135. številka. Ljubljana, v soboto 14. junija XVII. leto, 1884. Iihaja vsak dan aveeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman M avs tr ij sk o-oge rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jfdenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi uaj se izvole frankirati. — Rokopisi se ue vračajo. Uredništvo in u pra vn ištv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka atolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V IJublJaiil 14. junija. „Rudeči prapor" — uničil bodo bogataše, ne da bi reveže obogatil. Upropastil bode delo, ki vsa-cemu kruha daje. Iz Evrope napravil bode deželo temote, zadavil svobodo, uduSil umeteljnosti, obglavil misel in zatajeval Boga. Z mrzlo krvjo izpeljal bode isto, kar so možje z 1. 1703 v svojej vročici storili, in po orjaškej strahoti, katero so videli naši očetje, pokazala se nam bode groza, z vsem, kar je na njej malega in nizkega. — S temi plameneeimi besedami obrisal je 1848. 1. s proruškim dubom prošinjeni pesuik to sliko bodočnosti, ki je pristna, s krvjo ri-Bana podoba današnjih daij. Vsak stavek oam z la-pidaroimi črkami predstavlja gro.odejstva in brez-Bmoterno besno ?t novodobnega zla, ki se imeuuje anarhizem. Po vsem našem kontinentu Siri se epidemično ta najnovejša bole/en človeške družbe, ki bi so najboljše prispodabljula uuičujbčej trsnej uši. Še pred malo leti je bivši minister Giskra z ozirom na Av-Btrijo izrekel krilato besedo, da ima socijalni demo kratizem pri Bodenbaehu svojo mejo, danes pa imamo na Nižje-Avstrijskem že izimna sodišča in v prvostolnici naše države, kakor v Budimpešti, v Gradci in v Zagrebu više se pravde proti brezozir-iiim in s slepo strastjo delujočim anarhistom, ki z revolverjem in druamitom hote osrečiti sedanji rod. Kakor trsne uši ne zadržavaju niti reke, niti prostrane šume, tako tudi anarhizem po vseh državah kaže svojo krvavo — ostudno glavo, ne meneč se za državno obliko. Z isto strahovito predrznostjo postopa v absolurnej Rusiji, kakor v Angliji, kjer je najširša politična svoboda, z isto silovitostjo v Franciji in v Nemčiji, kjer uživa tudi četrti stan svoje politične in kjer je upeljaua splošna volilna pravica. Če pazno čitamo obravnave v pravdah proti anarhistom, vidimo, da to ni boj za svobodnostue Bmotre, da anarhizmu ni mari zboljšanja gmotnega in duševnega stanja delavcev in raznih stanov, da ne delujejo za kako uz«išeno idejo, za blagodejno prepričanje, marveč, da so si umor in rop zapisali na krvavi svoj prapor, da jim je namen uničiti in strmoglaviti obstoječe naredbe človeške družbe, ne da bi znali, kaj bi se na to izprazneno mesto postavilo. Kakor bi neka besna slepota bila oinračilu jim duha, tako hito naprej po potu zločinov, z vztrajnostjo in odločnostjo, ki bi bili boljše svrhe vredni. „Vsled dinamita, ni nobenih manjin več!" rekel je nedavno v nekem shodu v Parizu kolovodja anarhistov, a če bi bilo to tudi istina za Francijo in Anglijo, nikakor Se ne velja za Avstrijo, Pri nas se ta kuga še ni toliko razprostranila in kakor smo videli v pravdi proti Stellmacher-u, ni še prodrla v kroge prostih delavcev, kajti slednji, katere je Stellmacher po svojej izpovedi hotel osrečiti, bili so tisti, ki o tej sreči ničesar neso hoteli znati, marveč so ga takoj zgrabili in izročili roki pravice. Razen tega pa, da ta novodobna kuga še ni prodrla mej maso delavcev, toložilno je tudi to, da se je v pravdi Stdlmacher-a, kakor deloma Graških auarhistov pokazalo, di imajo v svojih vrstah najhujšega, razjedajoeega sovraga in ta je — ovaduštvo, izdajstvo! Oi nekdaj že so vso tajne zarote imele mej seboj člane, ki so pri danej priliki izdali in prodali za dober denar zarotuikov tajnost, še bolj naraven je ta razjedajoči črv mej anarhisti. Druge politične zarote borile so se deloma za blage, vzvišene ideje, vkupni smoter imel je vsaj jedno blago stran, pri anarhi-tih pa je krmilo prevzela slepa brezsmoterna strast, naravno, da bruhajo na površje zgolj izrodki saniopridnosti in zunikernosti. In to bode učinkovalo Da naše delavce, kateri v obče za take vratolomna ideje še neso vsprejem-ljivi. A tudi državna oblast bode se morala resnobno pečati s tem zlom. Začetek je že storjen z zakoni za zboljšauje stanja delavskih krogov, z raznimi previdnostnimi naredbami, mej katerimi je predlog Rusije o podržavljenji dinamita vzbudil pozornost vseh vlad, a veliko še treba dela, da se preteča nevarnost omeji in zabrani, kajti že slavni O' Couell je nekdaj rekel: „Ni hujšega despotizma, nego ga uporabljajo delavci svojim sodelavcem nasproti, in niti Peter Veliki niti sultan Mahrnud ne bi se bila vzdržala na svojih prestolih, ko bi bila dospela do tolike Bkrajnosti." —n. Sola in narodnost. Z Dolenjskega. Prepirov radi delovanja nemškega „Šulvereina" bi bilo veliko manj, ako bi imeli v naši državi postavo, katere žalibog zelo pogrešamo, posebno Slovenci po Koroškem, Štajerskem, pa tudi Čehi, kateri so menda prvi sledečo misel sprožili: Otroku namreč ni dovoljeno svoje veroizpoved*mje menja- vati, a to mu je po nekako dovoljeno, ljudsko šolo si sam izbirati. V mnogih krajih po Slovenskem že In zlasti pa na Češkem sti dve šoli, jedna slovanska, druga nemška, postavljena morebiti Še l ■ v novejštm času. Zlaj