TRŽIŠK1 VES
Leto II.
Tržič, v četrtek 18. junija 1953
Štev. 13
Slovenskim rojakom iz Amerike
naš
pozd
rav i
Kakor pretekla leta tudi letošnje leto številni slovenski rojaki in rojakinje iz daljnih krajev obiskujejo svojo staro domovino. Njihova rojstna gruda jih sprejema z veseljem in ponosom, hkrati pa z najboljšimi željami, da bi spoznali novo življenje slovenskega in ostalih jugoslovanskih narodov in njihove napore za izgradnjo srečnega jutrišnjega dne ...
S temi željami smo 3. junija popoldne sprejeli v Tržiču prvo večjo skupino slovenskih rojakov in rojakinj iz Amerike, ki so na svojem, potovanju po Sloveniji, Slovenskem Primorju, po jugoslovanskem delu svobodnega Tržaškega ozemlja in Istri obiskali Tržič in še posebno delovni kolektiv Bombažne tkalnice in predilnice. Delovni kolektiv Bombažne tkalnice Jn predilnice je slovanskim rojak om in rojakinjam pripravili prisrčen sprejemi. Gostoljubje tržiškega delavca j« prav vse navdušilo. Zal so le prehitro minile popoldanske ure in ko se je moderni Putnikov avtobus odmifcal tržiške-mu kotu in ko so stroji v predilnici spet zadrdraili svojo železno pesem, so nam v avtobusu naročali: hvala tržiškim tekstilcem za lepo popoldne, ki so nam ga Pripravili. .. Radi in sproščeni so z voditelji Bombažne predilnice in tkalnice izmenjailii svoje misli. Res, Tržič je 3. julija slovenske rojake in rojakinje iz A-merike sprejel dostojno, kot brat brata in sestra sestro. V ponedeljek, 22'. ju-mja prispe v Tržič druga skupina slovenskih rojakov, ki. pa se bo dalj časa mudila v Tržiču. Obiskali bodo tržiške fužimarje, delovni kolektiv Bombažno Predilnice in tkalnice, citraški trio pa Sm bo zaigral v hotelu Pošta, kjer bo pripravljeno kosilo, slovensko pesem.
Slovenski rojaki in rojakinje iz daljne Amerike, pozdravljeni v Tržiču, slikovitem mestecu pod Karavankami, stisnjenem, v ozko dolino pod Kriško goro! Pozdravljamo vas kot prijatelje nove so-cialistlčne Jugoslavije, ki se je rodila v °gnju težkih in napornih bojev vsega slovenskoga in ostalih jugoslovanskih ljudstev. Roka, ki vam, jo ob vašem prihodu v Tržič podaja delovno ljudstvo Tržiča, kovinarji, usnjarski in tekstilni delavci .skupno z ostalim, prebivalstvom, naJ vam bo dokaz njegovih srčnih želja, da bi vaše bivanje v stari, svobodni domovini izpolnilo vaša pričakovanja . . . ■^ozdravljeni!
Ob 45 letnici Planinskega društva
Eno izmed najdelavnejših in najmočnejših društev v Tržiču je vsekakor Planinsko društvo s svojo bogato tradicijo. Ne samo njegovo delo danes in v letih po osvoboditvi, ko je društvo dobilo izredne možnosti, za razmah, že ustanovitev društva sama in vse njegovo kasnejše delovanje ima ogromne narodnoob-ramibne in turistične zasluge za naše mesto in okoliške planine.
Prvi obiskovalci naših planin so bili pastirji, planšarji, kmetje, lovci in tihotapci. To je bil predvsem preprost slovenski narod. Kot izletniki pa so se začeli na planinah pojavljati predvsem tuj-
ci, ki so imeli pri nas tovarne, veieposestva, bili državni uradniki itd. Tudi v naših planinah so se pokazale markacije in kažipotne tablice Kranjske sekcije DoAV s popačenimi imeni naših vrhov. Tujci so hoteli tudi v neoskrunjenih planinah pokazati svoje zasužnjevaine namene, kar pa so jim krepki slovenski planinci preprečili. Tudi tržiški planinci so se temu boju pridružili.
Po zgraditvi tržiške železnice so — do takrat še neorganizirani' — planinci našega mesta in okolice začeli razmotrivali o ustanovitvi društva. Glavni namen graditve železnice je bil vsekakor služiti eksploataciji prirodnih bogastev našega kraja, katera so izkoriščali tujci. Naši vneti slovenski planinci pa so kazali še drug politično važen interes, važen v naraščajočem narodnostnem boju. Med širšimi slovenskimi krogi so hoteli vzbuditi zanimanje za lepote tržiškega kota, pokazati naravne lepote okolice, mionost planin in gora Košute, Begunjščice, Stor-žiča, Dobrče in Kriške gore. Tedanji možje se niso ustrašili težav, O' katerih so bili prepričani, da bodo nastale. Zavihali so rokave in šli na delo, ki je bilo posebno težko zaradi nenaklonjeino-sti javne in državne uprave. Zavest slovenske inteligence in delovnega ljudstva Tržiča je vedno bolj naraščala. Splošnemu političnemu boju za slovenstvo in svobodo v neimškutarakeim mestecu se je-
V šestdesetem letu slovenskega planinstva
proslavlja svojo 45-letnico
PLANINSKO DRUŠTVO V TRŽIČU takole:
14. junija, v nedeljo s skupinskimi izleti na naše gore okoli Goric, kjer proslavlja Kofcrški odred svojo 11. letnico, z obiski Dobrče, Zelenice in Kofc ter z vzponi v ostenje Storžiča, (tudi vzponi so v čast Kokrškega odreda in naj pokažejo telesno zmogljivost sedanjega rodu).
15. junija, v ponedeljek s predavanjem o našem planinskem svetu v Cankarjevem domu ob 20. uri (predavanje je povezano z diapozitivi, orkestralno uverturo in planinskimi pesmimi).
16. junija, v torek z množičnim, članskim, sestankom v prostoru bivše restavracije »Runo« ob 20. uri (podan bo pregled dosedanjega dela, nato bo sledil prijeten planinski družaben večer).
17. junija, v sredo s slavnostno sejo upravnega odbora v društvenem lokalu ob 20. ura (na sejo so vabljeni zastopni-
ki ljudske oblasti, in naših organizacij).
18. junija, v četrtek s sestankom AO in GRS v društvenem lokalu ob 20. uri, (vabljena je zlasti mladina, ki naj spozna iskreno planinsko tovarištvo).
19. junija, v petek s slavnostno komemoracijo na grobovih žrtev gora v Tržiču ob 19. uri.
20. junija, v soboto s propagandnim sestankom s prijatelji planin v Lešah in Lomu ob 20. uri.
21. junija,, v nedeljo s Planinskim dnem .pod Storžičem.
Društvo vabi na te prireditve vse svoje prijatelje, posebno pa vse člane, alpiniste in mladino, še prav posebno pa bodo dobrodošli naši stari planinci, ki vedo, v kakšnih razmerah se je razvijalo Planinsko društvo v Tržiču in ki so mnogo, mnogo storili zanj, kar lahko spoznamo iz njegove zgodovine.
Stran 2
TR2ISKI VESTMIt
Štev. i!*
pridružil tudi, boj planincev, ki so se združili in sklenili ustanoviti podružnico Slovenskega planinskega društva. Najbolj sta v to smer delovala in propagi-rala ustanovitev društva Matija Marin-ček in Hugon Roblek poleg vsega ostalega slovenskega izobraženstva. Izvolili so pripravljalni odbor in dne 17. junija 1908 je bila ustanovna skupščina podružnice SPD v Tržiču, sprejeta so bila'pravila in izvoljen odbor s pok. Fr. Deuom, posestnikom, na čelu. Na občnem zboru je bilo prisotnih 26 planincev, med njimi najdemo le premožnejše meščane in slovensko inteligenco.
Odbor si je zadal nalogo v složnem delu delati v prid in uspeh podružnice in to v niarodnoiobrambni,, planinski in propagandni smeri.
Požrtvovalno delo je rodilo uspehe. Nova pota, markacije, kažipot ne slovenske tablice, skupni izleti, propaganda, obiskovalci naših planin in vrhov iz drugih krajev, vse to je dalo našim planinam drugo lice. Slovenski planinci so izbrisali sledove zasužnjevaine germanizacije. Lahko trdimo, da je tudi SPD v svojem narodnoobramibnem delu mnogo pripomoglo, da je bil kmalu po ustanovitvi društva narodnostni duh tržaških Slovencev vseh slojev in prepričanj tako močan, da je prvič v zgodovini pri občinskih volitvah bil izvoljen Slovenec Fr. Ahačiič, podpredsednik društva, za župana mesta, s čimer je bil zadan močan udarec gospodovalnim tujcem. Odbor je dosegel tudi to, da je občinski odbor občine Sv. Katarina dal izrecno dovoljenje, da sme samo slovensko društvo markirati pota na njenem, področju.
Delo društva pa je že naletelo na zapreke. Oba veleposestnika Borna sta začela zapirati in prepovedovati pota na njihovem, zemljišču tako v Košuti kot na Begunjščici in. v okolici Zelenice in Ko-rošice. Vendar elana društvcnikov to ni zmanjšalo. Delali so vedno bolj agilno in razmotrivali o postavitvi koče na Kof-cah, ki so bile posebno priljubljena izletniška točka in dobro obiskane. Delo je zamirlo leta 1912, ko je bil zadnji občni zbor pred vojno.
