105
Balkanska mesta.
Trnovo.
Mej mesti, katera so se poganjala za čast prestolnice Bolgarije, je tudi Trnovo, nekdanje prestolno mesto bolgarskih carjev. Nekaj predpravic pa ima še sedaj Trnovo pred drugimi bolgarskimi mesti. V Trnovem navadno voli veliko narodno sobranje kneza. Na 22. dan febru-varija 1879. je knez Djndukov Korzakov, ki je tedaj v imenu Rusije upravljal Bolgarijo, bil sklical v Trnovo shod bolgarskih veljakov, da izdela organičen statut za Bolgarijo pred volitvijo kneza. V veliki sobani trnovske prefekture se je bil sešel ta shod v pričo zastopnikov vseh velevlastij in pa turškega komisarja Perteva efen-dija. Ta shod je štel 233 članov, mej temi 11 škofov, 1 muftija, 1 rabinca, 105 predsednikov sodišč, guberni-"jalnih, okrožnih in mestnih svetov, 89 voljenih poslancev, 5 zastopnikov rilskega samostana, bolgarskih trgovcev na Dunaji in v Odesi, literarnega društva v Brailu in dobrodelnega bolgarskega  društva  v Kišenevu v Besarabiji in
106
21 od cesarskega  komisarja  imenovanih   poslancev,   mej mej temi 11 Turkov.
Predsedoval je temu zboru bivši eksarh Antim. Prava voditelja razpravam sta pa bila podpredsednika šolski nadzornik Teodor Ikonomov in pa Petko Karavelov. Kot jeden najboljših govornikov je pa bil na tem shodu metropolit trnovski Klemen, o katerem se zadnji čas zopet mnogo govori in katerega ime je znano v bolgarskem slovstvu, ker je bil prejšnje čase dober leposloven pisatelj. Ta zbor je izdelal bolgarsko ustavo. Imel je 27 sej in se je zaključil dne 28. aprila.
v
Njegove razprave so bile jako burne. Ze tedaj so se pokazala nasprotja mej bolgarskim narodom in Rusi. Prvotni načrt bolgarske ustave, kakor so ga izdelali Rusi, je bil jako malo liberalen. Pred vsem se je hotela dati velika oblast knezu, ki bi bil v sobranje imenoval polovico članov. Potem so pa Rusi želeli, da naj bode ustava le začasna. Iz vsega je razvidno, da ruski državniki že tedaj niso merili na ohranitev samostojne Bolgarije, temveč želeli pri prvi priliki jo narediti za rusko pokrajino.
Pri splošnem tedanjem naudušenji Bolgari seveda še niso tako spoznali pravih ruskih namer. Rusija je pa tudi odjenjala od svojih zahtev, nekoliko ker je po skušnjah na berolinskem kongresu se bila prepričala, da ni v njeni moči nakrat vsega doseči, nekoliko pa, ker seje nadejala, da bode pozneje po ovinkih dosegla, kar želi, kar bode tem ložje, ker bodo Bolgarijo upravljali največ Rusi.
Takoj drugi dan, ko se je gori omenjeni shod za-ključil, se je sešlo veliko sobranje, ki se je bilo volilo že na podlagi nove ustave. Bili so predlagani trije kan-didatje princ Reuss, danski princ Valdemar in pa Aleksander Btenberški. Na priporočilo metropolita Klemena je bil izvoljen poslednji, ki je bil ruski kandidat. Voljenemu knezu je šla volitev sporočit posebna depu-tacija.
Ko se je po mnogih zmešnjavah, ki so se godile v deželi, odpovedal knez Aleksander, se je v Trnovem zopet sešlo veliko sobranje in izvolilo dne 10. novembra 1886. leta danskega princa Valdemarja, brata ruske carice, za kneza. Ta pa izvolitve ni vsprejel in v juliji 1887. leta se zopet v Trnovem snide veliko sobranje in dne 7. julija izvoli za kneza Ferdinanda Koburškega.
Ne le v stari, temveč tudi v novejši bolgarski zgodovini ima torej Trnovo najvažnejšo vlogo. V kratkem se zopet snide bolgarsko veliko sobranje, da se posvetuje o nekaterih premembah ustave. To sobranje bode najbrž zopet zborovalo v Trnovem.