se po navadno otrok sam, kajti nekateri stariši se za to malo brigajo, izbere tisto šolo, kjer se mu morebiti učitelj dobrika, Če tudi njegovega jezika ne ume, in tako se zgodi, da slovanski otrok pohaja v — nemško šolo. Kaj ta-košnega se po obstoječih postavah težko zabrani, ker o tem molče našu šolske postave, ki niso niti početkoma niti nimajo zdaj namena, braniti narodnost, dasiravno je narodnostno vprašanje v ozkej zvezi z napredkom narodov v omiki in znanosti. Ako bi šolske gospodske le hotele, ubranile bi že lahko to, sklicevaje se zlasti na šolski in učni red od 20. avg. 1870, kjer se določuje, koliko mora šola v materinskem jeziku otroke naučiti. Težko stališče bi pa imele šolske gospodske še le takrat pri tem vprašanji, ako htat iši slovanskdi otrok sami hočejo, da hodijo poslednji v nemške šole. Ne vem, ali bi se dalo še na podlagi omenjenega ukaza to jim zabraniti. Seveda poskušala v Avstriji ni menda Se nikjer nobena šolska oblastuijri, da ne bi slo-vansk; ntroet v nemške učilnice hodili. Radi tega bi bi pa bilo potreba postave, po katerih bi se to za-prečilo. Tako postave, ki bi sploh velevala, da otroci ne smejo hoditi v šolo, katere jezik ne urno, bi potrebovali zlasti Slovenci na Koroškem in Štajerskem, Čehi v vseh svojih deželah, posebno pa revni naši bratje na Ogerskem nasproti magjarskim šolam. — Da bi pojedini deželni zbori za svoje dežele take postave sklepali, bi že šlo; kianjski in češki deželni zbor bi jo gotovo sklenila; malo verjetno pa je, da bi štajerski, koroški, moravski ali šlez'jski deželni zbori v to pritrdili, kajti taka pravičua postava bi hasuila samo Slovanom; le ti silijo v svojo škodo v nemške šole, dočim o Nemcih tega še nikdar nesmo slišali. Ako bi kranjski deželni /bor kaj ta-cega letos ukrenil, potem naj kranjska hranilnica nikar ne snuje nemške šole — za slovenske otroke Ljubljanske; vsaj kar je nemške dece v Ljubljani, ti so skoro vsi po privatnih šolah, katerih je veliko v Ljubljani še in katere so vse nemške, v nemške; protestantovskej šoli in na obeh vadnicah, o katerej bi se Človek upal trditi, da je Še zelo zelo nemška. Kaj hočete več?! O, Nemci kranjski, ne LISTEK. Nedeljsko pismo. Gospod urednik! Dolgo sem premišljal in ugibal : bi li, ali ne bi, na zadnje pa sem premagal vse pomisleka in vskliknivši: „res ad triarios venitl" vzel pero v nevajeno roko ter napisal to nedeljsko pismo, katero naj nadomestuje mojo vizitnico. Apo-Btrofi v pesnih, citati pa v listkih sicer v Slovencih že nekaj časa neso posebno priljubljeni in nekako po strani se gleda nesrečnež, ki je podvržen tej slabosti. A ker nesem vzel popolnosti v zakup, temveč radovoljno priznavam, da časih ta slabost tudi mene tare, ker je vrhu tega navedeni citat tako prikladen današnjemu stanju, nesem Bi mogel kaj, da bi ga ne uporabil. Predlanskim in tudi še lani imeli ste lepo pravilo marljivih in duhovitih, ali vsaj šegavih lisi -karjev, ki so Vas redno zakladali s svojimi proizvodi, ki so bili kljubu sem ter tja nahajajočim se citatom Vam v olajšanje, nam pa v zabavo, ali vsaj v zabavljanje. Letos pa je vse drugače. Razkropili so se listkarji na vse strani, kakor bi bila pala bomba dinamita mej nje in da nemate „Serebrja-nega" bila bi prava pustota v prostorih pod črto. Res, „Serebrjani" je lepo pisan, dovršeno razpeljan, dejanje polno življenja, vsako poglavje skoro umotvor za se, značaji krepko in vestno risani, vse prošinjeno z neko čudovito prvotnostjo, kakor da bi se nam odprl nov, do sedaj nepoznan svet, — res je tudi, da ga mnogi čitatelji v slast bero, — a človek se vender naveliča vedno jednega ter istega, še tako okusno pripravljenega jedila in verujte mi, naposled tudi Tolstega krasnemu romanu nasproti nevoljen mrmra: „toujours perdrixlu Kdo bi dan na dan brez presledka jedel in obiral Bame jerebice, kakor da bi druge divjačine in druzih tečnih jedil na Bvetu ne bilo? Nekoliko raznovrstnosti treba tedaj in kakor je francoski kralj Henrik IV. rekel, da bi moral vsak njegovih podanikov vsaj ob nedeljah imeti piščanca na mizi, tako bi bilo VBem čitateljem gotovo ustreženo, da priobčite vsaj vsako nedeljo poseben listek, ki bi se nekoliko razlikoval od vsakdanjega berila. In ker se, kakoi' vidim, nihče drugi ne poloti tega sicer kočljivega, a deloma vender tudi hvaležnega posla, mislil sem Bi jaz: Kaj ko bi ti, ki Bi tako dolgo spal na zapečku, stopil mej časnikarsko perutnino in časih spisal kako nedeljsko pismo ? Posebne slave si menda ne bodeš stekel, a vender bode nekoliko več spremembe in če tvoji listki tudi ne bodo imeli druzega učinka, kakor da so za vabo, da še koga druzega, Bpretnejšega ohrabre, pridružiti se ti, zadovoljil se bodeš. Sklep bil je storjen, a vsak začetek je težak. Že naslov delal mi je preglavico. V nas Slovencih je že naslov važna in ravno zaradi tega sitna stvar, kajti mi smo sicer, kakor radi poudarjamo, biBtre glave, a ker ima vsak svojo glavo, je skoro ne-možno pravo pogoditi. V novejšej dobi so v čislih francoski nadpisi, a s tem bi so zameril našim puristom, katerih ni malo na številu, akoravno je tacih še mnogo več, ki se bolj zanimajo za dobro pečene pure, nego za blagoglasje in čistoto jezika. bojte se za svoj jezik, Slovenci kranjski ga vam ne bodo