Med  obema vojnama
Med svetovno vojno je delo zaspalo, ker so bili menda vsi odborniki pri vojakih. Tudi prva leta po svetovni vojni delo ni takoj oživelo, ker so pač bile potrebe po poživitvi drugih kulturnih in ostalih društev večje. Leta 1921 pa je zaslužni planinec Ivan Engelsbergcr sklical občni zbor, na katerem se je delo poživilo. Izvoljen je bil za predsednika, kasneje pa zaradi zaslug za edinega častnega predsednika našega društva. V društvo se je vpisalo- 115 članov, ki so se že rekrutirali iz vseh slojev prebivalstva. V odbor so prišli poleg Tržičanov tudi zastopniki iz Loma, od Sv. Ane in iz Ko-vorja. Sprožena in oživljena je bila ideja O1 gradnji koče na Kofeah. Poleg marka-cijskega in propagandnega dela je bilo glavno delo društva zbiranje denarnih sredstev. V ta namen je vsako leto prirejalo tradicionalne planinske »direndaje«. Vse to je imelo namen dati osnovo za postavitev koče. Po raznih težkočah se je slednjič ustanovila zadruga Planinski dom na Kofeah, ki je začela z
graditvijo in dom tudi dogradila. Društvo je vsa sredstva votiralo v graditev, katero1 je kot predsednik zadruge vodil Anton Jelene, vnet planinec. Krasen planinski dom, eden najlepših v Sloveniji, je bil izročen leta 1927 prometu. Dotok turistov - planincev se je vedno bolj večal. Po zgraditvi, koče so začeli še z večjo vnemo z nadelavo in markiranjem potov. Znana je pot s Korošice na Veliki vrh in z Zelenice na Stol. Na Zelenici'so privatniki postavili smučarsko kočo ter je tudi ta predel dobival vedno več obiskovalcev. Trume planincev so se vračale nedeljo za nedeljo na večer na tržiško postajo.
Hude gospodarske krize, ki so v teh letih nastale, tudi društvu, posebno pa stavbeni zadrugi, niso prizanesle. Nastali so nesporazumi med zadrugo in društvom, menjavali so se odbori. Društvo je bilo gospodarsko zelo slabo. V glavnem, se je društvo omejilo na propagan-
finančnem kaosu. Kofce so pa propadale. Pospešilo se je pridobivanje deležev zadruge in podružnica SPD je postala glavni zadružnik doma. V kratkem času je uspelo društvu zadrugo likvidirati in urediti posojila. S tem je prišel Dom dejansko v last društva. To je bila torej prva postojanka društva po 29 letih od ustanovitve. Delavni odbor je posebno pozornost posvečal gospodarskim vprašanjem,, saj se je obvezal plačati dolgove likvidirane zadruge. Zato je začel oskrbovati razne planinske koče, tako pod Storžičem, na Bistriški planini, v Gozdu in na Koroški, pogajal se je za prevzem Koče na Zelenici. Koča pod Storžičem je pogorela in društvo si je zadalo nalogo začeti s pripravami za gradnjo lastne koče. Organiziralo je tisoedinarsko posojilno akcijo, oskrbelo načrte za manjšo kočo in začelo z izravnavan,jem terena. Začetek, druge svetovne vojne je delo preprečil.
Kofce
do. Poleg tega so nastale razne pravde zaradi, poti s strani tujca dr. Borna, ki je hotel več kot deset let po končam vojni biti edini gospodar na slovenski zieimiji. V tem boju je sodelovala vsa slovenska javnost in s pomočjo advokatov vnetih planincev je SPD pravice po hudih bojih doseglo1.
Spor z zadrugo PD Kofce je postajal naslednja leta vedno ostrejši. Doplače-vanje deležev in dolgovi so tako zadrugo kot društvo zavirali v delovanju in enotnosti odbora in članstva. Podružnica je bila le delna lastnica Doma na Kofeah, s kako akcijo' za nove gradnje pa ni mogla začeti pred likvidacijo zadruge. V tem obdobju je nekaj časa imela oskrbovano zavetišče pri Cestarju pri Sv. Ani, od leta 1933 dalje pa v najemu in oskrbovano privatno Kočo pod Storžičem.
Ne debate na občnih zborih, ne predlogi mlajših planincev niso mogli prodreti. Starejši so menili, da so le oni poklicani voditi tako društvo kot zadrugo naprej,, da o- likvidaciji zadruge niso hoteli niti. slišati. Te prilike je izrabilo nemško gospodstvo, v katerega interesu je bil izvoljen za načelnika petokolonaš in branilec interesov tujega kapitala v Tržiču. Delo je še bolj zaspalo, društvo in zadruga sta bila dejansko le še na papirju. Leta 1936 je mlada generacija, podprta tudi s strani starejših dobro-misiečih planincev, prevzela podružnico, njen novi odbor pa tudi vodstvo zadruge, ki je bila že tako v razsulu in hudem
Ne samo na gospodarsko-gradbeineim delovanju društva, tudi na vseh drugih področjih se je pokazal nov duh, duh idealnih mladih moči, ki se niso strašili nobenih zaprek, saj so bili prekovani v trdih bojih v stenah gora, v snežnih me-težih in trdem delu. Ustanovil se je plezalni odsek, ki je zbral fante, ki so utrli nekaj plezalnih smeri v Storžiču ter. izvršili precej vzponov v drugih naših stenah. Zadal si je nalogo v Storžiču postaviti bivak. Člani so se usposabljali na tečajih, kateri so bili združeni tudi z reševalnimi vajami. Ustanovila se je postaja GRS in začel nabirati reševalni material. Utrla si je pot zimska alpini-stika, posebno ko so naši reševalci po-sečali prvi zimsko alpinistični in reševalni tečaj na Črni prsti. Foto odsek je stopil v življenje in uspeh je bil prva razstava fotografij v Tržiču. Mladina je delovala v mladinskem odseku, markacij-ski odsek je vneto markiral pota, propagandni in turistični odsek sta mnogo storila za povzdigo tujskega prometa našega mesta in, okoliških gora. Društvo je osnovalo tudi smučarski odsek ter tudi v tem začelo vzgajati svojo mladino. Poleg drugih težav, ki jih je društvo to dobo do okupacije moralo premostiti, je zadela mladi kader planincev strašna nesreča ob priliki smuka s Škarjevega robu. Devet idealnih planincev je pri tem našlo prerani grob, društvu pa iztrgalo naj požrtvovalne j še delavce, častno se je oddolžilo tem žrtvam in v spomin nanje še bolj z elanom šlo na delo po poti, ki
TRŽISKI VESTNTK
Stran 3
so jo skupno zacrtali. V tem vsestranskem delovanju je okupator zajel našo zemljo in tudi naše planine. Planine so postajale domovanje borbenih partizanskih edinic, ki so nam prinesle svobodo. Tudi izmed članstva naše podružnice je ta doba terjala krvave žrtve, saj se mnogi niso več vrnili domov. Člani so bili zaradi narodne zavesti preganjani, zaprti in internirani. Dom na Kofeah je postal žrtev okupatorja.
Po osvoboditvi
Razredčen se je po osvoboditvi sestal zadnji odbor, začel znova z elanom in zavestjo graditve naše nove domovine delati in s pomočjo ljudske oblasti dosegel zavidljive uspehe.
Vsi odseki so se obnovili, zginile so spet nemške kažipotne tablice in napisi, zbirati so se začeli alpinisti, mladina, Pripravljala finančna sredstva, Uspehi So bili vidni. Že v prvem letu je uspelo obnoviti planšarsko kočo pod Storžičem m jo 'Oskrbovati, zgradila se je porušena, koča na Šiji planini, popravila in preuredila Koča na Dobrči. Alpinisti so v svojem zagonu privabili mladino, izklesali iz njih borce naših sten, izvršili v Storžiču kot v drugih stenah naših slovenskih gora številne prvenstvene vzpone in ponovitve. Gorski reševalci so se Usposabljali, pridobili mnogo nove moderne opreme, propaganda je pokazala svoje lice in prav povsod se je govorSo o naših planinah. Storžič kot eldorado naših domačih alpinistov je privabljal vedno več oboževalcev in s trudom so alpinisti zgradili bivak, ki stoji na edinstvenem mestu sredi storžišklh sten. Predvojna zamisel o lastni koci pod Storžičem se je začela s pomočjo zveze in ljudske oblasti uresničevati. Neumorno delo planincev, ki so žrtvovali pri tej gradnji ogromno prostovoljnih delovnih Ur, je rodilo uspehe in pod Storžičem. je zrasel mogočen dom, ki privablja čedalje
15
Ko nisem bil človek
V vrsti delovnih blokov s sodimi številkami sta bila takoj za našim blokom bloka 26 in 28, na katerih so bili internirani duhovniki raznih ver in 25 različnih narodnosti. Med njimi je bilo naj-Ve'č Nemcev, dalje Čehov, Holandcev, Francozov itd. Poljaki so kot manjvreden narod imeli svoj blok št. 28. Jugoslovanskih duhovnikov na bloku 26 je. bilo 35 in sicer 11 pravoslavnih, 23 katoliških in 1 staroikatoliški. Slovencev je bilo med njima 19, od teh iz mariborske fkofije 9, iz ljubljanske 7, ostali pa so kili od drugod. Med. Avstrijci je bilo 6 slovenskih duhovnikov iz Koroške.
