Uk l J A t i 'N ju Samo LB - Pomurska banka, d.d., vam omog0^ dvignete gotovino ob kateremkoli Času! na sedežih poslovnih enot v Murski Soboti. G. in Ljutomeru. h .n Lastniki tekočih računov! Za poslovanje z bankonrt jp o jete poleg bančne kartice še tajno osebno številke-v svoji enoti LB - Pomurske banke, d.d. Zahtevajte informacije v svoji enoti' j