vzeli — so prepohlevoe ovčice! J. Slavnost v Mozirji. (Dalje.) Maribor. — Savinjskemu Sokolu pod novo zastavo zbrauemu: živio! Vsem udeleževalcem bla-goslovljenja: Slava! Mariborski bogoslovci. Maribor. — Srčni pozdrav novej zastavi! Živeli hrabri Sokoli in udeležitelji! Mariborska Čitalnica. Maribor. — Zbranim slovenskim rodoljubom zakličejo trikrhtni živio! Mariborski učiteljski pripravniki. Maribor. — Pod krasno novo trobojnico zbranim Sokolom in udeležiteljera gromovit živio! Jenko, Vraočič, JamŠek, Zore. Ii u >1 u i in v o. — Živi, raBti, razcvitaj bc, budi naroduo zavest, užigaj ogenj narodne ljubezni! Čitalnica Novomeška. Pulj. — Iz daljnega Pulja srčen pozdrav! V duhu praznujemo slavnost z V«mi. Kuific, Golob, Kosem. Maribor. — Vihraj ponosno trubojna zastava, zvezda ti nova na Slave oboku, združena z drugimi pelji zmagonosno nas skozi valove k rešilnemu otoku. Živeli Sokoli! Kituar, Žitnik, Žolgnr, Mariborski dijaki. Velenje. — Mdim bratom Slovanom in Sokolom Ljubljanskim presrčuo slavo! Ježo v ni k. Zagreb. — Kakor blagodejni dež škropi danes našo zemljo, tako naj nebeški blagoslov poškropi novo zastavo! Krilati Sokol naj se visoko povzdigne, naj uspešno deluje za blagor slovenske domovine! To želimo Zagrebški Slovenci. Spectabilis. Vrhnika. — Raste in cvete naj vrli Savinjski Soko! in ž njim vseslovanska zavest in solidarnost! Vrhniška Čitalnica. Trst. — Bratski pozdrav stražnikov na Adriji stražnikom na Savinji! Delavsko podporno društvo. Središče. — Za R top Središkega trga kliče v duhu ogromni živio Sokolovi svečanosti! Živeli njegovi čestilci! Čulek, Dačeluik. Središče. — Savinjskega Sokola s!ava Naj polni polje in gore. Ker diči ga nova zastava, Pogum naj hrabri mu srce! Živeli narodnjaki! Raisp, Petek. Šmarije pri Jelšah — Solidarno hočemo B Savinjskim Sokolom delovati z vsemi močmi za naroda svete pravice! Pomozi Bog! Veteranci Šmarski. Šmarje pri Jelšah. — Složno delajmo v probujenje nagega mi'ega, nesrečnega naroda vsak po svojih močeh in v svojem delokrogu. Živela Slovenija, živeli njeni boritelji Sokolci! Šmarski rokodelci. Slovenji Gradec. — Bog čuvaj zastavo Sokola Savine, ki bode nam v slavo iu čast domovine! Dr. J. Šuc, Bogoslav Novak, J o s. F a r s k y . Janko Mu uda, Josip Lah, Franjo Kaaverij Krušič, JankoHauke, Josip Stanovnik, Pavel Krulej, Janko Trobej, Aleksander Kronaver, Davorin Runovec, A Ioj zij Debelak. S p it al. — Srčea pozdrav mili materi Slavi in zvestim njenim sinovom. D r. J u r i j H r a š o v e c. Rogatec. — Vrlim Sokolceui, Savinjskim korenjakom čestitajo in želijo dober vspeh Križevski učitelji. Rogatec. — Slovanskim bratom in vsem vrlim domoljubom pozdrav! Kozinc. Rogatec. — Gromoviti živio! Kit, Leskovar, Weziak, M a d i 1 e. Rogatec. — Naprej zastava Slave! Naprej Sokol za sveto reč! Supanc, P lav čak. Prevali. — Pozdravljam Te, vrli Sokol iz žalostnega Gorotaua! Krepko razvijaj Svoje peruti, širi pod krasno Svojo zi.stavo narodno zavednost vedno dalje in dalje. Živeli zbrani Slovenci in bratje mili! V duhu z Vami. Prevaljski. Trst. — Naši odaslanici s barjakom krenuli. Žaleč osebno zaprieku, u duhu s vami kličem: Junaki, pobratime! Raslo Ti umnožavalo se perje, kriepila ti se krila visokom letu na trepet djavol-nickomu dušmanu. £xcelsior! V uč ko vid. (Dalje prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 14. junija. Prošnjo Jilovskega okrajnega odbora, da bi se mu nek v nemšč'ni uloženi rekurs in od deželnega odbora v tej zadevi izdana naredba uročila v češčiui, je čcskl deželni odbor zavrgel, ker se stranke ne morejo siliti, ulagati uloge v kakem določenem jeziku iu se deh lni odbor drži načela, da se vse stvari impjo rešiti v onem jeziku, v katerem se je uložila prva uloga. Vladni listi proslavljajo kompromis mej fakci-joznimi in zmernimi liberalnimi moravik imi veleposestniki za bodoče volitve v deželni zbor, kot vspeh Taaflejeve politike. Čehov pa nikakor ne more zadovoljiti ta dogodek in njih listi že britko tožijo, da bodo še šest let gospodarili iu tlačili Slovane na Moravskem elementi, ki ne znajo ločiti Avstrije od Nemčije. — Konservativni volilni komitet |e postavil za prvo volilno skupino veleposestva sledeče kandidate : grofa Egberta Belkredija, deželnega grofa Josipa Fiirstenberga, grofa Karola Ltitzova, grofa Alojzija Serenyi-ja, grofa Ferdinanda Spiegela, za drugo volilno skupino se bodo pa postavili kandidati še le pri volilnem shodu v Brnu, ki bode 6. julija. Sedanj* zjedlufeiia levica se bode neki prelevila v nemški klub in pod tem imenom se udeležila bodočih volitev v deželni /.bor. Tedaj bodo vender jedenkrat resnico povedali, da so Nemci iu nič druzega. Rusinski listi poročajo, da hoče vlada opustiti rusinski grško-katoliški seminar na Dunaji in zelo preustrojiti rusinski seminar v Levovu. Da se tako žalostni dogodki ne bodo vsake tri leta ponavljali kakor se letos pri volitvah, sklenil je oit'eriKi ministerski predsednik državnemu zboru predložiti načrt zakona, da bode mandat poslancev veljal na šest let. Upa se tudi, da bodo ljudje mirnejši postali, ako se ne bodo tako pogostem pouavljale volitve. V u a nje države. Srbske čete so odposlane, da zasedejo mejo ob Timoku. Pri emigrantskem vodji Djoki L^zareviću, katerega so