Mesto Trnovo je majhno. Ima le nekaj nad 11.000 prebivalcev. Pod turško vlado je mesto imelo več ljudi j in je bila polovica prebivalstva turška. Od kar je pa Bolgarija svobodna, so se pa Turki iz Trnovega skoro vsi izselili, kakor sploh iz Bolgarije. V vsem jih je še kacih 500 ali 600 v mestu. Trnovčanje so jako veselo in zgovorno ljudstvo. Imajo veliko nadarjenost za trgovino in višje študije. Ženske so v Trnovem posebno lepe, čr-tr lase z grškim   tipom.   Drugi Bolgari imajo Trnovčane
za intrigante in prepekance in se radi norčujejo iz prevelikega vpliva žensk v Trnovem. Ker le^a ni posebno ugodna, je vzlic nadarjenosti prebivalstva trgovina in obrtnija le neznatna, tudi duševno življenje le počasi napreduje, če tudi se je osnovala gimnazija in višja dekliška šola.
Razvoj mesta ovira neugodna lega. Prostora ni, da bi se moglo mesto večati. Zidano je na visokih skalah, mej katerimi se vije reka Jantra. Take čudne lege nima nobeno evropsko mesto, kakor Trnovo. Mesti Bern in Ve-rona sta zidani ob ovinkih rek ali je njuju lega nizka, v tem, ko je lega Trnovega jako visoka. Potniki se ne morejo dovolj načuditi slikoviti legi tega mesta. Zaradi pomanjkanja prostora, so ulice ozke, hiše jako visoke. Po mnogih ulicah niti ne moreš z vozom. Hiše niso zidane v jednaki višini, temveč stoje nekatere vrste hiš veliko nižje ob bregu, nego druge. Iz vrta kake hiše se pride" naravnost v najvišje nadstropje kake druge. Po ozkih stranskih ulicah so stopnice, kakor v Dubrovniku v Dalmaciji. Ob robu je pa vendar še kacih 50—GO metrov globočine do reke.
Hiše so največ lesene, rudeče ali pa rumeno pobarvane in imajo majhne vrtce. Ulice tudi pri slabem vremenu niso blatne, ker se zaradi strmine voda hitro odteka. V hišah ob reki se sliši kaj prijetno šumljanje vode. Reka Jantra je pa posebno po letu navadno jako plitva in jo lahko prebredeš na več krajih.
(Dalje prihodnjič.)
114
Poučni in zabavni del.
Balkanska mesta.
Trnovo.
(Dalje.)
Trnovo je že tako rekoč mej balkanskimi pred-gorami. Na severni strani Jantre je izdolben nekak anfi-teater, pol milje v premeru. Obdajajo ga gore, ki se vzdigujejo kakor stopnice. Iz tega kraja peljeta le dve večji cesti ob reki. Prva pelje proti Donavi, druga pa drži v Gabrovo. V tej kotlovini se vije reka in kraj, kjer stoji sedanje mesto je nekak polotok mej temi ovinki. Na jednem konci tega otoka je hrib Carovec. Na severnozapadno od tega hriba je skalna planjava, na kateri je stal utrjen grad Trapezica (Trepovec). To planjavo od treh stranij obdaja reka Jantra. Na južni strani mesta je z gozdom obrasteno brdo Sveta Gora, katero ime je imel ta kraj že v srednjem veku. Na jugo-zapadni strani mesta je majhna ravnina Marnopolje z vasjo jednakim imenom. Od mesta proti tej vasi je več lepih novih hiš. Marnopolje obdajajo lepi vinogradi.
Mesto veže s hribom Carovcem naravni skalnat vijadukt, kacih 160 metrov dolg in 20 metrov visok in na najožjem mestu 4 metre širok. Ta pot nima nobenih držajev. Ž nje je lep pogled na mesto in na reko ob obeh straneh. Na jednem mestu je ta skalnati vijadukt globoko predrt in čez predor narejen zidan most. Jeli ta predor naraven ali je iz kakega uzroka umetno napravljen, se ne more vedeti. Z omenjenega mostii je lep razgled na Trapezico in pa na Sveto goro. Jednaki predor opaziš tudi na gradu Provadija, kateri je nasproti Carovcu. Obok tega gradu nad vhodom so Turki zamenili s hrastovimi poprečnimi bruni, na katerih sloni vsa teža zidu. Ta grad ali utrdba je 400 metrov dolg in ima 2 kilometra v obsegu. V sredi razvalin je sedaj lepa tratina.
Na zapadni strani Carovca je do 1877. leta, bilo do 100 turških hišic, ki so sedaj vse podrte. Jedino poslopje, ki se je še ohranilo je Hisar-džamija, ki je sedaj vojaško skladišče. Na strmem robu se še vidi nepravilni šestokot z zidovi in petimi vrati. Vse delo je pa bilo jako surovo, kolikor se more soditi po sedanjih ostankih.
Trapezica na desnem bregu je proti jugu malo nagnjena ravnina, ki ima kakih tri sto metrov v premeru. Povsod okrog se vidijo še zidovi stare utrdbe.
Že iz povedanega je razvidno, da je mesto Trnovo z bližnjo okolico jako romantično in slikovito, kakoršnih se dobi le malo na svetu.   V okolici  so majhni  gozdiči,
115
vinogradi, letne hišice, skalovje in samostani. Tri četrti ure od mesta proti severovzhodu je vas Arbanasi. V sedemnajstem veku je tukaj bilo bogato argonavtsko selo, katerega prebivalci so trgovali z Valahijo, Ogersko, Poljsko in Rusijo. Pripoveduje se, da so prebivalci te vasi prišli iz Epira in govorili so tedaj grški. V tej vasi je po letj stanoval metropolit trnovski in še več druzih visokih dostojanstvenikov in premožnejših rodbin. Vsled raznih nezgod je pa to selo precej propalo. Večina prebivalcev se je izselila v mesto.
Prebivalci te vasi so sedaj največ trgovci in krčmarji in imajo zveze z mestom, bolgarski kmetje sosednjih sel se jih pa malo ogibljejo. Sami se sedaj zmatrajo za Bolgare, ali njih govor pa spričuje njih grško pokolenje. Rabijo še vedno celo kopo drugod v Bolgariji nenavadnih grških besed. Kakor v Trnovem se tudi v tej vasi ženske odlikujejo s svojo lepoto, ki pa kaže popolnoma grški tip. V tem selu so potlakovane ulice in samo zidane koče z obokanimi prostori in obzidanimi vrtovi. Na strani proti mestu je ženski samostan. Ta samostan je sestavljen iz več majhinih hišic mej sadnim drevjem, v katerih stanuje kacih 30 nun.
Tri četrti ure vzhodno od tod je sv. Petra in Pavla samostan v Leskovci. Ta samostan je v lepem kraji mej travniki in majhnimi gozdiči. Nekdaj je bilo tukaj bogoslovsko semenišče, ki se je pa premestilo v Trnovo. Od tukaj je lep razgled. Na severu Jantre, na njeni levi strani ravnina, na desni pa valovito hribovje proti Razgradu, na vzhodu gozdnati griči tuzlovski, na jugo-zapadu gozdnate gore proti Travni in Gabrovemu, zadi se pa vidijo s snegom pokriti vrhovi balkanskih gora. Blizu tega samostana sta mesti Leskovec in pa Rahovica. Prvo mesto ima nad 9000, drugo nekaj nad pet tisoč prebivalcev. V prvem mestu so največ vrtnarji, v poslednjem pa trgovci in obrtniki. Obe ti dve mesti se že nekako skušata s Trnovim, da bi je prekosili. Kraj okrog teh dveh mest je najbolj obdelan v Bolgariji.
(Dalje prihodnjič.)
124
Poučni in zabavni del.
Balkanska mesta.
Trnovo.
(Konec.)
Ker je bilo  Trnovo dolgo  časa glavno mesto bolgarske države, je naravno, da se v njem najde več starin.
V  starem kristijanskem delu mesta je več srednjeveških cerkva, mej drugim stara bolgarska cerkev sv. Demitrija, v kateri so bili po navadi kronani staro bolgarski carji. Cerkev ima več starih slikarij z staroslovanskimi in grškimi napisi. Tem podobam so izkopane oči, kar so seveda naredili Turki. Ta cerkev je bila nekdaj jako lepa, ali je za turške vlade popolnoma propadla.
Na desnem bregu pod Carovcem je sedež metropolitov, leseno poslopje, z metropolitansko cerkvijo sv. Petra in Pavla. Ta cerkev je jako ozko zidana, temna, in ima mnogo starinskih stebrov z grškimi napisi iz poslednjih dve sto let. Malo dalje je pa v nekem vrtu leta 1230. sezidano cerkev 40 mučenikov. Za turških časov je ta cerkev bila mošeja z derviškim samostanom in je bila še le po osvobojenji Bolgarije zopet posvečena. Ta cerkev je ozka in dolga. Obok so že davno Turki zamenili z lesenim stropom. V lopi je 17 vrst dolg pa le slabo ohranjen nagrobni napis neke ženske iz rodbine carja Ivana Aleksandra. Ta napis nam kaže, da stari Bolgari pri grobnih napisih niso bili baš skopi z besedami. Notri v cerkvi vidijo se še podobe narejene na sveži namet s slovanskimi napisi, predstavljajoče poslednjo večerjo Gospodovo, sanje Jakobove, preroka Elije pot v nebesa i. t. d. Od šestih stebrov ima jeden grški napis paganskega bolgarskega hana Mortagona iz 825. leta, drugi pa lep slovanski napis carja Azena II. Pričakovati je pa, da se v kristijanskem delu mesta izkopljejo še mnoge starine, le žal, da se sedaj vsled političnih zmešnjav še vse premalo misli na zgodovinska preiskavanja.
Tudi v nekdanjem turškem delu mesta so še ostanki nekaterih starih zgradeb,   ki  so  pa vse že jako propale.
V  tem delu mesta stanujejo pa sedaj tudi največ kristi-janje, ki so se priselili iz sosednih vasij.
V bližnji okolici sta samostana Sveta Trojica in Preobraženje. V prvem teh dveh samostanov je v 14. stoletji patrijarh Evtimij popravljal staroslovanski prevod svetega pisma. V nekej vzidanej pušici so se našla pisma, iz katerih se razvidi, da so valahijski knezi podpirali z letnimi doneski ta samostan kakor tudi več drugih.
Kdaj in kdo je Trnovo ustanovil, se ne ve. Rimski cesar Trajan je zmagavši Dake na severozapadu tri ure od Trnovega ustanovil mesto Nikopol, katerega razvaline se vidijo še sedaj blizu vasi Nikjup. Mionnet pozna 381 raznih  denarjev  tega  mesta iz za Trajana do Gordiana.
V  zgodovini se to mesto poslednji pot omenja leta 600 p. Kr. Kdaj je bilo razdejano in kako, se ne ve. Ravno tako tudi ni nič znano, kako da se je pozneje ime tega mesta preneslo na neko mestece ob Dunavu. Razvaline tega mesta so že dolgo kamnolom. V Trnovem so mnoge hiše sezidane s kamenjem, pripeljanim iz razvalin tega starodavnega mesta. Da, posamični kamni so se zavlekli celo v Eleno in Sevlijevo.
Ljudska pravljica pripoveduje, da so carji bivali najprej v Nikjupu, od koder so se preselili v Trnovo. Iz zanesljivih virov se o Trnovem do 1186. leta prav nič ne ve. Vstaja Azena II. in Peter sta jo naredila za prvo-
125
stolnico bolgarskih carjev, kar je ostalo 207 let. Zgodovina druzega bolgarskega carstva je deloma tudi zgodovina trnovskega mesta.
Turki Trnovega niso pustili kot glavnega mesta pokrajine, temveč so je pridružili nikopoljskemu sandžaku. Ko so leta 1393. Turki si prisvojili Trnovo, pobili so skoro vse prvotno prebivalstvo in naselili potem tukaj grške vjetnike. Mesto dobilo je tako grško-bolgarski obraz, katerega je še le nedavno zgubilo. Leta 1640. je Bogdan tukaj naštel 2000 turških in 2000 pravoslavnih hiš. O pravoslavnih pravi, da govore grški in bolgarski. Njemu se čudno zdi, da je prebivalstvo ohranilo tako grški značaj, če tudi ja tako daleč od Grške in v okolici nikdo grški ne razume. Te razmere so pripeljale tudi do pogr-čenja trnovskega patrijarhata, katerega si je 1570. leta prisvojila carigrajska cerkev. Metropolit trnovski in „eksarh bolgarski" je od sedaj bil Grk, imel je štiri si podrejene škofe. Zaradi teh razmer je pa tudi v trnovski okolici več cerkev z raznimi grškimi napisi.
Do 1867. leta je v Trnovem bil še grški metropolit. Poslednjemu Je bilo ime Gregorij. Grška govorica je pa tedaj že bila precej zginila, in sedaj govore grški le še tisti, ki so kedaj bivali v Carigradu.
V začetku turške dobe je Trnovo še vedno imelo precejšnjo trgovino. Razen bolgarskih prihajali so tudi tuji trgovci. Dobrovčanje imeli so v Trnovem majhno naselbino z leseno Marijino zapelico. Koncem 17. stoletja je ta naselbina prestala.
Pred jednim stoletjem je mesto bilo še utrjeno. Leta 1810. in 1829. so Rusi prišli blizu Trnovega. Mesto je posebno v tem stoletji propadalo, ko se je oživila trgovina na Dunavi. Stari bolgafski trgovci so se izselili v druge kraje, največ v dunavska bolgarska in rumunska mesta. Tako so v poslednjih tridesetih letih zginile stare rodbine. V mesto so se priselili ljudje iz okolice, ki so se v mestu poženili. Tako je moško prebivalstvo največ novo, žensk je pa jako veliko domačink. Od kar je Bolgarija osvobojena, se je tudi v Trnovo povrnilo nekoliko več življenja ali posebno se pa mesto nikdar več povzdignilo ne bode.