Da so nacisti odstranili takoj vso inteligenco z Gorenjske in Štajerske, da ki jim ne bila ovira pri ponemčevanju Uaših pokrajin, se ni bilo čuditi. Isto je ™'lo tudi na Češkem, Poljskem, itd. Zajemalo pa me je, zakaj je toliko doma-
'h, nemških duhovnikov po taboriščih,, '^aJ so bili vsi dosti narodno zavedni.
e p,rve tei(jnej k0 smo klij skupaj na
loku 17, sem tega in onega vprašal, . aJ ga je privedlo v Dachau, Večina mi rj odgovorila, da zaradi paragrafa št. 24
kDAP, ki j,e določaj da je v državi
več tujcev. Tudi dom na Kofeah se je med tem uredil in oskrboval. V zadnjem letu je društvo pridobilo tudi Dom na Zelenici in ga uredilo tako, da za silo že sedaj lahko daje streho in postrežbo do-šlim planincem.
V naših planinah je zavelo novo življenje. Planinske postojanke, naši krasni vrhovi privabljajo vedno več novih obiskovalcev, ki se zadovoljni vračajo na domove z novimi silami, ki jih potrebujejo pri delu in graditvi naše nove domovine.
Danes je planinska organizacija močna, dasiravno se bori še s finančnimi težavami. Delo na vseh poljih je urejeno in želja društva je še povečati članstvo, posebno pritegniti v svoje vrste mladino. V zadnjih letih je društvo ne le delovalo v PZS in sodelovalo z raznimi or-gan.iizaciijami in društvi, temveč tudi ustanovilo skupine po vaseh, iz katerih sta zrastli dve novi planinski društvi t. j. pri Sv. Ani in v Krizah.
Ko društvo praznuje svojo 45-letnico ustanovitve, je želja vseh Tržičanov, da društvo ostane na začrtanih potih pri ustvarjanju lepše bodočnosti našega naroda s pospeševanjem planinstva in z vzgojo novih planinskih kadrov,
V tednu, ko društvo praznuje svoj jubilej, pa naproša tržiško javnost, da z udeležbo pri raznih prireditvah dokaže, da upošteva delo društva, in ga bo tudi v prospeh Tržiča in okolice podprlo.
PLANINSKI IZLETI IN PLANINSKE
POSTOJANKE SO MED NAŠIMI LJUDMI NAJBOLJ PRI SRCU, ZATO VAS VARI PLANINSKO DRUŠTVO V TRŽIČU
v naslednje svoje postojanke:
Dom pod Storžičem pod ostenjem ponosnega Storžiča (1100 m), od tod imate lepe izlete na Storžič (2132 m), Tolsti vrh (1715 m), proti Zaplati (1818 m), čez Javorniško sedlo na Jezersko, na Ve-
vsaka vera svobodna, dokler ne ograža državne varnosti (nacizma) in ne deluje proti moralnemu čutu germanske rase. Hitler pa je imel svoje tajne načrte, katere je izdal njegov ožji sodelavec Hermann Rauschning, bivši predsednik senata v Danzingu, ter jih objavil v brošuri »Hitler je govoril«. To brošuro smo v slovenskem prevodu brali v Tržiču že leta 1940. Razen o preselitvi Čehov v Sibirijo, Slovencev v ruske stepe itd. govori tudi o uničenju krščanstva v Nemčiji. Trdi, da je nemški narod v bistvu poganski in da se ga religija drži samo toliko kot rja starega lonca.
Zato je bila proti nacizmu tudi duhovščina vseh konfesij. Eden najodloč-nejših nasprotnikov naraščajočega nacizma med prvo in drugo svetovno* vojno je bili muncheinski kardinal dr. Faut-haber. Žei luteranski pastor iz: Danzinga, ki je tudi Rauschninga osebno poznal, mi je o njem veliko pripovedoval. Še bolj sem pa spoznal tega izrazitega borca zoper nacizem, kO' sem, po osvoboditvi az taborišča kot civilni delavec v Dachauu imel priliko brati njegove spise in govore v knjigi, ki je izšla še pred nastopom Hitlerjeve vlade leta 1933. Videl je vse gorje, ki ga bo povzročil na-
liki Javornik ali Ženiklovec (1716 m) in Belo peč (1600 m). Dom. je oskrbovan vse leto in v njem lahko uživate sindikalni popust.
Dom na Kofeah pod sončno Košuto (1505 m); od tod imate silno lep razgled na Begunjščico, Dobrčo, Julijske Alpe, Pokljuko, Jelovico, Škofjeloške hribe, na Notranjsko hribovje z Nanosom din Snežnikom,, na Storžič in Kukov-nico, na Veliki Javornik, Stegovnik in Savinjske ali Kamniške Alpe. Pod Košuto je ena sama naravna promenada. Pozimi imate tu idealna smučišča, V poletni sezoni je dom stalno oskrbovan, v zimski pa ob nedeljah in praznikih in na večer prej. V zimski sezoni je za najavljene skupine odprt tudi za daljše bivanje.
Kostanjuvčevo kočo na Dobrči (1520 metrov) pod vrhom Dobrče, od koder imate edinstvene razglede na našo Gorenjsko, saj je Dobrča nekaka osrednja točka med našim planinskim svetom. Od tod imate silno lep izlet čez Srednji vrh in Preval na Begunjščico1. Koča je oskrbovana v letni sezoni stalno, drugače pa ob sobotah zvečer in ob nedeljah, razen takrat, ko je precej snega.
Planinski smučarski dom »Titovi gra-ničarji na Zelenici (1534 m), ki leži v prekrasnem gorskem svetu med Begunjščico, Vrtačo in Stolom. Čez Zelenico greste lahko proti Žirovnici, pa tudi proti Valvasorjevemu domu pod Stolom. Kdor ljubi Begunjščico, se lahko povzpne nanjo. Dom je sicer zasilno dograjen, vendar nudi lahko manjšim skupinam oskrbo ob sobotah zvečer in ob nedeljah. Za obisk je potrebna vidirana planin.ska legitimacija,
Samo, prosimo1 vas, spoštujte naravne lepote — gorsko cvetje in živali, kajti brez teh ne bi bile naše planine mikavne !
Vse ostale informacije vam nudita Planinsko društvo in Turistično društvo.
rodni socializem,, zato je pred njim svaril nemški narod do zadnjega. Med vojno se ni smel nikamor ganiti. Govoriti mu je bilo' prepovedano. Ker njega samega niso internirali, so zato na duhovščino tem bolj pritiskali. Da se je kdo pregrešil zoper paragraf 24 Hitlerjeve stranke, je zadostovala samo kaka izjava zoper nacizem.
Ob neki priliki sem vprašal nekega duhovnika iz zahodne Nemčije, zakaj je prišel v Dachau. Odgovoril mi je, da zaradi katoliškega zakona. Ženil se je premožen posestnik, nevesta pa je bila luteranka, Njena mati je hotela, da mora biti, poroka v luteranski cerkvi. Ženin ga je vprašal za svet. On mu je rekel, da zanj velja le poroka po katoliškem obredu. Nevestina mati je duhovnika zatožila na Gestapu, kjer so napravili protokol, češ da ta redovnik ovira rast nemške rase. Do poroke pa vendar ni prišlo. Ženin je dobil po'ziv na vojsko in je na Finskem padel.
Iz navedenih primerov lahko spoznamo, zakaj je bilo poleg komunistov, socialistov tudi toliko domačih duhovnikov po taboriščih.
Leta 1942 so koncentrirali vso internirano duhovščino iz ostalih taborišč v
Stran 4 TR2IŠKI VESTNIK
Koča na Kriški gori bo odprta 28. VI. 1953
V letu 1950, takrat, ko koča še ni bila postavljena, so imeli kriški planinci vrh Kriške gore zbito- zasilno zavetišče, ki so ga imenovali kratkomalo — bunker. Še danes se ga večkrat spominjajo. Marsikatero so stuhtali ob sobotah zvečer na ležišču, za katerega je služil pograd s senom, in ob toploti patentnega štedilnika — majhnega pločevinastega soda z luknjo v sredini, skozi katero se je nalagalo in od koder se je vračala toplota in svetloba ... Pač planinski komfort.
Tistega bunkerja danes ni več. Namesto njega te sprejme v kotu zelenega bu-
kovega gozdiča v preprostem gorenjskem slogu zgrajena 6 x 9 m velika temnorjava koča z ličnimi zelenimi polknicami, na katerih se rdečijo srčki. Okrog nje je ograjena peščena ploščad. Ko vstopiš na izrezljano verando, že čutiš domačnost, ki te še bolj prevzame v 6 x 7 m veliki jedilnici. V navidez majhnem prostoru lahko sedi okrog 35 ljudi. Zaradi boljše izrabe prostora so mize razvrščene po ladijskem sistemu ob steni. Tam. za pečjo sta dva kotička, prav prijetna za kramljanje.
Tu srkneš kozarček žganja ali popiješ vroč čaj, s katerim ti postreže dežurni planinec (stalnega oskrbnika, zazdaj še ni). Sediš pri mizi, pogled pa ti uhaja skozi okno po niže ležeči pokrajini.