ujeli, dobili so več revolucionarnih oklicev, v katerih se narod podpihuje k ustaji. — Skupščina je v tajnej seji odobrila vse naredbe proti Bolgariji, in tudi dovolila mobilizacijo, ko bi bilo potreba. Iz več krajev je skupščini došlo več adres, da tako izvrstno podpira vlado v tem mejuem prepiru. Najbrž so bde te adrese nejete, ali pa prihajajo od uradnikov, ki se hočejo prikupiti v višjih krogih. Sicer se pa v Nišu še vedno upa, da se bode ta prepir mirno poravnal, iz česar se da sklepati, da Srbija še ne misli takoj začeti vojne. Angleški agent in diplomatična zastopnika Nemčije in Avstro- Ogerske pri bolgarskej vladi se trudijo, pregovoriti jo, da Srbiji odjenja ter srbskim emigrantom Pašiću in drugim odkaže druge bolj od Srbijo oddaljene kraje za bivanje. Ko sem se na zadnje odločil za nadpis „Ne-deljsko pismoa, naletel sem takoj na drugo zadrego. Komu pisati to pismo V „Bon ton" tirja, da se taka pisma pišejo kakej gospej ali vsaj nadobudnej gospici. A jaz, ki sem tako dolgo ležal na zapečku, imam premalo znanja v krogih krasnega spola in tudi ne vem, bi li katera uarodua gospa iu gospica hotela čitati plodove mojega okornega peresa in moje „duševne revščine". V tej zadregi šinila mi je bliskoma rešilna misel v glavo, da pišem ta pisma Vam, Vi kot urednik, morate je vsaj citati, ker to je Vaša „prokleta dolžnost" in ker nemate tacega gradiva v izobilji, Vam bodo morebiti celo dobro došla. Tako sem srečuo premagal prvi oviri. Gotov je nadpis in Daslov, zdaj mi je še skrbeti za primeren uvod, kajti tudi ta je dandanes v modi. V tej zadev, pa sem bil skoro nehotoma jako srečen, kpjti uvod vleče se že od začetka pa do semkaj iu jaz niti še mislil nesem, o Čem da bo govorilo moje prvo pismo, moj ljubljeni prvenec, katerega že tako željno pričakujem, tiskanega črno na belem. Saj veste, kako vsakdo zaljubljeno in s ponosom gleda na svojega prvorojenca in kako si z uekako samo-dopadljivostjo stavi vprašanje: kaj poreko ljudje? V tem tudi jaz nesem boljši od drugih, tudi jaz sem mej Slovenci rojen, in da ne bode treba nobenega popravka, kar tu povem, mej kranjskimi Slovenci, na to sem tudi ponosen, kajti kranjski Slovenci imajo „inolzno kravo" in „u t rje no narodnost", naj jo pa še drugi pokažejo, če jo morejo. Res je, da ta „molzna krava" zlobno brca, a dandanes, ko je živinoreja „sport", možno je neki celo s kravami napraviti pravo — konjsko — dirko. Kdor zna, pa zna, kdor ne zua, naj se pa nauči. V prid bodo njemu in njegovim potomcem v deveto koleno. Pri teh skokih v stran pa sam skoro pozabil predmeta, s katerim bi se mi bilo baviti, zbok predolgega uvoda pa mi menda tudi ne ostaje veliko več prostora. V kratkem naj tedaj povem, kako bi jaz razvrstil in klasifikoval listkarje Blovenske. Ima jih lepo število, toliko skoro, kolikor ima Mekinj- Petrogradski listi kaj zdržljivo p i ieio o ruskem prodiranji v Aziji, drugače pa Moskovski, ki so vsi tega mnenja, da ne sme ostati pri sedanjih zavojevanjib- „Moskovskija Vjedomosti" zahtevajo, da naj Rusija prisvoji afgaški Turkestan, „Suvremenija izvest, j a'' pa, da tudi Herat in Balkhs, ter da Rusija mora vsekako prodreti do perzijskega zaliva, ter tako si odpreti pot do oceana. V sredo je v ItallJanskeJ zbornici odgovoril minister vnanjih zadev, Mancini na interpelacijo Camporeala o položaji v Maroki. Odgovor ministrov je jako pomeuljiv, ker jasno kaže nasprotje mej Francijo in Italijo. Italija sicer ima v Maroku samo geografične interese, a ne more dopuščati, da bi se ob Sredozemskem morji osnovala kaka obširna afrikanska država. Italijanska vlada se je pritožila v Parizu proti postopanju francoskega zastopnika pri marokaoskem dvoru,.a francoska vlada jej je zagotovila, da ne misli premeoiti status quo v Maroku. Ravno tako se je izjavila Francija nasproti Španiji in Angliji. Toliko so pa prunali v Parizu, da želel regulirenja meje. Samo to je vprašanje, kaj da pod tem razumejo. Zato mora biti Italija pazna, da se kaj ne zgodi, kar bi škodovalo njenim interesom. Iz vsega ministrovega odgovora se je razvidelo, da Franciji nič prav ne zaupa. Nič gotovega se še ne ve, kaj sta se sporazumeli zastran egiptovske konference Anglija in Francija. Poročila časnikov si nasprotujejo. „Dairjr Newsu so izvedele, da angleške čete ostanejo do 1. januvarju 1838. leta v Egiptu, ako se prej po mnenji Angležev egiptovska domača vlada dosti ne utrdi. Tedaj pa odidejo vse angleške čete iz Egipta, ako bodo vse vlasti to želele; ako bode pa le jedna vlast želela, da še dalje ostanejo, pa ne bodo še odšle. V to je neki Francija že privolila. Konferenca se pa baje snide 5. dan julija. A če je verjeti Reu-tei-icvemu Buren u se je proti konferenci pokazala nova ovira. Turčija neče se drugače udeležiti konference, če se ne bode pri tej razgovarjalo o vsem egiptovskem vprašanji. Anglija bi se tedaj zopet morala pogajati s Turčijo, kar bi stvar zopet utegnilo zavleči. Dopisi. Iz Zagreba 10. junija. [Pcv. dop.] Ko bmo še smeli Slovenci ponosni biti na svojo narodnost, smo često citirali Koseškega besede: „Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos!u Zdaj, ko nam je drugi naš pesnik, Josip Stritar, v svojih Dunajskih pismih zabranil ves narodni ponos in nam je oblastno zapovedal, da