Iz ruske zgodovine.
Od 1076. do 1081. leta.                                          '
(Po Nestoru.)
V   1076. lčto je šel Vladimer, sin   Vsevladov,   in Oleg, sin Svetosla-velj, Lehoin v pdnioč na čehe.   Tega lčta se je tudi prestavil Svetoslav, sin Jaroslavelj,  meseca decembra v 27. dan,  od rezanja želve (uljesa),  iu je po-ložen v Ornigovu pri Svetem Spasu.   Iu sčde po njem Vsčvlad   na stoli in6-seca januvarja v 1. dan.   V to leto  se je Vladimeru porčdil sin  Mestislav, vnuk Vsčvladov.
V  1077.  lžto je Izj^slav  prišel z Lšhi, a Vsžvlad je šel pr6tiv  njemu. In sčde Boris v Ornigovu m^seca maja 4. dan,  ter bilo je njega knčženja osern dnij, in zbežal je v Tmutorokanj k Romanu.    A Vsčvlad je šel prtftivo bratu Izjeslavu na Volinj,  ter   stvurila sta mir.    Potem je prišel Izjeslav iu sedel v Kijevu meseca julija 15. dan, a Oleg, sin Svetoslavelj, bil pri Vse-vladu v Crnigovu.
V  1078. leto jo bežal Oleg, sin Svetoslavelj, v Tmutorokanj od Vsevlada meseca aprila v 10. dan, ter v to lčto je ubijen bil Glšh, sin Svetoslavelj, v Zavlačji.   A Gleb je bil milostiv ubogiru in tujeljubiv, tešžanje imeje k cer-kvam,  tdpel na vžro in krotek,  vzora krasnega.   Njega telo je položeno v Ornigovu za Spasom uižseca julija 2'd. dan. Sedel je Svetopolk v njega mesto v Novena Gradu, in Jaropolk je sedel v  Višegradu a Vladimer v Smolensku, kadar privedeta Oleg in Boris pogane na rusko zeinljo, id(5ča na Vsevlada s
143
Plavci. A Vsčvlad je šel prtftivo njima na Sožici, in pobčdili (vzmogli) so Plavci ruske ljudf ter mnozi so ubfjeni bili tu: ubijen je bil Ivan Žirosliavič in Tuk, čudin brat, Porej ter drQgi mnozi, mčseca avgusta v 25. dan. Oleg in Boris prideta v Črnigov, mneča, da sta odolela (vzmogla), a zemlji ruskej sta mnogo zlo stv6rila, prolivši krv krščansko, kateie izišče Bog od rok njiju, ter odgovor bode njima dati za pogubljene duše krščanske. A Vsevlad pride k bratu svojemu Izjčslavu v Kijev. Celovavša se sedeta. Vsevlad pove vse bivše, a reče mu Izjeslav : nbrate, ne toži! Vidiš li, koliko se je meni pri-kljueilo? Prvo, nijso li me bili izgnali ter imenje moje razgrabili? In potlej, katero krivdo sem drugič stvdril, a nijsem li izgnan bil od vaju, bratov svo-jib.? Nijsem li bl6dil po tujih zemljah, iineuja okraden, ne stvorivši zlega ničesar ? A zdaj, brate, ne toživa! Ako bode nama delež v ruskej zenilji, to obžma; ako pregnana bodeva, to oba; jaz glavo svojo zložim za-te !" To rekši uteši Vsevlada, in velf zbirati vojnike od malega do velicega. Otide Iz-jeslav z Jaropolkom, sinom svojim, ter prid6 k Črnigovu, in Črnlgovci se za-tvorž (zapr6) v gradu. Olga in Borisa nij bilo v črnigovu. A ker se Črai-govci nijso otvorili (odprli), pristopijo h gradu: Vladimer pristopi k vratom vztočnim iu vzame vrata, in zajeli so grad ok61ni ter ga požgali, a ljudje so vbežali v denašnji grad. A kadar Izjčsla? in Vsžvlad slišita, da ideta Oleg in Boris pr6tivo, vstaneta zgodaj ter gresta od grada pr6tiv Olgu. A Oleg reče k Borisu: ,,ne hodiva prtftivo štirim knezom, nego pošljiva s proinjo k strijcema svojima!" Eeče njemu Boris: nti zri, kar je gotovega; jaz sem jim protiVen vsein!" Tako se je hvalil zel6, ue ved6č, da se Bog oholim protivi a ponižaim daje biagodat(inilost), da se ne bi bvalil silni se avojo silo. In šla sta prdtivo, ter kadar so bili na mestu pri selu aa Neždtinej njivi in se sestopili oboji, bila je seča zla. Prvo so ubfli Borisa, sina Večeslavlja, po-hvalivšega se zel<5. Izjeslav je stal v pešcih, a nah6doma prijaha jeden ter ga udari s kopjem za pleče; tak6 je ubijen bil Izjčslav, sin Jaroslžvelj. Sžča se je prodolževala in Oleg pobegnil v malej družini ter jedva utčkel v Tmu-torokanj. Ubijen je bil knez Izjeslav meseca oktobra v 3. dan. Vzem6 njega teld in privezd ga v ladiji ter postavijo prdtivo Gradcu. Izide k njemu ves gi-ad Kijev, in odvez6 ga, vloživši telo njega na sani, ter popi in črnorizci ga s pžsnimi prines6 v grad, a nij lehko bilo slišati petja v plači in velicein vpitji; kajti plakal se je p6-njem ves grad Kijev. Jaropolk je šel za njim, plače se z družino svojo: ,,oča, oča moj! Nikoli nijsi živel brez bridkdsti na tem svetu, mnoge napasti priinši od ljudij in od bratov svojih!" R4s je ti poginil, ne od brata, nego za brata svojega je polčžil glavo svojo. Prinesli so njega tel<5 ter pol6žili v cerkvi svete Bogorodice, vloživši ga v rakev od mramora. Izjžslav je bil mož krasuega vzora in velicega telesa, nezlobi-vega nrava, sovražte krivdo, Ijubeč pravdo; kajti aij bilo v njem lesti, nego prost mož je bil z umom, ne vračaje zla za zlo. Koliko so mu stvorili Ki-jdne! Njega samega so izgnali ter dorn mu razgrabfli, a nij povrnil prftivo temu zla. Ako li vain kdo dč: ns6čec je bil in sčkal", to nij on stv<5ril tega, nego sin mu. Tudi sta ga bila njega brata pregnala, da je hodil po tujej zemlji blodeč, a kadar je sedLl zopet na stolu svojem ter Vs&vlad priSel po-b^jeu (preinagan) k njemu, nij rekel temu: ,,koliko sem od vaju prijžl!" ter nij vračal zla za zlo, nego utššil ga je, rekčč: ,,kakor si ti, brate moj! po- f~
, 144                                                          T|
kazal k meni Ijnbezen ter me privddel na stol moj, narekši me starejžfno sebi,   I evo, tak6 niti jaz  ne p6mnim   zlobe prve.   Ti si meni brat a jaz tebi, in   1 položfm glavo svojo za-te." Tak<5 je tudi stv6ril; kajti nij mu rekel: nkoliko zla sta mi stvtfrila, in evo, zdaj se je prikljfičilo tebi!"   Nij rekel: nstrani od mene!" nego nase je prijel bratovo skrb in pokazal Ijubezen veliko, zvrSaje apostola,  govoržčega: nutešajte  žalostne!"   Po resnici,  ako je kaj stv6ril v tem  svčtn   kakšno zgreggnje, odpustf se mu, ker je položil glavo svojo za brata svojega,  ne žel^e boljše vlasti in imenja hoteč boljšpga. — Vsčvlad sede v Kijevu na stoli otca svojega in brata svojega, prijžmši  oblast ruskd   1 vso, in posadi sina svojega Vladimera v Črnigovu, a Jarop61ka v Vladiraerji, pvidavši mu Turov.                                                                        ^Dalje prib.)