Dachau. Prvo sobo na bloku 26 so jim priredili za kapelo, v katero so imeli vstop samo duhovniki, ostali jetniki pa ne. Njihovim, poljskim stanovskim, tovarišem na bloku 28. pa kapela ni bila dovoljena. V vsem. ostalem pa internirani duhovniki niso imeli napram nam nobenih privilegijev. Imeli so enako obleko in enako hrano. Nekaj jih je bilo zaposlenih po pisarnah, pri krpanju nogavic, pretežna večina pa na plantaži.
V začetku junija leta 1943 nam je starešina bloka 24 in naše- prve sobe povedal, da se SS-ovci pritožujejo, da jugoslovanski banditi na bloku 24 dobivajo v paketih iz domovine vedno več slovensko pisanih listkov, dasi je to prepovedano'. Temu bodo SS-ovci napravili konec s tem, da bodo tiste jetnike, ki dobivajo listke V paketih, odvedli v druga taborišča, od koder ne bodo smeli pisati, njihove svojce pa bodo preselili iz domovine ter na ta način pretrgali vse vezi med njimi. Naročil nam je, naj to tako sporočimo domačim, da bodo oni to sicer razumeli, da pa bo šlo to sporočilo vendar lahko srečno skozi cenzuro. I
Ko smo naslednjo nedeljo pisali do-
V pritličnih prostorih je tudi kuhinja, ki še nima dokončne opreme, in shramba. Iz kleti ti lahko postrežejo s hladnim pivom ali z osvežujočo coeto. V prvem nadstropju je razvrščenih 5 sob. Prva desna ima čudovit razgled na blejski kot in triglavsko pogorje. V drugi je prijetno skupno ležišče z enakim razgledom za 6 ljudi. Prva soba levo ima tri v kmečkem stilu izdelane postelje. Naprej je boljša soba, obložena z belo lepenko, ki je obrobljena z lesenimi letvicami. V njej dobiš poželenje, da bi ostal tu za dalj časa (takim je tudi namenjena). Zadnja soba ima na obeh straneh praktično urejena skupna ležišča, V koči lahko prenoči okrog 30 ne preveč zahtevnih ljudi. Presenečen si po ogledu koče1 nad dejstvom:, da razpolaga, ta navidez majhna stavba s toliko zelo praktično' razporejenimi prostori. In nikjer pri tem nimaš občutka tesnosti!
V koči in okrog nje se vršijo zadnja dela za otvoritev. Kriški planinci so pol-
V soboto in nedeljo so borci Kokrške-ga odreda ob sodelovanju vse Gorenjske slovesno praznovali svojo 11. obletnico. V soboto so se oddolžili padlim borcem Kokrškega odreda s prekopom njihovih trupel, ki so jim v Goricah pripravili skupno grobnico. Ob njihovem grobu so postavili lep spoimenik z imeni padlih borcev in talcev, ki naj priča še poznim rodovom o njihovem junaštvu v času, ko se je naše ljudstvo borilo za svojo svobodo'.
V nedeljo se je pričela proslava s sprejemom patrulj, pri katerih je sodelovalo veliko število borcev iz narodnoosvobo-dilne vojne. Samo iz Tržiča se je udeležilo patrulj 150 borcev. Za tem je bil zbor borcev Kokrškega odreda, na kate-
mačim, sem premišljeval, kako bi to napisal, da bi bilo prav. Prvo stran sem imel že napisano. Tu sem se zahvalil za pakete itd. Nato sem pismo- odložil ter šel malo na sprehod po taborišču, da mi bo tu kaka dobra misel padla v glavo. Ko sem, se vračal proti našemu bloku, sem: se nenadoma spomnil: »Zlomka, zakaj pa imamo Tržičani -svoje narečje ?« Nadaljeval sem pismo takole: »Daj napraviti škatlo, ki, bo imela dvojno dno. (Besedo »dno« sem -napisal slovensko, vse ostalo -pa v nemščini — kot navadno.) Pošlji mi dobro zapečen »Cegel.cspeis«. Ko mj boš -pripravljala paket, položi van ji najprej »Cegelcspeis«, nanj položi, »dno«, nato šele kruh in, -ostalo- vsebino, da se ne bo kruh od »cegelespeisa« preveč uma-zal.« Pismo- je srečno prišlo v Tržič. Štirinajst dni pozneje sem prejel o-d doma zopet paket. Po večernem, zboru je prišel SS-ovec v sobo odpirat in razdeljevat pakete. To pot je bilo v paketih že manj listkov. En novinec je dobil od doimia šele prvi paket, v -njem med ostalo vsebino tudi veliko steklenico žganja! Veselo se je nasmehnil, ko jo je zagledal ter pripomnil: »Danes ga pa bomo!« Isti hip pa je stisnil pesti od jeze, pol-
Štev. 13
no zaposleni pri pripravah za ta njihov največji dan. S svojim obiskom jim bomo dali priznanje, sami pa bomo preživeli prijeten, sproščen dan v veseli planinski družbi. Gotovo si tudi vi želite vsaj enkrat v življenju taboriti na prostem, Tokrat vam je to omogočeno na vrhu Kriške gore. Za to bodo- tržiški planinci postavili na planoti poleg koče pravo šotorsko naselje. Pridite že v soboto zvečer, prinesite le odejo in doživeli boste tudi vi čudovit poletni večer ob prižiganju kresov, prepevanju pesmi, ob spremljavi harmonike, očarani nad gorsko naravo ob luninem svitu. Ta večer vam bo- ostal v neizbrisnem spominu.
V nedeljo, 28. junija ob 11. uri dopoldne bo slavnostna otvoritev, nato pa se boimo ob veselih zvokih malo zavrteli-Hrane in pijače ne nosite s seboj, pač pa prinesite zvrhan koš dobre volje.
Dostopi z vseh strani so markirani in ne preveč naporni. Ne pozabite: v nedeljo, 28. junija na veselo svidenje na Kriški gori!
rem je prikazal v slavnostnem govoru njegovo -slavno zgodovino tov. Bert-on-celj. Zbora Še je udeležilo ogromno število ljudi, ki so prihiteli na proslavo 11« obletnice odreda iz vseh krajev Gorenjske. Iz Tržiča se je udeležilo slavnosti več sto ljudi, za katere je bil organiziran prevoz s kamioni in avtobusi do Goric, mnogi pa so odšli v Gorice s kolesi in celo peš. Popoldne je bil v okviru proslave nastop- združenih pevskih zborov Gorenjske in godb na pihala, pri čemer sta sodelovala tudi pevski zbor in godba DPD »Svoboda« iz Tržiča.
Praznik Kokrškega odreda je napravil na gorenjsko ljudstvo globok vtis in bo ostal udeležencem še dolgo v spominu.
tiho preklel SS-ovca, ker je steklenic0 z ljubo gorenjsko kapljico vtaknil v svojo aktovko, žganje in druge alkoholne pijače so- bile prepovedane. Moj paket je prišel med -zadnjimi na vrsto. Ko g» je SS-ovec -odprl in stresel na mizo kruh, suho sadje, pecivo, cigarete ter kos si" ra, listka ni našel. Pretipal je škatlo i;n pokrov, če ni, morda na vogalih med sponkami kak listek. Ker ga tudi tu bilo, je rekel: »So ist reeht! (tako je prav!)« Zložil sem vsebino nazaj v pa" ket in ko je SS-ovec odšel iz sobe, sem iz škatle odtrgal 2 cm okrog in okrog od roba zalepljeno- »dvojno dno«, pod njim, pa je ležal velik »cegelcspeis« z novicami. Vesel sem bil sporočil o gibanju partizanov in o tam, da so ml Nem"1 ukinili dobavo materiala, ker sem interniran, dovolili pa vseeno delati in plačevati davke. Kljub temu pa da stari oce (sedaj upokojeni Jožef Frantar) pridn0 krpa čevlje in če treba tudi zašije & naikuje čevlje za kakega znanca v gos*1. Podoben »cegelcspeis« sem od takrat naprej dobil v vsakem paketu. Pisane«0 sem pohvalil njenega očeta, ki je bil vsa leta moje odsotnosti doma namesto We' ne za mojstra. »
Slovesno praznovanje 11. obletnice Kokrškega odreda
TRŽIŠKE VESTNIK
Stran 5
Vzgoja mlade generacije in krepitev socialistične morale naj bosta v bodoče važna naloga tržiških žena
Tržiške žen;© so imele že precej sestankov, vendar so na večini od njih razpravljale vedno eno in isto: razne slavnostne prireditve, proslave in druge manifestacije. Sem ter tja so se pogovorile tudi o naši mladini, predšolskih in šolskih otrocih, vendar do resnejših sklepov niso mogle priti, Da se stvari niso razvijale, kot je splošna želja vseh žena, je bila glavna krivda v tem, ker se jih je za posamezne probleme zanimalo le majhno število, dočim so druge stale vse preveč ob strani. Iz vsega tega se jasno kaže, da je v njihovem delu manjkalo razumevanja za skupne interese in splošni socialistični napredek.
Da je stvar v resnici taka, je pokazal sestanek 9. t. m., katerega se je udeležilo veliko število žena. Morda je temu sestanku dala večjo živahnost prisotnost predsednice okraj, odbora AFŽ Kranj, ki je znala glede problemov žena in njihovih nalog prikazati prav. tiste primere, ki bi morali biti našim ženam in materam najbližji. Splošna obravnava se je v glavnem dotikala tega, kako naj naše matere in žene pomagajo reševati važno vprašanje vzgoje mladine in pravilnega pojmovanja socialistične morale.