smemo biti in da moramo ostati vedno le „podlaga tujčevej peti1', zdaj jašejo nemško-židovski žurnalisti Stritarjevo paradno kljuso (sprav-ljivost in elasticiteto) ter ga hvalijo na vse pretege in povzdigujejo njegove najnovejše politiške nazore v svojih glasilih tako navdušeno, da si mi, ki smo se doBlej klanjali modrosti Dunajskega pesnika, ne znamo tolmačiti njegovega vedenja, in moramo misliti da zajema svoja politiška modrovanja zares iz devete dežele. Dejal je učeni naš pesnik, da smatramo slovenski žurnalisti slovensko narodnost za molzno kravo, katera nam daje sladkega mleka; mi hranimo to kravo Stritarjevo, katera se imenuje slovenska narodnost, že dokaj let, ali uesmo še ni kaplice mleka videli, katuo li uadojili, do zdaj je de vedno bila prisušena ta krava in zdi se mi, da bo še ostala, kakeršna je bila, vzlic Stritarjevim besedam za vse poštene in pošteno misleče sinove našega naroda. „N-lu.li se nam ni tako dobro godilo, kakor se nam godi sedaj,■ kričijo naši opričniki, in mi jim radi verujemo, da se dobro godi nekaterim, ki -----— ii ska graščina pri kamuiku oken, o katerej se govori, da jih ima toliko, kolikor je v letu dnij. Po na-gnenji in politični barvi ločijo se v elastične in take, ki bi je radi posnemali in v radikalne, ki pa nikakor neso tako radikalni, kakor bi je nekateri radi razkričali. Če si ogledamo druge lastnosti uvidimo takoj, daje duhovitih prav malo, občutljivih veliko, samodopadljvih pa 120 odstotkov, slednjim prištevam se tudi jaz, sicer bi ne bil napisal tega nedeljskega lista. Po narodnost ločijo se v kranjske (teh je hvala Bogu še malo Število) in druge Slovence, po veroizpovedanji pa so vsi rimo-katoliki, Žida še ni mej njimi, akoravno bi se časih moglo vprašati: „Nix zu handlen? Nix zu handleu?" Glede" starosti pa je vsacemu najljubše, če se ga za leta ue vpraša, ker si misli: dokler veljam za mladega, sem še vedno nadobuden, nadepoln, ko me pa proglase da sem star: adijo glorija!, potem spadam takoj na slovenski leposloven „tan-delmarkt". Zaradi zadnje opazke pa nemojte misliti, da smejo iz naše krave dobivati mastnega mleka, katero prodavajo na Kranjskem za dober denar, a bo »lepi in ne vidijo, kako prestavljajo Nemci mejnike svoje narodnosti na slovenskem Štajerskem, in kako dosledno gradijo svoj nemški most do Adrije preko glav naših zadovoljnežev. Siromašna naša narodnost, ki si le krava v očeh nekaterih slovenskih sinov, ki te sami molzejo, pri tem pa govorijo, da te molzejo drugi! aKeci mu, da ti ne reče!* slove hrvatska pri-slovica, pa če najnovejši dnevnik govori, da molzemo mi kravo, katera se imenuje slovenska narodnost, se je drZal gornje prislovice, ko je izustil nesmotreno toli nepremišljene besede. Vsa ta komedija bi bila smešna, ko ne bi toliko in le preveč škodovala našim narodnim prizadevanjem. — In pa nauk, da se ne smemo in ne moremo ponašati s slovensko narodnostjo! Kaj pa hočemo brez narodnega ponosa? Glejte Magjare, kako visoko so ae popeli, in vse svoje uspehe imajo zahvaliti jedino le narodnemu magjar-skemu ponosu, katerega iztičejo povsod in ob vsa-kej priložnosti, če je treba ali če ni treba. Hrvatje na pr. živijo v č>sto druzih in ugodnejših odnošajih napram Magjarom, nego živimo Slovenci napram našim sosedom, pa nesmo Še slišali niti najhujega magjarona reči, da morajo Hrvati zadovoljni biti s tem, kar so dosegli, a še manj, da ne smejo se ponašati s hrvatskim imenom. Starčević in njegova stranka perhorescira celo slovansko ime, ker je toli ponosen b hrvatstvom, in mi, le mi bi morali po nazorih Stritarjevih biti grji od ciganov in bi morali Bramovati se svoje narodnosti in zaničevati rodno mater! Z Gorenjskega 11. junija. [Izv. dop.] Naš Triglav zavit je v goste megle, mrzel veter dež, sploh slabo vreme že dlje Časa človeka sili čuvati sobico. Danes jelo se je malo vedriti, veselega srca odločim izleteti na visoke gore, tam ker veje čisti nepokvarjeni zrak, da za malo časa pozabim gorje, ki tare milo našo domovino. Namenil sem par duij izostati in grem k sosedu, da si nakupim malo hrane. Prijatelj mi urno ustreže, zavije komadič sira in ealami v papir iu me pozdravi, želeč mi veselo zabavo. Ko se vrnem proti domu, odvije se po naključbi papir in namenjen bolje zaviti južnico, berem „Pa pier Rente 61'15w. Čudno si mislim, danes se vender plačuje ta papir po 80 gold., ogledam si dobro zavitek in vidim, da imam pred očmi „Merkurjev borsni listič decembra meseca leta 1878." Zamišljen v številke, sreča me premožni kmet naše doline, s srčnim pozdravom me nagovori: oprostite gospod, vi se razumete na „cjtenge", prosim Vas, povejte mi vender, kaj pa pomeni protest, katerega bo te dni poslali v Ljubljano ua „šparkaso". V našem kraji imamo dosti denarja tam shranjenega in jelo me je skrbeti, da ne bi bilo kaj napačnega, saj veste, kako težko se dandanes kak krajcar zasluži in še težje prihrani, povejte mi vender, kaj pa je na tem. Poučim ga prijazno, da se ni treba ničesar bati, da je ta zavod še vedno jedeu prvih te vrste, pristavim pa vender le, da mora in da bode izginilo zaupanje, katero sploh uživa, ako bodo gospodje, kateremu je izročeno nadzorstvo shranjenega denarja, govorim, rekše: pišem npro dumo". Nesem Še star še manj sivolas, a desegel sem, kakor se navadno pravi, „kano nič ii o starost", pri katerej začenja modrost in pravi razum, tako se vsaj zatrjuje. Ta kanonična starost prikrala se je, ne da bi bil čutil in sam ne vem, ali bi se je radova), ali pa togoval. Tako Bem mimogrede obrisal svoje dobre lastnosti in svoje hibe. Elastičen nesem, vsaj v politiki ne; radikalen, kar je prav; občutljiv, kadarkoli se vrže moj listek v koš; duhovit, kolikor je v našem gorovji mogoče, sumodopadljiv na 120 %>, molzna krava bi mi bila tudi po volji, ko bi ne vedel, da je v Vašem hlevu ni. Sicer sem pa po prepričanji antisemit, koze bo mi cepljene — smem tedaj tudi prositi za štipendijo, ko bi se kdaj katera za slovenske listkarje razpisala, Česar pa ni upati — prepričanja pa tacega, da le to korist: našemu narodu, kar je istinito, kar je na pravnej, naravnoj in nravnej podlagi. Ako so Vam, gospod urednik, te moje lastnosti in moja Bamodopadljivost — dobrih 120 °/0 — po godu, bodem toli sloboden, da grešim v kratkem zopet na Vašo potrpnost. Da ste mi dotle zdravi. Alfa. tako strankarsko in tako neprevidno postopali, kakor so to storili z zadnjim sklepom za ustanovitev prav nepotrebne nemike šole itd. Kmet zmaje z glavo in odide, njegovo vprašanje pa in vražji Merkurjev listič napotila sta me, prišedši domov, da vzamem v roke zadnjo bilanco kranjske hranilnice, primerjam pa prej Merkurjev listič 1878 z današnjimi kursi računajo: 1878 2. decembra papirna renta gld. 6115 „ „ a renta v srebru gld. 62 35 a „ , renta v zlatu gld. 71*90 mu n komun, srečke Bečke gld. 90*60 1883. junija gld. 80 50, „ „ „ 8135, »» n n 96' , n 128—, to je 35 % razločka na bolje od leta 1878 do leta 1884 — trebalo je šest celih let, da se je korak za kor. kom zboljšala vrednost teh papirjev za toliko. Vender skušnja nas uči, da nema stanovitnosti na svetu. Kdor visoko leti, lahko prav nizko pade in hitrejše gre navzdol, kot navzgor, nesreča ne spi, orješ, Beješ, trudiš se skoz celo leto, navdaja te vesela nada obile žetve — pride huda ura — vse je uničeno na hip. To velja povsod, če je trebalo Šest let, da se je dvignila vreduo.it papirjev za toliko °/„, zadostuje v nesrečnem slučaji kratek čas, da smo tam, kjer smo bili leta 1878. Danes milijonar, jutri berač, na to nas spominja doba nesrečnega kraha. Bati se ni v bližnjoj bodočnosti tako pogubonosnih viharjev, vender nemogoči ueao, in previden gospodar, ko v obilosti zajema sreče darove, nikdar pozabiti ne sme slabih časov. Tako preroišljevaje pregledavam bilanco kranjske hranilnice in najdem zabeleženo koncerni. 1883: skupnega premoženja . . 18,769.501 gld. 94 kr. tega premoženja je udeleženih 37 213 uložtiikovv znesku...... 16,749 3O0 „ račun obrestij, račun penzije, račun specijalne re- serve, itd...... 456.178 „ račun dobička in izgube za leto 1883 .... 141.012 „ iu reservni zaklad ali kakor ga imenuje vodstvo tudi lastnina hranilnice ....... 1,423.011 „ Ta reservni zaklad brez specijalnega nega fonda (za kursne diference) iu brez dobička za leto 1883 iznaša leta 1883 7**8/100 °/0 vsega premoženja (18,769.501 gld. 94 kr.). L. 1850 pa je bilo 1,138.749 gld. 21 kr. upr. premoženja, 113.191 gl. 44 kr. resorvnega fonda = 9 94%, I. 1863 pa je bilo 4,115.230 gold. 51 kr. upravnega premoženja, 431.196 gold. 20 kr. reservoega fonda = 1048 °/0. Naloženo je pa danes premoženje večjim delom: v hipotekah na Kranjskem v hipotekah na Štajerskem 2,201.862 gld. 52 kr., v hipotekah na Primorskem 1,922.210 gld., v hipotekah na Nižeavstrtjskem 1,958 500 gld..... 6,082.572 n 52 n v obligacijah..... 6,375.025 „ 92 „ realkiuo poslopje cenjeno na 300.000 „ — „ naloženega v raznih denarnih zavodih...... 1,053.528 „ — „ v menjicah...... 325.300 „ — „ kar še ostaja, obstoji v novcih in drugem inventaru hranilnice. Pogoji, katere stavlja hranilnica za hipotekama posojila na Kranjskem, so jako strogi in lahko bi se osobito na Kranjskem olajšali in to brez nevarnosti, da ne bi trebalo domačinom pri tujih denarnih zavodih iskati pomoči. (Konec prib.) Domače stvari. — (Premembe volilnega reda kranjskega,) kakor jih je bil deželni zbor sklenil, zadobile so Najvišje potrdilo. — (Vladika Strossmaver) podaril je Goriški Čitalnici in ondotuemu bralnemu društvu po 100 gold. — (C. kr. kmetijsko društvo v Gorici) priredi koncem septembra t. 1. deželno razstavo govede z darili iz društvenih zalogov. Darila obstoje v svetinjah, denarji in častnem priznanji. 24 31 01 38 „ reaerv- 3,709.166 gld. 90 kr. — (Postojinska jama) bode odslej v poletnem času (od 1. maja do 1. oktobra) možno vsak dan ob 10 Vs uri dopoludne videti električno razsvetljeno. Ustopnina za osobo 2 gld. 50 kr. Pristopna pa je sploh skozi vse leto po gotovem tarifu ali električno, ali pa s svečami razsvetljena. Oskrb-ništvu jame gre za ta velik napredek vse priznanje. — (Pretep) s krvavim izidom bil je včeraj na Poljanah. Potepuh Fr. Medija udaril je pri tem nekega Suhfldolnika po glavi, da so slednjega težko ranjenega prenesli v bolnico, Medijo pa deli pod ključ. — („Slovenski jez") v Rrdih napravi v 22. dan t. m. v Biljani poučno predavanje v prospeh kmetijstvu. Govoril bode odbornik g. Anton JakoočiČ, posestnik v Šlovrenci. — (Za trak zastavi) „braluemu in podpornemu društvu v Gorici'1 