Vprašanje predšolskih in šolskih otrok ter doraščajoče mladine postaja iz dneva v dan v pogledu pravilne vzgoje vedno bolj zahtevnejše. Kako more imeti otrok dobro vzgojo, če že v sami družini ni pravega sožitja; če je v hiši preklinjanje, pijančevanje in morda celo pretepanje; če se po cestah vlačijo pijanci in Uprizarjajo nemoralne scene? Kakšno Škodo prinaša vse to otrokovemu duševnemu razvoju, so marsikateri veliko premalo premišljevali. Ali je potrebno, da se družinska druga v raznih nesoglasjih vpričo otrok obdelujeta z ne vem kako nedostojnimi besedami? Potem se pa čudimo, od kod ima otrok tako obnašanje in kje pobira besede! Tu je treba "meti moralni in družinski čut odgovornosti prod socialistično' družbo. Na. otrobov razvoj vpliva kvarno tudi preveliko Popuščanje, kar se posebno dogaja v manjših družinah, kjer imajo tako mamini kot očetovi »ljubčki« tafcorekoč vse Pravice. S, takim, razvajanjem. ustvarjajo otroku neko trmasto zahtevnost in ker Je pač.on v središču družinske pozomo-sti, mu tudi vse uspe. Oče ali. mati mu dasta sedaj to', sedaj ono, kar pač otroku pride na misel. Od bonbončka in 'majhne igračke pridejo na 1 dinar, pet, deset in tako se dogaja, da paedini otro-ci dobijo za razne izlete s seboj tudi po °00 im celo 1.000 dinarjev, kar gre vse ^ sladkarije in druge neumnosti, ki °_troku samo škodujejo', najmanj pa ko-^stijo. Tu nastaja še drugo vprašanje, ^ii starši res ne morejo navaditi otroke že v rami. mladosti ceniti denar, katerega morajo tako težko prislužiti? Ali ^"Hlijo, da bo otrok v poznejših letih delal kaj drugače? Ne more! Pregovor »Kar se Janezek nauči, to Janez zna« npjde potrdilo že sedaj pri velikem, steblu doraščajoče mladine. Starši! Tu je r°ba resnega premišljanja, če hočete,
da bodo vaši otroci postali, v novi družbi pozitivni činitelj našega nadaljnjega razvoja.
Kako žalosten, je pogled na mladeniče in mlada dekleta, ki imajo nepravilno in nezadostno vzgojo, ki si morajo v veliko primerih zaradi nerazumevanja potreb mladih ljudi s strani skupnosti iskati zabave in razvedrila v pijančevanju, ponočevanju in, kar je najbolj žalostno, celo v prekomernem izživljanju. Tej mladini je treba pokazati, da so starši kljub temu, da prejemajo otroci že lastni zaslužek, še vedno njihovi varuhi. Zakaj se oče prav tu ne pokaže s pravilnimi vzgojnimi ukrepi? Zakaj tista neprestana, velikokrat z lažjo omehčana popustljivost očetovega in materinega srca? Bodimo si iskreni! Ni krivda tu na posameznih starših, ampak na nas vseh, ker nas bližnja okolica vse premalo zanima, ker vse preveč gledamo na svojo »njivico«, drugo pa puščamo vnemar. Lahko smo prepričani, da na tiste otroke, ki imajo dobro in pravdno vzgojo, v veliko primerih kvarno vpliva tudi njihova neposredna okolica,
Naši skupni interesi naj bodo vsekakor tam, kjer živi in raste mladi rod. Poiskati je treba mladim ljudem dostojnega razvedrila, Gostilne1, kavarne in nočne zabave naj se mladini prepovedo, ker bomo le na. ta način ustvarili močan rod zdravih ljudi, kakršnih nasa skupnost nujno potrebuje. Za dosego tega bodo morale imeti vse organizacije kakor tudi podjetja več razumevanja. Treba bo uvesti močnejšo kontrolo nad uporabo otroških doklad, čeprav se marsikateri izgovarjajo, da s temi dokladami otrok ni mogoče obleči in nahraniti. Res je, po drugi strani pa se morajo starši, le zavedati, da so oni sklenili zakonsko zvezo zaradi njihovih skupnih poti v življenju ter so prav iz tega razloga primorani za družino nekaj žrtvovati. Prav v tem bi se morala pokazati prava očetovska in materinska ljubezen, da pravilno skrbe za otroka, ne pada se zanašajo na to, da jim ga bo država vzdrževala.
Dalje bo treba, mladino pripraviti do tega, da bo delala tam, kjer je to za njen duševni in telesni razvoj najbolj koristna. Vodstva posameznih društev bodo morala iz tega razloga rekorder-stvo in privilegije odpraviti ter ustvariti enakopravnost vseh sodelujočih. Ko bodo uspela likvidirati s temi, naj tudi pričakujejo', da bodo imela dosti mladine.
Še veliko so si imele žene povedati na tem sestanku. Tudi o zaposlitvi žena in kako bi žene delavke z ustanavljanjem raznih u služnostnih ustanov razbremenile vsakodnevnega težkega gospodinjskega dela, ker bi le na ta način mogla mati posvetiti večjo skrb svoji družini. Tako pa je razumljivo, da, je mati vesela, če lahko v miru opravlja svoje delo, čeprav mora otroke prepuščati ulici in pohajkovanju. Temu so krivi pra,r gotovo tudi možje, ker se ne čutijo pred celotno družino odgovorni, da je treba za pravilno ustvarjanje družinskega so-
glasja tudi v gospodinjstvu prijeti marsikatero delo v roke. Torej je potrebno le več razumevanja mož do svojih žena.
Resno bodo morale žene poseči tudi v probleme »Dekliškega doma«, saj se o življenju v njem slišijo kaj žalostni glasovi. Prav bi bilo, da upravni odbor predilnice te stvari temeljito pregleda. Dalje je treba našim ljudem dati pravilne pojme socialistične morale, ki je še v veliko drugih primerili presegla pravi okvir. Iz tega razloga so bile žene soglasne, da je treba vse tiste, ki namerno razbijajo družinske skupnosti, za vselej izseliti iz Tržiča.
O teh stvareh so razpravljale tržiške žene ter so s sestanka odnesle veliko lepih in koristnih napotil za bodoče življenje. Stvar nas vseh pa je, da našim ženam pomagamo, da odgrnemo tisto nepredirne zavese zaprtosti v svojih delokrogih ter začnemo resno misliti na skupne interese pravilne vzgoje in poglabljanje socialistične morale pri naši mladini.
POMOČ TUBERKULOZNIM OBČANOM
Tukerkuloza predstavlja še vedno eno najhujših bolezni. Tega se zavedata naše ljudsko zdravstvo in organizacija Rdečega križa in vlagata v boj proti tuberkulozi vsa razpoložljiva sredstva in. denar.
Okrajni odbor Rdečega križa je ob priliki Protituberkuloznega tedna na priporočilo protituberkuloznega dispanzerja v Kranju dodelil, nekaj podpor tuberkuloznim v naši občini: 1. prešito odeje: v vredn. 5100 din, 1 volneno odejo v vredn. 3400 din, nadalje 1 umivalnik in 1 ročni pljuvalnik v skupni, vrednosti 990 din ter denarno podporo 1000 din.
KAKO NAJ SE PREIMENUJE PUTERHOF?
V zadnji številki, Tržiškega vestnika je izšel članek »O naših zemljepisnih imenih«, v katerem, je bil tudi predlog za preimenovanje naselja Puterhof v Podkošutnik ali kratko Košutnik.
Z oziirom na to, da imata predlagano ime že del tukajšnjega gozdnega posestva ter potok, fci teče po tem, gozdnem predelu, je odbor SZDL na svoji prvi redni seji izbral drug predlog.
Vsekakor nas mora narodna zavest opominjati, da za vselej zbrišemo tuja imena naših krajev in vasi ter jih nadomestimo s slovenskimi, ki jih imamo toliko in veliko lepših na izbiro.
Vsem prebivalcem Tržiča, in okolice in mnogim drugim, je dobro znano, da v gozdovih okoli, vasi Puterhof živi veliko število jelen jadi. Mislimo pa si lahko,, da bo ta divjad tekom, stoletij izumrla Zato bi po našem, mnenju ne bilo napačno, da bi bil Puterhof preimenovan v Jelen-dol, mogoče tudi Jelen gaj.
Odbor osnovne organizacije SZDL bo na prvem sestanku vseh članov te organizacije dal ti dve imeni na izbiro in v odločitev.
r
KULTURNI VESTNIK
Gostovanje Slovenskega okteta v T
v ■ v
rzicu
Koncert Slovenskega okteta 5. junija je bil izreden dogodek, kakršnih pri nas ne doživimo mnogo. Za vse obiskovalce, tudi za tiste, ki so se vnaprej nadejali izrednega umetniškega užitka, je bil pravo presenečenje. Izbrani glasovi s svojo izredno barvitostjo in visoko pevsko kulturo ter z lepo ubranostjo- so s skladbami Aljaža, Foersterja, Mirka, Nedveda, Prelovca in Tomca ter z našo sočno narodno pesmijo morali navdušiti slehernega poslušalca. Še posebej pa nas je navdušila plastična interpretacija nekaterih narodnih pesmi, kakršne doslej nismo bili vajeni.
Spored koncerta je bil zelo pester. V prvem delu je obsegal umetne zborovske
skladbe najznačilnejših slovenskih avtorjev zelo različnega žanra, v drugam pa narodne pesmi, ki so- poleg drugega zajele tudi svojskost najrazličnejših slovenskih pokrajin in narečij. Tako je koncert ne le nudil velik umetniški užitek, temveč imel hkrati tudi kulturno vzgojni značaj za vse poslušalstvo in seveda pev-skovzgojni značaj za domače pevce še posebej.
Koncert je bil proti pričakovanju dobro obiskan, kar je lepo- izpričevalo za Tržičane po toliko neuspelih poskusih privabiti jih na tovrstne prireditve. Presenečenje, ki so ga na koncertu doživeli, je vzbudilo v njih živo željo, da bi Slovenski oktet čimprej spet slišali.
Gostovanje gimnazijskega pevskega zbora v Ljubljani
V nedeljo, 7. t. m. je priredil gimnazijski zbor pod vodstvom Milice Debe-1 Jakove samostojen, koncert v Mestnem gledališču v Ljubljani, ki je v vsakem pogledu uspel. Nastopil je z obširnim, repertoarjem, ki ga je izvedel disciplinirano in z veliko pevsko dognanostjo. Izbrano občinstvo, med katerim smo opazili tudi Etbina Kristana in več glasbenikov, je dirigenta in zbor nagradilo z mnogimi šopki in, čestitkami. S koncertom, si je zbor nesporno pridobil sloves enega naših boljših mladinskih zborov. — Razen zbora je na koncertu nastopilo tudi nekaj učenk iz šole Milice Debeljakove s klavirskimi skladbami, s katerimi so prav tako izzvale odobravanje. Priredi-
Kultu
rno živ
V Križah je KUD Korotan razvil v poslednjem, času zelo živahno delavnost. V zadnjih štirinajstih dneh nas je presenetil s kar dvema kulturnima prireditvama, ki obe izpričujeta veliko dela-voljnost in tudi sposobnost njegovih članov.
Pred štirinajstimi dnevi je priredil pevski zbor KUD Korotan pod vodstvom tov. Grandovca s sodelovanjem zbora Bolničarske šole na Golniku uspel koncert, ki ga je občinstvo hvaležno sprejelo, saj ima zbor, kot smo v našem listu že ob priliki poudarili, dober glasovni, material, kj, se ob sposobnem pe-vovodji da oblikovati in doseza lepe uspehe. Naj jim bo uspeh, ki so ga, doživeli, izpodbuda za, nadaljnje vztrajno delo!
Pred tednom nas je presenetila kriška
tev je v čast ne le naši učiteljici glasbe sami, temveč tudi gimnaziji in glasbeni šoli ter končno po njih vsemu Tržiču.
Gostovanje našega gimnazijskega zbora so gmotno podprli ljudski odbor in podjetja, organizacijo koncerta pa je izvedlo Društvo slepih s sodelovanjem Zavoda za slepo mladino v Ljubljani. Vsem tem gre vse priznanje za njihovo naklonjenost dirigentki, in zboru.
Mladi pevci so imeli po nastopu skupno kosilo, nakar so si ogledali življenje in delo- v Zavodu za slepo mladino. Za nagrado za svoj uspeli nastop pa so gledali popoldne še zaključeno predstavo v Mestnem lutkovnem1 gledališču.
enje v Križah
dramska družina z uprizoritvijo »Desetega brata v režiji učiteljice Francke Staričeve. Uprizoritev »Desetega brata«, ki zahteva velik igralski ansambel ter spretno roko režiserja in inscenatorja, je trd oreh tudi za večja kulturna društva. Vendar je požrtvovalni režiserski in enako požrtvovalnim, igralcem v Križah uprizoritev docela uspela in je bila na dostojni višini. O uspehu priča tudi dejstvo-, da je morala igralska družina igro preteklo soboto ponoviti. S svojim, delom; vrši igralska družina veliko- kulturno poslanstvo med ljudstvom, zato je samo želeti, da z njim. nadaljuje, se izpopolnjuje — to velja, posebno- mlajš'm — in dviga. Uspehi na ta način ne bodo izostali.
Letošnji knjižni dar Prešernove družbe
Vse naročnike Prešernove družbe obveščamo, da bo obsegala letošnja knjižna zbirka naslednje knjige:
1. Koledar 1954. Obsegal bo 160 strani velikega formata in bo tiskan na boljšem papirju. Koledarski del knjige bo v dvobarvnem tisku in ga bo umetniško opremil akademski slikar S. Pengov. Vseboval bo 16 strani ilustracij v bakro-tisku ter vrsto najrazličnejših člankov.
2. Ciril Kosmač: Pomladni dan — povest, 180 strani.
3. Ivan Ribič: Stopinje v snegu. Zgodba o zakladu — dvoje povesti, 200 strani.
4. Ivo Zorman: Iz obroča — mladinska povest.
5. Skrivnosti atoma — poljudnoznanstveno delo o najnovejših izsledkih moderne znanosti in tehnike.
Kdor se želi naročiti na to knjižno zbirko, naj to stori pri terenskih zaupnikih PD ali v knjigarni. Pohitite z naročili ! Zagotovite ,si v zimskih mesecih prijetno razvedrilo! Za 240 din boste prejeli 5 odličnih knjig!
Ototstita
Vsem, ljubiteljem, oporne glasbe sporočamo-, da smo rezervirali v ljubljanski operi večje število vstopnic za »Gorenjskega slavčka«, ki bo v soboto, 27. t. ni. ob 20. Za udeležence smo organizirali prevoz z avtobusoim, ki bo odhajal iz Tržiča ob 18.15 in se vračal v Tržič po končani predstavi. Prijave sprejemamo do sobote, 20. t. m.
Turistično društvo
Drž. glasbena šola v Tržiču priredi javno zaključno produkcijo v potek, dne 19. t. m. ob 20. uri v dvorani BPT (Lutkovna dvorana). Nastopijo gojenci in gojenke odseka za klavir, violino, violončelo in pihala. Vljudno vabljeni! *
DPI) »Svoboda« obvešča vse, ki se doslej še niso vključili v društvo, pa bi se želeli vpisati, da bo vpisovalo nove, člane od 22. t. m. dalje vsak delavnik od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 11-ure v društvenem lokalu pri Basteljnu, Glavni trg 20.
KINO
20.-01. junija: Velika reka (Rio GraD-de). Ameriški filhn v režiji Johna Forda. V glavni vlogi polkovnika Yorkeja John Wlayne.
24.—25. junija: Doma v hermelinu. Angleški fillm v barvah z Douglasom Faiir-taanksom ml in B-e-tty Grablej-evo v glavnih vlogah.
127.—28. junija: Hiša na 93. cesti (The Houis© on 9i2nd Street). Aim-eriški fillim. V režiji Hearvjia Hathawaya.
1.—2. julija-: Otroški vrtec (Da Mater-nelile). Francoski film v režiji Heinrvja Diamanta Biargera.
v
Šolske aHave
Ravnateljstvo nižjo girnmazlje v Tržiču poiziva dijake svojega zavoda, da sie, udeleže zaM-jui&ne akademije, ki bo v petek, 26. t. m. ob -9-. uiri do-p. v Cankarjevem donruu-K akademiji so povabljeni tudi starši dijakov.
Vpisovanje za prihodnja šolsko leto bo v ponedeljek, 29. t. m. dopoldne od S. ur* dalje. Dijaki maj prineso s seboj zadnje šolsko spričevalo, novinci pa tudi rojstni ilst.
ZAHVALA DELOVNEMU KOLEKTIVU BPT ZA LEP SPREJEM SLOVENSKIH ROJAKOV IZ AMERIKE
3. junija so slovenski rojaki iz Ameri-ka-udeleženci devetdnevnega potovanja po Sloveniji — obiskali delov.', kolektiv predilnice v Tržiču, ki jim je priredil nadvse prisrčen sprejem. Putnik Slovenija se zahvaljuje celotnemu kolektivu za izkazani trud in ljubeznivost pri spremu.
V znak zahvale je Putnik—Slovenija
povabil dve najboljši delavki-tkalki Bombažne predilnice in tkalnice kot gosta na eno'od prihodnjih dvodnevnih izletov na Jadran.
Delovnemu kolektivu Bombažne Pre" dil.ni.ee in tkalnice v Tržiču želimo pri nadaljnjem delu najboljših uspehom!
Putnik — Slovenija Ljubljana
štev. 13
Stran ?
TELESNA VZGOJA IN ŠPORT
Jubilejne prireditve „Partizana46 so za nami
V nedeljo, 7. junija so bile zaključene Prireditve v proslavo 50 letnice telovadnega društva v Tržiču.
Društveni telovadni akademiji, o kateri smo že poročali, je sledil 31. maja kot zaključek Meseca mladosti in uvod v jubilejne priredtve velik šolski nastop vseh šol tržiške občine. Nastop je kljub slabemu vremenu dobro uspel in bil le-Po obiskan. V ponedeljek in sredo (1. in
3- junija) je bilo prvenstveno tekmovanje v odbojki med sindikalnimi podružnicami. Po izločilnih tekmah sta se plasirali v finale moštvi sind. podružnice kPT in čevljarne Ljubelj, v katerem je zmagalo moštvo BPT. V torek 2. junija le bilo v načrtu tekmovanje v streljanju, ki Pa je zaradi dežja odpadlo. V četrtek
4- junija je bilo na sporedu atletsko tekmovanje v teku na 60, 100 m, skoku v višino in suvanju krogle. Udeležba je °ila precej slaba. Pogrešali smo zlasti članov in večje štev .o mladincev. V petek, 5. junija je bilo v društveni telovadnici zelo zanimivo tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanje je pokazalo, da je v Tržiču za to panogo veliko zanimanja in bi bilo prav, da se ta sekcija ponovno oživi bodisi v sklopu Partizana
pa SŠD Ljubelja. Po izločilnih tekmah le zmagal v finalu pri moških švab V. (BPT) pred Štrukljem Marjanom (Partizan) dn Mokorelom (Tov. pohištva). Pri ženskah je bila slabša udeležba. Zmagala j,e Finkova (Partizan) pred Kaplje-Vo (Partizan).
Na predvečer glavnega zleinega dne Je bila na lepo urejenem in razsvetljenem igrišču telovadna akademija, na kateri so sodelovala društva obeh gorenjskih okrajev s svojimi najboljšimi točkami. Program je obsegal 16 točk, ki so bile vse res dobro naštudirane in so se Vrstile hitro druga za drugo brez zastora. Kvaliteto akademije sta zlasti dvignili vzorni vrsti z Jesenic, ki sta želi ve-n^o odobravanje za svoje izvajanje.
V nedeljo, 7. junija je vse dopoldne ^osilo, kar je znatno oviralo potek sku-Senj. Po skušnjah so se vsi oddelki, pokrajin na telovadišču k razvitju prvega Prapora telovadnih društev v Sloveniji.
Uvodnih besedah tov. Konica je govo-
kum prapora tov. Rus, podpre dsed-^ telovadne zveze Partizan. Po zabijahu spominskih značk so se oddelki postrojili z novim praporom in godbo na
v veličastno1 povorko po mestu.
Popoldne ob pol treh pa se je pričel eWadni nastop, kateremu je prisostvoval tudi predsednik telovadne zveze Par-^an, minister tov. Zoran Polič s sopro-Nastop je trajal polni dve uri kljub ^nu, da so se točke hitro vrstile druga a drugo. Ne bomoi naštevali vseh točk, v atenih je nastopalo v vseh oddelkih pre-0 850 telovadcev in telovadkinj, od cici-Jiov do članov. Od prostih vaj so naj-3 Ugajale proste vaje pionirjev, manj a Članic. Pogrešali smo tudi vaje čla-s    mestnih društev. Na orodju pa so e^eda dominirali zopet Jeseničani. 85 tem so bile vse prireditve zaključe-• Kot znak veselja nad izvršenem de-
lom je bila v telovadnem domu velika ljudska veselica, ki je trajala pozno v noč. ! ; )
Organizacijo prireditev je imel v rokah upravni odbor Partizana, ki je svojo nalogo razen nekaj pomanjkljivosti
dobro opravil, za kar gre zasluga predvsem tov. Marklju, kot delovnemu pred sedniku, tov. Koniču, načelniku in načelnici, ki sta vodila tehnično stran prireditev. Tudi godba Svobode, ki je vztrajno igrala in bila preko mere zaposleni vse glavne dneve nastopov in akademij, zasluži vse priznanje.
Lep uspeh naših motoristov v Mokronogu
V nedeljo, 7. t. m. so se v proslavo ustanovitve Gubčeve brigade vršile veliike motorne dirke v Mokronogu. Pokroviteljstvo nad to priirednitvijo sta prevzela tov- Boršt-mar In Avbelj.
Začudeni smo se spogledali v Mokronogu, ko simio naf.Gfceli na izredno imočno konkurenco, ki jo je v vse priznanje organizaciji uspela zbrati Dotanjska. Na startu je bilo devet hrvaških tekmovalcev, pet Ljubljančanov, šest Tržičanov, en Nemec in akroig 15 Dolenjcev.
V zelo ostri konkurenci, saj so Hrvatje in Ljubljančani vsi stari znanci Ljubelja, so Tržičani dosegli odlične rezultate:
V kat. 250 cem: Jenko Anton I. mesto in najboljši čas dneva, Rupar Pavel IV. mesto, Hrast Mirko VI. mesto.
V kat. 350 cem: Podirekair Ivan I. mesto.
V kat. prikolic: Komik Franc in Komik Miatej II. mesto; Kcrmaivner Janez in Hrast Mirko III. mesto.
Tržiški motoristi so sodelovali tudi na dirkah v škof ji Loki dne 14. t. m., o čemer bomo podrobneje poročali prihodnjič.
28. t. m. pa bodo sodeilovatH na mednarodnih dirkah v Opatiji, kamor bo AMD organiziralo za motoriste — člane društva skupen izlet z motornimi vozili.
Tečajniki Prostovoljnega gasilskega društva predilnice so odlično opravili izpite
30. maja so člani PGD predilnice v okviru PLZ polagali izpite za izprašane gas;ice. Izpite je uspešno napravilo 21 članov in 8 članic. Izpraševalna komisija je ugotovila z vsem zadovoljstvom, da so se člani za te izpite resno pripravili. Na vprašanja so v večji meri odgovarjali točno in sigurno, iz česar je razvidno, da so v tečaju, katerega je vodil tov. Janez Jane s pomoč j o Ika Dornika in Tončke
Kaštivnikove, veliko pridobili. Posebno dobro je odgovarjala najmlajša gasilka Marija Klemenčeva in zasluži za njeno požrtvovalnost še posebno priznanje. Vsem tečajnikom iskreno čestitamo in želimo, da v svoji delavnosti ne popustijo ter da pritegnejo v svoje vrste še več novih članov, da bo društvo tudi na tem področju zaslužilo priznanje in še bolje varovalo našo imovino.
Gradnja kopališča
V prvi polovici meseca junija, ko nam je dajal račun na papirju veliko večja dela kot v maju, smo naleteli na objektivne ovire, ki zadržujejo po programu začrtano gradnjo in ne dopuščajo večjega razmaha dela.
V prvi vrsti je dela oviralo vreme, za katerega se vsi upravičeno sprašujemo, ali nas bo pripeljalo v poletje ali le-tega rajo kar preskočilo in padlo kar v jesen.
Druga ovira pa je pomanjkanje cementa, ki bi bil že nujno potreben, katerega pa primanjkuje tudi na vseh ostalih objektih, ki jih je planiral LOMO.
LOMO si prizadeva, da bi prišel do najnujnejših ton cementa, kii ga objekti že v tej fazi dela potrebujejo. Tudi glede vremena upamo v drugi polovici junija, da bo šlo na bolje, tako da se bo program lahko zopet 100% izvajal.
Program za drugo polovico junija:
15. VI.: Sind. podr. tovarne »Triglav«,
Tržič, — Ljudska milica, Tržič.
16. VI.: Klub prosvetnih delavcev, Tr-
žič in taborniki.
17. VI.: Sind. podr. LOMO in Narodna
banka, Tržič.
18. VI.: Prost, gasilska četa BPT, Tr-
žič in II. vod predvojaške vzgoje BPT, Tržič.
19. VI.: Grupa B   ZK BPT,   Tržič in
LMS BPT, Tržič.
20. VI.:
22. VI.:
23. VI.:
24. VI.:
26. VI.:
26. VI.:
27. VI.:
29. VI.:
30. VI.:
Mestna mesarija, Tržič, ŠD Ljubelj in TVD Partizan, Tržič.
Odbor sind. podr. BPT, Tržič.
Delavski svet in odbor sind. podružnice tovarne Runo, Tržič.
Delavski svet in odbor sind. podr. tovarne kos in srpov, Tržič.
III. in IV. vod predv. vzgoje BPT, Tržič.
Prost. gas. društvo, Tržič in Planinsko društvo, Tržič.
Mestne pekarije, Tržič.
LMS tovarne »Triglav«, Tržič.
Del. svet in odbor sind. podr. tovarne finega pohištva, Tržič.
Sprememba avtobusnega voznega reda
S ponedeljkom, 15. t. m. odhaja prvi popoldanski avtobus iz Ljubljane že ob 13.30 namesto ob 16.30.
S tem nam bo omogočeno, da bomo tudi med tednom lahko napravili kak popoldanski izlet na Bled, v Radovljico, Moste itd.
Stran 8 TRŽIŠKI VESTNIK
KRITIKA
NEKAJ PRIPOMB II GRADNJI KOPALIŠČA
Končno smo Tržičani dočakali priča-tek pripravljalnih del za gradnjo kopališča. Do 18. maja je bilo opravljenih gotovo cca 1000 ur prostovoljnega dela, ko je nenadno močan naliv napoinil strugo hudournika, ki je v svoji razbesne-losti uničil sadove 14 dnevnega dela ter zasul s peskom in kamenjem že izkopane jame za bodoče temelje. Res je sicer, da je v zgornjem toku pomagal ustvarjalnosti človeka, ko je odnesel okrog 150 m:i materiala, zato pa ga je na že izkopanem terenu nanosil okrog 50 m8. S tem je bilo delo 14 dni zastonj in bo potrebno skoro še enkrat toliko časa, da bodo dela tam., kot so bila v začetku maja.
Kolikor sem mogel dobiti vpogleda v način dela in projekt kapališča, sem mnenja, da mora biti tod nekaj pomanjkljivo preštudiranih mest:
1. Delo se je začelo v maju, kar nikakor ni pravilno, ka.jiti ravno spomladi (in v jeseni) je pričakovati močnih nalivov in s tem visoke vode. Hudournik tedaj silno naraste in povzroča s svojo močjo in velikim množinami peska in kamenja, ki ga nosi s sebjo, silno škodo na svojih bregovih. Tako je tudi pri nas prišlo do uničenja dosedanjega dela pri izkopu temeljev.
Dasiravno je bil omenjeni, hudournik 18. maja izredno razdivjan, kar se zgodi morda le na deset let enkrat, bi moral gradbeni odbor vendar računati s to možnostjo. Upoštevati bi moral izkušnje, ki jih ima današnja hidrotehnika, na temelju katerih se regulacije izvršujejo predvsem v zimskih mesecih ali pa v poletnih, ko je nevarnost nenadnih močnih padavin zelo majhna.
2. Če se je gradbeni odbor že odločil za začetek del ravno na pomlad, ne razumem, čemu je začel dela brez vsakega zavarovanja hudourniške struge, kar bi se dalo doseči najenostavneje s kaska-dami, ki bi uničile razdiralno moč vodne sile in zajezile ter zaustavile veliki: množine peska. Drug način pa bi bil u-reditev prečnega praga na zgornjem delu struge in betoniranje od zgoraj navzdol. Pri upoštevanju onega izmed omenjenih načinov ne bi moglo priti do o-menjene škode.
3. Na temelju raznih tolmačenj načrta regulacije hudournika, ki sem jih slišal, sem prišel do mnenja, da projekt ne more biti v dovoljni meri preštudiran. Ne morem razumeti, zakaj se je projektant odločil za prekritje vse struge z dragim betonskim obokom in za zasutje le-te. Danes vsepovsod stremijo za čimbolj estetsko in seveda ekonomsko reševanje problemov. Zakaj projektant ni projektiral odprtega obloženega korita s kaskadama brez nasilne spremembe naravne konfiguracije terena? Preko korita naj bi speljal 2—3 mostiče. S tem bi kopališče izredno pridobilo na estetskem vi-
dezu, pa tudi gradbeni stroški bi se močno znižali.
Sedanji načrt ne samo uničuje prirodni videz, temveč nam tudi ne nudi garancije, da bi eventuelna nova visoka voda, ki bi jo propust ne mogel požirati (za kar bi moral biti izvršen potreben hidravličen proračun), ne začela preplavljati in erodirati pobočja ob zgornjem delu in s tem spravila v nevarnost vos objekt.
Imam vtis, da celotni, projekt šepa aii pa da še ni dovršen, in sem mnenja, da bi moral biti dan na vpogled tudi javnosti. Tako bi bilo omogočeno, da bi se vsak Tržičan mogel poučiti o celotnem načrtu in morda staviti svoje predloge. Poleg tega bi zainteresiranost Tržičanov za prostovoljno delo zelo narasla in bi vsak prostovoljec vedel, kaj dela. Tako bi se tudi delovna storilnost močno povečala. Kajti ta je vse prej kot dobra, prav tako tudi udeležba, ki jo je Tržiški vestnik že ostro grajal.
.Mislim, da je že čas vnesti primerne in umestne popravke v obstoječi načrt ter ga objaviti na vidnem mestu, saj je interes vsakega izmed nas, da se. kopališče čim hitreje, ceneje in lepše uredi, da bo služilo zdravemu razvedrilu in zabavi vseh Tržičanov.
A. J.
Za praktično uporabo
Naša in angleška uolžjnska mera Čevljev
Dandanes velika večina našega prebivalstva kupuje čevlje v trgovinah. Zato ne bo odveč, če naše čitatelje podrobneje seznanimo z dolžinskimi merami čevljev, ki so pri nas v veljavi.
Najbolj široko znana mera prt nas so francoske stopnje od štev. 16 ozir. 18 do štev. 48. Ena francoska stopnja pomeni J/:i cm ali (i.5li mm. Tako merijo n. pr. čevlji štev. 36 24 cm, štev. 39 26 cm, štev. 42 28 cm itd.
Manj znane pa so angleške stopnje, katerih se poslužuje pri Izdelavi čevljev zlasti naša industrija. Ena angleška stopnja pomeni 8.46 mm. Razločujemo pa dve skupini številk: v prvi so obsežene otroške, deske, deloma tudi dekliške številke, v drugi skupini pa ženske in moške številke. Ker pa je skok od ene do druge številke prevelik, se izdelujejo tudi čevlji vmesnih številk, n. pr. 1, \%, 2, 2y2 itd., tako da je dolžinska razlika med njimi samo 4.23 mm.
V kakšnem razmerju so naše oz. francoske številke napram angleškim, nam kaže naslednja razpredelnica:
1. skupina 2. skupina
cm angl. št. naše št.     cm angl. št. naše št.
11	sdk*	16,5	22	1	33,0
11,0	2	17,7	22,4	iy2	33,7
12,7	3	19,0	22,9	2	34,3
13,5	4	20,3	23,3	2%	34,9
14,4	5	21,5	23,7	3	35,5
15,2	6	22,7	24,1	3%	36,1
16,1	7	24,0	24,5	4	36,8
16,9	8	25,3	25,0	VA	37,4
17,8	9	26,5	25,4	5	38,1
18,6	10	27,7	25,8	5y2	38,7
19,5	11	29,0	26,2	6	39,3
19,9	111%	29,6	26,7	654	39,9
20,3	12	30,3	27,1	. 7	40,5
20,7	12 V,	30,9	27,5	TA	41,1
211,2	13	31,6	27,9	8	41,8
21,6	13 K	32,3	28,4	8 Ms	42,4
Štev. 1:1
—:--....... _'........ , ~^*;'
JANEZ MARKIČ
■__!
10. junija ravno na dan, ko je vajeniška šola zaključila 71. šolsko leto, je umrl Janez Markič, roj. 19. junija 1807 V Naklem. Kot čevljarskega vajenca ga je sprejel mojster Hladnik p. d. Koržm, izučil pa Jurij Megušar v Tržiču. Ob ustanovitvi obrtno nadaljevalne šole dne 17. oktobra 1882' je vstopil v 1. razred in ga končal s prav dobrim uspehom. Bil je edini učenec prvega šolskega leta 1882—83, ki je preživel 71 letno dobo naše vajeniške šole. Bil je čevljarski pomočnik, nato nočni čuvaj, umrl je kot upokojenec, star- 86 let. Naj delavni mož v miru počiva.
Jtojeni v čawu od 29. utaja do 12. junija!
M okorel Igor, Ljubeljska 4; Zupan Marija, Retnje; Mlakar Gorazd, Pot na pilarno 4; Tišler Jožef, Cerkvena 2i6; Dorraiig Aleš, Ljubljanska 1; Dobrin Darko, Za virjem 8; Klobučar Tatjana, Ljubeljska 18; Plantan Marijan, Ahačičeva 15.
Umrli v času od 29. maja do '2. junija: Kosmač Igor, Na blefcah 7, star 3 mesece; Tišler Jožef, Cerkvena 26, novorojenček; Markič Janez, upokejjenec, Pradilniška 2, star 86 let.
Poročeni v času ml 29. maja do 12. junija: Perko Marijan, nameščenec, Tržič in Purger Ljudmila, predilka, Tržič; Lušene Mirko, kovač, Tržič in Roshach Antonija Alojzija, gospodinja, Tli-žič; Pabernel Viktor, tovarn, delavec, Sv. Ana in Smoliej Boži-dara, tovarn, delavka, Tržič; Paplar Frančišek, strojni ključavničar, Bistrica in Be-čan Jožefa, tovara, delavka, Tržič; Lusko-vec Alojzij, delavec, Šenčur in Ankele Marta, tovarn, delavka, Žiganja vas; Perko Franc, kmet, Zlganja vas in Poljanec Neža, gospodinja, Scbenje; Krmelj Anton, čevlj. pomočnik, Tržič in Vilfan Kristina, trg. pomočnica, Tržič; Pehare Antom, strojni 'delavec, Tržič in Pipan. Danijela, tovarn, delavka, Tržič; Tišler Jožef, delavec, Va-diiče in Dvoržak Marija, nameščeinka, Tr žic-
Itž&ki UavMka
Tržiški Pavliha je prejel naslednji dO' pis:
BODI PREVIDEN!
Če greš od doma, vzemi dežnik s se boj, četudi sije sonce ali luna!
V hipu se namreč lahko ulije ploha.' če že ne iz oblakov — pa z okna bivse Rabičeve hiše na Blejski cesti. To se je tudi meni zgodilo, ko sva šli pretekli p0' nedeljek ob 20.15 z mojo malo punčko tam mimo in prišli do kože mokri domov.
POIZVEDOVANJE
V noči od zadnje sobote na nedleljo1 Je bila z verigo vred odpeljana Izpred Dijaškega idioma 6 mesecev stara psica ov6ar' ske pasme zgoraj tominosivo, spodaj s,reW' nosive barve. Odziva se na ime Kaja. K*1 bi odkril kako sled: za njo, naj to javi upravi Dijaškega doma ali postaji Ljudske lice.
> Tržiški vestnik« izhaja vsak drugi četrtek. / Izdajate!j: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Odgovor«! uradnik Jože Ovsenek. / Tiska Gorenjska tiskarna v Kranju. / Naročnina: letno 400 din, polletno 200 din. Posamezna številka 15 din. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Ljubljanska cesta 28. Telefon št. 55. / štev. eek. računa pri. NB 6ill)2-»T«-133.