darovale so domoljubne dame do sedaj vsega vkupe 108 gld. — (Pesni.) Pod tem naslovom naznanja „SoČau, da v kratkem izide v Hilarijanski tiskarni v Gorici prvi zvezek Vinka Gregoriča Pod-kraškogorskega pesnij. Kujiga bode ob sezala 60 — 70 peinij, blizu 100 strani. Izvod bode stal 30 — 40 kr. Naročila naj se pošiljajo Hkladatelju v Prvačino ali pa Juštu Vugi, odpravniku „SočeB v RabatiŠči št. 20. — („HrvatBki Sokol") napravil je poseben oddelek za telovadbo deklic. — (Tršno uš) zasledili so že tudi v Fru-škoj gori. Tedaj je okužen že tudi vinorodni Srem, kamor bo je ta mrčes zaplodil s kupljenimi trtami iz Ogerske. — (Razpisana je služba) druzega učitelja na dvorazrednici v Srednji vasi v Bohinj i. Plača 400 gld., stanovanje in letna nagrada 20 gld. Prošnje do 20. julija t. I. na okrajni šolski svet v Radovljici. Telegrama „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 14. junija. Do 10 */, ure dopoludne voljenih je 107 liberalcev, 29 zmernih opozicijonalcev, 20 nezavisnih, 7 pro-tisemitov, 2 narodna, 4 brez stranke. — Liberalci pridobili so od zmerne opozicije in od nezavisnih po 7 sedežev, izgubili pa dvanajst. Protisemiti pridobili so štiri mandate. Peterburg" 13. junija. Kakor se iz Taškenta poroča najetih je v okraji Samar-kandskem 5800 ljudij, da pokončujejo kobilice. Tujci s dne 13. junija. Pri Slona t Jošt iz Zagreba. — Edelmann iz Maribora. — Muhvift iz Plesna. — pl. LatinovicB iz Ratefi. — Detela iz Zagorja. Pri Mk1i«1 : Naglas z Dunaja. — Neubauer iz Budimpešto. — Baumgartuer z Dunuja. — Prandstetter iz Gradca. — Glaser z Dunaja. — pl. Garzarolli U Seuožeč. — Blaška z Dunaja. — Berg iz Kočevja. — Rom iz Sevnice pri Kočevja. Pri luiueut kolodvoru t Petermanu z Dunaja. — .Stelzel iz Dolenjskega. Meteorolog i eno poročilo. S Q Čas opazovanja Stauje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriua v mm. 88 '3 B co 7. zjutraj 2. pop. 9. zvefior 739"42 mm. 788-30 ,u.n. 73840 mm. -f-14-8'C 4- 19-8°C +15-4" C si. svz. si. jvz. si. szb. obl. obl. d. j as. 1800on. dežja. Srednja temperatura -j- 167°, za 17° pod normalom. JD-u-aa-aJslsa, borza dne 14 junija t. 1. (Izvirno telograficno poročilo.) Papirna reu a.......... Srebrna lenta .... .... Zlata reu ........ ■ • 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... • • London........ • • Srobro ............ Napol.............. C. kr. cekini........ . . Nemške marke....... 4°/0 državne arečke iz L. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. 4°/0 avstr. alata reuta, davka proste. . Odrska zlata renta 6°/0...... „ papirna renta 5%..... 5°/0 štajerske zemljišč, ou/ez. oblig. . . Dunava reg. srečko 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4»/,l)/o zlati zast. listi . Prior, oolig. Elizabetiuo zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudoltbve srečke..... IU n Akcije auglo-avstr. bauke . . 120 , Trauiuiway-društ. velj. 170 gld. a. v. 80 gld. 45 k 81 r 30 , 102 n 25 f y5 ■ 80 , i — , 310 m 40 , 121 n 80 9 n 9 66 , 5 n 75 . 59 n 50 , 124 a 75 , 16'J a — , 102 S 05 , 122 • 65 , yi 80 , 88 a 70 , 104 n 50 , 115 n 50 , V2-J n 25 j 107 60 10G a 25 175 n 75 19 n — 110 n 75 219 a 75 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja mej boleznijo in smrtjo prelju bij enega našega očeta Štefana Šubic-a, kiparja, slikarja in hišnega posestnika, izreka najsrčnejšo zahvalo (391) žalujoča rodbina. V Poljanah, v 11. dan junija 1884. Družina treh oseb (376—3) iŠČe stanovanja (2 ali 3 sobe) za foHen«ki termin. — Naznanila s po-pogoji pod ,.T. T.** na upravništvo „Slovcnskegu Naroda". Dolenjsko vino se toči liter po 3« Ur., 3» kr. in 28 Kr. Dober vinski jesih IItor po IS kr. (387—2) Vsak dan se dobi silino s-vinjslso meso, porcija po lO in 2© kr. I^jnl>ljana, Stvari tr£% At. 3<4. p hibi i ■■ 11111 — i i—i i mi JHMM ' zw ■ : JOSIP RAUNICHAR, J ♦ priporoča svojo bogato zalogo (178—13) 5 ! za gospode, dame in otroke. 1 dobro in elegantno izdelane, po najnižjej ceni. Nove Matjes slanike (385-1) -rai»*l swr Puške! Priporočam prav izvrstne puške vMiicegu sistema: izdelujem nove ter tudi prevzamem vsa popravil« po prav nizki ceni. — Za dobro delo sem porok. Cenike po&iljatn na sroje stroške. Anton Sodia, (3H2—1) v Borovljah (Ferlachl, Kilrnteu. najboljše, v sodčkih po 5 kilo za rI«I. 2.50 in gld. 3, vožnine prosto, vender izvzemši carino priporoča Ostri lE^r. B\a.rgrliatrca.t, ZZsizaa.'b'u.rgr. < ADOLF EBERL, a stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec ^ slikanih napisov. Lakirnik. ^ LiiiHtna f ti ln-1 lt »i <• ij A i oljnatih bar?, lakov in flrnežev. ^ Prodaja na debelo in drobno. 1 I^jni>l Jana, soi-7) ^ Marijin trg, tik frančiškanskega mostu A\ Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. Takoj delujoče Uspeh zajamčen. ► > > > ! i\ 11 ► K I »enar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (bradu nstvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plešah, izpulili in osivelih laseh. Uspeli ]><> w kratnem močnem utrenji gajamčen, Pošilja v steklenicah po i fild. "t(i kr. in v steklenicah za poskus po l gld. i (ter je zaradi svojega prijetnega kiselnastcga okusa priljubljena in mnogo zahtevana luxus pijaca •, nego se nahajajo v njej tudi najizvrstnejšo anovi slatinske, posebno alkalije, v veliko veejej meri, kakor pa se dobe pri večini drugih mineralnih voda. Z ozirom na ooiiDOSt njenih stalnih in izhlapljivih osnovnih del more se jej samo Bilin Btaviti v spored, pa tudi ta „kralj vseh natronovih kislic" ne dosega njene mineralno vsebine. Zbog svojega lithiona je ta slatina celo specijaliteta, ali drugače rečeno: mineralni vrelec, kateremu ni para. Izredne jo uspešnosti pri boleznih v mehurji, kamnu, 11 ightijevcui spridenji obistij, pi 1 želodčnem in črevesnem kataru, zlatenici, zagnjetenemu drobu, naduhi, sušici, pri otečenih bczgnlkuh, krofu, trganji in protinu. Ker je ogljetn'eva kislina njena glavna snov in topilo ostalih, priporoča se tudi kot hladilni pitek s svojim prijetno kisoliiastiiu okusom in obilnimi penami in z lastnostjo, da obdržujo svoje pline, tako da ima, eo prav so razpošilja v steklenieuh, se pretresa iu dolgo časi brani, več takih izhlapUivih snovij v sebi, ko druge mineralne vode. Celo OtrOOl jo radi pijo, bodisi samo ali pa z mlekom primešano. Z vinom ali pa s eitro-noviui sokom in sladkorom pomešana dajo zelo prijetno, jako penečo se pijačo, katerej pravijo ,,iiiinei'alski šampanjec". Radenska slatina ostane celo na dolgem potovanji po morji in po večlctnoj shrambi popolnem dobra in pitna. Glavna zaloga za vso Kranjsko jo pri X^ < 3 rel i 11 a.11 « lTani. v Litiji Ivan VVakoiiluH, na Vrhniki Uoloto »1 C, v Postijitii A. I.avrenele, v l.oki I «ii u S v p. I' •; i m i«en„ v Z.igor. i Andrej "»lili« I« ir. v Višn jej Uori Anion Ktepee, v A. Omersa, v Tržni F. Ouierstt, v Vipavi A. I>ltrich, v Kočevji Edvard Hofmun, v vilcii in kopiiliii zavod. Dom. Škof jej K ran i i Toplicah zdra- (2G0—4) vzajemno zavarovalna banka v Pragi. --«fjt>«ip-Q+.-- VABILO k izrednemu občnemu zboru ki se bode vršil dnć 2 9. junija 1884 ob 9. uri dopoludne v hiši banke „Slavlje" na Sennvažnem predmestji št. 978-11. PROGBAM: 1. Predlogi upravjioega svetoval.stva gleie premombe pravil. --—■—"^--nsj^sfeE^čT^a--------- I/.pisek iz §. 31. III. Pri občnem zboru udeleževati se, voliti in voljeni biti, bo opravičeni: a) ustanovni ki; tisti članovi banke, ki imajo v j e d n c m oddelkov I., 11. in III. naj m a nj o 1 000 g 1 d. ji 1 i temu k a p i tal u j ed n ake vrednosti dohodek, ali v jednem drugih oddelkov najmanje 10.000 gld. za najmanje celo leto zavarovanih. Potem pristoji skupno jeden glas tistim han kili i m članovem, ki stanujejo v i s te j občini in bo uže celo leto članovi banke, a so morejo posamezno v oddelku IV. ali V. skazati samo z zavarovanimi kapitali manjšimi od 10000 gld. — ako so v oddelku IV. in V. v istej občini vkup najmanje za 20.000 gld. zavarovani. Ta glas m ore le ti sti Član po rab it i, ki j c bi 1 k temu pooblaščen z večino glasov; c) vsak zavarovanec, kateremu daje zavarovanje to pravico (lit. b). Vender pa članovi in družabniki, ki ao po pogodbi kot uradniki ali aluge banke stalno plaćani, neinajo pravice voliti ali voljeni biti. lato tako isti ne smejo kot pooblaščenci, niti voliti niti voljeni biti. IV. Vsakdo ima v občnem zboru samo po jeden glas. Natuestništvo se razen slučajev, navedenih v g§, 26 in 28 spi. prav. le na tak način dovoljuje, da mora namestili član, kateremu poleg §. 31 lil. h) spi. prav. ne pristoji pravica udeležiti se občnega /bora v ta namen, da prejme legitimacijski list, pokazati, katero mora biti ne le od člana, ampak tudi od pooblaščenca lastnoročno podpisano in issgotovljeno na tistej tiskovini, katero v ta nciiien pošlje pooblaščencu na zahtevanje njegovo ravnateljstvo. Pooblastilo izroči ravnateljstvo potem, ko ga je pregledalo in podpisalo, pooblaščencu. V. Kdor se hoče udeležiti o b e n e g a z b o r a, i m a t o n a j k a s n e j e osmi dan pred občnim zborom*) objaviti ravnateljstvu, katero mu izroči legitimacijski list in program občnega zbora. V Pragi, v 9. dan junija 1884. Upravilno svetovalstvo „SLAVIJE", vzajemno zavarovalne banke v Pragi *) T. j. do 21. junija 1884 (od 8.—12. ure dopoludne). Ravnateljstvo izdaje poleg legitimacijskili listov tudi predlogo upravilnega svetovalstva glede premembe pravil. (390) Mejnarodna linija. Iz Trsta y Novi Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. \ NOVI-JORL — Odhod«TRSTA, T«^«^*** m*U •«"•»■ M ■«<•■•■■ potnina: Kajnta 200 gld. Vmesni krov «0gld. Za vožnjo Ijudij se je obrniti na .1. Terkulle, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Xr. 18, Teatro Comunale v Trslu; za vožnjo blaga pa na ttehenker A ljii-i<-nl>ud!sktt krizna voda, Prebhivsku kisla vodu, Kron-1 dorfskn kisla voda. Uilnuska in Saidsch'udska grenkn vodu, Hodaujska kisla vodu, Rnkoczv grenka vodu, Rogntska kisla vodu, Kimski studenec, Ofenski Viktoriu-Hiudeiiet-. Seli era voda, Sv. Lovrenca jeklena kislimi, Kuilsbadska vrelsku sol, Mnrieiibadska in Hallska jodna sol, Eniske pustile, Hilinske pustile itd. Že 26 let obBtoječa trgovina z rudninskimi vodami daje ne sumo sani-tetneinu uradu, nego tudi vsakemu izmej naročnikov izvirno fakturo na razpolaganje, da se vsakdo lahko preveri, da so sklenico uapolneno s pravimi Inš-niini imeuovanimi vodami. S spoštovanjem Peter Lassnik v i. (817-6) (^o^is© o TTod.a.11. in "toxoš-u.re zastonj.) 8 Izdatelj m odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne*