Leto XXXVI Št. 46
Murska Sobota 20. novembra 1986
Cena 120 din
NASLOV
Sporočilo (Uzenet) z zanosom
V Pomurju o osnutku republiške resolucije za leto 1987
Nekatera področja premalo dorečena
V razpravi je že osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1987. Sestavljal-ci tega osnutka so pri izdelavi izhajali predvsem iz doseženih rezultatov v letošnjem letu in iz napovedi do konca leta. Jesenska analiza rezultatov v Sloveniji je pokazala, da se načrt za letošnje leto v globalu uresničuje in ga ni treba spreminjati. Je pa treba v prihodnjem letu zagotoviti še dinamičnejši gospodarski razvoj, ki ga bomo dosegli le z ukrepi skupne ekonomske in razvojne politike. Ti morajo biti usmerjeni predvsem na področje cen in trga, ekonomskih odnosov s tujino, denarne in posojilne politike ter na področje obračunskega sistema in ekonomsko finančne utrditve.
Szombathely, središče madžarske Železne županije, je minuli petek, soboto in nedeljo gostil pripadnike madžarske narodnosti iz Slovenije oziroma narodnostne kulturne skupine iz lendavske in soboške občine; v goste pa so organizatorji (županijski svet in Domovinska ljudska fronta) povabili
Naslov osrednje prireditve je bil Uzenet—Sporočilo in pripadniki madžarske narodnosti iz Slovenije so sporočili matičnemu narodu, da ohranjajo svoj materni jezik, kulturo ...
tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij iz Pomurja oziroma Slovenije. Dogovorili so se namreč za podobno gostovanje pripadnikov madžarske narodnosti iz Slovenije, kot je bilo predlani v Cankarjevem domu v Ljubljani, ko so se tamkaj predstavile kulturne skupine porabskih Slovencev. Gre torej za možnost, da narodnostna skupnost pokaže matičnemu narodu, kako ohranja svoj materni jezik in kulturno izročilo.
Prvi so se predstavili učenci vseh dvojezičnih osnovnih šol v lendavski in soboški občini. Gostovali so v eni izmed szombat-helyskih osnovnih šol in tako rekoč navdušili z dobrim programom. Bil je dvojezičen, tako kot učenci na narodnostno mešanem območju v Pomurju delajo in se usposabljajo v slovenskem in madžarskem jeziku že 25 let. Škoda le, daje bilo med gledalci premalo mladih.
Sledilo je literarno srečanje, na katerem so se predstavili pesniki in pisatelji iz Slovenije, ki ustvarjajo svoja dela v madžarskem (maternem) jeziku. Zsuzsa-na Bati-Konc, Lajos Bence, Szo-mi Pal, Erzsebet Rozsman, Sandor Szunjogh in Jozsef Varga so s predstavitvijo svojih del dokazali, da je tudi lastna literarna ustvarjalnost pripadnikov narodnosti zelo pomembna za ohranjanje materinščine in narodnostne kulture. Morda bo to tudi spodbuda za porabske Slovence, ki so na tem področju še dokaj siromašni.
Petkove prireditve pa so sklenili z okroglo mizo o položaju pripadnikov madžarske narodnosti v Pomurju in pomenu mednarodnega sodelovanja. Vodil jo je predsednik Domovinske ljudske fronte Železne županije Istvan Lajos, sicer pa so se je udeležili številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij z obeh strani meje, pa tudi precej drugih gostov je bilo. Največ je tekla beseda o razvijanju dvojezičnosti in ohranjanju narodne zavesti. Med drugim je bilo poudarjeno, da manjšini ne smemo sa"w Pomagati, kajti pomoč je miloščina šibkim. Manjšini in ysakemu njenemu posamezniku Je treba dati predvsem samozavest enakopravnega dostojan-
stvenega človeka. Razprava po končanih uvodih ni bila ravno živahna, slišali pa smo lahko po-
hvalne besede (enega izmed domačinov) o muzeju v Lendavi, sicer pa je bilo postavljeno tudi vprašanje, kako je s številom prebivalstva pripadnikov madžarske narodnosti — ali je tudi asimilacija. V danem odgovoru je bilo rečeno, da se je število pripadnikov madžarske narodnosti na dvojezičnih območjih v Pomurju sicer nekoliko zmanjšalo, naraslo pa je v drugih predelih Slovenije. Vendar je ta proces tudi v slovenskih vaseh ob meji, ker se ljudje izseljujejo zaradi slabših družbenoekonomskih razmer. Zato si je treba prizadevati, da se le-te občutno izboljšajo. O sodelovanju med Slovenijo in Železno županijo pa smo lahko slišali samo spodbudne ugotovitve. Z naše strani jih je strnil predsednik PMS SZDL Boris Prejac.
Preden se je v soboto zvečer začela osrednja prireditev, ki je bila v dvorani mladinskega kulturnega centra, so odprli likovno in knjižno razstavo madžarskih oziroma narodnostnih knjig, ki so izšle pri nas, ob tej priložnosti pa so podelili tudi visoki državni odlikovanji LR Madžarske Ferencu Hajosu in Sandorju Vargi.
V prireditveni dvorani so se zbrali poleg obiskovalcev (domačinov in iz Porabja) delegacija SZDL Slovenije, ki jo je vodil predsednik Jože Smole, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Boris Ferlec, veleposla
ZA OBNOVO SPOMENIKA
Spomenik prekmurskim književnikom v Trubarjevem drevoredu v mestnem parku v Murski Soboti je potreben temeljite obnove. Zob časa ga je namreč že močno načel, zato ga bo treba čim prej ustrezno obnoviti, utrditi in urediti okolico. Spominsko znamenje v obliki pokončno stoječe zaprte knjige so odkrili že 1. decembra 1940, na njem pa so izpisana imena prekmurskih pisateljev Franca Temlina, Štefana in Mikloša Kuzmiča in Franca Ivanoczija z njihovimi deli in mislimi. Spomenik, ki ga je izklesal domači mojster Močnik, je med vojno okupator odstranil, po njej pa so ga ponovno postavili na staro mesto.
Da bi spomenik prekmurskim književnikom ohranili tudi prihodnjim generacijam, se je turistično društvo iz Murske Sobote odločilo za obsežno akcijo. Ob podpori OK SZDL, Zavoda za spomeniško varstvo in kulturne skupnosti so namreč sprožili akcijo prostovoljnega zbiranja prispevkov Sobočanov. Ti lahko denar nakažejo na poseben žiroračun št. 51900-678-82219 ali vplačajo osebno na sedežu soboških krajevnih skupnostih. Računajo, da bo za obnovo spomenika prekmurskim književnikom potrebnih 200 tisoč dinarjev.
M. Jerše
nika Madžarske pri nas in SFR Jugoslavije v Ljudski republiki Madžarski, kakor tudi vodilni predstavniki družbenopolitičnega življenja Železne županije in Pomurja. Pred nastopom čez 250 pevcev, plesalcev, muzikantov in recitatorjev iz lendavske in soboške občine je imel pozdravni na-
govor predsednik komisije za narodnosti pri PMS SZDL Ferenc Hajos, ki je v madžarskem in slovenskem jeziku poudaril, da so pripadniki madžarske narodnosti iz Slovenije prišli gostovat k matičnemu narodu s sporočilom (iizenet): čeprav je ta narodnost maloštevilčna, obstaja, deluje, ustvarja in se trudi, da ohrani svojo narodnostno identiteto, zlasti z razvijanjem maternega jezika in kulture. Z razvijanjem dvojezičnosti pa skuša dokazati, da je tudi majhne narodnostne skupnosti mogoče ohraniti in zaščititi pred asimilacijo, če to hoče in si prizadeva tudi večinski narod. In potem se je začel osrednji nastop. Zadonele so madžarske pesmi, zavrteli so se mladi in starejši ob madžarskih narodnih plesih, vmes pa je skupina recitatorjev predstavljala dela narodnostnih literatov iz Pomurja. Pa tudi nekaj bolj sodobnega sta prikazali plesni skupini iz Gaberja in Dobrovnika. Sicer pa so nastopili še pevski zbori iz Čentibe, Dolge vasi, Gornjega'in Dolnjega Lakoša, Genterovec, Petišovec, Prosenja-kovec in Radmožanec ter folklorne skupine z Gornjega Lakoša, iz Dobrovnika, Lendave, Motvarjevec in Radmožanec pa še citrarji iz Genterovec. Nastopili so srčno in z zanosom, da ohranjajo svojo narodnostno kulturo. Nastop je zelo dobro uspel.	Jože GRAJ
Za glavno vlogo
V šali bi dejali, da gre tudi tokrat za to, kako že po tradiciji »zašpiliti sindikalno klobaso«. Do 15. decembra morajo letne članske sestanke izpeljati v osnovnih organizacijah, do 15. januarja po občinskih sindikalnih svetih in na ravni medobčinskega sveta do konca januarja prihodnje leto. Naj bodo čim bolj delovni s čim manj formalističnega balasta, jim želimo za popotnico. Dodobra razčleniti razmere, si izprašati (zajvest, pohvaliti doseženo, pograjati kar je graje vredno>Najbrž se ne gre sprenevedati pred nedavnimi kongresi in najnovejšimi raziskavami, ki so pokazali, da sindikat svojo ustavno in programsko-politično vlogo v stvarnosti preskromno uresničuje. Precejšen del delavcev meni, da je pri zaščiti njihovih izvirnih interesov premalo dosleden, odločen in učinkovit. Anketne raziskave so hkrati razkrile, da so se sindikalna vodstva nekoliko preveč oddaljila od svoje baze in se jim še vedno ni uspelo otresti transmisijske vloge, zato sindikat, četudi-velja za najširšo delavsko organizacijo, pri sprejemanju najpomembnejših družbenih in političnih odločitev igra prej stransko kot glavno vlogo.
Skrbna priprava članskega sestanka, temeljita in odkrita razčlenitev delovanja v minulem obdobju bosta že tudi osnova, za programske usmeritve, ki naj bi temeljile vsaj na petih opornih točkah. Kako zagotavljati učinkovitejše gospodarjenje, izboljševati delovne in življenjske razmere delavcev ter zadovoljevati osebne in skupne potrebe s povečanjem dohodka, uveljavljati sistem delitve po delu in rezultatih dela s hkratnim dograjevanjem samoupravnih splošnih aktov, krepiti položaj in motiv delavcev pri odločanju v samoupravnih organih in delegatskih skupščinah in utrjevati oblike ih metode dela za učinkovitejše spreminjanje razmer.
B. Žunec
PRED SEJMOM
Maloobmejni blagovni promet med Slovenijo in LR Madžarsko je obremenjen z vsemi posledicami gospodarskih težav in poteka v senci konvertibilnega izvoza. Zato 12 milijonov dolarjev vredna izmenjava — v enakem odstotku za oba partnerja — ni malo, vendar pa tudi ne veliko, če upoštevamo možnosti in želje.
Želje so eno, možnosti drugo — pravi, regulator pa je tržišče, ki dolgoročno na nobeni strani ne bo preneslo ponudbe le tistih tržnih presežkov, ki jih dolarsko tržišče noče.
Morda je najbolj uspešna izmenjava kmetijskih pridelkov in prehrambenih izdelkov, saj madžarska stran že vrsto let dobavlja Sloveniji ajdo in proso, v zadnjem času pa tudi sladkorno peso za predelavo, mi pa to kompenziramo s prehrambenimi izdelki. Prizadevanja, da bi kooperacijske izkušnje s peso prenesli tudi na druge pridelke, zaradi ekonomskih interesov, niso obrodila sadov.
Torej kaj ponuditi — vsa leta slišimo kot refren to vprašanje med vrsticami na pogovorih in tudi sejemske prireditve na to ne dajejo odgovora. Slovensko gospodarstvo — tokrat v organizaciji Emone iz Ljubljane — se bo predstavilo v Zalaegerszegu. Soditi o ponudbi je prezgodaj, vendar dolgoletne izkušnje pričajo o skromnem številu razstavljavcev v Gornji Radgoni ter v Szombathelyu in Zalaegerszegu. Naša letošnja ponudba obsega to, kar je še na madžarskem tržišču in morda še kakšen nov izdelek. Torej kozmetična sredstva, čistila, malo konfekcije, hladilniki, nekaj prehrambenih izdelkov in to je skoraj konec. Morda pa bi lahko ponudili še kaj, na primer pohištvo, male gospodinjske aparate, modno konfekcijo ...
Res, vsota za sejemsko kompenzacijo v višini 950 tisoč dolarjev je preskromna in v zadnjih treh letih se ni spremenila, vendar to ni opravičilo za enolično ponudbo. Navsezadnje je sejem zato, da nekaj prodamo in tudi kupimo — to velja za obe strani.	E. P.
Razprave na seji izvršnega sveta v Murski Soboti, na kateri so obravnavali informacijo o preskrbi tržišča z nekaterim blagom za široko porabo v letu 1986 je pokazala, da ni večjih težav, razen s premogom. Ponudba mesa in mesnih izdelkov je dobra. Zgodi se celo, da je ponudba mesnih izdelkov večja od povpraševanja. Občasno primanjkujejo nekatere vrste svežega mesa, teletine pa zaradi prepovedi klanja telet ne prodajajo. V veletrgovini Potrošnik ugotavljajo, da je bila preskrba z najpomembnejšimi izdelki široke porabe letos sorazmerno dobra, kar velja tako za mesto Murska Sobota kot za podeželje. Stalnega pomanjkanja blaga ni bilo, delno pomanjkanje pa se je pojavljalo pri mokah in na področju tehnično-železniške stroke, čeprav je tudi tu preskrba boljša kot prejšnja leta.
TEŽAVE SO LE S PREMOGOM
Kot ugotavljajo v KZ Panon-ka, ni bilo večjih težav z reprodukcijskim materialom za potrebe kmetov, kar velja tudi za mineralna in zaščitna sredstva. Po drugi strani pa so se pojavili problemi z odkupom kmetijskih pridelkov. Načrt odkupa pšenice in rži ni bil uresničen, tržni presežki koruze, krompirja, prosa in jabolk pa so znatno nad načrtovanim. Slišati je bilo pripombe občanov, da bi lahko manj kakovostno ozimnico prodajali po bistveno nižji ceni. Brez težav pa poteka tudi prodaja kurilnega olja in motornih bencinov.
Posebno poglavje je gotovo
Čeprav je osnutek republiške resolucije za prihodnje leto kratek in jedrnat, pa je za nekatera področja še vedno preveč splošen in ne obravnava enakopravno vseh področij. Zato bodo
premog, kjer je veliko pomanjkanje, še posebno vseh vrst domačega premoga. Letos bi potrebovali okrog 38.000 ton premoga; od tega 24.000 ton lignita in 14.000 ton rjavega premoga. Do konca avgusta so dobili le 14.850 ton. V zalogi so trenutno uvoženi briketi iz Sovjetske zveze, ki je v prosti prodaji, medtem ko brikete iz NDR pošiljajo po vrstnem redu naročnikom, ki so sicer naročeni na domači rjavi premog, ob njihovem pristanku seveda. V tozdu Merkur veletrgovine Potrošnik menijo, da bodo do konca leta dobili okrog 24.000 ton premoga — približno kot lani —
morali do sprejetja resolucije biti izdelani tudi izvedbeni akti za izvajanje dogovorjene ekonomske politike v letu 1987. Ta pa mora biti takšna; da bo predvsem dobre delavce in dobre organizacije združenega dela spodbujala k doseganju še boljših rezultatov. Vsekakor pa bo potrebno manj administriranja in več svobode gospodarstvu za samoupravno odločanje. Ker pa je resolucija kljub vsemu temeljni razvojni dokument, bi kazalo v njej nekatera področja še bolj konkretno opredeliti.
V Pomurju so mnenja, da namenja osnutek republiške resolucije premalo pozornosti kmetijstvu, pa čeprav je to eno ključnih področij našega nadaljnjega razvoja. V njej je še vedno prisoten preveč 'potrošniški odnos -do kmetijstva, torej le želja in zahteva po večji proizvodnji, sočasno pa ne zagotavlja tudi pogojev za takšno proizvodnjo. Za to je potrebno zagotoviti predvsem več vlaganj, kompenzacije v kmetijstvu pa bi morale biti vsaj takšne, da bi zagotavljale povprečno akumulacijo. Dokaj nedorečeno je tudi poglavje o skladnejšem regionalnem razvoju. V- osnutku je sicer zapisano, naj gospodarske zbornice ob sodelovanju družbenih subjektov na manj razvitih območjih spodbudijo organizacije združenega dela k pripravi kakovostnih razvojnih programov, ki bodo osnova za skupna vlaganja na teh območjih, vendar bi morali sočasno zagotoviti tudi pogoje za takšna vlaganja. V Pomurju so mnenja, da bi morale tudi za vlaganja v manj razvita območja v Sloveniji veljati enake ugodnosti, kot veljajo za vlaganja v manj razvita območja v Jugoslaviji. Nikakor pa ni sprejemljivo, da naj bi bilo drobno gospodarstvo tisto, ki bo prispevalo k spreminjanju sestave gospodarstva na manj razvitih območjih. Specifičen problem v Pomurju predstavlja gospodarska infrastruktura, ki je osnutek republiške resolucije prav tako ne vključuje. Zlasti problematično je področje ptt prometa in cestnih povezav, saj bo Pomurje sčasoma odrezano od Slovenije, slabe prometne povezave pa so že postale ovira za hitrejši gospodarski razvoj tega območja.
Ob vsem tem pa Pomurci opozarjajo še na problematiko zaposlovanja, enakovredno s primarno kmetijsko proizvodnjo bi morala resolucija obravnavati tudi živilsko predelavo, pa tudi gradnja elektrarn na Muri in dokončanje pomurske bolnišnice bi morala najti ustrezno mesto v tem dokumentu.
L. Kovač
kar je le 60 odstotkov potrebnih količin v soboški občini. Skrb vzbuja podatek, da je kljub omenjenim dobavam lignita na 3 tone in rjavega premoga 2,5 tone ob začetku kurilne sezone še vedno več kot 3 tisoč gospodinjstev brez premoga. Sreča, da še ni bilo posebno mrzlo, kajti drugače bi bili problemi še večji. Po najnovejših podatkih je do konca oktobra preskrbljenih 68 odstotkov gospodinjstev v soboški občini, in sicer bolj z rjavim premogom kot z lignitom, ki ga zadnja dva meseca občutno primanjkuje. S plinom za zdaj ni nikakršnih težav.
Ker postaja preskrba s premogom v soboški občini že velik problem, se je izvršni svet zavzel za odločnejše ukrepe. Nenehno ugotavljanje enakega stanja ne vodi nikamor, zato bo nujna, še večja angažiranost veletrgovine Potrošnik, ki naj izdela podrobnejšo vsebinsko analizo problematike in nakaže rešitve, kajti drugače bodo zaman vsi zahtevki pri republiških organih.
Milan Jerše
aktualno doma in po svetu
Vsak po svoje: na nedavnih občinskih volitvah v Peruju so bili na cestah tanki in vojaki. Kdor ni šel volit, je plačal kazen, ali pa je bil ob nekatere državljanske pravice. Drugače v soboto v Braziliji, kjer so po dvajsetih letih vojaške vladavine-volivci spet odločali o guvernerjih zveznih držav in zveznih poslancih. Predvolilna reklama je bila bučna, kot kaže tale prizor s slonom iz Rio de Janeira. In spet drugače bodo volili v nedeljo Avstrijci.
KMALU NOVI BANKOVCI?
Tačas je v obtoku 1200 milijard dinarjev v bankovcih, kar je trikrat več kot lani, je povedal viceguverner Narodne banke Jugoslavije Dmitar Bakič, zato v NBJ in v Zavodu za izdelavo
Kaj bo z opozicijo
Po hudi notranji krizi, ki jo je izzvala izvolitev Jorga Heiderja za novega predsednika avstrijske svobodnjaške stranke, so se v Avstriji odločili za izredne parlamentarne volitve, ki bodo v nedeljo. Šestnajst let vladanja socialistov (zadnja leta skupaj s svobodnjaki) se je močno omajalo. Nihče v Avstriji ne upa kateri od dveh velikih strank (SPb in 6VP) prisoditi takšnega volilnega rezultata, da bi lahko vladala sama. Zato je veliko ugibanj o koalicijski vladi. Ker socialisti odklanjajo možnost, da bi ponovno vladali skupaj s svobodnjaki, se mnogo govori o veliki koaliciji: socialisti in ljudska stranka. Pri takšni kombinaciji pa se Avstrijcem kar samo ob sebi postavlja vprašanje, kaj bo z opozicijo, kdo bo potem »nadziral« delo vlade.
Ugovori predsedstva
Ni mogoče pristajati na spremljanje sistemskih rešitev, ki bi spremenile ustavni položaj republik in pokrajin in le-tem odvzemale pravico in odgovornost za skrb za lastni razvoj in razvoj vse Jugoslavije. Sistemskih zakonov, ki to obravnavajo, ne bi smeli sprejemati po hitrem postopku, čeprav se sedaj to predlaga.
Narodna banka Jugoslavije naj se ukvarja z nalogami, zaradi katerih je bila ustanovljena. Se
daj ima preveč drugih opravil, tudi takih, ki so domena drugih.
Predlagani sistem financiranja federacije in JLA, ki se praktično odpoveduje prispevka republik, pač pa bi se federacija in JLA financirali predvsem iz lastnih virov, ni sprejemljiv. To ni finančno tehnično, pač pa ustavno oziroma politično vprašanje. Republike in pokrajine morajo biti odgovorne za financiranje dejavnosti federacije in JLA. To je skupna stvar oziroma obveznost. Če ne bi bilo tako, bi bila federacija nekakšna nadnacionalna tvorba, kar pa seveda ni sprejemljivo.
Ni mogoče sprejeti predloga, da bi Jugoslavija sanirala finan-
POBUDE ZA VEČJO VARNOST
Švicarske oblasti so začele preiskavo, ki naj ugotovi, ali za velikim požarom v kemični tovarni Sandoz tiči zahodnonemška teroristična organizacija' Frakcija rdeče armade (RAF). Kot poroča Reuter, so oblasti sporočile, da so začele preiskavo na temelju anonimnega telefonskega poziva. Toda na splošno vlada v javnosti prepričanje, da je ta telefonski poziv dokaj sumljiv, ker naj bi bil neznanec telefoniral 11 dni po požaru. To pa ni v slogu zahodnoevropskih teroristov, ki svoje akcije prijavljajo takoj naslednjega dne po opravljenem atentatu.
Švica je uradno priznala odgovornost za ejcološko katastrofo v Renu po požaru v skladišču kemičnega koncerna Sandoz v Baslu in za izliv strupenih snovi, ki jih je v Ren odplaknila voda pri gašenju požara v skladišču. To so uradno sporočili v Ziirichu na koncu sestanka ministrov za var-
bankovcev razmišljajo o tiskanju novih večjih enot. Do konča tega desetletja naj bi zamenjali vse bankovce, ki so sedaj v obtoku. Novi naj bi imeli vodni žig in druge lastnosti, ki bodo prepre
čno nelikvidne — Črno goro, Makedonijo in Kosovo — kot celotne družbenopolitične skupnosti. Tem federalnim enotam je treba pomagati tako, da se sanira in usposobi za rentabilno poslovanje konkretne gospodarske delovne organizacije.
To je nekaj bistvenih ugovorov predsedstva SR Slovenije na vsebino zvezne in republiške resolucije o družbenogospodarskem razvoju Jugoslavije in Slovenije.
Koruza politični problem
Vojvodina je odkupila samo 354.000 ton suhega koruznega zrnja, tretjino od tistega, kar so ponudili kmetje. Mnogi poljedelci, ki so sklenili pogodbe za pridelovanje koruze, ne zmorejo plačati reprodukcijskega materiala. Prodati bi morali vsaj 500.000 ton koruze. Na današnji seji predsedstva pokrajinske konference SZDL Vojvodine so opozorili, da je »koruza prerasla v politični problem«. Res je, da SZDL ne more odkupovati koruze, mora pa opozoriti na politične posledice, ki utegnejo nastati. V razpravi so še opozorili, da je bilo letošnje spravilo pridelka, težkega 12 milijonov ton, neorganizirano. Direkcija blagovnih rezerv Vojvodine je odkupila 250.000 ton koruze, zvezne in republiške blagovne rezerve pa so odpovedale.
stvo okolja Francije, ZRN in Nizozemske, ki mu je predsedoval švicarski minister za notranje zadeve in predsednik konfederacije Alphons Egli.
Novinarji v Baslu so objavili izjavo, v kateri obtožujejo koncern Sandoz, da ni dal zadostnih informacij o nesreči in posledicah. Baselsko združenje novinarjev pravi v izjavi, da je Sandoz »sistematično in očitno uspešno preprečeval širjenje pravih informacij«. Koncern je skrival informacije pred javnostjo in tiskom. Predstavniki žahodnonemških kemičnih koncernov so povedali, da bodo preverili vse varnostne naprave svojih podjetij in preizkusili sisteme za zgodnje opozorilne sisteme.
Kot poročajo, bodo ministri za varstvo okolja držav članic EGS 24. novembra obravnavali na sestanku možnosti, da bi zboljšali varnostne ukrepe, da se takšne nesreče ne bi ponovile. To so
čevale ponarejanje.
Čeprav se vsako leto zaradi obrabe uniči okoli 200 ton papirnatega denarja, ga je še vedno toliko, da imajo banke resne težave z njegovim »uskladiščenjem«.
Nejasno okrog atentata
Aliju Agci so leta 1980 omogočili, da je pobegnil iz turškega zapora z nalogo, da ubije papeža Janeza Pavla II. Leto dni je užival podporo in pomoč za svoje klatenje po Evropi, da bi 13. maja 1981 popoldne na trgu Sv. Petra v Rimu lahko izpolnil dolžnost.1
To je med drugim rečeno v 1200 strani dolgi obrazložitvi sodbe rimskega sodišča, ki je konec marca letos po desetmesečnem procesu lahko ugotovilo le, da ta-t ko imenovane »bolgarske sledi« ne more dokazati in je zato tri obtožene Bolgare in dva Turka zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. To je bil že drugi proces za atentat na papeža Janeza Pavla II. Na prvem, ki se je končal julija 1981, je bil Ali Agca obsojen na dosmrtni zapor. Do drugega procesa je prišlo po zaslugi njegove kasneje skesane pripovedi o udeležbi Bolgarov, ki se je sprva zdela dokaj prepričljiva, kasneje pa ne več.
sporočili v Bruslju s sestanka ministrov za transport. Transportna ministra Nizozemske in Francije sta v Bruslju obtožila Švico, da pomanjkljivo obvešča svojo in svetovno javnost, in sporočila, da bosta v Ziirichu zahtevala od Švice denarno odškodnino.
Poleg Sandoza so v Ren spustili strupene snovi tudi druga podjetja, med njimi švicarski kemični velikan Ciba Geigy.
Švicarska televizija in tisk sta objavila fotografije, na katerih se jasno vidi švicarsko orožje, ki ga v bojih proti sovjetskim helikopterjem v Afganistanu uporabljajo uporniki. V Švici zdaj raziskujejo, kako je to sodobno orožje prišlo v roke afganistanskim mudžahi-dom.
Če bi afganistanski uporniki dejansko imeli to orožje, bi bilo to kršenje švicarskega zakona, ki prepoveduje prodajo vojaške opreme državam v vojni. Gre za topove švicarske tovarne Erlikon.
Članstvo in članarina
Zadnje čase je vedno-več glasnih razmišljanj o tem, kdo je pravzaprav član kakšne organizacije zares prostovoljno — ne iz kakšne nepisane obveznosti zaradi tega, ker si s tem zagotavlja boljši položaj. Celo v Zvezi komunistov, kjer takšna razmišljanja ne bi smela priti v poštev, so resni pomisleki o tem.
Po razmerah v deželi, kjer je vse preveč stare prakse, ki ne ustreza ustavnim opredelitvam, ki so uzakonitev programa Zveze komunistov, je zelo resno vprašanje, kakšno je pravzaprav ravnanje komunistov, kajti na večini odločilnih mest v organizacijah dela in oblasti so člani Zveze komunistov. Vprašanje je torej, ali niso ti ljudje samo formalno člani avantgardne organizacije delavskega razreda, če delujejo konzervativno? Ali pa jih ovira ustavi neprilagojena pravna in drugačna sistemska ureditev?
Ker nimamo analiz, znanstvenih in drugačnih raziskav, koliko in zakaj praksa odstopa od ustavnih temeljev naše družbe, lahko o tem samo ugibamo. Prav to pomanjkanje podatkov o tem kaj in kje ter koliko je narobe v delovanju družbe, ki ni ustrezno ustavnim opredelitvam, pride zelo prav raznim tolmačem dogajanj pri nas, tako da imamo vse pogosteje javne sodbe zelo odgovornih ljudi na vseh mestih, ki se ne ujemajo v ničemer in begajo premalo poučene ljudi in tudi najbolj dobronamerne tovariše v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugod.
Ne naključno torej pada ugled Zvezi komunistov, sindikatom in drugim organizacijam, na katere so se delavci in delovni ljudje vselej najbolj zanašali, nenavajeni ravnati po svoji pameti in svojih kriterijih. Vse češče se dogaja, da delavci samoiniciativno rešujejo očitne
PISMO IZ BEOGRADA
probleme v svojih kolektivih in pri tem »zaslužijo« nalepko štrajka-čev. Marsikje so delavci prišli tudi do odločitve, da jim sindikat ni potreben, ker ni koristen, se ne morejo opreti na njega, in zato grozijo z izstopom iz članstva sindikatov tudi kolektivno.
Zakaj? Razlogov je vsekakor mnogo, vendar je eden, ki bi morda verižno reševal vse druge, če bi ga hoteli odpraviti tako, kot je treba — od glavne korenine, ne pa od vrha drevesa. Ta razlog je način plačevanja članarine: partijska in sindikalna članarina se odteguje od plače — avtomatično plačuje. Če bi vsak član moral sam plačevati članarino, kot je to bilo nekoč v navadi in je izražalo zavest o pripadnosti tej ali oni ali obema organizacijama, bi bilo zelo hitro razjasnjeno, kdo je pravzaprav član in kdo ne.
O tem smo lahko slišali dvoje: da so na primer v neki organizaciji ukinili odtegovanje članarine od plače in potem veliko članov mesece in mesece ni plačevalo članarine, ko pa se je zbral prevelik dolg, so rešili zadevo na ta način, da so se pustili izključiti iz članstva v ZK, med tem ko so v forumih sindikatov ob takšnem razmišljanju ugotovili, da bi bila posledica neposrednega plačevanja članarine polovica članstva manj, kar bi bil za organizacijo hud udarec tudi pri pokrivanju stroškov forumov, ne samo politični.
Toda, če smo v načelu za prenehanje odtujevanja, za odpravljanje vsakršnega posredništva, potem zaradi odpravljanja posrednega zbiranja članarine ne bi smeli biti v skrbeh, saj bi s takšno naravno selekcijo nemara zares prepolovili organizacijo, toda hkrati bi bila to organizacija zavestno opredeljenih ljudi, ki bi izbirali v svoja vodstva tovariše, ki ne bodo poslušni samo navzgor, kljub nasprotnim intere-somdelavev in delovnih ljudi, ki so jih izbrali za svoje izvršne organe, in pOtgm .bi bilo logično manj izrednih posegov delavcev, ker bi po redni samoupravljalski poti dosegali tisto, kar jim birokracija posredno po nekritični poslušnosti njihovih delegatov, odvzema.
Tudi stavka, prekinitev dela oziroma izsiljena razprava o tem ali onem bi potem dobila svoje mesto, kajti očitno je, da niti sindikalni niti partijski najvišji forumi niso proti tako skrajnemu postopku delavcev, ko je očitno, da jim opozicija na vodilnih mestih ne omogoča delovanja s pozicije, če je namreč delavski razred in z njim delovno ljudstvo oblast, kar pomeni, da je v poziciji, potem so oni, posamezniki ali skupine, ki jim to pozicijo odrekajo, pravzaprav — opozicija na oblasti, ali ne? Da ne gremo dalje v razpravljanje o tem kaj v samoupravljanju je in ni oblast, ker smo si o tem najbrž že vsi na jasnem, pa naj smo pismeni ali nepismeni.
Viktor Širec
Vrednost osnovnih sredstev v družbenem sektorju je znašala v začetku leta 1985 25 milijard dolarjev. Za malenkost več od jugoslovanskega dolga tujini, piše M. Tomaševič v Komunistu
Sklep: Nekdo je potratil bogastvo, ki se v Jugoslaviji ustvarja več kot 40 let.
Sklep ni čisto pravilen. Gotovo je bilo tudi nekaj potrate, vendar pa osnovna sredstva; kot trdijo dobro poučeni ekonomisti, znašajo vsaj 50 milijard dolarjev.
Nismo torej tako revni in propadli, kot je videti. Pač pa je neka druga težava — če bi bila vrednost osnovnih sredstev pravilno prikazana, bi se morale sorazmerno povečati obveznosti iz dohodka.
Drugače rečeno, zaradi sedanjih nizkih amortizacijskih stopenj seje nerealno povečeval dohodek, s tem pa tudi nerazumno trošenje: neupravičeno povečevanje osebnih dohodkov, splošne in skupne porabe.
Zapravljali smo torej prihodnost. Namesto da bi dajala dru-
globus
v žarišču dogodkov\
KAM GREMO?
žba za razvoj, je pohlepno trošila, takoj in čim več. Amortizacijske stopnje so bile tako postavljene, da so bili vsi zadovoljni, hkrati pa so sami sebi kopali čim globljo jamo.
Zvezni izvršni svet je prejšnji teden objavil odločitev, da bo konec te nevarne pojedine. Predlaga povečanje minimalnih amortizacijskih stopenj, beri: približevanje realni amortizaciji. Problem je edino v tem, da utegne že tako preobloženo gospodarstvo pasti pod novo dajatvijo.
Iz Bijeljine sporočajo, da je znašala septembrska začetna osnova učitelja v osnovni šoli 43.700 dinarjev, direktorjeva plača pa 52.400 dinarjev. Dodajajo, da so glavna sredstva in učila učiteljev glas, šolska tabla in kreda. Nič več.
Ob koncu polletja smo iz Budve zvedeli,- da zaslužijo profesorji v srednješolskem centru od 40 do 50.000 (novih) dinarjev manj kot nekvalificirani delavci v turizmu.
Pred kratkim smo slišali v televizijskem dnevniku pogovor z nekaterimi profesorji in učitelji, ki hodijo izza katedra in iz učilnice v delavnico ali na polje. Rekli so, da bi bilo brez dodatnega zaslužka njihovo življenje omejeno na eksistencialni minimum.
Ne vem, ali ima podatek, daje samo v beograjskih osnovnih šolah ponavljalo razred tisoč učencev več kot lansko leto, kakšno zvezo s plačami učiteljev. Naslednja dva zgleda pa je vsekakor treba primerjati s prejšnjimi.
Pred nekaj dne'vi so televizijski
globus
MOSKVA — Po šestih mesecih so v Černobilu zgradili nekakšno »grobnico« za uničeni jedrski reaktor. S tem naj bi bila zadeva dokončno »ookonana«.
WASHINGTON - Predsednik Svetovne banke B. Conable se ne strinja s predlogom ameriškega demokratskega senatorja W. Bradleya, da bi olajšali položaj prezadolženim državam v razvoju z znižanjem bančnih obrestnih mer in s preložitvijo odplačil dela glavnice.
CHICAGO — Severno Dakoto so zajeli hudi snežni viharji, ki so zahtevali osem človeških življenj. Hudi snežni meteži so bili tudi v osrednjih delih ZDA. Temperatura je padla na 34 stopinj Celzija pod ničlo.
LONDON — Strokovnjaki napovedujejo, da bo leta 1988 cena pšenice na svetovnih borzah pod 100 dolarji za tono, kar bo najnižja cena po letu 1973. Boljše čase za pšenico napovedujejo šele po letu 1990.
PARIZ — Gasilcem je uspelo pogasiti požar, ki je nastal na parnih napravah jedrske elektrarne v bližini Pariza.
RIM — Italija je bila kar poldrugo desetletje na prvem mestu, kar zadeva stavke. Lani se je uvrstila za Dansko, Španijo, Irsko, V. Britanijo in Kanado.
BONN — Cene potrošnega blaga v ZR Nemčiji še vedno padajo, računajo pa da se to do konca leta ne bo spremenilo.
TOKIO — 32 japonskih jedrskih elektrarn proizvaja več kot 25 odstotkov električne energije. Do konca stoletja bodo ta odstotek povišali na 40.
HAMBURG — Kot piše Der Spiegel, bosta ZR Nemčija in Albanija vzpostavili diplomatske odnose. Do tega naj bi prišlo v prvi polovici prihodnjega leta.
DUNAJ — Ta teden so na Dunaju Trubarjevi dnevi, ki jih je pripravil kulturnoinformacijski center avstrijsko-jugoslovanskega društva. Včeraj so predstavili tudi knjige, ki so izšle ob 400-letnici Trubarjeve smrti.
gledalci zvedeli, da zasebni obrtnik, klepar, ključavničar ali avtomehanik zasluži 4.000 dinarjev na uro. Fant, ki je govoril, je rekel, da se ceneje delati ne splača. Samo minuto pozneje je znani zdravnik, univerzitetni profesor, povedal, da mu plača družba za uro dela ob operacijski mizi ali v raziskovalnem kabinetu 700 dinarjev.
Spominjam se tudi letošnjega obvestila iz Kulturnoprosvetne skupnosti Jugoslavije, da je Lepa Brena zaslužila pred tremi leti 800 milijonov (novih) dinarjev. Dohodek 160 tozdov v scensko-glasbeni dejavnosti pa je znašal leta 1984 komaj milijardo (novih). 160 tozdov torej komaj malce več kot Lepa Brena.
Kam gremo?
v Moskvo?
Po propadlem srečanju med ameriškim in sovjetskim voditeljem v ZDA (vmes je bil prav tako ponev, ečeni Reykjavik), je sedaj slišati iz ameriških virov, d» je Reagan pripravljen priti prihodnje leto jeseni, ko bodo slavili 7(Metnico ustanovitve sovjetske države, v Moskvo. Kot poroča Reuter, Bela hiša utemeljeno pričakuje, da si tudi Sovjetska zveza želi to srečanje.
STRAN 2
VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
od tedna
Kaj po krajinski zasnovi in čisti Muri?
MURSKA SOBOTA — V organizaciji Pomurskega medobčinskega sveta socialistične zveze je bil v začetku minulega tedna območni posvet o osnutku republiške resolucije za prihodnje leto. O njej so pred tem že razpravljali občinski izvršni sveti, skupna ugotovitev pa je tudi na tem posvetu bila, da je osnutek sicer dober, vendar premalo pozornosti posveča nekaterim področjem. Pri tem so omenjali predvsem kmetijstvo, skladnejši regionalni razvoj, razvoj gospodarske infrastrukture in še nekatera druga.
MURSKA SOBOTA — Informaciji o gradnji hidroelektrarn na reki Muri in oceni uresničevanja resolucijskih ciljev v Pomurju v letu 1986 je veljalo največ pozornosti na seji izvršnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje sredi minulega tedna. Rezultati, ki jih je doseglo pomursko združeno delo v letošnjih prvih devetih mesecih, zaostajajo za načrti, zato je potrebna konkretna akcija v konkretnih okoljih, da se razmere izboljšajo.
MURSKA SOBOTA — V minulih dneh so tudi v Pomurju potekale živahne razprave o novi samoupravni organiziranosti na področju pospeševanja proizvodnje hrane v Sloveniji. Še v novembru bodo v republiški skupščini sprejeli zakon o tem, na območnem posvetu, ki je bil v Murski Soboti, pripravil pa ga je Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa je veljalo največ pozornosti ukrepom, ki bodo za spodbujanje proizvodnje hrane veljali v prihodnjem letu.
ORMOŽ — Tu sta se konec minulega tedna sestala na skupni seji medobčinska sveta zveze komunistov za Pomurje in Podravje, beseda je tekla o položaju v tovarni sladkorja v Ormožu ter o možnostih povečanja pridelave sladkorne pese na tem območju.
LENDAVA — Na seji predsedstva občinske konference SZDL v Lendavi so obravnavali poročilo o razvoju ptt dejavnosti v Pomurju in pri tem posebej izpostavili lendavsko občino, kjer pridejo na 100 prebivalcev komaj štirje telefoni. Govorili so še o razširjenosti avtobusnih prog, kjer pa je mreža dokaj razvejana. Na dnevnem redu pa je bilo tudi poročilo o izvajanju davčne politike v občini.
LENDAVA — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta se je nazadnje sešlo v delovni organizaciji Ina—Nafta v Lendavi, kjer so jih seznanili z delovanjem konference osnovnih organizacij. Sicer pa je bilo opozorjeno tudi na sedanje stanje v tej največji delovni organizaciji v lendavski občini. Predsedstvo je tokrat obravnavalo 9-mesečno poslovanje tozdov in osnutek zvezne resolucije za prihodnje leto.
LENDAVA — Občinska konferenca SZDL je v torek pripravila tako imenovano okroglo mizo o drobnem gospodarstvu, kjer so posamezni razpravljale! prikazali sedanje stanje in možnosti nadaljnjega razvoja zasebne in družbene obrti. Več o tem delovnem dogovoru v prihodnji številki Vestnika.
MURSKA SOBOTA — O osnutkih republiške in občinske resolucije za prihodnje leto so razpravljali tudi na razširjeni seji OS ZSS. Soboški sindikalni delavci se zavzemajo za opredelitev vprašanja nezaposlenosti v republiški resoluciji. Podobno velja za skladnejši regionalni razvoj, predvsem pa za možnosti vlaganja na manj razvitih območjih. Zavzeli so se za delitev dohodka, saj prenizki osebni dohodki ne vplivajo spodbudno na povečanje proizvodnje. To velja še posebno za kmetijstvo. Prav tako kaže več skrbi nameniti združevanju sredstev v občini, višji stopnji predelave in izgubarjem.
LJUTOMER
Rezultati po 9 mesecih dobri
Dve veliki presenečenji sta zapisani v poročilu ljutomerskega združenega dela o rezultatih gospodarjenja v prvih devetih mesecih letošnjega leta: brez izgube sta namreč poslovali dve organizaciji združenega dela, ki sta bili vsaj na začetku leta možna kandidata za težave — delovna organizacija Tehnostroj in Lesninin tozd Mizarstvo. O Tehnostfoju smo v našem časniku že pisali, bolj pa preseneča poslovanje Mizarstva, saj je bil ta tozd že skoraj odpisan in pred stečajem, katerega pa občinski možje niso dopustili. Drugi lesni tozd To-
Obvezna menjava — negativne posledice
Že dan pred gostovanjem narodnostnih kulturnih skupin iz Pomurja v Szombathelyu je na 3-dnevni obisk v Ljudsko republiko Madžarsko odpotovala delegacija republiške konference SZDL Slovenije, ki jo je vodil predsednik Jože Smole, z njim pa so bili še Geza
Bačič, Ciril Zlobec, Boris Prejac
Delegacijo je v Budimpešti sprejel generalni sekretar Domovinske ljudske fronte LR Madžarske Imre Pozsgai, na sedežu Demokratične zveze južnih Slovanov pa generalni sekretar omenjene zveze Marin Mandič. Povsod je tekel pogovor o medsebojnem sodelovanju, o potrebi po nadaljevanju in krepitvi stikov ter o uresničevanju narodnostnih pravic. Prav tako je pogovor nanesel na obvezno menjavo, ki jo ima Madžarska za jugoslovanske potnike, istočasno pa še o pobudah, da bi podobno obvezno menjavo uvedli tudi v Jugoslaviji. Jože Smole nam je o tem dejal:
»Mi smo se tega problema dotaknili iz dveh zornih kotov. V pogovoru s tovarišem Pozs-gaiem sem opozoril, da je takšna menjava, ki je obvezna samo za Jugoslovane, diskriminacijski ukrep do Jugoslavije, ker takšne menjave na drugih mejah ni. Tovariš Pozsgai nam je rekel, daje prepričan, da bodo to menjavo ukinili, ker ni v skladu s koncepcijo odprtih meja. Drugo pa je, kar sem povedal, da se tudi pri nas dolo-
do tedna
varna pohištva (DO Marles) pa je kljub dobrim programom in načrtom posloval z izgubo, na katero je delno vplival tudi večji požar letošnjo jesen. Vsekakor gre za (na videz) ugodne rezultate gospodarjenja, vendar pa nikakor ne bi smeli zapirati oči pred resničnostjo, saj — tako so vsaj menili na seji izvršnega sveta — je sedaj komajda doseženo stanje iz leta 1983. Z drugimi besedami povedano: v občini Ljutomer so šele na začetku dokaj strme poti do brezskrbnega preverjanja rezultatov gospodarjenja. Če sta ti dve organizaciji
in Ferenc Hajos.
Čeni krogi ukvarjajo z idejo o uvedbi takšne obvezne menjave. Rekel sem, da sem odločno proti uvedbi takšnega ukrepa, ker bi to imelo težke negativne posledice, da bi to ponovno ustvarilo vtis, da gremo v zapiranje meja, da kompliciramo stvari na mejah, v ekonomskem pogledu pa ne bi ničesar dosegli. Poleg tega si človek pri tej širini naših komunikacij, še posebej v turistični sezoni, res težko zamišlja, kakšna naj bi bila kontrola na meji glede obvezne menjave, da ne bi potem nastajale ogromne kolone, ki bi odvračale turiste. Bojim se, da bo že dosedanja informacija, da se nekaj pripravlja v tem smislu, imela negativne posledice. S takšnim ukrepom pa bi prizadeli tudi pripadnike jugoslovanskih narodnosti, ki živijo v sosednjih državah. Moram reči, da se mi v trenutku, ko so nam odgovorni predstavniki Madžarske rekli, da bodo ukinili obvezno menjavo, zdi s tega zornega kota nelogično, da lahko v Jugoslaviji sploh razpravljamo o uvedbi takšnih ukrepov.«
Jože Graj
Najbrž je naslovno vprašanje krepko preuranjeno, a vseeno. Pričakovati je bilo namreč, da se bo iz silnih besedovanj lani in letos spomladi le kaj določnejšega izcimilo. Pa je ostalo samo pri besedovanjih — več ali manj.
Po nekajmesečnem zatišju smo pred dnevi na letni skupščini medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje v Murski Soboti slišali, da se zdaj le mora nekaj zgoditi. Pripravili so zajetnejšo pisno informacijo o gradnji vodnih elektrarn na reki Muri in v njej skrbno ponovili vse tisto, kar smo sicer že ničkoliko-krat premlevali. A nič ne de: bolje še enkrat kot nobenkrat.
Kaj pa je vseeno novega o predvideni murski verigi osmih vodnih elektrarn od Apač do Murskega Središča? Elektrogospodarstvo je naposled podpisalo pogodbo o izdelavi študije o krajinski zasnovi, ki naj bi jo v prihodnjih desetih mesecih skupaj z drugimi strokovnimi ustanovami pripravil soboški Zavod za ekonomiko in urbanizem. Ta naj bi argumentirano odgovorila
------NEČEDNI POSLI V POMURSKI BANKI------
POD EPILOGOM VEČMESEČNE »ČISTKE«
Zavoljo kršitev zakonov o deviznem poslovanju in knjigovodstvu je petim delavcem izrečen ukrep o prenehanju delovnega razmerja, šest pa jih je še v disciplinskem postopku. — Podpredsednik poslovodnega odbora Milan Bratkovič izključuje kakršno koli zvezo vodstva banke z nečednimi posli.
Že lani je bilo slišati govorice, da se v deviznem poslovanju Ljubljanske banke Temeljne po-, murske banke v Murski Soboti napletajo kaj »čudne reči«. Vodstvo te ugledne ustanove je na to postalo pozorno oktobra, zlasti pa februarja letos, ko je hkrati začelo s strokovnimi službami skrbneje spremljati dogajanje pri »deviznem šalterju«. Pri tem so kmalu dognali, da gre predvsem za kršitev 15. člena zakona o deviznem poslovanju in dokajšnje kršitve zakona o knjigovodstvu. Po uradni izjavi Milana Bratkoviča je bilo v to najkonkretneje
združenega dela prijetno presenetili, pa bo več skrbi potrebno nameniti nekaterim drugim, tistim namreč, ki že več let nekako životarijo na robu »pozitivne ničle« in na katere izvršni svet SO Ljutomer in drugi tudi nenehno opozarjajo. Pri tem gre za nekatere domače delovne organizacije in temeljne organizacije, katerih delovna organizacija je zunaj občine Ljutomer.
Obvezna menjava denarja za tujce
Prejšnji teden je tudi med pomursko javnostjo vzdignila mnogo prahu vest, da naj bi zvezni izvršni svet dobil pooblastilo, da po potrebi predpiše obveznost državljanov iz (nekaterih) drugih držav, da ob vstopu v Jugoslavijo zamenjajo v dinarje določeno količino deviz. V Zveznem sekretariatu za finance in Zveznem komiteju za turizem so mnenja, da to ne bi škodovalo turističnemu obisku Jugoslavije.
Pomurje je obmejna in turistična pokrajina. Kako bo uvedba tega predpisa vplivala na poslovanje gostinsko-turističnih, trgovskih in drugih organizacij? Bo obisk tujih državljanov zaradi tega manjši ali pa jih to ne bo motilo? Bo z obvezno menjavo res zmanjšana menjava na črno in bo državi ostalo več deviz? Ta vprašanja smo postavili nekaterim občanom-
MILAN SMODIŠ, vodja poslovne. enote Putnik v Gornji Radgoni: »O obvezni menjavi denarja pri prehodu tujih državljanov čez mejo imam zelo negativno mnenje. To bo vplivalo na maloobmejni promet, prav tako na turistično sezono. Pri tujcih, predvsem iz Avstrije, Nemčije in drugih zahodnih držav, bo to negativno odjeknilo in se bodo začeli Jugoslavije izogibati. V našo turistično poslovalnico pride vsak dan okrog dvajset tujih državljanov po razne informacije, letalske karte, zanimajo se za letovanja na morju, menjajo denar. Po uvedbi tega predloga bi verjetno menjava denarja pri nas upadla, prav tako pa bi se v mnogih trgovinah zmanjšala prodaja. Kajti tujec ne bo šel v Jugo-
Franc Frumen
Franc Roškar
Olga Duh
Lilijana Ketiš
Milan Smodiš
na vprašanje o pozitivnih in negativnih vplivih projekta na pomurski prostor v najširšem smislu. Prav tako je nared raziskava o ovrednotenju alternativ: ali pretočne ali akumulacijsko-pre-točne hidroelektrarne, kar bo obravnavala posebna zbornična komisija. Do konca leta bo treba
BREZ ODLAŠANJA
Razmere v pomurskem združenem delu so takšne, da se s položajem ne moremo zadovoljiti, pač pa je potrebno takojšnje ukrepanje. To je bila osnovna ugotovitev razpravljalcev na zadnji seji Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, prav gospodarska zbornica pa bi morala biti mesto za razreševanje nakopičenih težav. Žal pa tudi tokrat na sejo ni bilo predstavnikov republiške gospodarske zbornice in vez med njo in pomurskim združenim delom ostaja še naprej pretrgana, slednje pa ostaja tako več ali manj prepuščeno samemu sebi in svoji lastni iznajdljivosti.
Precej pripomb pa je bilo tudi na delo medobčinske gospodarske zbornice, saj so seje raznih odborov in komisij često na robu sklepčnosti, neresnost posameznih delegatov pa prihaja tako še bolj do izraza. Pa tudi sicer gospodarska zborni
vpletenih pet zaposlenih: vodja oddelka blagajne in likvidature Jelka Orban, vodja odseka za opravljanje zahtevnejših del pri deviznih poslih Milena Čerpnjak in trije delavci pri devizni blagajni: Bojan Zrinski, Štefka Grah in Marija Vogrinčič. Čerpnjakovo, ki se je na izrečeh ukrep disciplinske komisije o prenehanju delovnega razmerja pritožila, so suspendirali 23. oktobra, druge štiri pa 10. novembra. Za šest delavcev disciplinski postopek še teče.
»V zadeve so bili vpleteni organizacijski vodje, zato je bilo
Vsekakor pa so doseženi rezultati spodbudni in dobra osnova za gospodarjenje v prihodnjem letu. Temu primerno je zasnovana tudi občinska resolucija, v kateri so zapisane zelo visoke stopnje gospodarske rasti. Vse pa z namenom, da se ljutomersko gospodarstvo končno postavi na zdrave noge.
D. L.
slavijo, da bi najprej denar menjal, ne da bi vede, kaj bo kupil. Najprej povprašajo, kaj zanimivega lahko kupijo, in šele nato se odločijo za menjavo in nakup.«
MARJAN HORVAT, komandir postaje mejne'milice v Gornji Radgoni: »Mislim, da bi predvideni ukrep pomenil delno zmanjšanje tujskega prometa, vendar bistvenega ne bi bilo. Kaj točnega je o tem težko reči, kajti ni še znana višina tega zneska, ki naj bi ga menjali, niti, za katere države bo to veljalo; Osebno menim, da bi bila to pametna rešitev edino po načelu vzajemnosti — v katerih državah moramo mi menjati določen znesek, potem tudi njihovi državljani pri nas menjajo podoben znesek, ko prihajajo v našo državo.«
podpisati pogodbo o izdelavi tako imenovane kmetijske študije, ki mora razjasniti, kako bo z namakanjem in siceršnjimi vplivi na kmetijsko pridelavo v pokrajini ob Muri po tem, ko bodo elektrarne zgrajene.
Največji delež sredstev za vse te študije odpade na Elektrogo-
ca, ki bi morala biti pobudnik in nosilec nekaterih konkretnih akcij, v celoti ne odigrava svoje vloge.
Razmere v pomurskem združenem delu so resne, zato se zgolj z ugotovitvami ne bi smeli več zadovoljiti. Industrijska
odkrivanje nepravilnosti toliko težje, saj bi morali po službeni dolžnosti nepravilnosti odpravljati, ne pa dovoljevati zakonsko sporno opravljanje nekaterih jposlov,« izjavlja Bratkovič. Gre za različne kršitve posameznih delavcev: opravljanje komisij-sko-arbitražnih poslov spreminjanja valut, uporaba nepravilnih obrazcev, odkup tujih valut za lastno uporabo, nepravilno podpisovanje in podobno. V dveh primerih sta delavca manipulirala z arbitražnimi posli, kar pomeni spreminjanje ene valute v drugo, pri čemer so bile pridobljene, strokovno izračunano, precejšnje vrednosti na račun države, manj pa na račun banke, ki je bila kot ustanova prikrajšana zgolj za tiste obresti, ko so delavci šli v negativna stanja na'svojih sredstvih ali posegali v druga stanja. Govorjeno v številkah: gre za 3 do 4 milijone dinarjev, pridobljenih s konverzijami in za kakih 30 tisočakov na račun obresti. Milan Bratkovič ob tem pribija: »Govorice, da so zaposleni manipulirali in razpolagali s sredstvi, ki jih vlagajo v banko varčevalci ali kdo drug, ne držijo, kajti kršitve niso imele za posledico posegov v sredstva občanov. Sodimo, da smo se zavoljo odkritih nepravilnosti in storjenih ukrepov uspeli še bolj približati cilju, namreč biti čim boljši, čim kakovostnejši servis za obča-
FRANC FRUMEN: »Po eni strani je ta predlog zisa zelo dober, po drugi pa hkrati velika tveganje za naš turizem. Verjetno je to edina rešitev, če hočemo dobiti več deviz. Vendar, ker smo socialistična država ... ne vem ... to je po eni strani dobro, po drugi pa ne.«
FRANC ROŠKAR: »Na ta način bi bilo več deviz uradno me-njanih in ne bi bilo več toliko črne menjave. Nikakor ta obvezna menjava ne bi bila slaba za tiste državljane, ki prihajajo iz držav, kjer že imajo obvezno menjavo. Za druge, kjer nimajo take menjave, pa to ne bi bilo prav. Tisti, ki imajo namen priti k nam — kot turisti — bodo verjetno kljub tej menjavi prišli. S tem tudi ne bi bilo samo tistih radovednežev, bi vsaj nekaj pustili tukaj.«
LILIJANA KETIŠ, zaposlena v brezcarinski trgovini v Gornji Radgoni: »Pri prodaji v naši trgovini se to verjetno ne bi poznalo, saj tujci ne kupujejo z dinarji, ampak s tujo valuto. Tudi v gostinstvu verjetno ne bo sprememb, saj lahko že sedaj vsi me-njajao denar v naši menjalnici. Število tujih državljanov, ki l?o-do prehajali čez mejo, se zaradi
spodarstvo, prav tako pa bodo svoj prispevek dale vse štiri pomurske občine. Kot so dejali na letni skupščini pomurske zbornice, je nujno, da pride v slovensko resolucijo za prihodnje leto tudi naloga o čimprejšnjem očiščenju Mure; podobno kot je to zapisano za Savo. B. Žunec
proizvodnja zaostaja za načrtovano ali celo pada, izgube se povečujejo, do preustroja proizvodnje pa ne prihaja v tolikšni meri, kot bi želeli. Prenehati je treba zato le z iskanjem zunanjih objektivnih vzrokov za nastale težave in temeljito proučiti tudi razmere v domačem okolju. Domače tržišče je z nekaterimi proizvodi že pre-nasičeno, zato se je treba še bolj usmeriti v izvoz. Le proizvodnja za trg, nikakor pa ne na zaloge, večja produktivnost in z njo povezano boljše delo, so poti, ki nas lahko tudi v Pomurju pripeljejo iz težav. L. K.
me in združeno delo ter vse tiste subjekte, ki so tako ali drugače povezani z našo banko.«
Na vprašanje o morebitni vpletenosti vodstva banke v nečedne posle, imenovani podpredsednik poslovodnega odbora odločno zanika kakršno koli povezanost z njimi in dodaja, da je šlo le za posameznike, »ki po doslej dognanih nepravilnostih sami niso znali pojasniti, kaj jih je k temu privedlo«. In kako komentira dejstvo, da tudi inšpekcijska kontrola Narodne banke Jugoslavije pri dvakratnem rednem pregledu deviznega poslovanja v Ljubljanski banki Temeljni pomurski banki v Murski Soboti ni ugotovila nič nezakonitega? »Inšpekcija Narodne banke kontrolira poslovanje služb pri okencih oz. devizno poslovanje posameznih bank kompleksno za določeno obdobje. Njihov način in pristop je popolnoma drugačen, in zato po našem mnenju ni moglo ugotoviti vsebine kršitve. Te so nam v poduk, da bomo v prihodnje poostrili nadzor in kontrolo nad vsemi poslovanji pri okencih in v vseh drugih organizacijskih enotah ter večkrat preverjali povsem konkretne posle.« Dodajmo še, da so primer Pomurske banke že prevzeli tudi organi za notranje zadeve.
Branko Žunec
DA in NE tega verjetno ne bo zmanšalo. Odvisno, koliko denarja bodo morali menjati.«
OLGA DUH: »Ja, meni se zdi ta odločitev pametna. Zdi se mi, da je malo preveč menjave na črno. Menim, da naj bi to veljalo predvsem za tiste, ki prihajajo k nam kot turisti.«
LJERKA MEDEN, zaposlena v Mercatorjevi trgovini s porcelanom. kozmetiko in spominski v Gornji Radgoni: »Tukaj kupuje veliko tujih kupcev, predvsem iz sosednje Avstrije. Denar zamenjajo na banki, pač joiiko, kolikor potrebujejo. Če bi bila menjava na meji obvezna, verjetno ne bi hoteli menjati niti več kupovati pri nas. Kajti z devizami lahko kupujejo le v brezcarinski trgovini, kjer pa nimajo kristala, ki ga kupujejo pri nas. Sem popolnoma proti takim predpisom.«
FRANC HUBER, pomčnik generalnega direktorja Radenske, odgovoren za turizem: »Za poslovanje turistično-gostinskih organizacij bi bila uvedba obvezne menjave deviz na meji velik udarec. Zavedati se moramo, da bo v tem primeru del deviz že zamenjan na meji in da bodo prišli gostje v naše objekte z dinarji. Zaradi tega pa bo realizacija deviznega poslovanja precej manjša, saj je v nekaterih gostinsko-turističnih organizacijah delež prenočitev tujih gostov tudi do 65-odstoten. Ta ukrep nikakor ne bi spodbujevalno vplival na naše poslovanje. Boljša rešitev za pridobitev več deviz je spodbujanje izvoza in izvozno 'usmerjenih programov.«
Bernarda Peček
VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
STRAN 3
TOr'y^rnr.r" •£;•"• j~~ v~;q."
PO SLEDOVIH SLOVENSTVA NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM
 '
13
Najprej objavljamo drugi del odgovorov četrtega anketiranca novinarja in publicista Dragana Flisarja iz Maribora, ki so zaradi prostorske stiske pri 12. nadaljevanki morali izpasti.
3.	Če organi naše republike v svojih razpravah in poročilih omenjajo Slovence na Štajerskem, delajo to zgolj iz golega oportunizma, zato da bi tolažili domačo javnost, niso pa sprejeli nobenih konkretnih zaščitnih ukrepov za ta del slovenskega naroda. Zadev ne zaostrujejo zaradi trenutnih odnosov z Avstrijo, položaja Jugoslavije, ki potrebuje dobre sosede, malo pa mogoče zaradi lastne udobnosti. Tudi avstrijska stran,, ki zanika obstoj Slovencev na Štajerskem, ni glede zaščite tistih, ki jih po njenem ni, storila ničesar.
4.	Čeprav sem v preteklosti dokaj intenzivno spremljal dogajanje na narodnostni sceni, se ne spomnim primera, ki bi iz vrst štajerskih Slovencev prišla kadarkoli pobuda o izpolnjevanju 7. člena državne pogodbe. Kako tudi, ko pa tu Slovenci nimajo lastne inteligence. In če se že najde kje kakšen razumnik slovenskega rodu, ki deluje bodisi v domačem kraju ali kje drugje, se je že odtujil in se ne priznava za Slovenca oz. ne stori ničesar za svojo nacionalno identiteto, ker je zanj tako udobneje.
Dr. Dušan Nečak: o idealni spregi
Svojčas je kot novinar v zunanjepolitičnem uredništvu Dela spremljal položaj slovenskih narodnih manjšin, nato delal kot raziskovalec problematike koroških Slovencev na inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, zdaj pa je docent za novejšo zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti. Je avtor dveh temeljnih del o Slovencih na avstrijskem Koroškem, zadnje iz leta
1982, ki je v bistvu njegova doktorska teza in je izšlo pri založbi Borec, pa nosi naslov Volitev na Koroškem po drugi svetovni vojni.
Dr. Nečak nam je dokaj izčrpno pisno odgovoril, kasneje pa smo se z njim še neposredno pogovarjali. Najprej nas je opozoril na nekatere razprave pokojnega dr. Toneta Zorna, nesporno enega najboljših poznavalcev in raziskovalcev Slovencev in slovenstva v Avstriji, ki je objavil tudi več tehtnih prispevkov o štajerskih Slovencih.
1.	Poznam le zahteve slovenskega življa na območju avstrijske Radgone takoj po koncu vojne. Takrat so štajerski Slv-venci zahtevali svoje narodnostne pravice. Za čas po letu 1955 oz. leta 1955 mi zahteve štajerskih Slovencev, v katerih naj bi terjali konkretno izpolnjevanje določil 7. člena državne pogodbe, niso znane. Več o tem si-Jahko preberete v razpravi Toneta Zorna O Sloven-, cih na avstrijskem Štajerskem v Razpravah in gradivu, štev. 7—8/1976, str. 195—197.
2.	Za čas od konca vojne do sklenitve pogodbe o Avstriji, posebej do leta 1949, to je do dokončne odločitve o mejah v Parizu 20. junija 1949, je značilno, da naša stran nikoli ni ločevala problematike štajerskih Slovencev od problematike koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Tudi v obdobju po sprejetju pogodbe o Avstriji in njenega 7. člena takih ločevanj oz. različnih pristopov ni bilo zaznati. To je treba jemati kot aksiom. Naša
Težko sem prihajal v stik s štajerskimi Slovenci oz. so oni težje govorili z mano v slovenščini, tako da je bil moj prvi vtis porazen. Šele ko sem izmenjal izkušnje s kolegom Vladimirom Klemenčičem, ki se je tega področja večkrat strokovno loteval, sem prišel do spoznanja, da narodna zavest med štajerskimi Slovenci gotovo ni mrtva. Pomeni, da obstajajo stvarne možnosti, da bi se to zavest obudilo.
stran je vedno zahtevala izpolnitev vseh določil 7. člena. Drugačen odnos do teh naših rojakov oz. videz, da je Jugoslavija drugače pristopala k problematiki tega dela našega etničnega ozemlja, najbrž leži v nezaznavni aktivnosti štajerskih Slovencev in popolnem nepriznavanju obstoja te slovenske manjšine s strani Avstrijcev. Pri tem je treba poudariti, da njen obstoj zanikajo tudi dobronamerni ljudje, ki sicer podpirajo prizadevanja koroških Slovencev. Zanimivo pa je, da za ta del narodnega telesa niso dovolj zainteresirani koroški Slovenci (podr. B. Ž.). Vsaj toliko ne, da bi se poskušali aktivno približati tem ljudem in jih povezati v slovenske narodne organizacije. Svojčas smo vedeli o številu štajerskih Slovencev le toliko, kolikor nam je o njem pričalo število naročnikov slovenskega koroškega časopisja. Takrat se je govorilo o približno dva tisoč ljudeh. Danes mi te številke niso znane in niti tega ne vem, ali štajerski Slovenci sploh še dobivajo koroško slovensko časopisje. Vsekakor je vredno »prebrskati« dokumentacijo in arhive inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
3.	Stroka oz. stroke lahko mnogo storijo. Žal lahko ugotovimo, da se s koroškimi Slovenci ukvarja ali se je ukvarjalo veliko število znanstvenikov različnih strok, s štajerskimi Slovenci pa le malokdo. Koroški problematiki so naklonjena sredstva javnega obveščanja, o Štajerskih Slovencih pa naša
javnost malo ve in se njihove problematike pravzaprav sploh ne zaveda. Očitno tudi zaradi tega tamkajšnjim Slovencem manjka samozavesti. To bi prav tako pridobili z doslednejšim uporabljanjem slovenščine pri nakupih v Radgoni, posebej pa s poskusom organizira-
dr. dušan Nečak
nja teh ljudi vsaj v kakšen pov-ski zbor, če že ne v kulturnopolitično organizacijo. Tega seveda ne moremo z naše strani, tu je potreben vzgib z avstrijske strani (koroških Slovencev?). Stroke imajo pri dvigu narodne zavesti, ki je pri štajerskih Slovencih eden največjih problemov, gotovo pomembno vlogo. Znanost more z natančno analizo ugotoviti njihov dejanski položaj, prihodnost razvoja in možnost preživetja. Znanost je tista, ki krepi nacionalno samozavest in hkrati prepričuje matični narod o potrebnosti boja za najmanjši košček narodnega telesa. Seveda so stroke v svojem delovanju omejene na sorazmerno ozek krog ljudi in je njihova odmevnost temu primerno majhna. Mislim, da imajo večjo vlogo pri utrjeva
nju nacionalne samozavesti sredstva javnega obveščanja in organizirana politična akcija v Sloveniji. Posebej bi rad poudaril, da ima lahko posebno vlogo pri prebujanju štajerskih Slovencev tista stroka (geografija, etnografija, delno zgodovina), ki raziskuje na terenu. Osebni stiki z ljudmi so najdragocenejši, čeprav tu naletimo na problem raziskovanja v tuji državi. Na kratko: samo stroka je premalo, vendar brez nje ne gre. Idealna je povezanost stroke, sredstev javnega obveščanja in politike ob pogoju, da so tudi Slovenci na Štajerskem organizirani (podčr. B. Ž.). »Misijonarsko« delo je sicer hvale vredno, vendar dolgoročno gledano obsojeno na neuspeh.
4.	Urednik dunajske Die Presse katoliško in liberalno usmerjenega časopisa, Wolf In der Maur, sodi med tiste Avstrijce, ki Slovencem v Avstriji niso nenaklonjeni. Tudi njegov članek v citiran“knjigi (tj. Slo-venische Jahrbiicher 1985 —1 op. B. Ž.) z naslovom Vom Buchstaben und vom Geist ei-nes Vertrages sodi med Slovencem naklonjene članke. Toda gre za tipičen primer »krščanske moralke«. Večji mora biti velikodušen, manjši pa za to hvaležen. Poskuša postaviti slovensko manjšinsko problematiko na področje krščanske usmiljenosti in dobrotljivosti — temu ideološko-političnemu krogu namreč avtor pripada — pri čemer so mu določila pogodbe o Avstriji le (nepotreben) okrasek. Okrasek, ki spominja na zavezniški diktat, ta pa naj bi žalil demokratična čustva Avstrijcev. Vsekakor tak način razmišljanja za nas ne more biti sprejemljiv, četudi je sicer vpet v okvir Slovencem naklonjene miselnosti. Slovenci v Avstriji namreč ne potrebujejo usmiljenja in velikodušnosti, temveč izpolnitev zapisa
Na anketo o štajerskih Slovencih odgovarja dr. Vladimir Klemenčič.
nih pravic, ki jih terjajo od Avstrije mednarodno sprejete obveznosti.
5.	Prvi pogoj, ki more prispevati h krepitvi vloge in položaja Slovencev na avstrijskem Štajerskem, so dobrososedski odnosi v najširšem smislu, z odprto mejo vred. V okviru tega pa bi bilo treba postavljati vprašanja, povezana z žitjem in bitjem Slovencev na Štajerskem pri vseh stikih, ki jih imamo kot posamezniki-zasebniki ali pri uradnih srečanjih. Če pustim pri tem politična srečanja, ki potekajo po predpisanem »ritualu« ob strani, mislim predvsem na stike z graško univerzo, društvom avstri-jo-jugoslovanskega prijateljstva, avstrijsko ligo za človekove pravice, klubom slovenskih študentov v Gradcu, kulturne stike vseh vrst, srečanja Modin-ci itd. Morda ne bi bilo slabo animirati zlasti slovenske študente v Gradcu in jih usmeriti v organiziranje Slovencev na Štajerskem. Štajerskim Slovencem pa bi gotovo tudi koristilo, če bi študentje graške univerze (slavisti, geografi, zgodovinarji, etnologi in drugi) opravljali več raziskovalnega dela — pisanje diplom, doktorska dela — med temi ljudmi in obdelovali njihovo problematiko. Kaj takega bi bilo mogoče spodbuditi v stikih med mariborsko, ljubljansko in graško univerzo. Razmisliti bi kazalo o oblikah gospodarskega sodelovanja. Posebno mesto v sodelovanju z nemško in slovensko govorečimi prebivalci obmejnega radgonskega območja ima Murska Sobota kot kulturno središče. Vendar še enkrat poudarjam, da je osnova vsega primerno organiziranje štajerskih Slovencev samih, kajti sleherni »posel«, ki bi ga v tej zvezi začeli z naše strani meje, bi bil jalov.
(se nadaljuje) Branko ŽUNEC
Z obiska pri slovenskih družinah na Švedskem
&
Ima na Švedskem rojeni Roman lahko domotožje?
Mladih slovenskih družin je na Švedskem bolj malo. V začetku sedemdesetih let je tudi ta dežela začela zmanjševati zaposlovanje tujcev. Na novo so lahko prihajali le tisti, ki so imeli tam že koga. Prav to je bilo usodno, zdaj bo tega že šestnajst let, za takrat komaj petnajstletno Anico iz Gomilice. V Malmbju sta bila teta in stric Puckova. Povabila sta jo k sebi. Doma ni bilo denarja za nadaljevanje šolanja, tudi za zaposlitev ni kazalo najbolje, kmetija je bila premajhna za vse. Svoje sta dodala še mladostna radovednost in želja po nečem novem, zato ni veliko razmišljala. Šla je. Za dve tri leta, se je tolažila, in vrnila se bom.
— Pa ni bilo tako. Ostala sem tu. Prvo leto je bilo hudo. Bila sem le premlada za veliko življenjsko preizkušnjo. Toda, ko se človek nauči jezika in se malo privadi, postane lažje. In ko sem tu našla še moža, tudi Prekmurca, seveda z mojo vrnitvijo ni bilo nič.
Anica in Tone Zemljičeva zdaj živita v predmestju Malmbja. Kupila sta značilno nizko švedsko hišo. Sodobno in skrbno sta jo uredila. Tako kot mladi tričlanski družini najbolj ustreza. Tretji član je enajstletni Roman. Sam se s tem, da so v družini trije, ne bi strinjal. — Še eden je, ki mora biti vedno zraven. Naš oziroma moj morski prašiček. Njegov dom je sicer kletka, vendar je veliko na svobodi. Brez njega bi bilo hudo dolgčas, predvsem ko očka ni doma. In to je velikokrat.
Tudi ta večer sta bila mamica in Roman sama. In kje je Tone? — V tujini in še enkrat v tujini. Dela na naftnem črpališču v Norveški. Veliko je zdoma. Zadnja leta je sicer nekoliko lažje, ker je po dveh tednih dela približno toliko časa potem doma. Ampak oba ga pogrešava. Vsa sreča, da človek nima časa veliko premišljevati — mene dodatno obremenjuje študij, Romana pa seveda šola, tako da nekako gre, pojasnjuje Anica.
Obema torej največ časa vzame učenje. Prav zaradi tega se tudi največkrat pogovarjata švedsko. — To, da Roman govori tako dobro slovensko, je Tonetova zasluga. Ko je on doma, govorimo samo slovensko, je odkrita Anica. Roman pa dodaja: — Dobro se spomnim, kaj mi je rekel ati, ko sem imel štiri leta. Midva morava govoriti slovensko, mi je rekel, ker jaz ne znam švedsko, ti pa ne norveško. Slovensko pa znava oba. To sem si zapomnil za vse čase.
Anica čeva krat sama vljata Tone j ni in ši
Sploh je Roman zgovoren in zanimiv fantič. Prav danes je mami morala podpisati listič, s katerim je stroga razredničarka sporočila, da so v razredu vsi skupaj preglasni in preživahni. Pa kaj, takšni so današnji otroci?! Roman zaradi tega ni zaskrbljen. Ve, da mu je mami tudi prijateljica in da ne bo nič iz grožnje, da v prihodnje zaradi tega ne bo bonbonov. S tovarišico in šolo pa bo že kako. Saj še kar gre, le angleščina je zelo težka. Celo tri
jezike je treba znati — švedsko, angleško in slovensko. Tudi v slovensko šolo hodi. Tu je lepše kot v švedskem razredu. Dve uri na teden je sam s tovarišico. Pogovarjata se, bereta, pišeta, rišeta ... Nikoli ni treba dvigovati roke. In tovarišica je vedno prijazna, potrpežljiva, razumevajoča .. . Ne piše sporočil za mamo . ..
Naenkrat je pred mano Romanova šolska torba. Vse bi mi rad pokazal, povedal, razložil. Kot
Roman in
Zemlji-veliko-takole preži-večere. e v tuji-: enkrat
v tujini.
da se poznava že nekaj let. — Poglej, kako težka je angleščina. Tole je matematika. Ni pretežko. To pa je iz slovensKe šole. Glej, nazadnje smo zarisali meje moje domovine Jugoslavije. Za domačo nalogo moram z različnimi svinčniki pobarvati republike in avtonomni pokrajini. Mi boš pomagala? '
Seveda sem mu. Barvala sva in mimogrede ponovila še glavna mesta. Poiskala sva, kje približno
bi bila na zemljevidu Gomilica, kje Rovinj, kjer se je poleti s prijateljem Romanom naučil plavati. Potem odpre berilo za tretji razred. Poišče pesmico Mateja Bora Medved. Prebere jo enkrat, dvakrat, trikrat. Vsakokrat bolje.
Potrudil se bom, da bo šlo res gladko, saj jo bo moral povedati na prireditvi, ki jo tovarišica slovenskega jezika skupaj z društvom Planika organizirata v korist sklada Primoža Trubarja. Namen sklada je z zbranim denarjem odpirati možnosti za usposabljanje mladih v materinščini. Omogočiti jim želijo predvsem udeležbo na raznih tečajih, seminarjih in drugih oblikah krajšega strokovnega usposabljanja v domovini. Morda bo ob pomoči tega sklada tudi sam lahko kdaj prišel po znanje v domovino? Trudil in potrudil se bo, da bodo z njegovim nastopom zadovoljni. Z veseljem jo je prebral tudi v mikrofon in na koncu kot iz topa dodal: — To pesem sem prebral za mojo staro mamo Marijo Temar iz Gomilice.
Z mislimi je velikokrat pri njej. Doma mu je najdražja. Tudi s prijateljem Robijem bi bil rad kmalu spet skupaj. Bi lahko rekli, da je to domotožje? Roman je vendar rojen na Švedskem! Toda kot se včasih po domačem kraju zatoži mami in atiju, z odraščanjem sok iz domačih korenin vse bolj občuti tudi v svojih žilah. — Človek se sicer privadi in vživi, toda še vedno mi je v uteho, da imam tu v soseščini Jugoslovanko in da se večkrat lahko oglasim pri Puckovih ali pri moževem bratu ali pri kakšni drugo slovenski družini. Vsaka vez z domačim krajem je dragocena. Potrebna nam je, čeprav bomo morda za vedno ostali tu, razmišlja Anica. Roman ji prikima, skoraj zagotovo bo tudi Tone. So in ostali bodo slovenska družina na Švedskem. Ko se spomnim Romana, sem o tem vedno bolj prepričana.
Irma Benko I
Občinski komite podprl predlog kandidata za sekretarja OK ZKS _________________________
KAKŠEN MODEL KOMUNISTA
ZA RADGONČANE
Na minuli seji občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Gornji Radgoni so največ časa namenili staro-novim temam: evidentiranje, kandidacijski postopek in izbira »primernih« kandidatov. Ker je razprava trajala skoraj dve uri, so oceno gospodarjenja v devetih mesecih leta 1986 v radgonski občini preložili na eno od naslednjih sej.
OK ZKS Gornja Radgona je že tri četrt leta brez izvršnega sekretarja, mandata pa ne bo ponovil sedanji sekretar. Ker pa so v sredo, 12. novembra, člani komiteja podprli kandidaturo dosedanjega predsednika OK ZKS Gornja Radgona, imajo torej bodočega sekretarja, vendar so ostali spet brez predsednika. Le-tega bodo izvolili med člani komiteja. Tudi za izvršnega sekretarja se še ne ve, če bo to Tone Pevec ali Milena Marovič. Člani komiteja so namreč sklenili, da bodo o tem odločali komunisti v osnovnih organizacijah.
Vendar pa zbuja skrb neaktivnost OO ZKS v radgonski občini, je dejal gost Geza Bačič, ki se je skupaj s članom CK ZKS Silvom Ko-‘marjem in sekretarjem MS ZKS Belo Banfijem udeležil seje komiteja radgonskih komunistov. Med drugim je dejal, da se kandidatov in komunistov ne da napraviti po enem modelu. Le-ti morajo izhajati iz temeljnih okolij — zato naj ne bi odločali o kandidatih preveč ozko, le člani komiteja, pa tudi ne preveč široko, da bi upoštevali prav vsako mnenje in predlog iz osnovnih organizacij.
Težko je dobiti neka nova imena — vsaj v občini Gornja Radgona je tako — zato pa se dogaja, kakor sta omenila dva člana, da se na vseh volitvah DPO in drugod (razen v borčevski organizaciji) že nekaj let pojavljajo ista imena.	Bernarda Peček

Veletrgovina Potrošnik
TOZD MERKUR ’
Murska Sobota
na podlagi sklepa delavskega sveta
RAZPISUJE
dela in naloge
poslovodje v PE Dom tehnike odd. Vodovod-toplovod
Pogoji:
— srednja izobrazba komercialne ali poslovodske smeri oziroma izobrazba za VK delavca trgovske ali druge ustrezne smeri
— najmanj 3 leta delovnih izkušenj
Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-
dati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov:
Veletrgovina Potrošnik
TOZD MERKUR
Arhitekta Novaka 2
Murska Sobota
(za razpisno komisijo)
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od objave. Z1
STRAN 4
VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
kulturna obzorja
O kulturni in
naravni dediščini
V seriji posvetov o varovanju naravne in kulturne dediščine v Sloveniji, ki jih pred republiško sekcijo organizira Socialistična zveza, so se dobro pripravljenega srečanja v Mariboru udeležili tudi predstavniki štirih pomurskih občin. Organizatorji so v vabilu priloženem gradivu med drugim zapisali, da je »naravna in kulturna dediščina dobrina splošnega pomena. S svojo vrednostjo je namenjena vsem delovnim ljudem in občanom. Zato jo moramo varovati zase in prihodnje rodove.« Resda malo pozno, upajmo pa, da vendarle ne prepozno, da se torej or-ganizir^no pristopa k ohranjanju tradicije in identitete, ki bi morala biti v osveščeni zavesti ves čas, ne pa, da smo pri neizvajanju že sprejete zakonodaje na tem področju prišli že tako daleč, da je potrebno biti plat zvona.
Pri tem je toliko bolj nerazumljivo, da se posamezniki, ki zasedajo ključna mesta, ne odzivajo, kot se na vabilo, naj predstavi delovanje Pokrajinskega muzeja pri Kulturnem centru Miško Kranjec v Murski Soboti, ni odzvala njegova voditeljica Vlasta Koren, čeprav je bila med udeleženci. Ker so vsi sodelujoči v prvem delu razprave o dejavnosti zavodov za spomeniško varstvo, arhivov in muzejev govorili o kadrovski in problematiki utesnjenosti ter poslanstvu, ki ga kljub finančnim težavam morajo opravljati, je nedopustno, da je ostala priložnost zamujena. Posebej, ker je muzej v Murski Soboti izgubil status pokrajinskega, predsedujoči na posvetu, pa ga je uvrstil takoj za ptujskim, ki je med vodilnimi v Sloveniji po številu muzealij in bi se dalo o soboškem muzeju veliko povedati. Se pohvaliti z arheološko zbirko in prodornostjo na tem področju, o čemer priča tudi kolokvij z mednarodno udeležbo, uspešnimi poskusi pri predstavljanju naše zgodovine v kronikah, ki so razstavljene, navsezadnje pa tudi pojasniti, ali je neustrezno vodenje muzeja krivo, da postaja vedno bolj zaprta kulturna inštitucija, da ne omenjamo posebej depojev, ki so zaklenjeni tudi za v Kulturnem centru zaposlene, da o zunanjih obiskovalcih in možnostih njihovega vpogleda ne načenjamo vprašanja o zasebnem in družbenem premoženju. Prav zaradi tega postaja muzej, kljub tradiciji in bogati etnografski zbirki, v pokrajini, za dediščino katere bi moral skrbeti, in navzven vse bolj bela li-
sa.
Varovanje zgodovinskega spomina
Da je medregijski posvet o varovanju naravne in kulturne dediščine potekal v Mariboru ni naključje, saj je prav v njem sedež Zavoda za spomeniško varstvo in arhiva za severovzhodno Slovenijo. Ker se je posveta udeležil ravnatelj zavoda, ki je odgovoren tudi za pomurske občine smo izkoristili priložnost in JANEZA MIKUŽA povprašali, kako si razlaga delegatsko pobudo na zadnji skupščini občinske kulturne skupnosti v Murski Soboti, da naj bi v pokrajini ob Muri ustanovili svoj regijski zavod oziroma inštitucijo, ki bi skrbela za naravno in kulturno dediščino v Pomurju.
»Moram reči, da me je to vprašanje precej presenetilo, vendar bom poskušal vseeno argumentirano odgovoriti. Mislim, da novega zavoda za pomursko regijo ne bi kazalo ustanavljati, ker so s tem povezani resnično visoki stroški. Kajti za vsak zavod obstajajo neki normativi, tudi podzakonski akt zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine, ki natančno določa, kaj vse mora zavod imeti, da lahko deluje.
Resnično je, da imamo na Zavodu za spomeniško virstvo Maribor kadrovske težave, vendar menim, da smo doslej le uspešno pokrivali pomursko regijo, da nismo zaobšli nobene pobude, ampak smo jih celo dajali.
Kot primer bi navedel akcije v Gradu, Rakičanu, v Beltincih, kjer smo se trudili pri revitaliza-eiji gradov in drugih zgodovinskih spomenikov. V Selu smo restavrirali rotundo, v ljutomerski občini pa se v sodelovanju s Slo-vinom lotevamo Železnih dveri.
Zato bi bilo umestneje, da Kadrovsko okrepimo sedanji zavod, ki bo s svojimi infrastrukturami, ki jih že ima, lahko boljše opra-vUal delo v najširši regiji, kot pa ustanavljati podobno ustanovo, ki bo glede na slabe finančne možnosti gotovo okrnjena. Ker Pomurje nima izjemnega števila kulturnih spomenikov, pa tudi ne bi bilo potrebno.«
V tistem delu razprave o varovanju naravne in kulturne dediščine, ko so dobili besedo predstavniki občinskih kulti’ nih skupnosti in izvršnih svetov, pa je podpredsednik soboškega Peter Brunec poudaril, da je varovanje naravne in kulturne dediščine zajeto v vse planske dokumente, vendar le-ti niso narejeni na strokovnih podlagah. Tudi v lendavski občini še ni izdelane krajinske zasnove in v občini Gornja Radgona ne sprejeti ustrezni odloki, kot je bilo razumeti interpretacijo Marije Režonja z oddelka za urbanizem v Lendavi ter Jožeta Kocuvana iz Gornje Radgone. Prva je bila tudi med tistimi, ki so citirali občinski prilagojeno republiško resolucijo, kjer je zapisano, kaj bi morali, ne pa kaj so že naredili v konkretnem okolju za ohranitev kulturnih spomenikov in naravne dediščine. Zato pa je bil izvirnejši tajnik občinske kulturne skupnosti v Ljutomeru, Branko Štaman, ki je poleg že omenjenih izhodišč povedal, da se v praksi dogaja tudi prekanali-zacija kulturnega dinarja. Kar pomeni, da je za ljubiteljsko dejavnost vse manj sredstev, ker morajo v okviru možnosti (op. p: te pa so od tokrat, ko pojmujejo kulturo kot porabo, slabe!) skrbeti vsaj za sprotne osebne dohodke zaposlenih v kulturnih institucijah. Pa ne, da bi bili ti osebni dohodki visoki, nasprotno, toda ponekod so okosteneli in tako že skoraj zamujamo vlak pri udejanjanju spodbude in civilizacijskega načela, da naj tudi naša družba varuje svoj zgodovinski spomin.
Brigita Bavčar
Kakšna so vaša pričakovanja od pričujočega in podobnih posvetov, ki jih organizira Socialistična zveza v težnji po varovanju zgodovinskega spomina, glede na kadrovske in druge s finančnimi pogojene probleme?
»Na področju varovanja kulturne in naravne dediščine delam že več kot dvajset let in moram reči, da se je v tem času družbeno gledanje bistveno spremenilo. Če smo bili nekoč imenovani zaviralci družbenega razvoja, potem se danes aktivno vključujemo v družbeno načrtovanje, kajti zavest o pomenu kulturne dediščine kot identifikacijskega elementa naroda in naravne dediščine kot bistvenega elementa življenjskega okolja, se je tako spremenila, da sem kar optimist.«
Brigita Bavčar
Muzejska zbirka v lendavskem gradu je najmlajša v Sloveniji, pa kljub temu že premore veliko predmetov, ki privabljajo obiskovalce, ki si ob obisku na gradu lahko ogledajo še stalno likovno razstavo. Že pred leti se je vodja muzejske zbirke in galerije, akademski kipar Ferenc
Arheologi o bronasti dobi
Doslej je Slovensko arheološko društvo izvedlo 12 kolokvijev. Prvi kolokvij z naslovom Kelti v Sloveniji je bil 1964. leta v Mariboru. Sledili so Paleolitski kolokvij v Ljubljani leta 1965, Zgodnji srednji vek v Sloveniji v Ljubljani leta 1966, Zgodnja antika v Sloveniji v Celju 1967. leta, Kolokvij o zgodnjem srednjem veku v Kranju leta 1968, Prvi slovenski numizmatični kolokvij v Ptuju leta 1969, Neolitik in eneolitik Slovenije v Mariboru . leta 1970, Antično steklo v Jugo-_ slaviji, Ljubljana leta 1971, Hal-štatsko obdobje v Sloveniji v Novem Mestu 1972. leta, Karantansko ketlaški kulturni krog v Kopru 1974. leta, Zaton antike v Ljubljani leta 1976 in Kelti v vzhodnih Alpah v Brežicah leta 1977. Namen kolokvijev je, da se obravnavajo tematsko in materialno zaokrožene teme, da se srečujejo strokovnjaki, hkrati pa je to priložnost za tovariška srečanja, priložnost za generacijska spoznavanja. Arheološka druži
DOLNJI LAKOŠ 1981, postavljanje kvadratne mreže.
na se je leto za letom selila, izbor krajev in prirediteljev je bil premišljen, nikoli naključen, skladno s potrebami stroke, s preračunano odmevnostjo in z modro izrabo arheološke konjukture prostora ali kraja prireditelja. Po letu 1976 se je ritem upočasnil, zamisel se je utrudila, upadel je zagon in kolokviji so postajali vse bolj redki. Ves ta čas pa je v društvu ostala velika obveznost, da izvede kolokvij o bronasti dobi, kajti za to obdobje je čas dozoreval počasi. Leta 1981 je bil v qkviru arheološkega raziskovalnega programa 1981 — 1985 podrobno razčlenjen načrt raziskovanj bronaste dobe in kulture žarnih grobišč, kar naj bi bilo osnova za pripravo kolokvija. Ta načrt je predvidel sistematično izkopavanje bronastodobnega ravninskega naselja v Dolnjem Lakošu, sondiranje v Čepnem, Kostela, Zorencev in najdišč tega obdobja na Koprskem, risanje najdb, ki jih iz našega prostora hranijo muzeji na tujem (Dunaj, Trst, Grac), študijske raziskave bronaste dobe in kulture žarnih grobišč, grobišč Brinjeve gore in Ormoža, pripravo razstave Bronasta doba, tisk nekaterih pomembnih najdišč in kot logičen konec vseh teh priprav — kolokvij. Rezultat tega postavljenega programa je bil polovičen, pa vendar se je društvo odločilo, da kolokvij izpelje. V pripravi se je društvo odločilo, da kolokvij izvede v Lendavi, kjer so v bližnjem Dolnjem Lakošu v pripravljalnem obdobju potekala in bila izpeljana največja in najsodobnejša izkopavanja v Sloveniji in ki so bogato odtehtala vložena sredstva. Kolokvij naj bi obravnaval poleg Slovenije tudi pokrajine, na katere se je slovenski prostor v tistem času močno navezoval (to je zahodna Madžarska, Avstrija, severna Italija, tržaško Primorje, hrvaška Istra in severna Hrvaška.)
Bogatitev muzejske zbirke
Kiraly, obrnil na prebivalstvo, da bi jo le-to s starimi predmeti obogatilo. Prvi rezultati so že vidni. Rozalija Berki iz Mostja je muzeju podarila nekaj starih oblačil, ki sodijo v folklorno nošo. Njenemu zgledu je sledila kmetovalka Banutaieva iz Gornjega Lakoša. Ce želimo imati v
Tako se je v četrtek, 13. novembra, začel v Lendavi 13. in zadnji kolokvij Slovenskega arheološkega društva. Bilo je več kot sto udeležencev iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik ter Nemčije, Avstrije, Madžarske in Italije. Uvodni in glavni je bil referat Staneta Gabrovca Bronasta doba v Sloveniji — stanje raziskav in problemi. Sledil je referat Irene Savel Naselbina v Dolnjem Lakošu, v katerem je bilo podrobno obravnavano raziskovanje tega naselja z rezultati, predvsem pa je bil poudarek referata na odkriti arhitekturi naselbine (hiše, notranja oprema, peči) obravnavan je bil tudi rob naselja (ograja, ostanki vodnjaka) in materialna kultura (keramične najdbe, kamniti izdelki in bronasti izdelki). Posebni del referata je obravnaval kronologijo naselja. Naselbina se navezuje na kulturne pojave, ki se pojavljajo v medrečju (Virovitica, Sirova Katalena, Moravče, Gred-žani) in v Zahodni Madžarski in
so datirani v čas konec srednje bronaste dobe (14. stol. pr. n. št.). Sledil je referat Mire Strm-čnik-Gulič (Maribor, Zavod za spomeniško varstvo) z naslovom Bronastodobni naselitveni kompleks v Rabelčji vasi na Ptuju. Gre za prikaz enoslojne naselbine z daljšim razponom poselitve z ostanki hiš in materialnimi ostalinami, ki odgovarjajo paralelam na prostoru srednjepodo-navske bronastodobne kulture gomil oziroma Zahodne Trans-danubije. Marjana Tomanič Je-vremov (Pokrajinski muzej Ptuj) je govorila o Ormožu, naselbini in grobišču. O starejših izkopavanjih v Ormožu je spregovoril Brane Lamut (Pokrajinski muzej Ptuj) in podal novo kronologijo Ormoža, saj je naselbina živela ob koncu kulture žarnih grobišč in ob prehodu v starejšo železno dobo. Vitko Pahič (Maribor) je pokazal že pred leti izkopane grobove iz kulture žarnih grobišč na Gračiču.
V popoldanskem delu tega dne so se predstavili kolegi iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Juliane Kaerner (Nemčija) je obravnavala problem kronologije Ruške grupe in predlagala novo kronologijo za to značilno skupino kulture žarnih grobišč v Sloveniji. Dr. Diether Kramer (Landesmuseum Joaneum, Grac) je spregovoril o času bronaste dobe in kulturi žarnih grobišč na Avstrijskem Štajerskem. Maria Fekete (Savaria muzeum, Szom-bathely) je obravnavala bronastodobne najdbe v županiji Vas. Dr. Lazslo Horvath (Thury Gyorgy Muzeum, Nagykanizsa) pa je podal najnovejša raziskovanja v okolici Malega Balatona (naselbine in grobišča) iz časa pozne bronaste dobe. Zorko Markovič (Muzej grada Koprivnice) je z genezo in kronologijo zgodnje-bronastodobnih kultur severne Hrvaške predlagal novo kronolo-
muzeju bogatejšo zbirko, bi morali ponovno pozvati vse občane, da stare predmete, teh je verjetno veliko na podstrešjih, dajo muzeju, tako jih bomo ohranili za potomce, muzejsko zbirko pa popestrili in napravili še privlačnejšo za obiskovalce.
Jani D.
ško sliko zgodnje bronaste dobe. Lazo Čučkovič (Gradski muzej Karlovac) je govoril o najnovejših raziskovanjih poznih brona-stodobnih najdišč v karlovaški regiji, Josip Vidovič (Muzej Medžimurja, Čakovec) pa o bro-nastodobnem depoju Belica, Pe-klenica in o grobu kulture žarnih grobišč iz Dvorišča. Zanimiv referat je bil o problemu determi-nacije najdb ljubljanskega tipa na Jadranu mag. Bagoje Gove-darice (Centar za balkanološka ispitivanja ANU BiH, Sarajevo). V petek, 14. novembra, so se predstavili Drago Svoljšak (Goriški muzej. Nova Goriva) s temo Posočje v bronasti dobi, Francesca Bressan (Muzeo Civico, Udine), z najdbami iz Kovačeve jame, dr. Paola Korošec (Ljubljana) z bronastodobnimi elementi iz Jame v Predjami, Ivan Puš (Mestni muzej, Ljubljana) o najdbah z najdišča Žlebič, Matej Župančič (Pokrajinski muzej Koper) z arheološko podobo Koprskega v bronasti dobi, Franca Masseli Scotti (Trst) s kaštelir-jem v Jelerjih, Serena Vitri (Trst) z referatom Bronasta doba v osrednji in vzhodni Furlaniji ter Jasmina Čus-Rukonič in Dunja Glogovič (Cres) o najdiščih bronaste dobe na otokih Cres in Lošinj. V popoldanskem delu je prof. dr. Bernhard Hansel (Uni-versitet Berlin) spregovoril o najnovejšem izkopavanju naselbin bronaste dobe v Vojvodini, Snežana Tecco-Hvala (SAZU, Ljubljana) je v referatu spregovorila o kalupih in livarstvu, dr. Ugo Furlani (muzeo Civico, Gorica) pa je povedal nekaj o najdbah iz najdišč Šempeter pri Gorici.
Kolokvii so spremljala tudi obrobna dogajanja. Tako je bila v sredo 12.'. novembra zvečer Skupščina arheološkega društva Slovenije z osrednjo temo Problematika neorganiziranih in nestrokovnih posegov v arheološko dediščino. Izredno prisrčen je bil sprejem udeležencev kolokvija pri predsedniku skupščine občine Lendava, kjer so se predstavili madžarska folklorna skupina iz Lendave in slovenska folklorna skupina iz Bistrice. V petek med popoldanskim odmorom je lendavsko turistično društvo pripravilo poskušnjo lendavskih vin v kleti, Zavod za kulturo občine Lendava pa ogled galerije in muzeja v Lendavi. V soboto, 15. novembra, je bila organizirana ekskurzija po Prekmurju z ogledom etnoloških (Ujtamas, Filovci), arheoloških (Dolnji Lakoš, Hotiza) in umetnostnozgodovinskih spomenikov (Turnišče, Selo). Prav vsi pa so bili presenečeni in navdušeni ob nepozabnem prisrčnem sprejemu učencev Osnovne šole Fokovci in njihovih učiteljev, ki so pripravili zakusko ob rotundi z domačimi prekmurskimi jjogačami, domačim kruhom in moštom. Kolokvij je ves čas potekal v hotelu Lipa v Lendavi in bil obdan z jesensko meglo, ta dan pa je posijalo sonce in nič bolj zaželjenega ni bilo, da je sonce obsijalo našo pot, za večino udeležencev neznanega Prekmurja. Po ogledu Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti je bil konec kolokvija v Bakovcih, kjer smo se ob izvrstnih prekmurskih kolinah in ob zvokih cimbal poslovili. Bilo je nepozabno, tako po delovni kot organizacijski plati, in ta kolokvij je prekosil vse prejšnje, so bile besede našega predsednika Draga Svoljška. In ob tem zapisu je prav, da se pove, da so ob priliki kolokvija izšli Lendavski zvezki z naslovom Bronasta doba v Sloveniji, ki jih je omogočila Kulturna skupnost Lendava ob pomoči Leka in Republiške kulturne skupnosti. Avtorji Drago Svoljšak, Biba Teržan, Irena Savel in Neva Trampuž-Orel, so prikazali v svojih člankih na poljudnoznanstveni način kolokvij, bronasto dobo, razstavo, ki bo prihodnje leto na isto temo in naselbino v Dolnjem Lakošu.
Prav je tudi, da vemo vsi, da so kolokvij poleg republiških inštitucij podprle tudi domače: Kulturna in raziskovalna skupnost Murska Sobota, Kulturna in raziskovalna skupnost Lendava, Turistično društvo Lendava, Ina-Nafta Lendava, Lek < Lendava, univerza! Lendava, predvsem pa Skupščina občine Lendava, ki je bila tudi pokrovitelj našega zadnjega kolokvija.
Irena Šavel
kulturni koledar
Četrtek, 20. novembra
GORNJA RADGONA, LJUTOMER, MURSKA SOBOTA in LENDAVA — V štirih občinskih kinematografih v Pomurju se bodo ob 19. uri zvrstili filmi: OBLJUBLJENA DEŽELA. VEČERNI ZVONOVI PROSTOVOLJCI in SANJE O ROŽI v okviru DNEVOV DOMAČEGA FILMA.
PETEK, 21. NOVEMBRA
GORNJA RADGONA, LJUTOMER, MURSKA SOBOTA in LENDAVA — Ta večer tedna domačega filma bodo ob 19. uri na sporedu filmi: SANJE O ROŽI, LEPOTA GREHA, KORMORAN in PROSTOVOLJCI. SOBOTA, 22. NOVEMBRA
DOMANJŠEVCI - Ob 19. uri bo v prireditveni dvorani nastop gledali-ško-glasbene skupine iz Kormenda na sosednjem Madžarskem, ki jih je v goste povabila občinska Zveza kulturnih organizacij. GORNJA RADGONA, LJUTOMER, MURSKA SOBOTA in LENDAVA - PROSTOVOLJCI, SANJE O ROŽI, LEPOTA GREHA in PLES NA VODI so filmi, ki jih bodo ob 19. uri projicirali v pomurskih kinematografih po zapisanem vrstnem redu občinskih središč.
NEDELJA, 23. NOVEMBRA
HODOŠ — Ob 13. uri se bodo gledališčniki in citrarji iz Kormenda v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota predstavili tudi v kulturnem domu na Hodošu.
GORNJA RADGONA, LJUTOMER, MURSKA SOBOTA in LENDAVA — Sklepne projekcije Dnevov domačega filma bodo KORMORAN, PROSTOVOLJCI, PLES NA VODI in LEPOTA GREHA.
PONEDELJEK, 24. NOVEMBRA
GORNJA RADGONA — V kulturnem domu bosta ob 13. in 15. uri predstavi IZGUBLJENA PRINCESA IN UKRADENI PRINC, s katerima gostuje Slovensko narodno gledališče iz Maribora.
razstave
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je še vedno na ogled 10. mednarodna likovna razstava PANNONIA 86. V soboškem muzeju so razstavljene ŽUPNIJSKE KRONIKE PREKMURJA, v Pokrajinski in študijski knjižnici pa sta (na študijskem oddelku) razstava ŽIVLJENJE IN DELO dr. ANTONA TRSTENJAKA, v pionirskem oddelku knjižnice v gradu pa RAZSTAVA MLADINSKEGA PRIPOVEDNIKA JOSIPA RIBIČIČA ob 100-letnici njegovega rojstva.
LJUTOMER - V Galeriji Ante Trstenjak je razstavljena PREKMURSKA LJUBITELJSKA LIKOVNA USTVARJALNOST.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Polde Bibič — Kramljanje o igralstvu (Cankarjeva založba), PREKMURJE (Hodil po zemlji sem naši (Cankarjeva založba) in Jana Milčinski, Marjanca Jemec-Božič — LUKEC DOBI SESTRICO (Mladinska knjiga).
JEZIK NI MAČEHA
Al’ prav se piše svježi ali sveži v deželi Kranji ali zemlji Serbski, češ, slišim od butic nevkretnih, de črkar zoblje med kopiti,
da se pravdi kot Abderiti, de praksa se po suhi riti; če pa po črki boljši jed ne bode, zabelimo otrobe si brez škode.
(zlasti po Prešernu)
P. S.
Kjerkoli in kdorkoli bo ravnal z jezikom kot z mačeho, nam brez sramu sporočite na OK ZSMS Murska Sobota, Trubarjev drevored 4, za Jezik ni mačeha.
VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
STRAN 5
Raziskovalno vrtanje v Lipi
V bližini Lipe se je začelo raziskovalno vrtanje, ki ga opravlja temeljna organizacija združenega dela Raziskave in pridobivanje nafte in plina iz Lendave. Vrtanje opravljajo delavci Ina— Nafta-plina iz Zagreba. Vrtali bodo do globine 3200 metrov, da bi ugotovili, če je na tem območju kaj verjetnosti za pridobivanje nafte in plina. Raziskave naj bi končali do konca leta. V globini 1100 metrov so se pojavili delci premoga. Ležišča ogljikovodikov so predvidoma v globinah od 1700 do 3200 metrov.
Jože Žerdin
NAŠE VSAKDANJE OKOLJE
O naprstniku in potapljajoči
Ponovili bi znani Churchillov izrek, ki pravi, da je vojna preveč pomembna, da bi jo prepustili zgolj generalom. Kot naročen se nam zdi zdaj, ko je za nami drugi kongres o vodah Jugoslavije — bil je konec oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani — in je pred nami zajetna pisna informacija, že četrta ali peta te vrste v zadnji petletki, o virih onesnaževanja okolja in predlogih, kako jim priti do živega; v Pomurju seveda! Uprava medobčinskih inšpekcijskih služb v Murski Soboti jo je tudi tokrat naslovila na izvršne svete štirih pomurskih občin, čeprav se zavoljo minulih slabih izkušenj in jalovih ukrepov upravičeno sprašujemo, ali bo namen dosežen. Ne morejo se namreč z varstvom okolja ukvarjati samo vodarji, energetiki in podobne ozko usmerjene skupine strokovnjakov, pa tudi le inšpekcijske službe ne, ampak zlasti organizacije združenega dela, krajevne in družbenopolitične skupnosti. Inšpekcijsko nadzorstvo je lahko učinkovito, če so za to izpolnjeni določeni pogoji: urejenost z ustreznimi predpisi (odloki), zagotovitev lokacij odlagališč in opremljenost pooblaščenih organizacij, ki skrbijo za komunalno dejavnost.
Smrdi, a še se da vzdržati
Kar zadeva varstvo zraka, še ni razlogov, da bi dvigali preplah. Po republiškem odloku o razvrstitvi območij glede na onesnaženost zraka, so med tista, kjer je zrak čezmerno onesnažen, uvrščeni: Bakovci, Beltinci, Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Rakičan. (Kaj pa Murska Sobota?) Baje ta razvrstitev ne ustreza stvarnim razmeram in bo .morala republiška služba za varstvo zraka pripraviti novo, to-čnejšo. Lani so inšpektorji v dimnih plinih opekarn, zaradi spremenjene tehnologije ugotovili navzočnost fluorja. O tem sicer še ni točnejših količinskih kazalcev, vendar emisijske vrednosti po zakonu o varstvu zraka skrbno spremljajo. Križevski in dol-govaški opekarni nalagajo, naj na osnovi opravljenih meritev in ugotovljenih količin fluorja izdelata sanacijski program za zmanjšanje onesnaženosti zraka s fluorjem. Problem zase so smradne vonjave, ki se širijo zlasti s farm v Nemščaku, na Cvenu in v Podgradu ter iz kafilerije v Murski Soboti. Inšpekcijske službe terjajo, da povsbd ustrezno ukrepajo, posebno kar se tiče uporabe gnojevke za gnojenje njivskih površin, saj ob teh priložnostih tudi najbolj smrdi. V teh zvezi je koristna študija o smotrni uporabi gnojevke in sodobnih načinih odstranjevanja gnojenja z gnojevko avtorjev M. Leskovška, F. Lobnika, M. Mrharja, o čemer smo mogli več slišati konec avgusta na posvetovanju v Radencih, ki je bilo organizirano v okviru radgonskega mednarodnega Kmetijsko-živil-skega sejma. Čas bi že bil, da bi tudi sprejeli odlok o dovoljenem številu reje posameznih vrst živali na posameznih območjih z določitvijo krajev, kjer gnojevke ni dovoljeno rabiti. O sanaciji so-
Gospodinje!
Pazite na živila, prihranite električni tok, PODALJŠAJTE
ŽIVLJENJSKO DOBO
ZAMRZOVALNIKU
HAJDINJAK
/ Zr \ Z <	\	5
S / IZOLACIJSKI ] “ N 1 SERVIS j r * \ (069) 78-271 / <
o o
V vašem stanovanju izdelamo pred vami z garancijo
NOVO IZOLACIJO če zamrzovalnik toči vodo, ledeni ali rosi od zunaj.
boške kafilerije pa smo se že tako dovolj razpisali. Ce bo od tega kakšen »hasek«, je seveda drugo vprašanje.
Kakšna je pitna voda in kam (kako) z odpadki?
Oskrba z vodo je v pokrajini ob Muri sila razdrobljena, saj je v 82 krajevnih skupnosti kakih ' 130 krajevnih ali vaških vodovodov, ki bi morali imeti upravljal-ca, sredstva za obnovo, način zaščite in podobno. Razen mestnih vodovodov so ostali prepuščeni v oskrbo in upravo vsakršnim prostovoljnim organizacijam in le v manjši meri krajevnim skupnostim. Zavarovano območje zalog podtalnice ima samo občina Gornja Radgona. Kaj storiti, je na dlani. Najprej urediti lastništvo, z odlokom zavarovati zaloge podtalnice in določiti zaščitne pasove pri javnih objektih za oskrbo z vodo. '
Pri ravnanju z odpadki, predvsem komunalnimi, ki jih je z vsakim dnem več, gre bolj za začasne improvizacije, kajti stalnih odlagališč in utečenega načina zbiranja očitno v Pomurju še ne poznamo. Komunalne organizacije jih zbirajo le v mestih. Posebno trd oreh pa pomeni na stotine divjih odlagališč, kjer pristane tudi veliko nevarnih, strupenih snovi, kar (ne)posredno ogroža podtalnico ali drevesne vrste. Ponavadi so »črna« odlagališča posejana po gozdnih jasah, obronkih ali na bregovih potokov in gramoznicah. Da se o tem, kam in kako z odpadki, pre-klamo že leta in leta, ni nič novega ne čudnega. Inšpekcijske službe ponovno svarijo, da je nujno na medobčinski ravni daljnosežno določiti način zbiranja in mesta za odlagališča komunalnih odpadkov, posebnih strupenih odpadkov ter odlagališč poginulih živali ob izbruhu kužnih bolezni. Z ustreznimi občinskimi odloki je treba zagotoviti odstranjevanje odpadkov z vseh območij, ne le iz mest, in za ta namen primerno opremiti komunalne delovne organizacije, ki jim je naloženo zbiranje odpadkov. Pri tem naj se z organizacijami za odkup odpadkov (Dinos, Surovina) dogovorijo za občasno zbiranje tistih in takih odpadnih snovi, ki se lahko uporabijo kot sekundarna surovina. Jasno mora biti, da sanacijo divjih odlagališč opravljajo komunalci, če ne pa krajevne skupnosti, in da sredstva za to prispevajo komunalne skupnosti. Slednje na bi tudi sicer igrale pri vseh teh zadevah »prvo violino«.
Posebne odpadke, ki nastajajo kot stranski izdelek v industriji oziroma kot embalaža različnih kemičnih sredstev v industriji in kmetijstvu — po katalogu posebnih odpadkov jih je čedalje več — bo treba vsaj začasno odlagati na enem mestu, dokler ne bo uresničen republiški koncept. Hkrati kaže določiti ozd, ki bo odgovoren za sanacijo in ukrepanje ob nesrečah, kot je recimo razlitje naftnih derivatov in drugih kemikalij.
se ladji
V pomurskih vodah ni življenja?
O varstvu pred hrupom, ki ga je kajpak največ v mestnih središčih, in odvajanju odplak iz naselij le toliko, da ju inšpekcijski organi v navedeni informaciji bolj mimogrede omenjajo. Zato pa je toliko več prostora odmerjeno onesnaževanju voda, problematiki, ki je zelo obsežna in zapletena. Zato naj tokrat zgolj ponovno spomnimo na povsem onesnaženo in delno »mrtvo« reko Muro, na potoka Ledavo in Ščavnico, ki jima prav tako ni nič dobrega usojeno, ter na dejstvo, da skoraj nobena čistilna naprava v Pomurju — še najmanj v mestu Murska Sobota, kjer je očitno preobremenjena — ne deluje, kot bi morala.
Kako kaže s sanacijo? Približno tako, če uporabimo naslovno prispodobo, kot če bi kdo z naprstnikom metal vodo iz potapljajoče se ladje. Gre, skratka, za korak naprej in dva koraka nazaj v pravo smer, a brez upa na rešitev.
Branko Žunec.
Pogovor z direktorjem tozda Elektromaterial Lendava Štefanom Šošem
ZNAMENJA VELIKIH SPREMEMB
Od novega leta posluje lendavska temeljna organizacija Elektro-materiala v okviru zagrebškega Elektrokontakta, prej pa je bila vključena v črnuško Elmo. Kaže da so se delavci Elektrokontakta dobro odločili, saj bodo v okviru večje delovne organizacije lažje prodajali svoje izdelke, od nje pa si tudi obetajo posodobitev proizvodnje in razvoj. Sicer pa nam bo več o dosežkih in načrtih pripovedoval direktor lendavskega tozda Štefan Šoš.
VESTNIK: Morda bi za začetek povedali, na katerem mestu je Elektromaterial v okviru Elektrokontakta?
ŠTEFAN ŠOŠ: Elektrokon-takt Zagreb ima štiri temeljne organizacije združenega dela, od katerih je največja Komponente (570 delavcev), takoj za njo je naš tozd (493 zaposlenih), sledijo: Elektromotorji (460), Kabli (421) in delovna skupnosti skupnih služb (390) ter Orodjarna (180). Skupaj torej nekaj čez 2500 delavcev. Kot je najbrž znano, do vključitve v Elektrokon-takt ni prišlo na hitrico, ampak na podlagi večletnega sodelovanja oziroma neke vrste delitve dela, ki smo se je oboji tudi držali: oni so med drugim izdelovali vtičnice, mi pa predvsem stikala. Zdaj, ko je to združeno v eni delovni organizaciji združenega dela, je lažje tudi kupcem, ki blago naročajo na enem mestu.
VESTNIK: Najbrž pa so bili vmes še drugi interesi, ki jih zdaj enotno uresničujete?
ŠTEFAN ŠOŠ: Na ravni delovne organizacije imamo vsi tozdi, združeni v Elektrokontakt, nabavo in prodajo, razvoj, finančno poslovanje, planiranje, avtomatsko obdelavo podatkov in tako naprej. To pa seveda ne pomeni, da v ozdih, pa tako tudi v lendavskem, nimamo nobenih »skupnih služb«: pri nas imamo manjši tehnološki oddelek, kadrovsko službo, računovodski oddelek. Drugače pa imamo v Elektromaterialu 3 proizvodne oddelke (oddelek nekovin, kovin in montaže), potem so tu manjša orodjarna,, operativna priprava dela, skladišče in transport ter seveda kontrola. V Elektromate-ralu je v tem času 493 delavcev, od katerih nas je le 57 neproiz-
Kabelska televizija v satelitskem naselju Černelavci
Černelavci pri Murski Soboti, kjer rastejo zasebne hiše kot gobe po dežju, bodo prvo stanovanjsko naselje s kabelsko televizijo in satelitskim sprejemom v Pomurju, če izvzamemo poskusni center pri Elradu, ki bo poleg razvojnih v tovarni rabil tudi za povsem praktične namene v Gornji Radgoni. Oba sprejemna antenska sistema pa sta prvi korak k tovrstnemu tehnološkemu razvoju pri nas, ki sicer z upočasnjenim tempom sledi razmahu v svetu. Tam imajo kabelsko televizijo že dalj časa, zaradi njenih očitnih prednosti. Omogoča namreč dober sprejem vseh programov, tudi tistih, ki jih sicer zaradi zemljepisne lege ni mogoče normalno oziroma nemoteno sprejemati, in z njo odpadejo tako imenovane bele lise. Ker je za celotno naselje potreben le en sprejemni antenski sistem, ni številnih anten in vzdrževalnih del na njih ter antenskih napravah na strehah, pa tudi z estetskega vidika je kabelska televizija tista, ki ima prednost. Prek nje je možen tudi prenos lokalnih programov in lokalno informiranje.
Uporabniki, v primeru novega stanovanjskega kompleksa zasebnih hiš v Crnelavcih so to zadružniki, ki so sočasno s komunalno ureditvijo prispevali tudi 130.000 dinarjev za ureditev sprejemnega antenskega sistema CATV, bodo imeli možnost spremljati 8 kanalov ter dva satelitska programa. Doslej jih je nekaj manj kot dvesto, ki bodo imeli prek kabelske televizije in sprejema satelitskih programov odprto oko v svet, gospodarnost pa narašča s številom priključkov, kar pomeni, da z. vključitvijo večjega števila interesentov cena pada. Če se torej na sprejemni sistem vežejo še prebivalci okoliških hiš, bo za priključek potrebno odšteti manj in racionalizirati stroške. Vpogled vanje in v celotno naložbo ima posebna štiričlanska komisija, ki smo jo pretekli četrtek zmotili pri delu na sedežu stanovanjske zadruge Černelavci ter z zanimanjem
vodnih. Morda še podatki o kva-lifikacijsski sestavi?- Visoko šolo imata 2 delavca, višjo 12, srednjo 33, kvalificiranih je 49, polkvali-ficiranih 388 in 9 nekvalificiranih. Povprečna starost je 35 let.
VESTNIK: V tem času so aktualni podatki o 9-mesečnem poslovanju. So ti v Elektromaterialu ugodni?
ŠTEFAN ŠOŠ: V primerjavi z lanskimi devetimi meseci smo letos v enakem obdobju povečali celotni prihodek za 126 odstotkov, medtem ko so porabljena sredstva višja le za 61 odstotkov. To se je seveda odrazilo na dohodku, ki je letos višji kar za 227 odstotkov, še bolj pa je narastel čisti dohodek, saj je, višji za 24 odstotkov. Ob zadnjem obračunu smo v poslovni sklad vknjižili 343 milijonov dinarjev, lani pa le nekaj več kot 38 milijonov. Povprečni osebni dohodki za to obdobje so 80.311 dinarjev, septembrsko povprečje pa je bilo za nekaj več kot deset tisoč dinarjev višje (92.615 dinarjev).
VESTNIK: Nedvomno lepi rezultati. In kaj je, poleg boljšega dela in večja izkoriščenost materiala, še vplivalo nanje?
ŠTEFAN ŠOŠ: Nanje je vplivalo več dejavnikov: spremenjeni »zunanji« pogoji gospodarjenja; dosegli smo ugodnejša razmerja med cenami materiala in končnimi izdelki, v novem obračunskem obdobju seje občutneje povečala prodaja (zalog gotovih izdelkov tako rekoč ni), pa tudi spremenjena sestava proizvodov (izdelali in prodali smo več izdelkov, ki prinašajo večjo akumulacijo). Uspešna pa so tudi naša prizadevanja za zmanjšanje materialnih stroškov. Tudi dobro gospodarjenje s poslovnimi sred-
prisluhnili tudi operativcem iz Obrtne zadruge 14. oktober, ki je izvajalec del, dobavitelj opreme pa EIrad, katerega inženiring je tudi pripravil projekt.
Kabelsko televizijo nam je predstavil in poudaril njene prednosti Karel Sapač, pomočnik direktorja za program in razvoj v Elradu. Kot strokovnjak se je potrdil, da je pojasnil tudi, kaj sestavlja omrežje kabelske televizije:
»Kabelsko omrežje je sestavljeno iz sprejemnega antenskega sistema, glavne postaje, glavnih koalsialnih linij ter distribucijskih linij, ki pripeljejo signal do priključka.
Sprejemni antenski sistem mora biti postavljen na najugodnejšem mestu v naselju ali zunaj njega — tam, kjer je možno dobro sprejemati vse programe.
V ta antenski sistem spadajo tudi parabolne antene za sprejem satelitskih programov, prav tako pa so vanj vgrajene tudi parabolne antene za linkovske povezave, če na izbrani lokaciji ni možno sprejemati željenega programa.« Kabelsko omrežje je projektirano za 12 tv programov 24 radijskih UKV kanalov, v Elradu pa pričakujejo, da se bo kmalu pojavilo več satelitskih kanalov, in razvijajo nov sistem, ki bo lahko prenašal več kot 20 tv kanalov.
Poleg strokovnjakov pa imajo veliko besede pri uvajanju kabelske televizije predvsem izvršni sveti oziroma posebni odbori, ki se lahko (tako kot je pokazala praksa v Selnici in Mariboru, kjer že gledajo kabelsko televizijo) aktivno vključijo in tako pripomorejo, da vizija postane stvarnost.
Nanjo, kot potrjuje neodzivnost izvršilnih in drugih družbenopolitičnih skupnosti v Murski Soboti, zaenkrat še ni širšega odziva. Po besedah Iva Gerenčerja, upravnika stanovanjske zadruge Černelavci, ki je kot praktik pravočasno doumel prodor kabelske televizije in prednosti, ki jih ima ter jo vključil v gradnjo satelit-
stvi, tako v delovni organizaciji kot v tozdu, je nekaj prispevalo.
VESTNIK: Ste po vključitvi v Elektrokontakt Zagreb ostali pri dotedanji proizvodnji (stikala) ali ste prešli na nov program?
ŠTEFAN ŠOŠ: Moram ugotoviti, da je nemogoče pričakovati, da bi v desetih mesecih, odkar
Štefan Šoš, direktor tozd Elektromaterial Lendava
smo v Elektrokontaktu, uresničili določena pričakovanja, ki jih imamo od nove organizacije, zlasti kar zadeva obogatitev (novi izdelki) dosedanjega proizvodnega programa. Moram pa reči, da smo kljub temu uspeli prenesti izdelavo nekaterih izdelkov iz zagrebških tozdov v našo temeljno organizacijo in tako dosegli večjo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. Seveda si želimo, da bi se medtozdovsko sodelovanje okrepilo in tudi poslovna politika v delovni organizaciji je načrtovana tako. Gre za dohodkovno in poslovnotehnično so-delanje in v tej zvezi tudi za kar najvišjo izrabo tehničnih sredstev (v konici naj bi bil sposoben določen izdelek izdelovati tudi drug tozd). Na ravni delovne organizacije bomo združevali tudi sredstva za naložbe skupnega pomena (v tem času je to orod-’arna).
SPREJEMNI ANTENSKI SISTEM KABELSKE TELEVIZIJE - CATV
Uporaba kabelskega prenosa, ki ga pri nas razvija tovarna elektronike, elektromehanike, anten in kablov Gorenje EIrad, omogoča prenos velikega števila televizijskih programov, pa tudi razširitev komunikacijskih funkcij z uvedbo dvosmernega prometa informacij, vključevanja lokalnih programov, internih teletekstov, satelitskih sprejemov in drugega.

skega naseljazpri Murski Soboti, so izkušnje slabe in predvsem njemu ter skupini zagnanih, mladih strokovnjakov že prej omenjene komisije iz vrst zadružnikov se gre zahvaliti, da bo predvidoma še letos vse nared. Izvajalec zemeljskih del je bil ptt, pomembno pa bo reči tudi, kako bo z vzdrževanjem, da ne bi prihajalo do nepotrebnih zastojev.
Ti so zaenkrat še tudi v nedorečeni zakonodaji na' tem področju, čeprav se republiški komite za informiranje trudi in rtv soglaša z vlogo upravljalca, ki jo mora sprejeti zaradi poslanstva pri distribuciji in posredovanju posameznih programov.
Brigita BVavčar
VESTNIK: Pred kratkim ste tudi sami končali pomembno naložbo.
ŠTEFAN ŠOŠ: Nadzidali smo del proizvodne hale za upravno-poslovne prostore, saj je bilo delo v dotedanjih skorajda nemogoče. Z nadgradnjo pa smo tudi uredili del proizvodne hale in prispevali k izboljšanju delovnih razmer. Seveda pa objekti niso dovolj, saj je treba več vlagati tudi v ljudi (izobraževanje) in v posodobitev strojne opreme, saj je nekatera že močno zastarela in obrabljena. Najprej bo prišel na vrsto oddelek nekovin (stroji za duro in termoplastične izdelke), spoznali pa smo tudi, da brez manjšega računalnika ne gre več. Ta bo seveda v stalni povezavi z matičnim podjetjem.
VESTNIK: Pa skrite rezerve? Jih pri vas ni?
ŠTEFAN ŠOŠ: Le kje pa jih ni! Veliko bi na primer lahko privarčevali že pri tipizaciji določenih polizdelkov za stikala. Potem je tu kar najboljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Ne gre zanemariti tudi možnosti nadomestitve nekaterih surovin oziroma polizdelkov s cenejšimi. V sodelovanju z gospodarsko zbornico bomo ugotovili, kje bi se lahko s svojo proizvodnjo vključili v nadomeščanje uvoza. Boli osvajalni pa želimo biti tudi na tujem tržišču, saj je zdaj naš izvoz skromen: le 1,1 desetina odstotka od celotnega prihodka.
K temu, kar je povedal direktor lendavskega Elektromateria-la, naj dodamo: »poroka« z zagrebškim Elektrokontaktom vse bolj dokazuje, da je politika, ki se ne ograjuje v občinske (tudi republiške in pokrajinske) okvire, pravilna usmeritev (to seveda ne velja le v tem primeru), zato je to lahko zgled za tiste tozde, ki iščejo izhode iz težav. Najti je treba seveda dobro »nevesto«.
Š. SOBOČAN
STRAN 6
VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
kmetijska panorama
Že v prejšnji številki smo zapisali, da bodo delegati v republiški skupščini še v novembru sprejeli zakon o ukrepih za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. Ta zakon pomeni v bistvu združitev štirih področjih, ki so vsebinsko povezana in se medsebojno dopolnjujejo, so jih pa doslej urejali različni zakoni in predpisi. Ta področja so kmetijske melioracije in z njimi neposredno povezane prostorskoureditvene operacije, pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane, zagotavljanje nemotene osnovne preskrbe in blagovne rezerve.
Tudi v Pomurju so zlasti med kmetijci stekle številne razprave že o osnutku tega zakona, pripombe in predloge so posredovali predlagatelju, pomurski delegati pa so o tem razpravljali tudi v republiški skupščini. Predlog zakona je zdaj že pripravljen in bo verjetno tudi sprejet, ker pa bodo samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in za osnovno preskrbo ustanovili šele v prihodnjem letu, velja zdaj največ pozornosti seveda temu, kakšni ukrepi za pospeševanje proizvodnje hrane bodo v letu 1987. Nekaj izkušenj na tem področju že imamo, saj so doslej že uspešno delovali samoupravni skladi, zato je tudi predvideno, da bi se sredstva za te namene v prihodnjem letu zbirala tako kot letos, torej po stopnji 0,5 odstotka od osebnega dohodka delavcev, uporabljala pa bi se v iste namene kot v letu 1986. Pa vseeno prihaja pri razporejanju teh sredstev do nekaterih sprememb, h katerim imajo tudi pomurski kmetijci svoje pripombe in pomisleke.
V TOVARNI SLADKORJA V ORMOŽU
Med najboljšimi, pa vendar z izgubo
370-članski delovni kolektiv Tovarne sladkorja v Ormožu, ki je racionalno organiziran, z dobrimi kadri, ustrezno tehnološko opremo in dosega dobre proizvodne rezultate, se že ves čas svojega obstoja srečuje z izrednimi finančnimi težavami. Te so tudi letos in so predvsem posledica neurejenih cenovnih razmerij v tej panogi. Izgube v jugoslovanskih tovarnah sladkorja so v lanskem letu že dosegle vrednost 21 milijard dinarjev, vse pa kaže, da bo letos ta številka še presežena. To velja tudi za tovarno sladkorja v Ormožu, ki je po devetih mesecih sicer imela nekoliko manj izgube kot lani v enakem obdobju, vendar napovedi do konca leta niso najbolj optimistične.
Surovina se je v primerjavi z lanskim letom podražila za 97 odstotkov, močno pa tudi energija in drugi stroški, medtem ko se cena sladkorja ni povečala tako,
Za doseganje boljših finančnih rezultatov v tovarni načrtujejo dodelavo separacijskega mulja, ki bo uporaben kot gnojilo, sčasoma bodo prešli na računalniško vodenje proizvodnje, spodbujajo pa tudi inovativno dejavnost. V tovarni imajo že nekaj let uvedeno nagrajevanje na osnovi kolektivne norme, povprečni osebni dohodki pa so v letošnjem prvem polletju dosegli 85.175 dinarjev.
kot so zahtevali predelovalci. S tovarniško ceno 251 dinarjev za kilogram sladkorja namreč še zdaleč ne morejo pokrivati vseh stroškov, saj samo sladkorna pesa predstavlja v tej ceni 180 dinarjev. Od zaposlenih v tovarni tako ni več moč pričakovati, da bi lahko bistveno vplivali na izboljšanje poslovanja, saj pravijo, da so takorekoč maksimalno izkoristili vse notranje rezerve. Da to v veliki meri drži, potrjujejo tudi rezultati, s katerimi se kolektiv ormoške tovarne uvršča med najboljše tovrstne v Jugoslaviji, uspešno pa se kosa tudi z najrazvitejšimi v svetu. Izkoriščenost zmogljivosti pri predelavi sladkorne pese je bila v letu 1985 74-odstotna, pri proizvodnji sladkorja pa celo 89-odstotna, tudi vsi proizvodni rezultati pa
Spodbude ali kompenzacije?
Za pospeševanje proizvodnje hrane bomo v prihodnjem letu v Sloveniji zbrali blizu 19 milijard dinarjev, ki naj bi jih usmerili predvsem tja, kjer bodo učinki največji. Ob tem pa v republiki predlagajo, da sredstev ne bi smeli preveč drobiti, zato so za leto 1987 predvideli diferencirano premiiranje prireje govejega mesa, ukinitev premij za prašičje meso in za mleko v nižinskih območjih, prav tako pa tudi ukinitev regresa za semensko koruzo, kot novost pa uvajajo sofinanciranje nakupa plemenskih telic v višinskem območju. Pomurski
Kako po letu 1988?
Program pospeševanja proizvodnje hrane po letu 1988, do leta 1990, predvideva, da bomo v Sloveniji še naprej posebno skrb namenjali razvoju živinoreje in večji poljedelski pridelavi, ob tem pa ne bomo zanemarjali tudi drugih področij, ki so neločljivo povezana z razvojem kmetijstva.
V govedoreji bo osnovna skrb še naprej namenjena izboljševanju genetskega potenciala, da bi tako pridobili čim več mleka in mesa. S spodbudami, ki jih bomo za to namenili, želimo predvsem povečati dobro osnovno plemensko čredo, čim bolje pa bo treba izkoristiti travnati in pašniški svet, zlasti na hribovitih območjih. Za izboljšanje osnovne plemenske črede naj bi bile namenjene tudi spodbude v prašičereji.
V poljedelstvu bo potrebno kar najbolj povečati pridelavo na ravninskih območjih, doseči pa tudi ustrezno razmerje med poljedelstvom in živinorejo. To sicer ne pomeni, da bi živinorejo ukinjali, pač pa bodo sredstva v prvi vrsti namenjena za pospeševanje pridelave žit, sladkorne pese, oljnic in krmnih rastlin.
Za doseganje teh razvojnih ciljev je seveda potrebno še naprej razvijati in krepiti pospeševalno službo, večjo pozornost pa nameniti tudi izobraževanju kmetijskih proizvajalcev. Ob vsem tem bo treba sčasoma preiti tudi na to; da bodo spodbud deležni le tisti kmetje, ki bodo vključeni v organizirano tržno proizvodnjo in bodo svoje proizvodne obveznosti tudi izpolnjevali. Prek družbeno organizirane proizvodnje naj bi tako sčasoma vzpostavili tudi vez za nošenja rizika znotraj celotne reprodukcijske verige, od pridelave hrane do porabe.
L. K.
potrjujejo, da dosega ormoška tovarna najboljše učinke med 11 novimi jugoslovanskimi tovarnami sladkorja. Izkoriščenost biološkega sladkorja v Tovarni sladkorja v Ormožu je bila lani 85,5-odstotna (v Jugoslaviji med 71 in 85,85 odstotka), v porabi energije na enoto proizvoda zaostajajo za 26,7 odstotka, takšne tehnološke rezultate pa dosegajo ob 11,4 odstotka manjši zaposlenosti kot je povprečje jugoslovanskih proizvajalcev sladkorja.
V ormoški tovarni so tudi pred začetkom letošnje predelave sladkorne pese izdelali temeljit načrt aktivnosti na tehnično tehnološkem področju, ki temelji na še večjem izkoristku sladkorja in manjši porabi energije, ki predstavlja ob sladkorni pesi največji strošek, na ta račun pa bodo letos prihranili kar 670 milijonov dinarjev, to pa pomeni, da bodo za toliko tudi zmanjšali izgubo.
Vseeno pa bo izguba tudi letos precejšnja in v tovarni upraviče-
Čeprav je bila tudi letos letina krompirja v Pomurju dokaj obilna, saj so samo na beltinskem in lendavskem območju pridelali kmetje čez 15 tisoč ton krompirjevih gomoljev, ne manjka problemov s prodajo. Po lanskih slabih izkušnjah s ceno se namreč prodaja tudi letos ni uredila. Še posebej kmetje iz Beltinec in okolice, poglavitni pridelovalci te poljščine v Pomurju, niso zadovoljni z odkupom kljub sklenjenim pogodbam.
KZ Panonka je namreč doslej odkupila od kmetov le 40 odstotkov te pogodbenih količin krompirja. In zatorej ni čudno, da se pred sprejemnimi skladišči predvsem v TZO Beltinci vse bolj kopiči nezadovoljstvo kmetov, ki ne vedo, kam s tržnimi presežki. Vzrok je v tem, ker so največjo jugoslovansko kmetijsko zadrugo in s tem njene kooperante pustili na cedilu njeni največji odjemalci, to je Emona iz Ljubljane, Brodocomerc z Reke, Labincomerc, Droga iz Portoroža, pa tudi domači industrijskopredelovalni obrat Mirna in Helios. Zaradi tega je tačas v zalogi velik delež krompirjeve letine (to je okoli 6 tisoč ton), kateremu grozi mrzlo vreme, da ga bo slej ali prej pobralo.
Zagate so, žal, znova povezane s ceno pridelka. Gre predvsem za izvoz, za katerega je bjlo veliko popvraševanje, toda cene pridelka za pomurske pridelovalnice niso bile sprejemljive (saj so znova računali na višji zalužek ne glede na lanske izkušnje), zato je ABC Pomurka odkupila okoli 8 tisoč ton krompirja, ki ga zanjo pridelujejo kooperanti v Srbiji, in ga prodala v Italijo, V sozdu so doslej izvozili okoli 2500 ton, v TZO Beltinci pa imajo skenje -ih pogodb še za okoli 1500 ton.
Čeprav Pomurkini komercialisti zagotavljajo, da bodo vendarle uspeli prodati ves pridelek, pridelovalci nemočno vijejo roke. Kajti nizke temperature vse bolj grozijo, saj je večina neprodanega pridelka neprimerno uskladiščenega. In strah, da bo neusklajena politika — kmetje so pridelali več krompirja, kot so se pogodbeno obvezali, domači pa so kupili večino količin drugod, kjer je bil cenejši — uničila dobršen del pridelka, je vse bolj upravičen. Boris Hegediiš
kmetijci se s takšnim načinom seveda ne strinjajo, saj bi to pomenilo dodatno siromašenje tega območja, kjer je kmetijstvo že zdaj v zelo neugodnem položaju. Samo z ukinitvijo premij za mleko v nižinskem območju bi v Pomurju izgubili okrog 500 milijonov dinarjev, prav tako nerazumljiva pa je tudi ukinitev premiira-nja svinjskega mesa, ki so ga uvedli šele v lanskem letu. Ukinitev regresa za semensko koruzo naj bi sicer nadomestil zvezni regres za te namene, praksa pa je pokazala, da je regres za semensko koruzo svoj namen v glav
.	' '	'..../S
no opozarjajo, da je razmere na tem področju potrebno spremeniti. Izguba namreč meče slabo luč na delovni kolektiv, ki pa ob vsem tem ostaja nemočen. Skrb
Kolektiv Tovarne sladkorja v Ormožu se lahko pohvali z izredno dobro kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. 4,8 odstotka zaposlenih ima visoko izobrazbo, 4 odstotke višjo in 15 odstotkov srednjo šolo, nekaj več kot 56 odstotkov je kvalificiranih delavcev, 4 odstotke polkvalifici-ranih in le 15 odstotkov nekvalificiranih delavcev. Trenutno štipendirajo 23 učencev in študentov, načrtujejo pa, da bodo število štipendij še povečali.
za položaj v tej tovarni ne sme in ne more ostati le na ramenih delavcev, pa tudi ne tega območja, pač pa je v pristojnosti republike, saj je že ob gradnji tovarne bilo dogovorjeno, da je to infrastrukturni objekt Slovenije. Ob cenovnih nesorazmerjih predstavlja velik problem tudi financiranje tekoče proizvodnje in obveznosti do kreditov v preteklosti, tako dolgoročnih kot kratkoročnih/ Večjo odgovornost pri razreševanj^ težav pa bodo morali
nem dosegel, saj se večina pridelovalcev odloča za nakup kakovostnega semena. Pri tem v Pomurju sicer ne gre za pospeševanje organizirane tržne pridelave koruze, vendar pa je uspeh že tudi to, da nam tako uspeva zagotoviti čim več domače krmne osnove za razvito živinorejo. Pomurski kmetijci so prav tako mnenja, da razvoja živnoreje ne kaže pospeševati le na višinskih območjih, zato bi spodbud za privezovanje plemenskih telic morali biti deležni tudi rejci na ravninskih območjih. Razvoja kmetijstva v Pomurju namreč ne moremo graditi le na poljedelstvu, saj nam sedanja posestna sestava tega ne dovoljuje, prav tako pa tudi ni realnih možnosti za hitrejšo deagrarizacijo tega območja. V Pomurju celo predlagajo, da bi bilo potrebno spodbujati tudi izvoz plemenskih telic, saj bi tako na tem področju dosegli še večje uspehe.
Drži sicer ugotovitev, da je treba pospeševati razvoj tistih področij, ki so z nacionalnega vidika najbolj zanimiva in kjer so najmanj izkoriščene naravne možnosti, vendar pa bo to možno šele takrat, ko bo tržna cena dosegla proizvodno. Zdaj pa je žal še vedno tako, da pomenijo spodbude v veliki večini le nadomestilo za nižjo tržno ceno. V republiki sicer zatrjujejo, da morajo biti sredstva namenjena izključno za pospeševanje proizvodnje in za njeno pocenitev, vendar si pri tem prihajajo tudi v nasprotje. Da takšna ugotovitev drži, potrjuje med drugim tudi predlog, da še naprej ostanejo premije za mleko na družbenih farmah, pri čemer je nesporno, da predstavljajo tu premije le nadomestilo za del razlike med proizvodno in prodajno ceno.
Ludvik Kovač
prevzeti tudi ustanovitelji, od pridelovalcev do porabnikov. Obveznost slednjih mora biti predvsem v tem, da prevzemajo sladkor po dogovorjeni dinamiki
in tako razbremenijo tovarno zalog, da ne bodo bremenile obratnih sredstev, svoj del obveznosti in odgovornosti pa morajo prav-tako prevzeti tudi pridelovalci sladkorne pese. Ti naj bi pokrili tisti del izgube, ki je posledica neizpolnjevanja obveznosti do pridelave sladkorne pese, še naprej pa ostaja vprašanje pokrivanja tistega dela izgube, ki je posledica neurejenih cenovnih razmerij.
L. Kovač
Tudi v kmetijstvu pod načrti
Čeprav je do konca leta ostalo še nekaj več kot mesec dni, je že zdaj jasno, da pomursko kmetijstvo zastavljenih resolucijskih ciljev ne bo v celoti uresničilo. To potrjujejo tudi podatki za letošnjih prvih devet mesecev, ki sicer ne dajejo povsem realne slike, saj v tem času vsi jesenski pridelki še niso bili pospravljeni, zato pa kažejo realnejšo sliko gibanja v živinoreji. Kriza, v kateri se je ta znašla v preteklih' letih, priha
ja še vedno do izraza in ta se odraža na obsegu prireje. Padec je občuten predvsem v pračireji, kjer je prireja v primerjavi-z enakim lanskim obdobjem manjša kar za 13 odstotkov. Družbeni obrati so sicer prirejo prašičev zmanjšali le za 2 odstotka, je pa zato ta v kooperacijski reji nižja kar za 34 odstotkov. Najbolj se je zmanjšala v Ljutomerčanu, kjer ni dosegla niti polovice lanske, za 40 odstotkov je bila manjša v Kmetijski zadrugi Panonka, skoraj za toliko pa je zaostala tudi v Kmetijski zadrugi Lendava.
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Vinograd pred zimo
Po končani trgatvi v vinogradu še kaj postorimo. Če bomo gnojili s hlevskim gnojem, opravimo to zdaj, vendar pred globoko obdelavo zemlje. Velik izdatek bo ob trgatvi bogato poplačan. Pred obdelavo pognojimo po navadi tudi z rudninskimi gnojili. To je še zlasti priporočljivo na težjih tleh, kjer je gibanje osnovih hranil počasnejše. Gnojenje bo zadostno (harmonično), če bo na voljo primerna količina posameznih hranil, ki jo okvirno lahko izračunamo. Podlaga za izračun je analiza zemlje (v analizo jo pošljemo vsaka tri do štiri leta), iz katere je razvidna založenost tal s posameznimi hranili pa tudi kislost. Pri izračunu pa moramo upoštevati izkoristek posameznih hranil v posameznih vrstah gnojil in pričakovan pridelek. O tem, kako izračunamo primerno količino gnojil, lahko preberemo v strokovnih knjigah ali revijah. Bolj preprosto in zanesljivo pa je, če izračun zaupamo inštituciji, ki je analizirala zemljo. Povprašamo pa lahko tudi najbližjega strokovnjaka iz tega področja.
Pri jesenski obdelavi zemljo globoko prerahljamo, ročno ali strojno; slednje je bolj učinkovito in lažje. Manjši vinogradniki (ljubitelji), obdelujejo največkrat bolj strme površine, zato mehanizacijo uporabljamo bolj redko. Obdelana zemlja sprejema zimske padavine, vlago, ki je potrebna za naslednjo vegeracijsko obdobje. Pomanjkanje vlage ublažuje tudi hlevski gnoj ali druge organske snovi, zlasti podor ali zeleno gnojeneje. Slednje priporočamo namesto hlevskega gnoja v območjih, kjer ni dobiti gnoja ali je do vinograda težji dostop. Pa tudi cenejše je, čeprav ni tako učinkovito, Pri jesenski obdelavi porežemo tudi rosne korenine, zlasti še pri mlajših trsih. Naši vinogradi so v glavnem na bolj ali manj nagnjenih, večkrat tudi na strmih terenih, obronkih, zato je ob nalivih velika nevarnost odnašanja (površinskega) zemlje ali erozija. To pa lahko preprečimo ali vsaj ublažimo, če v vinogradu uredimo, izkopljemo odprte jarke prečno v horizontali, tako imenovane grabice. Na strminah je zaradi zmanjšanja erozije bolj priporočljivo, da tla negujemo z zelenim pokrovom.
Tla lahko kulturno zatravimo ali pa posejemo rastlino, primemo za podor. Tako odnese precej manj zemlje, pa tudi grabic nam ni treba redno vzdrževati. Trse, ki smo jih po-sadili ali dosadili letos, skrbno zagrnemo. Tako jih zavarujemo pred zimskim mrazom in divjadjo (pokrita so vsaj dva do tri očesa). Če je vreme ugodno, lahko v mladih vinogradih (od enega do petega leta) na prazna mesta posadimo nove cepljenke. Pred sajenjem porežemo le korenine, žlahtni del pa moramo porezati spomladi, ko bo minila nevarnost mraza. Posajene trse dobro zagrnemo. Kjer je propadlo več trsov, ki jih bomo v mlajših vinogradih nadomestili z novimi, je nujno, da zanje pripravimo primerno rastišče. Zemlja je tu že bolj ali manj zbita in sesedena.
Zato je na teh krajih bolj priporočljivo zemljo v jeseni pripraviti — skopati večje jame (eno— do dvakrat večje od normalnih), kar lahko storimo
Podatki so še toliko bolj zaskrbljujoči, ker je bila prireja že lani, v primerjavi s predlanskim letom, manjša. Zaostajanje, čeprav nekoliko manjše, je tudi v govedoreji, saj je v družbenem sektorju zaostala za lansko v devetih mesecih za 5 in v kooperacijski reji za 7 odstotkov. Povečal pa se je v tem času odkup mleka, saj sta obe pomurski mlekarni v de-. vetih mesecih odkupili 5 odstotkov več mleka, kar potrjuje, da nam je v Pomurju uspelo ohraniti osnovno plamensko čredo. Že nekaj časa pa je v Pomurju prisotna rast prireje perutninskega mesa, ki smo ga letos pridobili 7 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.
Znatno ugodnejše rezultate pa beleži pomursko kmetijstvo v rastlinski pridelavi. To sicer ne velja v celoti za pšenico, kjer je družbeni sektor svoje obveznosti do prodaje v glavnem izpolnil, medtem ko so kmetje skoraj za 30 odstotkov zaostali za pogod-
tudi strojno s svedrom; čez zimo naj bodo odprte. Mraz oz. nihanje temperatur bo zemljo dobro »predelalo« in spomladi bomo trse posadili lažje in kakovostnejše. Rast in razvoj trsa bosta boljša. Za dosajanje je priporočljivo saditi parafinira-ne cepljenke, saj je pri njih nadzor po sajenju pri dosajen-cih veliko težji in zamudnejši.
Za dosajanje bomo izbrali samo najboljše trse.
V starih vinogradih bomo prazna mesta izpopolnili z vla-čenicami. Praksa potrjuje dobro rodnost le-teh in nekajletno trajnost, odvisno pač od ekoloških razmer.
Zdaj lahko še rigolamo, pri tem pa ne pozabimo na založno gnojenje. Le ob rigolanju lahko vnesemo hranila v območje, ker bo največ korenin.
Kasnejše dodajanje in gnojenje z osnovnimi hranili ne daje takšnega učinka, saj vemo da se ta hranila le počasi pomikajo v globino. V tem času že tudi načrtujemo nabavo cepljenk in drugega potrebnega materiala za obnovo in redno pridelavo v vinogradu. Cepljenke bomo nabavili Je v slovenskih trsni-cah, čeprav so dražje in na videz slabše razvite kot od proizvajalcev od drugod. Pridelavo cepljenk v slovenskih trsnicah strogo nadzorujejo strokovne pooblaščene službe in inšpekcijske službe. Izhodiščni material je izbran, selekcioniran, veliko je že klonskega materiala, tudi iz uvoza. Če kupec ni zadovoljen s kakovostjo, lahko cepljenke raklamira. Najbolj tvegano je kupovati od različnih prekupčevalcev, ki ponujajo »mačka v Žaklju«.
V kleti nadzorujemo vrenje mošta. Če vrenje ne poteka dobro ali sploh ne vre, še lahko dodamo selekcionirane vinske kvasovke ali zdrav vinski mošt, Izogibajmo se raznim »vrel-kom«, ki nios iz slovenskih vinorodnih krajev. Mošt in vino večkrat poskušamo in ugotavljamo stanje. Po končanem vrenju vino primemo zažvepla-mo in dolijemo.
Po MMS
benimi obveznostmi. Ocenjujejo pa, da so znatno boljše rezultate dosegli pri ostalih poljščinah, saj je pri koruzi skupni pridelek bistveno višji od lanskega, podobno pa velja tudi za krompir in sladkorno peso. Zelo ugoden je tudi pridelek sadja, ki je bil letos nadpovprečen in so se pojavljale celo težave pri odkupu industrijskega sadja, dokaj dober pa je tudi pridelek grozdja, zlasti kar zadeva kakovost.
Kljub dokaj dobri rastlinski pridelavi pa zaradi izpada v živinoreji pridelava hrane v Pomurju ne bo dosegla lanskoletne. Kmetijstvo ostaja tako še naprej tista panoga gospodarstva, ki najbolj čuti nihanja na tržišču in se jim tudi najbolj počasi prilagaja. Še posebej ob vsem tem pa skrbi podatek, da kmetijstvo dosega ob slabših proizvodnih rezultatih boljše finančne rezultate in obratno, zato tudi ne preseneča, če so proizvodni rezultati slabši.
L. Kovač
VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
STRAN 7
naši kraji in ljudje
OBISKALI SMO RADM0ŽANCE
Prodajo največ pitancev
Evgen Kalamar, predsednik vaškega odbora krajevne skupnosti v Radmožancih, je očitno zadovoljen z napredkom svojega kraja, prav tako pa tudi z dosežki na svojem gruntu. Ob našem obisku namreč ni tarnal, kakor to počno včasih drugod, ampak je kar nizal uspehe.
»Saj ne rečem, da imamo vse, kar bi radi. V našem naselju še nimamo urejenega vaškega vodovoda, kar pa ne pomeni, da nimamo tekoče vode; imamo zasebne vodovode. Se pa vsi zavedamo, da bo treba napeti sile in urediti skupen vodovod. Tudi telefona nimamo, pač pa imamo že 32 gospodinjstev,  ki so pripravljena globoko poseči v žep. Pravijo, da bomo krajevno omrežje lahko uredili, ko bo urejena 200-števiIčna centrala v Dobrovniku. Naša vas je narodnostno mešana, poleg tega pa je še ob-
KRIŽEVCI NA GORIČKEM
Ceste, telefon,
mejna, zato bi morali imeti pri urejanju telefonov prednost,« je menil naš sogovornik.
V Radmožancih je 120 hiš in 450 prebivalcev. Na delo, pretežno v Lendavo, jih hodi 72, imajo pa tudi 22 zdomcev. Slednjih je bilo pred leti mnogo več! Glede na to, da zaposlenost v združenem delu ni velika, saj so na območju lendavske občine vasi, ki imajo toliko (ali pa še več) zaposlenih, kolikor je gospodinjstev, si nismo mogli kaj, da ne bi povprašali, kako je s kmetijstvom. Že prej smo vedeli, da imajo v naselju nekaj pomembnih tržnih proizvajalcev.
»Poljedelstvo, zlasti pa živinoreja sta na našem območju močno razvita. Oddajamo pomembne tržne presežke poljščin (koruza, pšenica, krompir, sladkorna pesa), še več pa naši kmetje dobijo od prodaje govejih pitancev. Upam si trditi, da smo v Radmožancih največji rejci, saj letno oddamo 450 glav te živine, pri čemer vodita Szomi in Vegy.«
V Radmožancih so med najbolj dejavnimi gasilci, ki so letos dobili novo gasilsko vozilo, za
katero so prispevali tretjino sredstev. Čeprav gasilsko društvo deluje šele 35 let, so ponosni tudi
SH
na vaško-gasilski dom, ki so ga zgradili 1960. leta. Aktivnih gasilcev imajo sicer samo 13, zato pa štirikrat toliko podpornih. No, mladi pa so delavni tudi v kulturnem društvu, zlasti v folklorni skupini; v mešanem pevskem zboru pa prepevajo stari in mladi, moški in ženske . . .
— Kakšne načrte pa imate v bližnji prihodnosti, smo povprašali zgovornega Evgena.
»Omenil sem že telefonijo. Tu si bo vaški odbor le toliko prizadeval, da bomo čim prej napeljali kable, stroške naložbe pa si bodo razdelili na enake dele. Pač pa nas vse krajane čaka več dela in seveda stroškov pri urejanju vaško-gasilskega doma in stare šole, ki prav tako rabi vaškim potrebam. Letos smo jo prekrili, zdaj pa je treba še precej zidarskih del. V njej je večja dvorana, ki jo uporabljamo za razne kulturne prireditve in za družabna srečanja, tudi za gostije. En prostor smo namenili za pisarno vaškega odbora krajevne skupnosti, v drugem pa bi radi uredili neke vrste stalno razstavo raznih starih kmetijskih pripomočkov in orodij. Kot smo se lahko prepričali ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti, ki je bil tokrat v naši vasi (Radmožanci so sker vključeni v KS Genterovci), je starih predmetov še veliko. Vsaj na kmetijski paradi jih je bilo več kot dovolj.«
Na koncu pogovora je sobesednik še povedal, da imajo Rad-možančani v načrtu še ureditev mrtvašnice in nekatera druga
manjša dela.
Š. Sobočan
KUUCAROVSKA TEKSTILNA
KOCLJEVA ULICA
KONČNO UREJENA
Zelo prometna Kocljeva ulica v Murski Soboti je minuli teden končno dobila novo asfaltno prevleko. Delavci Sobetinega tozda Komunala so namreč doslej že večkrat skušali na hitro zakrpati precejšnje luknje na cesti, ki so ovirale normale? promet. V tej enosmerni ulici, ki vodi iz središča mesta, je večkrat prihajalo do zastojev, marsikdaj pa jo zaradi raznih prireditev, kot so sejmi, tudi za-nro. Precejšen problem je venomer predstavljalo prepočasno odtekanje vode, kar je seveda cesto načenjalo- Zdaj so delavci soboske komunale odpravili tudi to nevšečnost in cesto v celoti asfaltirali, kar je stalo 2,4 milijona dinarjev.	M. Jerše
Kdor poje,
slabo ne misli
Že nekajkrat nas je obiskal v uredništvu, vedno je bil nasmejan, razpoložen za šalo in pesem, včasih je prinesel s sabo celo svojo ljubljenko — diatonično harmoniko. Tokrat smo se odločili, da mu obisk vrnemo— našli smo ga do-
kove. Danes pa ne več — ostale so mi le še moje, teh ne bom nikoli pozabil. Spomnim se, kako veselo je bilo na gostuvanjih, kjer smo igrali — v začetku nas je bilo sedem, pa sva na koncu ostala le še dva.«
Znano je, da mnogi starejši ob-
trgovina...
Kaj žuli domačine v krajevni skupnosti Križevci na Goričkem? O tem je krajevna konferenca Socialistične zveze pretekli ponedeljek pripravila javno razpravo. Tudi v tem primeru — kot že v Gornjih Petrcvcih, Mačkovcih, Kančevcih in Prosenjakovcih — so se na pobudo predsedstva KO SZDL Murska So-. bota zbrali tisti predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij ter skupnosti, katerih delovanje je neposredno povezano z razvojem križevske krajevne skupnosti.
Najdlje so se zadržali pri posodabljanju cest. Ravno pred kratkim so v okviru referendumskega programa asfaltirali okrog . 1,7 kilometra dolg odsek ceste Križevci— Domanjševci, želja domačinov pa je, da bi čim prej posodobili še preostala 2 kilometra te ceste (do Dotnanjše-vec), cestno povezavo Križevci—Moščanci in Križevci— Dol. Toda za vse ni in najbrž ne bo tako kmalu dovolj sredstev. Zato naj bi to prišlo šele v dolgoročni program.
V krajevni skupnosti pa bodo morali zbrati 10-odsto-tni delež za asfaltiranje že omenjenega odseka in 4 milijone dinarjev za dodatna dela, ki so jih opravili pri tej posodobitvi.
Beseda je tekla tudi o širitvi telefonskega omrežja, posodobitvi trgovine v Križevcih, razvoju kmetijske dejavnosti in še o drugih nalogah, načrtih, problemih ... Podrobnejši zapis bomo pripravili za eno prihodnjih številk Vestnika.
J. G.
znak ki vam craje

GARANCIJO kvalitete
IZOLACIJE SERVIS & CO PTUJ
Kraj Ključarovci (KS Križevci pri Ljutomeru) je po svoje zelo zanimiv. Velika nasprotja so opazna na vsakem koraku, pa najsi gre za urejenost kraja ali kaj drugega. Večina hiš z okolico je lepo urejena, kar kaže na skrbnost vsakega posameznika, je pa nekaj takšnih, ki bi jih lahko mirno zapisali v črno knjigo ali pa jim pripeli kakšen bodeči osat. Vsekakor pa je že na tem prvem koraku opaziti skrb krajevne skupnosti in vaškega odbora za videz naselja — kar pa je uokvirjeno v denarne možnosti.
V Ključarovcih je bilo v zad-njih letih precej narejenega — od asfaltne ceste skozi naselje in vodovoda do elektrike in.podobno. In kot v vsaki vasi se tudi tu srečujejo z velikim problemom sodobnega Pomurja — telefonom. Kaj bi se dalo še novega zapisati o tem večnem krogu že-Ijenih krajanov in nezmožnostih pošte. Skoraj nič, razen, da je zaradi tega nastalo veliko hude krvi. Načrti še vedno ostajajo in krajani bodo skupaj z vaškim odborom in družbenopolitičnimi organizacijami vztrajali pri začrtanih ciljih — urediti svoj kraj tako, kot je najbolj mogoče.
Posebna zanimivost Ključaro-vec — poleg znane rejske družine konj Slavičevih — pa je prebujajoča se drobna zasebna obrt, ki je počasi začela preraščati v zelo močno industrijsko vejo — če bi temu lahko tako rekli. Ko naštevamo obrtnike, nikakor, ne moremo mimo največje obratovalnice, ki jo vodita Marta in Alojz Hanžekovič. Lojzek (tako mu pravijo po domače) je aktiven obrtnik in družbenopolitični delavec, saj je sekretar krajevne konference SZDL v Križevcih, predsednik turističnega društva in še kaj bi se našlo, poleg tega pa še uspešen obrtnik. Malce smo ga povprašali o tem in onem in ugotovili, da je njegova pot podobna številnim drugim, ki so v davnih časih šli s trebuhom za kruhom po svetu, a jih je domotožje prignalo nazaj domov. Takole pripoveduje: »Po vrnitvi iz tujine sem se v letih 1968/69 odločil za zasebno obrt. Začel sem kot krojač, šival sem po naročilu in meri. Kot krojač sem izučil 9 vajencev. V 4. letu zaseb-ništva sem zaposlil 2 delavca in nekaj vajencev in takrat začel na-
INDUSTRIJA
še krojaške izdelke prodajati po Sloveniji in Hrvaški, seveda prek Obrtne zadruge Prlekija. To je bilo leta 1976 in takrat sem imel zaposlenih že 8 delavcev. Dela je bilo vedno več, zato sem pustil šivanje po meri in začel s kooperantskimi pogodbami z večjimi tekstilnimi hišami. Šivanje po meri pa je ostalo kot dopolnilni program, in sicer občasno. Naročnikov je bilo veliko, zato dela v takratnih majhnih prostorih ni-'
kaj in jih primerjam z lanskimi: lanski celotni prihodek je bil okoli 28 milijonov dinarjev, dohodek 20 in ostanek čistega dohodka 13 milijonov dinarjev. Za letos vam lahko povem le to, da smo v prvih devetih mesecih ustvarili za 42 milijonov dinarjev celotnega prihodka, saj bomo druge podatke izračunali šele ob koncu leta. Osebni dohodki so v naših dveh obratovalnicah različni, ker upoštevamo nekatera
ma, v Renkovcih, ko se je
ravno
odpravljal na pošto. A ko smo mu dejali, da bi se z njim radi malo pogovorili in prisluhnili njegovi veseli, poskočni glasbi, si ni dal dvakrat reči — poprijel je za harmoniko. postavil predse boben (ki ga je sam naredil!) in zaigral. Režonjev Matjaž je bil vse svoje življenje veseljak in muzikant, igral je, da je bilo veselje. Tudi danes, čeprav je bolehen, so njegovi prsti še vedno gibki, za pesem in dobro voljo mu nikoli ne zmanjka časa, »Včasih sem znal vse — Avsenikove, S la-
čutijo v današnjem svetu nekakšno odrinjenost, osamljenost. Matjažu kaj takega še na misel ne pride:. »Meni je bilo vedno lepo in lepo mi je tudi zdaj. Tudi če sem sam, imam ob sebi vedno harmoniko in boben, pa tudi svojo Pu-bo.« Pri tem ljubeče pogleda svojo psičko, ki se je kasneje, ko smo Matjaža fotografirali, pridno postavila pred fotoaparat, da bi pokazala, da je medsebojna naklonjenost resnična in pristna.
BOP, M. H.
MURŠIČA SOBOTA
KROJ MURSKA SOBOTA, CVETKOVA 1
OBJAVLJA prosta dela in štipendije
Sedanji obratovalnici Marte in Alojza Hanžekoviča sta že nekoliko tesni, zato načrtujejo širitev.
smo zmogli. Pred tremi leti smo delavnico povečali in začeli šivati za znane tovarne, kot so Kors, Jedinstvo in druge. Po vselitvi v novo delavnico se je zaposlila tudi žena, tako sva lahko skupaj sprejela še več delavk in delavcev. Trenutno imava zaposlenih 19 delavk in delavcev. Imamo tudi redno pogodbo z Muro, za katero izdelujemo hlače — gre za okoli 5.000 različnih hlač. Prek obrtne zadruge izvažava za nemško firmo Tdnis. Dva doslejšnja izvoza sta bila po kakovosti in dobavnem roku odlična, zato se nadejamo še takšnih poslov.«
Kakšni pa so rezultati gospodarjenja in seveda kakšen dohodek imajo pri vas zaposleni delavci?
»Ker obrtniki nekatere podatke računamo komaj ob koncu leta, vam jih lahko naštejem le ne-
merila, da bi bile delavke in delavci čim bolj realno nagrajevani. Najmanjši osebni dohodek je bil meseca septembra 77.000 dinarjev, najvišji pa 141 tisoč dinarjev.«
Kakšna pa so vlaganja in drugi načrti?
»V letošnjem letu smo kupili nekaj novih šivalnih strojev — točneje 5 — in parni likalni stroj, razširili pa bi radi tudi obratovalnici in uredili skladiščne prostore.«
Ob obilici funkcij se postavlja vprašanje, kako zmorete vse to? »Predvsem sta dva močna razloga, da vse to zmorem. Prvi je veliko razumevanje doma (čeprav mi je včasih hudo, ko moram delo postavljati pred družino) in veliko veselje do takšnega dela. Če je to, potem se najde čas za
v$e.«
Dušan Loparnik
SLAVKO FURMAN — PTUJ pri železniški postaji HAJDINA
generalna popravila vseh mamk zamrzovalnikov in
Mnbv
ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637
za storitve v vaSem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE
FPOZORi Izrežite^a oglas In ga dajte našemu serviserju, morda boste dobili nov zamrzovalnik, ।žrebanje bo decembra letos.__
Priznanje za zgleden odnos
Na zboru delavcev DO Mlekopromet Ljutomer so izročili najvišja republiška priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije v okviru 40. obletnice delovanja. Za nenehno skrb in posluh do upokojencev so priznanja dobili: DO Mlekopromet Ljutomer, Občinski sindikalni svet Ljutomer ter najzaslužnejši posamezniki: Martin Frank iz Slamnjaka, Franc Fišer iz Ljutomera, Ivan Vrbnjak iz Ključaro-vec, Martin Kohek iz Stare Nove vasi, Ivan Selič iz Ljutomera ter Aleksander Šimonka in Franc Stopar iz Lendave. Priznanja je izročil predsednik Zveze društva upokojencev Slovenije Milan Kožuh.
Po slovesnosti so nagrajenci in gostje obiskali proizvodne hale delovne organizacije Mlekopromet ter se seznanili z delom te velike mlekarske delovne
organizacije.
Stane Feuš
Načrti so stkani
Konec decembra se bo v krajevni skupnosti Lipa iztekel samoprispevek. Zato se te dni vneto pripravljajo na referendum o novem samoprispevku. Tudi na občnem zboru, ki je bil pred kratkim v Lipi, so program dela potrdili. Tako naj bi v letih 1987—1992 združevali sredstva v denarju in delu. Delavci naj bi od osebnih dohodkov prispevali 2, kmetje od katastrskega dohodka 6 odstotkov, zaposleni v tujini prav tako 2 odstotka od povprečnega slovenskega dohodka. Sredstva naj bi porabili za ureditev ulične razsvetljave, za novo asfaltno prevleko, gradnjo športnega igrišča z asfaltno prevleko, nakup paradnih gasilskih uniform, vzdrževanje vaškega vodovoda, vzdrževanje društev in organizacij, vzdrževanje pokopališča, ureditev javne telefonske govorilnice, smetišča, navoz gramoza na poljske poti, obnovo vaškega doma, preselitev tehtnice. Stkani načrti so porok — pri krajanih pa so dobili tudi širšo podporo — da bo referendum uspel, je med drugim povedal Štefan Zadravec, predsednik sveta krajevne skupnosti Lipa.
Jože Žerdin
1.	KONFEKCIJSKI MODNI MODELAR — 2 delavca
Pogoji:
— VKD krojač,
— 2 leti izkušenj pri delih in nalogah modelar-prikrojevalec.
2.	ŠTIPENDIJA NA ŠOLI ZA KONFEKCIJSKEGA MODNEGA MODELARJA - 2 delavca
Pogoji:
— srednja izobrazba IV. stopnje, smer konfekcionar-krojač,
— 2 leti delovne prakse.
Kandidate prosimo, da pisne vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi.
Razpisna komisija delovne skupnosti Uprave za inšpekcijske službe G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
razpisuje
naslednja prosta dela in naloge
1. Kmetijskega inšpektorja v enoti Murska Sobota
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
imeti morajo visoko izobrazbo agronomske smeri, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj.
Kot posebni pogoj se zahteva znanje madžarskega jezika.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave je potrebno poslati v 15 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji delovne skupnosti Uprave za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
K lastnoročno napisani prijavi je potrebno priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev, navedenih v razpisu, in življenjepis. Prijave se kolkujejo 20 din.
Kandidati bodo o izidu izbire pisno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
STRAN 8
VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
šport
----Motokros: nova proga na Janževem Vrhu ------------
2000 gledalcev pozdravilo Urbanijo
Čeprav je megla v nedeljo mnogim gledalcem zastirala pogled na 1900 m dolgo progo za motokros na Janževem Vrhu, pa zaslužijo prizadevni člani Moto touring kluba Radenci vse priznanje za pripravo nove proge in zanimivo tekmovalno preizkušnjo. Približno 2000 gledalcev je uživalo ob mojstrovinah Bernarda Urbanije dvakratnega državnega prvaka iz Farna Lukovica, ter Draga Predana, nekdanjega devetkratnega državnega prvaka. Med 17 tekmovalci iz 9 društev s Hrvaške in Slovenije se je prvič poskusil v motokrosu domačin Ivan Valpatič, ki je ob koncu med pravimi mojstri motokrosa zasedel 14. mesto s petimi točkami. 140 članov radenskega kluba pa že za prihodnje leto načrtuje več prireditev na Janževem Vrhu, kajti za 20 let so dobili v najem zemljišče, kjer je speljana proga za motokros. Rezultati: 1. Urbanija (Fam Lukovica) 40 točk, 2. Predan (Lenart) 34, 3. Rendulič (Kranj) 30, 4. Hamler (Lenart), 5. Jelovšek (Jastrebarsko) 25 in 14. Valpatič (Radenci) 5 točk.	tg
ROKOMETAŠI BAKOVEC — drugouvrščeni po jesenskem delu tekmovanja v drugi republiški ligi — vzhod. Stojijo od leve: Mirko Buzeti, Antolin, Koželj, Bogdanovič, Katona, Anton Lovenjak in Jani Smodiš. Čepijo: Štefan Lovenjak, Kuhar, Lebar, Anton Buzeti, Alojz Smodiš in Merčnik.
Foto: F. Maučec
MODELARSTVO
Obal drugi, Štelcl peti
V Zagrebu je bila letošnja zadnja, 6. dirka za državno prvenstvo v mini formuli 1 za avtomobilčke na radijsko vodenje. Precej uspeha so imeli tudi tekmovalci kluba avtomodelarjev iz Murske Sobote, ki imajo med najboljšimi kar dva tekmovalca. Vrstni red zadnje dirke v Zagrebu: 1. Punčoh (Ljubljana) 59 krogov, 2. Žaja (Zagreb) 53, 3. Štelcl, 4. Obal (oba Murska Sobota) oba 49, 5. Šentjurc (Titovo Velenje) 45 in 6. Cdr (Murska Sobota) 41 krogov.
Vrstni red za leto 1986 — končni: 1. Milan Punčoh (Ljubljana) 125 točk, 2. Jože Obal (Murska Sobota) 89, 3. Zvonimir Matošič 71,4. Aleksander Žaja (oba Zagreb) 62, 5. Simon Štelcl (Murska Sobota) 46 točk, 11. Drago Cor 22, 17. Peter Podlunšek (oba Murska Sobota) 9 točk.	tg
Točki za Sobočane in Radgončane
V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi so igralke Pomurja doma nepričakovano izgubile tekmo s Kia-divarjem iz Žirov. Gostje so prekašale domačinke predvsem v skokih, kar je bilo odločilno za srečanje. Koše za Pomurje so dosegle: Govorčinova 23, Kuhari-čeva 15, Kardoševa 10, Kolarjeva 7, Korenova 5, Družinova in Borčeva po 2.
V drugi republiški moški košarkarski ligi — vzhod pa sta o6a pomurska ligaša zmagala. Radgona je doma premagala Slivnico s 93:81. Strelci za Radgono: Štihec 28, Škof in Fridau po 15,
Roškar 8. Sakovič, Kumer in Senekovič po 6, Nekrep 5 in Horvat 4. Pomurje pa je zmagalo v Slovenj Gradcu s 96:90. Strelci: Juteršnik 30, Klemar in Gomboc po 21, Andrejek 9, Tušar 8 in Marinič 7.
V tekmovanju slovenske košarkarske lige — vzhod z’a kadetinje je Pomurje premagalo Hrastnik z 62:35. Strelke: Kolarjeva 23, Geričeva 15, Lihteneger-jeva 9, Koroščeva 7, Kuharičeva 6 in Kovačeva 2. Kadetinje Co-meta pa so premagale Pomurje s 70:68. Strelke: Koroščeva 26, Geričeva 19 in Kolarjeva 15 košev.
ROKOMET	porM p0|ang v £3^^
V predzadnjem kolu slovenske ženske rokometne lige je morala Polana zaradi neustreznih dvoran v Pomurju prvenstveno tekmo z Al-plesom odigrati v Čakovcu. Srečanje se je končalo z zmago rokometašic Alplesa z 29:19, čeprav so bile Polančanke večji del tekme enakovreden tekmec. Gole za Polano so dale Horvatova in Gamzetova po 5, Vugrinčeva 4, S. Hozjanova 3 ter M. Hozjanova in Laslova po enega. V zadnjem kolu igra Polana z Mlinotestom v Ajdovščini.
ŠAH--------------------------------------------
Visoka zmaga Radenske Pomurja
V nadaljevanju tekmovanja v drugi republiški šahovski ligi — vzhod je vodeča ekipa Radenske Pomurja iz Murske Sobote doma visoko premagala Krško s 5,5:0,5 točke. Za Radensko Pomurje so zmagali: Cigan, Kovač, Kos, Andrej Kuhar in Čavužičeva, remiziral pa je Gaber. Sahisti Lendave pa so izgubili v Mariboru z Gradisom z 2,5:3,5 točke. Za Lendavo je zmagal Vidič, remizirali pa so Šimon, Todorovič in Gerenčer.
NOGOMETAŠI BELTINKE IZ BELTINEC - jesenski prvak v pomurski nogometni ligi. Stojijo od leve: Štefan Maučec, Zvonko Balantič (trener), Milan Krapec, Marjan Šebjan, Andrej Baša, Dušan Škafar, Milan Jerič, Drago Zver, Jože Rous in Martin Horvat. Čepijo: Janez Hartman, Janez Dogar, Romati Karajica, Bojan Vin-kovič, Jože Zver, Franc Sušeč in Jože Hartman. Foto: F. Maučec
Strelstvo
Tekmovanje ob dnevu republike
Strelska družina Mura iz Murske Sobote organizira v počastitev dneva republike tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Le-to bo v soboto, 29. novembra, ob 8. uri na avtomatskem strelišču v Murski Soboti. Pisne prijave je potrebno poslati najpozneje do petka, 21. t. m., na naslov: SD Mura, Murska Sobota, Bjedičeva 2. Tekmiljejo 4-članske ekipe ne glede na spol. Prijavnina je 2.000 dinarjev za ekipo in 500 dinarjev za posameznika. Najboljši bodo prejeli pokale, kolajne, diplome in praktična darila.
ŠAH--------------------
Kovač pred Kuharjem
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za november. Med 11 šahisti je zmagal Boris Kovač z 8 točkami pred Ferijem Kuharjem 7, Štefanom Režonjo 6,5, Cirilom Logarjem in Danilom Harijem po 6, Igorjem Kosom 5,5, Ivanom Neratom 5, Matijo Gaborjem 4,5, Brigito Cavužič 3,5, Andrejem Kuharjem 2 in Bojanom Žuničem z 1 točko.
GORNJA RADGONA
Sejem zimskošportne opreme
V soboto, 22. t. m., bo v telovadnici Partizana v Gornji Radgoni že tradicionalni sejem zimskošportne opreme. Na sejmu, ki bo trajal od 8. do 12. ure, bodo prodajali rabljeno zimsko športno opremo, montirali smuči in pobirali članarino.
Judo ------------------
Tri peta mesta
V hrvaškem glavnem mestu je bilo tekmovanje v judu za pokal Zagreba. Na tekmovanju so sodelovale tudi mladinke Judo Partizana iz Murske Sobote in se solidno uvrstile. To še posebej velja za Erjavčevo (do 52 kg), Ver-banovo (do 61 kg) in Rajnarjevo (do 66 kg), ki so zasedle peta mesta. Vargova (do 56 kg) pa je bila deveta.	T. K.
Nogomet
Nafta jesenski prvak
V predzadnjem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostovala v Kopru in po pričakovanju izgubila z nekdanjim drugoligašem z 0:3. Pri Muri se je poznala odsotnost Juša Kosija, ki je moral že v peti minuti zapustiti igrišče. V zadnjem kolu igra Mura doma z vodečim Integralom Olimpijo iz Ljubljane.
V območni slovenski nogometni ligi pa je bilo odigrano zadnje jesensko kolo. Lendavska Nafta je v Žalcu premagala Partizana s 3:1. Strelci za Nafto: Preradovič, Dovečar in Car. Tako so si nogometaši Nafte zagotovili naslov jesenskega prvaka z dvema točkama prednosti, kar je lep uspeh.
Jesenska lestvica ONL—vzhod , NAFTA 118 1 2 24:10 '17 Šmartno	11	7	1	3	30:13	15
Steklar	11	7	1	3	25:10	15
Pekre	11	6	0	5	20:19	12
Dravinja	11	4	3	4	23:20	11
Ojstrica	11	5	1	5	21:22	11
Aluminij	11	4	3	4	16:26	11
Partizan (SG)	11	4	2	5	15:15	10
Partizan (Ž)	11	4	2	5	17:18	10
Proletarec	11	4	2	5	18:20	10
Fužinar 	11	2	3	6	17:26	7
Svoboda	11	1	1	9	10:36	3
II. MNL Zaostale tekme	MS		
Hodoš:Bogojina			3:1
Križevci .'Serdica			0:5
Ror.iah:Rogašovci			7:2
Puconci	12	11 0 1 48:13	22
Hodoš	12	9 2 1 44:20	20
Prosenjak.	12	7 3 2 28:16	17
Rogašovci	12	7 1 4 39:21	15
Bogojina	12	6 1 5 26:25	13
Salovci	II	5 2 4 21:19	12
Romah	12	5 2 5 30:36	12
Vrelec	12	5 1 6 29:29	11
Selo	II	4 1 6 27:31	9
Serdica	11	2 3 6 14:21	7
Grad	12	3 1 8 18:39	7
Križevci	12	I 2 9 19:42	4
Bratonci	11	1 1 9 17:48	3
POL — moški
Rezultati — 1. kolo
Radgona:Puconci	3:0
Pomurje II .Veterani	3:1
Cven prost
POL — ženske
Rezultati — 1. kolo
Radgona :Cven	0:3
Ljutomer:Puconci	3:0
Mladost prosta
FERI MAUČEC
Zmagi Ljutomera in Radenec
V šestem kolu tekmovanja v drugi republiški odbojkarski ligi za moške — vzhod je Ljutomer v pomurskem derbiju premagal Pomurje iz Murske Sobote s 3:0. Odbojkarice Pomurja pa so izgubile tekmo v Mariboru s Palomo Branikom III z rezultatom 3:2.
Jesenska lestvica II. PRL moški
Branik	9
BAKOVCI	9
V. Nedelja	9
Ormož	9
A. Celje	9
KROG	9
TOKO	9
Šempeter	9
Drava (—1)	9
RADGONA	9
8 01 271:203 16
7 1 I 259:207 15,
6 0 3 215:208 12
6 0 3 203:192 12
6 0 3 244:236 12
4 0 5 245:230 8
3 0 6 214:254 6
2 0 7 226:238 4
2 1 6 191:225 4
0 0 9 207:294 0
I. MNL
Zaostale tekme
Gančani : Ižakovci
Tromejnik : Filovci Apače : Cankova Jesenski del Dokležovje '	11
Tromejnik	11
Lipa	11
Čarda	11
Ižakovci	11
Tešanovci	11
Ljutomer	11
Radgona	11
Filovci	11
Gančani	11
Cankova	11
Apače	11
40 Ih pomurske košarke
Pomurje v prvi, Radgona republiški ligi
Uspehi pomurske košarke so se nadaljevali tudi v sezoni 1983/84. Potem ko seje ženska ekipa Pomurja iz Murske Sobote drugič uvrstila v četrtfinale pokala Jugoslavije in jo je iz nadaljnjega tekmovanja izločila ekipa Montinga v Zagrebu (član prve zvezne lige) sicer pa je ekipa Pomurja v prvi republiški ligi zasedla tretje mesto s 26 točkami za Savo in Jesenicami — so se začeli uveljavljati tudi moški. Košarkarji Pomurja so namreč v drugi republiški ligi — vzhod zasedli prvo mesto s 26 točkami in si tako pridobili pravico sodelovanja na kvalifikacijah za vstop v prvo
republiško ligo. Prvič pa je v drugi republiški ligi tekmovala ekipa Radgone in s 4 točkami zasedla osmo mesto. Ekipo Pomurja je treniral Alojz Grmič, Radgono pa Živko Tuta. Na kvalifikacijah za vstop v prvo republiško ligo, ki so bile v Ljubljani in so sodelovale štiri ekipe: Lokainvest, Nova Gorica, Rogaška in Pomurje, je ekipa iz Murske Sobote zasedla drugo mesto, kar je bilo dovolj za uvrstitev v prvo republiško ligo. Žal pa ekipa Pomurja ni imela sreče in je po eni sezoni s 6 točkami izpadla iz prve republiške lige. Med najboljšimi strelci pri Pomurju so bili:
Košarkarji Pomurja iz Murske Sobote so v sezoni 1984/85 tek-, movali v prvi republiški ligi.
5:0 5:1 3:1
11 0 0 43:14 22
6 2 3 21:16 14
6 1 4 26:18 13
6 0 5 25:20 12
4 2 5 21:19 10
4 2 5 17:24 10
3 3 5 14:17 9
4 1 6 15:21 9 4 1 6 16:24 9
4 0 7 19:23 8
2 4 5 18:23 8
4 0 7 16:32 8
-----NAMIZNI TENIS--------------------------
KUZMA ČETRTI
V Doboju je bil zvezni mladinski pozivni turnir v namiznem tenisu, na katerem je sodelovalo 32 najboljših igralcev Jugoslavije. Sobočani tokrat niso ponovili uspeha s podobnega lanskega turnirja, saj je od štirih igralcev zadovoljil le Kuzma, kije zasedel četrto mesto in še vedno ostal med kandidati za mladinsko državno reprezentanco. Kuzma je v svoji predtekmovalni skupini prvi, v finalni skupini pa je izgubil z zmagovalcem Smrekarjem (Olimpija) z 1:2, Jakšičem (Lokomotiva) 1:2 in Mulabdičem (Sloga) z 0:2. Z igro pa sta razočarala Unger in Žitek, ki sta zasedla skromno 17 (Žitak) in 19 (Unger) mesto. Fridrih pa je bil 29.
Zvezni kapetan Osmanagič je povabil na mednarodno člansko prvenstvo Jugoslavije, ki bo od 20. do 23. t. m. v Novem Sadu, Sobočana Boruta Benka in Ivana Kuzmo, kar je vsekakor lepo priznanje tema igralcema. Sodelovala pa bosta tudi na pripravah mladih igralcev v Novem Sadu.	M. U.
ZMAGA SOBOČANOV
Na tradicionalnem 16. odprtem prvenstvu Varaždina za pionirje je sodelovalo 88 ekip iz vse države. Prijetno je presenetila ekipa Sobote, za katero sta igrala Janko Ori in Boris Rihtarič, ki je zmagala. V polfinalu je Sobota premagala Bagat s 3:0, v finalu pa Varaždin s 3:0. Rihtarič je premagal najboljšega igralca Hrvaške Redžepa. Druge pomurske ekipe so izpadle že v prvih kolih. Med posamezniki je Ori v boju za tretje mesto premagal Dragiča (Umag) z 2:1 in dosegel enega največjih uspehov. Rihtarič je izpadel v osmini finala. Med mlajšimi pionirji se je Tkalec iz Beltinec uvrstil med osmerico, zrim iz Sobote pa med šestnajsterico.
M. U.
Noršinci še naprej v vodstvu
V nadaljevanju tekmovanja v prvi republiški strelski ligi so Nor-šinci v Žalcu premagali domačo ekipo s 1470:1449 krogov. Posamezno: Janez Horvat 371, Branko Bukovec 368, Ljubo Špindler 368 in Štefan Balaško 362 krogov. Noršinci so s 6 točkami še naprej v vodstvu. SD Avgust Majerič iz Maribora pa je premagal Ljutomer s 1476:1425 krogov. Posamezno: Robnik 364, Filipič 357, Miholič 356 in Kapun 348 krogov.
V tekmovanju druge republiške strelske lige je ekipa SD Kolo-man Flisar Tišina premagala SD Štefan Kovač Turnišče s 1417:1357 krogov. Posamezno: Koren 333, Kuronja 352, DraškoviČ 338 in Markoja 334 krogov za Turnišče ter Gider 358, A. Flegar 355, Števanec 361 in S. Flegar 343 krogov za Tišino. SD Mura iz Murske Sobote je premagala SD Središče s 1427:1373 krogov. Posamezno: Balaško 360, Šiftar 359, Dundek 359 in M. Horvat 349 krogov. SD Turnišče pri Ptuju pa je premagala Panonijo iz Murske Sobote s 1409:1394 krogov. Posamezno: Karo 356, Turner 351, Donša 346 in Kovačič 341 krogov.
V prvem kolu občinske strelske lige Ljutomer, kjer sodeluje 9 ekip je zmagala prva ekipa Ljutomera s 1421 krogi, med posamezniki pa Stanko Kapun s 369 krogi.
HOKEJ NA TRAVI---------------------------------------
ABC Pomurka Jedinstvo (ZG) 2:5
V osmem kolu medrepubliške lige v hokeju na travi je ABC Pomurka izgubila prvo srečanje na domačem igrišču z zagrebškim Jedin-stvom z 2:5. Oba gola za domačine je dal Cerpnjak. Kljub vodstvu in dobri igri so domačini izgubili zaradi slabega vratarja. ABC Pomurka je na petem mestu, v zadnjem jesenskem kolu pa igra v Začretju z Je-dinstvom.
V tretjem kolu republiške lige je Murska Sobota premagala Partizan IC Maribor s 3:1. Gole so dali: Rožman, Petkovič it? Kerčmar. Vodijo Lipovci pred Mursko Soboto in Picom Maribor. Občinski pionirski prvak je postala ekipa Pionirja iz Bakovec, ki je premagala Polet s 3:1 in igrala 0:0 z Mladostjo. Mladost in Polet pa sta igrala 1:1.
L. Z.
Merklin, Rajbar, Juteršnik, Sakovič, Titan, Fujs in še nekateri. V sezoni 1984/85 je ekipa Radgone v drugi republiški ligi brez osvojene točke zasedla mesto. Slabše kot prejšnje sezone pa so tekmovale v slovenski ligi tudi košarkarice Pomurja, saj so dobile le 14 točk in zasedle sedmo mesto. V tem času pa so se uveljavile mlade košarkarice Pomurja — kadetinje in mladinke, ki so se vsako leto uvrščale med sam vrh slovenske košarke. Uveljavil pa se je tudi Jože Šeruga, saj je bil kar osemkrat pomočnik ali trener slovenske reprezentance kadetinj. V sezoni 1985/86 je ženska ekipa Pomurja v prvi slovenski ligi s 30 točkami zasedla tretje mesto. Moški ekipi Pomurja in Radgone.pa sta tekmovali v drugi republiški ligi — vzhod. Uspešnejše je bilo Pomurje, ki je zasedlo tretje mesto in se uvrstilo v sklepni del kvalifikacijskega tekmovanja za uvrstitev v prvo republiško ligo, kar pa ji ni uspelo. V štiridesetih letih delovanja je pomurska košarka dosegla vidne uspehe, ki so rezultat načrtnega dela z mladimi, saj ti sodijo v sam slovenski vrh. Tako je pomurska košarka prispevala pomemben delež k razvoju slovenske košarke. Dokaz zato je tudi, da so štiridesetletni jubilej slovenske in pomurske košarke letos proslavili v Murski Soboti.	(Konec)
VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Brazilski trgovci z otroki
BOGOVA, ŽEJNA KRVI OTROK
»Vsepovsod po Braziliji trgujejo z otroki, toda kaj takega še nisem videl,« je dejal zvezni kriminalist Alcioni de Santana, ko je novinarjem pojasnjeval okoliščine pri odkritju nezakonitega »zavetišča« za otroke, ki bi mu pravzaprav morali reči kar farma otrok.
Ves posel je vodil 40-letni pravnik Carlos Cesario Pereira, in sicer tako, da je urejal posva-janje otrok, z velikim dobičkom seveda. Dobival jih je pri revnih in zapuščenih brazilskih materah. Največ kupcev je bilo iz Izraela.
Ko so veliki posel s posvaja-njem otrok prekinili, so v Cesa-riovem domu, bližnji porodnišnici in še nekaj »vrtcih«, ki so jih vodili Cesariovi ljudje, našli okrog 20 otrok, od novorojenčkov do tri leta starih. Vsi so bili že posvojeni ali so še čakali na posvojitev. Prav tako so odkrili kartoteko z 22 izraelskimi zakonci, ki so čakali, da bodo prevzeli otroke, brž ko bo Cesario na sodiščih dosegel hitri postopek za posvojitev otrok.
Brazilska zakonodaja prepoveduje urejanje poslov pri posvojitvi brazilskih otrok za tujce, vendar velja prepoved šele od leta 1984, ko je trgovina z otroki dosegla že nezaželen razmah. V Braziliji je namreč veliko zapuščenih otrok, novorojenčkov, ki se jih matere takoj odrečejo, otrok, ki sploh nimajo doma in so že od malega prepuščeni svoji iznajdljivosti in ulici. Po predmestjih brazilskih velikih mest se klati okrog 300.000 brezdomskih otrok.
Za vse te bi bilo seveda veliko boljše, če bi prišli v družinsko okolje in če bi jih kdo posvojil. Toda večina jih je temnopoltih in že toliko starih, da je posvojitev in vzgoja težavnejša. Tujci pa £i želijo posvojiti belopolte otro-
Neki Donald Ward iz ZDA prodaja otoke. Cena od 8 tisoč do 5 milijonov dolarjev. Tale, na sliki, očitno nima preveč debele mošnje, saj je zmogel le za nekaj kvadratnih metrov. Otok pa vseeno ima — snob neumni.
Za ljubitelje nakita iz diamantov najnovejša novica najbrž ne bo zanimiva, za mnoge druge pa. Strokovnjakom je namreč uspelo zasnovati postopek, pri katerem dobe tako imenovani diamantni furnir oziroma tanek diamantni film, primeren za prevleko najrazličnejše opreme, od objektov, oken in mikročipov do konic raket in vesoljskih sond.
Znano je, da najtrša snov na svetu, diamant, nastane iz ogljika pod izjemno visokimi temperaturami in pritiski. Na takšen način , z napravami za visoke pritiske in temperature, pridobivajo že nekaj desetletij tudi umetne diamante, vendar so to le zrnati kristali, na na filmi oziro
Le preveč
Srce petdesetletnega Egipčana Adela Mustafe, ki je dolgih petnajst let čakal na telefonski priključek, ni vzdržalo, ko so ga obvestili, da so njegovo prošnjo navsezadnje »pozitivno rešili«. Do pošte je še prišel, pogodbo je tudi podpisal, potem pa se je odvlekel domov in tam ga je zadela srčna kap. Kot piše kairski AI Akbar, je umrl od sreče in razburjenja.
ke in kolikor je le mogoče majhne, še najraje posvoje dojenčke. Tako imajo dojenčki in belci na »trgu« precejšnjo ceno, kar ljudje s kosmato vestjo s pridom izkoriščajo.
Policija se je že nekajkrat vmešala v posvojitvene posle posameznikov ali kar celih skupin. Tako so prejšnji mesec aretirali zdravnika in dve njegovi pomočnici, ki so v Sao Paolu ponarejali dokumente, da so lažje urejali posvajanje dojenčkov. V zvezni brazilski državi Parana so prišli na sled Arleti Honorini Hi-, lu, ki jo je policija osumila, da je služila lepe denarje s posvaja-njem kakih 1350 otrok. Vendar je največji trgovec z otroki že omenjeni Cesario.
Svoje posvojitveno podjetje je vodil predvsem na območju pristanišča Itajai, kjer je precej potomcev nemških naseljencev, zato tam svetlopolti otroci niso redki. Tu je, kot je izjavil Cesario sam, dobil okrog 150 svetlopoltih otrok, za katere je izvedel posvojitveni postopek. V poprečju je zaračunal za vsakega otroka okrog 5.000 dolarjev, kar je vsaj desetkrat toliko, kot stane posvojitveni postopek z vsemi taksami vred. Menda je trgovec z otroki imel dodatne stroške z bolnišnico in zdravili.
Po dosedanjih ugotovitvah je za Cesaria delalo okrog 60 ljudi, med njimi so bile otroške negovalke, varuške, uradniki na sodišču, notarji in šoferji. V svoji delovni ekipi je imel tudi sodelavke, ki so se predstavljale kot
OBETAVNA IZNAJDBA
ma listi. Letos je neki raziskovalni skupini uspelo pridobiti diamantne liste, pri čemer pa niso uporabili visokih pritiskov.
Ta čas sicer še ne vedo, zakaj in kako se stvori diamantni film, toda dejstvo je, da pri temperaturi okrog 500° C in zelo nizkem pritisku, vsega tisočinki pritiska,
socialne delavke. Iskale so revne nosečnice po ubožnih predmestjih ter jih nagovarjale, da so jim prepustile komaj rojene otroke v zameno za plačilo zdravniških stroškov in »materinsko odškodnino«. Za vsakega dojenčka, ki so ga lažne socialne delavke dostavile Cesariu, do dobile 75 dolarjev nagrade.
18-letna Rosi Jorje pripoveduje, kako je novačenje potekalo. Srečala se je z domnevno socialno delavko, ko je bila v šestem mesecu nosečnosti, oče bodočega otroka, neki mornar, pa je že jadral po neznanih potih. Ženska je mladenki ponudila plačilo zdravstvene oskrbe v zameno za izročitev otroka. Obljubila pa ji je, da ji otroka ne bodo odvzeli,  ako bi se premislila in bi ga hotela obdržati. Ko se je otrok rodil, so materi otroka vzeli, čeprav ga je želela obdržati.
To je le en primer iz množice podobnih.
Običajno je postopek potem tekel tako, da so otroka namestili v katero od »zavetišč« ali »vrtcev«. Nato je Cesario obvestil kandidate za posvojitev, da so na voljo primerni otroci. Zakonca sta pripotovala v Itajai, nakar so ju odvedli na razkošno Cesario-vo farmo, kjer sta preživela dan z otroki, pripravljeni za posvojitev. Odločila sta se za enega, Cesario je potem uredil vse potrebne papirje, največkrat seveda na nezakonit način, nakar sta zakonca otroka lahko odpeljala na svoj dom.
Ko je policija prekinila nečedni posel s prodajo otrok, se je pojavilo veliko obupanih mladih mater, ki so iskale svojega otroka. Žal je bilo za prenekatero že davno prepozno; posvojitveni postopek je bil izpeljan, otrok pogosto na drugem koncu sveta.
Najpogostejši iskalci brazilskih otrok za posvojitev so bili Izraelci. Zakonci brez otrok morajo v Izraelu čakati tudi po pet let, predno je na voljo kakšno dete za posvojitev, v Braziliji pa teh težav ni bilo. Posvajanja otrok tujega državljanstva izraelski zakoni ne ovirajo, in tako je brazilska trgovina z otroki cvetela. Zaenkrat je znano, da živi v Izraelu najmanj 3.000 posvojenih brazilskih otrok.
Razumljivo je, da Izraelci, ki so posvojili brazilske otroke, na Cesariovo aretacijo gledajo z drugačnimi očmi. Zanje je aretacija huda pomota, saj v Cesariu vidijo le človeka, ki jim je pomagal priti do otroka na urejen, intimen način.
ki vlada na morski gladini, mikrovalovno žarčenje povzroči, da se ogljikovi atomi združujejo v listnato kristalno površino. Tako dobijo iz silicijevih rezin tanek diamantni film oziroma furnir.
Snov je seveda zelo draga, a ne toliko, da bi se ji ne obetala lepa bodočnost v optični in mi-kro elektroniki. Če se bosta postopek in proizvodnja diamantnih furnirjev pocenila, potem bodo snov koristno uporabili še na mnogih drugih področjih in za najrazličnejše namene.
Po dobrih 200 letih so se arheologi ponovno temeljito lotili raziskovanja mesta Kartagine na afriški sredozemski obali. V ruševinah tega mesta je še veliko skrivnosti. Ameriški arheologi so prišli do grozljivega odkritja, da je bilo med Kartažani v določenem času zelo razširjeno množično darovanje otrok bogovoma Baalu in Taniti.
Kartagina je bila ena od najmočnejših kolonij v Sredozemlju. Imela je zelo močno razširjeno trgovsko mrežo in ogrožala rimski imperij, kar je pripeljalo do znanih punskih vojn. V zadnji punski vojni so Rimljani Karta-žane popolnoma premagali in Kartagino porušili. Vojna sreča torej Kartažanom ni bila naklonjena kljub strašnim darovom, ki so jih poklanjali bogovom.
Ameriški raziskovalci so raziskovali predvsem v Kartagini Tophet, ki je približno 6000 km2 veliko ograjeno območje, ter našli žare in v njih kosti živali in
Prihajajo
Na morju, široki cesti, se bodo pojavile ladje, ki bodo drugačne od dosedanjih. Njihova velika prednost bo predvsem v tem, da se bodo na valovih obnašale skoraj tako, kot bi vozile po trdni cesti. Potnikom se na novih ladjah ne bo treba bati morske bolezni. Gre za vodna plovila, ki jih označujejo s kraticami SWATH, v katerih je skrit naziv za manjša vodna plovila z dvema podvodnima trupoma.
Nove ladje pa.niso zgolj na papirju. Ena že vozi, in sicer so lani na Japonskem splavili prvo takšno ladjo, namenjeno raziskovanju morja, drugo, namenjeno potniškemu prevozu med otokoma Jokohama in Ošima, pa že pospešeno gradijo. Zanje se ogrevajo tudi Američani in Brazilci, ki želijo kupiti takšne potniške ladje, nanje pa škilijo že tudi vojaki, ki pač v vsaki novosti vedno vidijo zase kaj koristnega in uporabnega.
V nasprotju z vsemi vodnimi plovili ladje SWATH ne drsijo na vodni gladini, marveč so zgrajene tako, da je njihov trup nad vodo, nosilni plovni del, to sta dva torpedasta trupa, pa sta pod vodo. Tako režeta gladino le nosilca, kar omogoča, da je ladja tudi na valovitem morju izredno mirna. Celo majhne ladje naj bi plule enako mirno in zanesljivo kot zdaj velike prekoocean-ke.
Pomanjkljivost novih ladij pa je v tem, da niso sposobne nositi velikih tovorov. Podvodna trupa bi se namreč preveč ugreznila in gornji del bi prišel v stik s površino morja, kar bi potem ladjo spremenilo v navadno, vse njene prednosti pa bi tako izginile. Še več: ker so nove ladje povsem v zraku, jim ni potrebno ohraniti stroge hidrodinamične oblike, marveč jih lahko oblikujejo tako, da je na njih veliko več prostora, tako oblikovane pa bi na morski površini postale nerodne kot le kaj. Zaradi vsega tega jih načrtujejo predvsem za prevoz potnikov, kot vodne raziskovalne laboratorije, nadzorna plovila in podobno, ne pa kot tovorna plovila.
Nikakor pa niso ladje SWATH okorne. Japonski prototip, ki že pluje, je dokazal, da je okreten, hiter in energetsko varčen. Obme se lahko tako rekoč na mestu, porabi malo goriva, dosega pa lepe hitrosti. Vendar ni pokazal prave okretnosti na ozkih plovnih poteh, kot so prekopi in kanali, pa tudi na plitvih vodah z njim ni varno pluti.
In še nekaj je: zaenkrat so nove ladje precej dražje od klasičnih.
otrok, ki so jih ljudje darovali bogovoma Baalu in Taniti. Da je bilo žrtvovanje otrok pomemben del feničanskega in kasneje kar-tažanskega bogoslužja, pričajo tudi grški in rimski pisatelji z grozljivimi opisi teh dogajanj.
Raziskovanje je pokazalo, da so na začetku žrtvovali le živali, npr. ovce in koze, 300 let pred n. št. pa sta bogova iz neznanega razloga postala bolj krvoločna, kajti od 10 žar jih je kar 9 vsebovalo ostanke otrok. Večina otrok je bila starih približno eno leta ali nekaj več. V kriznih situacijah so žrtvovali posebno veliko
PC deli plen
Delitev plena je bila vedno najbolj kočljiva stvar, pri kateri se je tudi tatinsko bratstvo hitro skrhalo. Nemalokrat je pri delitvi stekla kri, kot med drugim priča tudi izročilo Dolenjcev v zgodbi o Krvavem kamnu na Gorjancih. Zavedajoč se tega kritičnega trenutka vseh pustolovščin, se je poklicni lovec na zaklade Mel Fisher odločil, da bo poslej ta občutljivi posel prepustil najbolj objektivnemu razsodniku — računalniku.
Lani je Mel Fisher s svojo ekipo odkril potopljeno ladjo Nuestra Senora de Atocha. Z dna morja je potegnil na dan čez sto tisoč kosov, od dragih kamnov, zlata, srebra do predmetov ar; heološke vrednosti, kar je vse skupaj zneslo za kakih 70 milijard dinarjev vrednosti. A kako zdaj to bogastvo pravično razdeliti med vse člane odprave?
Fisher je poiskal pomoč pri osebnem računalniku IBM. Vanj so vstavili vse podatke, vloženi denar posameznikov, njihovo delo in pomembnost, nato je naprava plen razdelila in izpisala razdelitev na 125 straneh.
Kot so sporočili vsi udeleženci odprave, rso z računalniško odločitvijo zadovoljni.
Ed Meyers, tehnolog pri ameriškem živalskem združenju Best Food, ima nenavadno nalogo: meri dolžino in debelino posameznih izdelkov — tudi makaronov.
Kje je pristal Kolumb?
Skoraj pol tisočletja bo minilo, odkar je Kolumbova majhna flota preplula Atlantik in je evropska noga stopila na tla ameriške celine. Pravimo, da je Kolumb odkril Ameriko. Vendar pa se ves ta čas strokovnjaki ne morejo zediniti o tem, kje je slavni pomorščak prvič stopil na ameriška tla.	f
Dolgo je veljalo prepričanje, da je to bilo na Bahamskih otokih, niso pa mogli povedati točno, na katerem otoku. Je bil to Rum Cay, Grand Turk ali Mačji otok? Kolumb ni na kraju izkrcanja pustil nobenega znamenja, in tako je strokovnjakom ostalo le, da kar najbolj natančno preberejo ladijske dnevnike in Ko
Beatrice Sartini ponuja gostom v svojem pariškem lokalčku prek sto različnih vrst mineralne vode z vsega sveta. Pravi, da gostov ne manjka.
otrok. Neki pisec je npr. napisal, da so Kartažani po vojnem porazu leta 310 pred n. št., da bi se prikupili bogovoma, žrtvovali 300 otrok iz najbogatejših družin. Vse kaže, da so najraje žrtvovali otroke iz višjih družbenih plasti. Zgodilo se je tudi, da so v eni od žar našli ostanke novorojenčka skupaj z ostanki starejšega otroka, kar lahko pomeni, da sta starša obljubila bogovoma, da jima bosta žrtvovala svojega še nerojenega otroka. Ko je le-ta ob porodu umrl naravne smrti, sta bila prisiljena žrtvovati še živega otroka...
Otroci so bili vsaj spodobno pokopani — žare so postavili v jamo, obloženo s kamnom, nad grobom pa so postavili grobni kamen, večkrat celo z napisom.
lumbova poročila. Med zadnjimi znanstvenimi dognanji je bila ugotovitev Samuela Eliota Mori-sona, ki je leta 1942 dokazal, da je Kolumb stopil na tla Amerike na otoku Watling, ki nosi danes ime San Salvador, kot ga je bil krstil že Kolumb sam.
A ni tako! Najnovejša dognanja strokovnjakov Družbe National Georgraphie govore, da je Kolumb pristal kakih 100 kilometrov jugovzhodneje od San Salvadorja na Šamana Cayu, malem otočku, ki dandanes ni več naseljen, izkopnine pa so pokazale, da je v času Kolumbovega pristanka bil. Gotovost novega odkritja je 98-odstotna.
STRAN 10
VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
za vsakogar nekaj
SKRIVNOSTI GROZDJA
Grozdje vsebuje v glavnem od 70 do 80 odstotkov sladkorja, 8 odstotkov organskih kislin in od 0,3 do 0,5 odtotka mineralnih snovi. Pol litra grozdnega soka lahko zadovolji dnevno potrebo odraslega človeka, ker vsebuje tudi proteine, masti, celulozo, pektin in vitamine A, B, C, D in E.
Kilogram grozdja vsebuje od 2900 do 3400 džulov, kar približno vsebuje liter mleka, ali 10 jajčk, ali 200 g sira, ali 500 g mesa in 300 g kruha.
recept za vas
OHROVTOV
NARASTEK
Glavice ohrovta zrežite na štiri dele in skuhajte v slani vodi, nato odcedite, ohladite in na drobno sesekljajte. Na olju svetlo prepražite čebulo in mleto meso ter začinite z vegeto. Tako pripravljenemu mesu dodajte na pol kuhan riž, ohrovt, sol, poper, kislo smetano, drobtinice, rumenjake in na koncu sneg iz beljakov. Vsč skupaj rahlo zmešajte. Zmes naložite v namazano nepregorno stekleno posodo, ki jo posujte z drobtinami (po površini lahko naložite koščke masla ali margarine). Pecite približno 45 minut pri temperaturi 220 stopinj. Po želji lahko v narastek zmešate malo narezane slanine.
Za pripravo jedi potrebujete: 800 g ohrovta, 40 g olja, 250 g mletega mesa, vegeto, čebulo, 80 g riža, 3 jajca, poper, sol, 2 dl kisle smetane in 3 žlice drobtin.
RADIO MURSKA SOBOTA
Lestvica tega tedna:
1.	Ne joči — Miha Balažič
2.	Stuck with you — Huey Luis in the News
3.	Mandarina — Don Juan
4.	Baby good bye — Rendez Vouz
5.	Dancing on the ceiling — Lionel Richie
Naš predlog:
Sve je otišlo u Honduras — Džordže Balaševič Hold on tight — Samantha Fox
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudlom na Kidričevi 25, telefon 25-577, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — poilJHe na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 09000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 NAJ.
Visoka vsebnost vitaminov, encimov in dober kislinski sestav daje grozdju osvežujoč tek in lahko prebavljivost. Izkoristek hranilnih snovi je veliko večji kot pri drugem sadju. Zaradi tega ima grozdje tudi ime — rastlinsko mleko.
Sladkor v grozdju predstavlja bioenergetsko snov, ker gre naravnost v kri kot energetska materija, kar je še posebej pomembno za ljudi, ki opravljajo težko fizično delo, za športnike in otro
ke. Glukoza v grozdju deluje kot fiziološki spodbujevalec srčne mišice. Največ sladkorja porabijo celice v možganih in črevesju.
Če redno uživate grozdje, povečujete število rdečih krvnih telesc, jetra se hitreje obnavljajo, boljše pa je tudi delovanje želodca in črevesja.
Grozdje je koristno tudi v die-toterapevstske namene, za zdravljenje astme, kroničnega bronhitisa, bolezni osrčja, ledvic in želodčnih bolezni.
NOVOROJENČEK
Ali novorojenček vidi? Nekateri strokovnjaki so še pred štiridesetimi leti menili, da novorojenček ne vidi in ne sliši. To marsikdo še vedno verjame. Seveda drži, da novorojenček ne vidi sveta tako kot odrasli ali večji otroci. Tega se mora šele naučiti. Novorojenček se že odziva na svetlobo. Svet, kakršnega vidi, pa je za naše pojme tako čuden in nenavaden, da si ga ne moremo prav zamisliti. Novorojenček mora obvladati celo vrsto spretnosti, da bi mogel učinkovito uporabljati oči. Sposoben mora biti obe očesi osredotočiti na kakšno točko. Pri spremljanju premikajočih se predmetov s pogledom je novorojenček ob koncu prvega meseca še zmeraj precej nemočen. Novorojenček z zdravim slušnim organom lahko sliši celo več zvokov, čeprav ne vemo, ali razlikuje različne zvoke. Knjiga za vsak dom
Naše najhujše napake v prehrani
Prehrana človeka je v današnjem času izredno pomembna, saj čas v katerem živimo zahteva neprestano naprezanje in aktivnost v vsakem času. Žal čestokrat pozabljamo, da si za prehrano moramo vzeti čas da bo ta dobra in da bo vplivala k normale-mu življenju. Kakšne so naše najhujše napake pri prehranjevanju?
Pojemo in popijemo preveč (alkohola in sokov)
Premalo pojemo zjutraj in preveč zvečer.
Jemo le enkrat ali dvakrat dnevno; namesto petkrat
Jemo. neredno, hitro in hlastno,
Preveč sladkamo in preveč solimo.
Pijemo preveč ledeno mrzlih pijač.
Peteršilj za utrujene oči
Po neprespani noči so oči zatečene. Da bi zjutraj vsaj malo obložili bol in zatečenost, skuhajte nekaj listov peteršilja v malo vode. Potem vodo pustite, da se ohladi. Ko je ohlajena, vzemite vato, jo namočite v vodo in položite na oko ter držite vsaj dve minuti. Postopek ponovite večkrat, vendar morate vedno menjati vato. Poiskusi-te, sami boste presenečni nad učinkom teh obkladkov.
ANEKDOTE
Angleški pisatelj Chesterton je med drugim zapisal tudi tole: »Sveto pismo nas uči, naj ljubimo svoje bližnje, pa tudi svoje sovražnike; verjetno zato, ker so to običajno iste osebe.«
Chesterton, ki je bil zelo rejen, je razlaga! prijateljem: »Svoji debelosti se imam za-. hvaliti, da sem lahko bolj vljuden in ustrežljiv kot drugi. Nedavno sem odstopil prostor trem damam hkrati.«
• ••
Londonski klobučar je v izložbi razstavil klobuk in ga opremil s temle reklamnim napisom:.
»Naši klobuki so najboljši na svetu, nosi jih celo Chaplin, kralj filma.«
Ponoči je dal konkurent nalepite na izložbo papirnati trak, na katerem je pisalo:
»Prav zato se mu ves svet smeje.«
• ••
Brahmsa je prijatelj povabil na večerjo. Ko je nataka! vino, je dejal:
»Poskusite tole, maestro! To je Brahms med vini.«
Skladatelj je pil, pohvalil vino, se obrnil h gostitelju in rekel: »Dragi moj, zdaj pa mi natočite malo Beethovna!«
•••
Ameriški filmski igralec Humphrey Bogart je nekoč dejal: »Ženski ne smeš nikoli ugovarjati. Samo počakaj in bo to sama storila.«
NIC NAS NE SME PRESENETITI
Obramba v višjih
Aktiv učiteljev obrambe in zaščite Pomurja, ki ga vodi Edvard Stojko, je na zadnji seji obravnaval prenovo tega predmeta na šolah srednjega usmerjenega izobraževanja. Predmet obramba in zaščita naj bi se iz sedanjega prvega in drugega letnika prenesel v tretji in četrti letnik šol srednjega usmerjenega izobraževanja, odvisno od zahtevnostne stopnje. Ali konkretno: pri četrti zahtevnostni stopnji, to so triletne šole, se bo predmet iz sedanjega prvega in drugega letnika prenesel v drugi in tretji letnik. Na peti zahtevnostni stopnji, to so štiriletne šole, pa bodo obrambo in zaščito namesto v prvem in drugem letniku poučevali v tretjem in četrtem. Sicer pa bistvenih vsebinskih sprememb ne bo, saj število ur ostaja nespremenjeno. V tretjem letniku se doda le 20 ur iz prve medicinske pomoči, s tem da bo pol ur namenjenih za teoretični in pol za praktični pouk. Ta premaknitev predmeta seje začela že v tem šolskem letu pri nara-voslovno-matematični usmeritvi, sicer pa jo bodo uveljavili na šolah srednjega usmerjenega izobraževanja z novim šolskim letom. Tako novo usmeritev učitelji in profesorji obrambe in zaščite podpirajo, kajti v prvih dveh letnikih imajo učenci še premalo osnov iz nekaterih predmetov, da bi lažje dojemali vsebino pouka.
S premaknitvijo predmeta v
vedenje v družbi______
Posojanje, sposojanje
Vsako posojanje, ne glede na to, kaj si kdo izposodi, pripomore, da nastane tesnejše razmerje med obema — med tistim, ki kaj posodi, in med drugim, ki je udeležen usluge. Zato si sposojamo, če že ne gre drugače, stvari — a le določene — zgolj od bližnjih sorodnikov ali najbližjih prijateljev. Ljudje si največkrat sposojajo knjige, zato pa to sposojanje postane tudi zelo pogosto vzrok sporov med znanci in prijatelji. Nekateri ljudje še celo sami hvalijo, da imajo na kupe sposojenih knjig, ter da drugih niti nimajo. Sposojene knjige je treba vrača-
SESTAVIL MARKO NAPAST	ČLOVEK, K DRUGEMU PRIVOŠČI ŠKODO	ČIN V TRGOVSKI MORNARIC	SLOVITI ŠPORTNI KLUB IZ MADRIDA	KRAJ V ISTRI	ŽULJ OD OBUTVE	SOCIALNA DEJAVNOST	RAZPRAVA, TUDI MEDDRŽAVNA POGODBA
SKOPOST							
KDOR KAJ KREIRA							
MANJŠI KOS POHIŠTVA							
ŠVEDSKA REKA				SIKANJE ŠKOTSKI PISATELJ (WALTER!			
ERBIJ			MORSKA RIBA RIBJA KOST				
ZADNJA ČRKA ABECEDE		MILANSKA OPERA GL. MESTO KOLUMBIJE					
VELETOK V ŠPANIJI					ARABSKI ŽREBEC AFRIŠKA ŽIVAL		
BENEŠKI RENESANČNI SLIKAR (LORENZO)						INFUZO-RU	KOPALIŠČE NA FRANC. RIVIERI
JANKO GLAZER			KRAJ NA PAŠMANU GNOJNA BULA, TVOR				
TEMNI DEL DNEVA				IGRALNE KARTE OSEBNI ZAIMEK			
ABESINEC							
ELEKTRIČNA SVETILKA							
in zaščita razredih
višje razrede srednjega usmerjenega izobraževanja pa bodo nastale na šolah nekatere kadrovske težave, saj bodo imeli učitelji zmanjšano obveznost oziroma v letu 1988 nekateri sploh ne bodo poučevali tega predmeta. Postavlja se torej vprašanje, kako obdržati na šolah učitelje tega predmeta, ki imajo strokovno izobrazbo in so jih šole težko dobile, do leta 1990, kajti zaradi boljše stimulacije se raje zaposlujejo v upravnih organih ali delovnih organizacijah. Aktiv učiteljev obrambe in zaščite Pomurja se je zavzel, da bi na šolah s širšo družbeno podporo morali obdržati kadre, ki imajo ustrezno kvalifikacijo. Sicer pa so na aktivu obravnavali problematiko občinskih in regijskih tekmovanj mladih s področja SLO in DS ter streljanja z vojaško puško. Ugotavljali so, da v pomurskih občinah tekmovanja mladih v obrambnih in samozaščitnih veščinah dobro potekajo, odpraviti bi morali le nekatere organizacijske pomanjkljivosti. Večje težave pa so pri streljanju z vojaško puško, saj je strelišče v Mačkovcih na meji zadovoljivosti, temu primerni pa so tudi rezultati streljanja. Zato bi se morali vsi zainteresirani dejavniki čimprej dogovoriti o ureditvi primernega strelišča za vojaško puško v soboški občini, o katerem govorijo že vrsto let.
F. M,
ti, ko ste jih prebrali. Pri tem pa seveda pazite, da knjige ne poškodujete. Sposojanja denarja se je treba varovati. Če pa že ne gre drugače, tedaj se obrnite le na bližnje sorodnike ali zares dobre prijatelje. Sposojeni denar je treba seveda vrniti v naprej določenem času.
Oblačila ni dopustno nikdar posojati. Če boste koga prosili, naj bi vam posodil kakšen kos oblačila, bo nedvomno mislil, popolnoma upravičeno, da si želite, naj bi vam oblačilo podaril.
Knjiga za vsak dom
NASA RISBA - VAS PRIPIS
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Moabiti, Ustinov, Smetana, Lin, Ren, ICAO, SJ, MA, Krek, A, Atila, Nerezi, Šket, ŠM, trs, oko, Vatikan, on, Gard.
VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
STRAN 11
križem kražem po naših šolah
Jesen
Jesen je k nam prišla, listje že odpihnila.
Vinsko trto smo pobrali, rumeno pšenico posejali. Zdaj bomo še repo pobrali, jesensko delo dokončali in zimo pričakali.
Klavdija Zadravec, 3. a OŠ Odranci
Dinar pripoveduje
Izdelali so me v Ljubljani. Bil sem lep, bleščeč. Poslali so me na banko. Tam me je dobil starejši mož. Ko je šel v trgovino, me je izgubil. Padel sem v mlako. Obležal sem šest tednov. Nekateri so po meni hodili. Ko je šel mimo starec, se je ustavil in me pobral. Bi! sem umazan. Nisem bil več bleščeč. Odnesel me je domov. Bil sem žalosten.
Klavdija Zadravec, 3. a OŠ Vinko Megla, Odranci
Tudi jaz varčujem
Imel sem grdo razvado, da sem hodil v nogavicah po šolskem hodniku, včasih pa tudi v učilnici. Moje nogavice so bile zato vsak dan zelo umazane. Tudi copati z notranje strani niso več čisti.
Sedaj ne hodim nikoli več brez copat, nogavice niso več takšne, da jih pralni stroj ne bi opral.
Tako varčujem z nogavicami, s pralnim praškom, z vodo, z elektriko in s svojim zdravjem. Mama pa mi namesto pranja prebere pravljico.
Tadej Mesarič, 2. r. Podružična OŠ Cven
Udeležili smo se tekmovanja na Madžarskem
V začetku šolskega leta si je vsak izbral krožke, ki so ga najbolj zanimali. Več se nas je odločilo tudi za prometni krožek.
Mentor tovariš Ivo Maučec nam je povedal, da se bomo udeležili
tudi tekmovanja prometnikov na Madžarskem. Nanj smo se skrbno pripravljali in 18. oktobra odpotovali v Zalaegerszeg. Povsod so nas lepo sprejeli in videli smo mnogo tovarn in trgovin. Nazadnje smo se zbrali v šoli, kjer je bi-
Klopotci po bregih odmlevajo, škorce odganjajo, brače privabljajo.
Piltarji piite na rame so dali in veselo v gorice ubrali.
Gospodinje se okoli šporheta vrtijo, pečejo povitice, kvasenice in v peči kokote obračajo.
Virti piičle mujvlejo, jih žveplajo, ga stretajo, ga stisnejo in novi mošt domu pripelajo.
Virt zelo veseli je.
ker v kleti dosta mošta je.
Marija Leskovar, 6. a OŠ Videm ob Ščavnici
lo tekmovanje. Najprej smo reševali testne naloge, zatem pa smo odšli na igrišče, kjer je bil postavljen poligon za vožnjo s kolesi. Vse smo uspešno prestali in vsak je dobil diplomo pa še nagrado.
To tekmovanje nam je vsem ostalo v lepem spominu, prihodnje leto pa nam bodo gostilje naš obisk vrnili.
Štefka Jerebic in Boris Tomec OŠ 17. oktober, Beltinci
OBRALI SMO JABOLKA
V sredo smo imeli proizvodni dan. Ob osmih smo se zbrali v šoli. Dočakali smo tovarišico, nato pa se z avtobusom odpeljali na Kapelo. Tam smo pridno nabirali jabolka. Proti poldnevu smo končali z delom in se z avtobusom odpeljali nazaj v Videm. Imeli smo se lepo.
Polonca Fiala, 2. b OŠ Videm ob Ščavnici
Naš pes
Doma imamo psa. Ime mu je Nero. Imam ga rada. Je črn. Vsak dan mu nesem jesti. Rad ima tudi mucke. Vsak dan se igra z njimi. Zelo rad je sladkarije. Ponoči je tudi dober čuvaj.
Nataša Kšeia, 3. b OŠ Videm ob Ščavnici
Naša šola
Naša šola se imenuje COŠ 17. oktober Beltinci. Vesel sem, ker hodim v to šolo. Rad rišem in pišem. V šoli je lepo.
Gregor Gjerek, 1. b COŠ 17. oktober Beltinci
Poletje je mimo
Megleno jutro, ki prebuja se v dan, megleno jutro, ki pozdravlja nov dan.
Poletje odšlo je, jesen je prišla in s poletjem odšla je ljubezen najina. Le veter jesenski mi boža lase nežno kot nekdaj njegove roke.
V zraku se ziblje listje vseh barv in krošnje dreves se priklanjajo do tal.
Zdaj sama sem kot izgubljena lastovka, pod nogami listje mi suho Šumija. Ko tako zrem v tla, se spominjam naju dveh in tistih dni, ki bili so, a jih več ni.
Zdaj spomni se, spomni nazaj, ko skupaj sva midva še bila in sa-
Iz Bučkovec
V sredo, 29. novembra 1986, smo imeli učenci 6. razreda naravoslovni dan. Obiskali smo mlako blizu kmetije pri Vrbnjakovih v Kuršincih. Želeli smo si jo ogledati in spoznati živali ter rastline v njej. V mlaki smo nalovili živali in natrgali rastline. Nato smo se v šoli razdelili v štiri skupine. Prva je risala mlako, druga je primerjala živali z živalmi iz knjige, tretja je primerjala rastline s knjigo, četrta pa je delala z mikroskopom. Na koncu smo še pripravili razstavo. Delo je bilo zanimivo, obogateli smo svoje znanje. Ko grem mimo kakšne mlake, sem vesela, da vem veliko več o življenju v njej.
Nataša Žnidarič, 6. r.
Vsi učenci naše šole pa smo se pred dnevom mrtvih zbrali v Sen-čarjevi grapi eb grobu 19 talcev, ki so jih Nemci postrelili 8. marca 1945. Okrasili smo grob z rožami in prižgali svečke ter izvedli kulturni program. Na tej žalni slovesnosti so prisostvovali tudi člani Zveze borcev iz Bučkovec, Rado-slavec in Ljutomera.
Novinarski krožek
Učenci OŠ Fran Belšak iz Bučkovec so imeli že več kulturnih dnevov. Ogledali so si dva slovenska filma: Učna leta izumitelja Polža in Ko zorijo jagode. Učenci 5. in 6. razreda pa so hodili v Ljutomer. Tam so si ogledali prireditev (ugledališčeno poezijo) Nebotičniki, sedite! Na-
NAFTA LENDAVA
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
INA NAFTA LENDAVA
Delovna skupnost skupnih služb
Na osnovi sklepa samoupravnih organov delovne skupnosti skupnih služb objavljamo prosta dela in naloge
VODJA DRUŽBENE
PREHRANE
Pogoji za opravljanje del in nalog:
— končana višja šola ekonomske smeri
— tri leta delovnih izkušenj
Sklenitev delovnega razmerja je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Osebni dohodek po veljavnih samoupravnih aktih delovne organizacije.
Rok prijave je 8 dni od dneva objave.
Stanovanje po dogovoru.
Pisne ponudbe s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema kadrovska služba INA-NAFTA LENDAVA, Rudarska c. 1, 69220 Lendava.
njam se predajala.
MARINA, 7. razred COŠ 17. oktober, Beltinci
to so spoznali še kulturne in zgodovinske znamenitosti Ljutomera. Renata Rakuša, 6. raz.
OŠ Franc Belšak, Bučkovci
GORELO JE
Bila je jesen. Na njivah smo pospravljali in orali. Moj oče se je peljal na njivo orat. Naenkrat med potjo zagleda, da pri sosedovih gori slama. Takoj ustavi traktor in kriči mami nazaj: »Vedre prinesi. Pri sosedovih gori!« Mama in teta sta vzeli takoj vedre in hitro od hiteli gasit. Seveda, tudi ati in jaz sva priskočila na pomoč. Nato so prišli gasilci in drugi ljudje. Takoj je bilo vse pogašeno. Tako sem vzljubila gasilski krožek. Gasilec je lepo biti.
Štefan Jaklin, 3. b OŠ Črenšovci
OPOZARJAMO
VSE
KI IMAJO NA POPRAVILU v čevljarski delavnici Doma tehnike v M. Soboti
KAKRŠNO KOLI
OBUTEV
NAJ JO DVIGNEJO NAJKASNEJE DO 31. 12. 1986
DOM TEHNIKE
TOZD MERKUR
Murska Sobota
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e
Miroslav Slana-Miros
VIDEMSKA DRUŽNOST
OD GUBCA 00 VUKA
18
ODKRHEK IZ VUKOVE ZAPUŠČINE
V tistih težkih časih, ko je Ivan Vuk-Starogorski našel svoj mir v prezgodnjem grobu, so po Sloveniji prepevali internacionalo ki jo je bil prevede! on.
Resnica je, da so že pred njim prevajali INTERNACIONALO iz nemških in ruskih ter francoskih virov. Toda Ivan Vuk Jo je prevedel prvi — najbolj avtentično. Njegov prevod te pesmi se je ohranil, dokler INTERNACIONALE ni prepesni! znani pesnik Mile Klopčič.
Vukov prevod INTERNACIONALE je bil objavljen 14. januarja 1921 v Delu s pripisom: »Pričujoči prevod bojne pesmi Komunistične internacionale, katerega so oskrbeli slovenski rdeči gardisti v Rusiji, je bil prvikrat objavljen v Moskvi leta 1918«
Za prevajalsko predlogo Je Vuk uporabil ruski prevod internacio- , nale, ki ga je bil pripravil A. J. Koc-Danin. V Rusiji pa je bila internacionala objavljena prvič že leta 1906.
Prvi de! Vukovega prevoda je takšenle: »Vstanite, sužnji, iz prokletstva, prezirani od vseh gospod! Zadaj stara pravda, pravda sveta, nas kliče v boj od vsepovsod. Ves svet nasilja razrušimo do osnovanja — a potem mi naš, mi novi svet zgradimo: svet bratstva in svobode vsem! !n to naj bo poslednji, odločilni naš boj — za internacionalo sleherni trdno stoj!«
Nekatere verze je Vuk prevedel tako dobro, da so jih leta 1944, ko so priredili novo besedilo, v celoti uporabili. Klopčič je nekatere verze samo izboljšal: nekatere pa je napisal na novo — a vmes je pustil Vukovo besedilo, ki je bilo tedaj že udomačeno.
Vuk ni bil samo prevodni oblikovalec internacionale, temveč z dejanji tudi njene vsebine.
Kako prodorno je razmišljal o svetovnih dogodkih je razvidno iz pesmi Čujte, ki jo je objavi! v ameriškem družinskem koledarju leta 1940. V pesmi se prepletajo zle slutnje. Vuk je poslal prispevek za kole dar. že veliko poprej.
K natisnjeni pesmi v koledarju so pripisali:
»Pisatelj Ivan Vuk-Starogorski je bil sotrudnik Ameriškega družinskega koledarja, Proletarca in Majskega glasa vse odtlej, ko se je po prvi vojni vrnil iz Sovjetske Rusije, kjer je bi! ujetnik. Zajeli so ga bili cesarjevi vojaki, a se je v notranjosti Rusije kmalu spoznal z domačimi ljudmi, ki so ga imeli radi. Ruščino Je izredno obvladal, zato je tudi za Slovence prevedel veliko ruskih del. Vuk je umrl 12. novembra 1939 v Ljubljani. Dolga leta Je bil bolan in brez sredstev. Preminil je v veliki bedi. Pesem Čujte je napisal, ko je prišel Hitler na evropsko pozornico. Vuk Je doumel, da pomenijo obljube novega nemškega vladarja grozo — »grmeči korak po Evropi«. Slutil je pravilno.«
Tako je zapisano v koledarju. Pesem ČUJTE pa je takšnale:
»ČUJTE! — Grmeči korak
po Evropi, kakor orjak koraka nevzdržno, rezgeče, Evropa z zobmi vsa šklepeče, strah jo brezupen pretresa.
Oprezno, prežeče opreza:
Kdo si, grmeči korak? Prijatelj, ali sovrag?... Toulon in Pariz, Madrid, Barcelona — Brrrrr... objema me zona... Brezobziren tvoj Je korak! — Kdo si?
Prijatelj ali vrag?!«
Iz najdene zapuščine v Ameriki je značilna tudi pesem Resignacija, kije bila objavljena v Ameriškem družinskem koledarju leta pred Vukovo smrtjo. V pesmi se prepletata kaos tedanjih političnih razmer in slutnja smrti.
RESIGNACIJA
Petdesetosem, petdesetdevet, šestdeset stopnic je na mojem stopnišču. Stopam po hjih zlomljen, preklet,
iz družbe izločen, izročen gnojišču. Preglasno sem namreč v urah presmelih in sončnih pesem bogu — Človeku zapel.
Petdesetosem, petdeset devet, šestdeset stopnic je na stopnišču. Vsaka stopnica — kratka sekunda, šestdeset stopnic — že cela minuta... Koliko stopnic za celi je dan?
Koliko stopnic — dosmrtna je pot?
Petdesetosem, petdesetdevet, tako se vrste iz dneva v dan, pošastno po njih noč plazi se v noč — Obnavlja se luna — Leta beže —
Korak moj pa po njih iz dneva v dan je vedno enak.
Tak štejem, poslušam lasten korak, topo odmevajoči z mrkih stopnic brezbarvnih, brezcvetnih, brezčutnih, brezljudnih, brezsončnih, brez smeha, toplote, brez iskre ljubezni iz družbe izločen hudič.
Koliko stopnic v dosmrten je nič?«
Videm ob Ščavnici je še danes majhno gručasto naselje na jugozahodnem robu Ščavniške doline, 14 kilometrov od Gornje Radgone, toda po ljudeh in dogodkih iz minulosti smo lahko spoznali, da je ta kraj neposredno povezan s pomembnimi svetovnimi dogajanji in uveljavljenimi ljudmi, ki so več stoletij delovali na vidnih mestih.
Ob koncu se zahvaljujem videmskim domačinom, videmski šoli, ameriškim Slovencem, Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, Pokrajinskemu arhivu v Mariboru, Ivanu Kreftu, Vukovi hčerki Jelki iz Ljubljane za dragoceno gradivo ter zapisane in ustne podatke, da sem lahko strnil to pričevanje v avtentično podobo.	Konec
STRAN 12
VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
VESH
Delegatsko glasilo občine Murska Sobota
Ševilka 8
Leto VI
20. novembra 1986
VSEBINA
8	. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
-	SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE
MURSKA SOBOTA ZA ONE 4. DECEMBER 1986
-	STANJE IN PROBLEMATIKA CESTNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MURSKA SOBOTA,
-	MATERIALNI POLOŽAJ ZDRAVSTVA
STRAN 13 VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
SKLICUJEJO
7.	sejo Zbora združenega dela,
7.	sejo Zbora krajevnih skupnosti,
7.	sejo Družbenopolitičnega zbora.
Seje bodo
v četrtek, dne 4. decembra 1986, ob 8. uri
v prostorih Skupnosti za požarno varnost (gasilski dom), M. Sobota, Cankarjeva 51
Predsednik Zbora združenega dela in predsednik Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev in poročila verifikacijskih komisij
2.	Stanje in problematika cestnega gospodarstva v občini Murska Sobota
3.	Materialni položaj zdravstva
4.	Osnutek odloka o proračunu občine Murska Sobota za leto 1987
5.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine M. Sobota v letu 1986 (rebalans proračuna)
6.	Predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini M. Sobota
7.	Predlog odloka o zagotavljanjiu sredstev za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine M. Sobota
8.	Predlog odloka o prispevku iz OD delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1987
9.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota
10.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju kmečkega turizma v občini Murska Sobota
11.	Osnutek odloka o matičnih območjih, sedežih matičnih območij in naseljih, kjer se sklepajo zakonske zveze
12.	Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Murska Sobota.
13.	Soglasje k
—samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost občine M. Sobota
— statutu SIS za komunalno dejavnost
14.	Volitve, imenovanja in razrešitve:
—izvolitev sodnikov Temeljnega sodišča v M. Soboti, enota M. Sobota
—imenovanje javnega tožilca in namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v M. Soboti
—imenovanje komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu
—razrešitev sodnika Temeljnega sodišča v M. Soboti, enota Lendava
—razrešitev in imenovanje delegatov v skupini za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije — s področja kmetijstva
15.	Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja
16.	Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
Delegati družbenopolitičnega zbora bodo obravnavali 2,, 3., 4., 5., 14., 15. in 16. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 2. in 3. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika. Ugotovitve in stališča izvršnega sveta bodo posredovane vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Gradivo za obravnavo 4., 5., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Gradivo za obravnavo 6., 7. in 8. točke dnevnega reda so delegati prejeli s sklicem seje zborov občinske skupščine za 20. november 1986, oz. je bilo objavljeno v Delegatskem vestniku št. 6 (osnutki odlokov). Spremembe od osnutkov bodo posredovane vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij.
Informacija k 15. točki dnevnega reda bo podana na seji.
2 - DELEGATSKI VESTNIK
STANJE IN PROBLEMATIKA CESTNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MURSKA SOBOTA
UVOD
Razvitost cestne infrastrukture je izredno pomemben dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja občine kot celote. Od izgrajenosti cestne mreže v občini je odvisen razvoj kmetijstva, industrije, turizma, prometa in družbenih dejavnosti. Prav zaradi pomembnosti cest pri razvoju družbe kot celote ima cestno gospodarstvo poseben pomen in se vzdrževanje in varstvo cest tretira kot dejavnost posebnega družbenega pomena.
Gledano v celoti na izgrajenost cest in cestnih objektov (mostov) v naši občini pa lahko ugotovimo, da je večina kategoriziranih cest R in L v takem stanju, da postajajo že skoraj zavora za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj občine kot celote.
Pri tem pa je potrebno povedati tudi to, da se razkorak glede prometne povezave z ostalimi predeli SR Slovenije tudi poglablja. Stanje magistralne ceste M 10 Lendava—Murska Sobota—Maribor se iz leta v leto slabša, kljub povečanju prometa na tej cesti.
V občini Murska Sobota so trije mednarodni mejni prehodi in to dva z Avstrijo in en z Madžarsko. Vse tri mednarodne mejne prehode povezujejo R (regionalne) ceste, ki so pa na večini odsekov v slabem stanju in preozke. Prav tako je v občini 7 maloobmejnih prehodov s sosednjo Avstrijo, ki jih povezujejo kategorizirane L (lokalne) ceste. Kljub prizadevanjem skupnosti za ceste, da bi cestno povezavo na maloobmejne prehode izboljšali se dogaja, da je potrebno te odseke občasno zapirati.
I. STANJE CEST V OBČINI
Cestno omrežje v občini Murska Sobota je zaradi povezave naselij oziroma vasi med seboj in s krajevnimi središči zelo razvejano. Tako je na območju občine skupno 1506 km javnih cest. Od 1506 km javnih cest je kategoriziranih 610 km in to:
— M cest
— R cest
21,59 km v celoti afaltirano
109,55 km asfaltiranih 92 km ali 84 %
— L cest 479,14 km asfaltiranih 147,19 km ali 30,7 %.
Vse ostale javne ceste t. j. 896 km so nekategorizirane in so v upravljanju krajevnih skupnosti. Od 896 km nekategoriziranih javnih cest je cca 45 km mestnih ulic v Murski Soboti, ki so v skladu z občinskim odlokom določene kot komunalni objekti. Za vse ostale nekategorizirane oziroma nerazvrščene javne ceste je Občinska skupščina Murska Sobota 17. 10. 1985 sprejela odlok o nerazvrščenih prometnih površinah v občini Murska Sobota.
I.l. Stanje R cest
R ceste so bile kategorizirane z republiškim odlokom o razvrstitvi cest (Ur. list SRS, št. 51/71) v letu 1971. Ta razvrstitev je v skladu z Zakonom o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81) ostala tudi naprej. Toda potrebno je omeniti tudi dejstvo, da so R ceste bile do leta 1984 v pristojnosti Republiške skupnosti za ceste. Pred spremembo kategorizacije R cest v letu 1971 je občina Murska Sobota vlagala precejšnja sredstva v modernizacijo odsekov cest, ki so postale R ceste leta 1971. Kljub kategorizaciji v R ceste in pristojnosti republike, je občina oziroma Občinska skupnost za ceste odplačevala kredite za modernizacijo teh odsekov cest.
Stanje kategoriziranih R cest danes oziroma njihova izgrajenost je takšna kot je bila pred prenosom R cest v pristojnost Občinske skupnosti za ceste. Saj v prejšnjem srednjeročnem obdobju ni bil moderniziran niti en odsek R ceste. Od skupno 109,55 km R cest je v makadamski izvedbi še 17,55 km in to:
— R 351 Renkovci —Beltinci na odseku Gančani —Renkovci v dolžini 2,450 km,
— R 356 G. Petrovci—Kuzma — Sotina na odseku G. Petrovci — Dolič in na odseku Kuzma—R 349 v Sotini v dolžini cca 15 km, — R 349 na odseku Cankova — mejni prehod Cankova v dolžini 800 m.
Ostali odseki R cest v občini Murska Sobota so sicer asfaltirani toda že dotrajani in v večini odsekov preozki. Kritični odseki R cest so:
— R 350 na odseku Veščica—Gederovči v dolžini cca 4,75 km preozka in dotrajal asfalt,
—	R 357 Martjanci —Moravske Toplice skozi naselje Martjanci in v Moravskih Toplicah. Tu je potrebno zgraditi tudi novi most na Marijanskem potoku v Martjancih;
—	R 355 na odseku Martjanci —Stanjevci v dolžini cca 12 km — je dotrajal asfalt in na nekaterih predelih ozka;
— R 349 na odseku Gederovči—Cankova v dolžini 6 km in na odseku Cankova—Kuzma v dolžini cca 8 km.
Vsi omenjeni odseki R cest so bili asfaltirani v letih 1965—1970. Po strokovnih ugotovitvah pa je življenjska doba asfalta 10—15 let. V tem obdobju t. j. od asfaltiranja omenjenih odsekov cest pa večjih vlaganj v te cestne odseke ni bilo, ker so zmeraj primanjkovala sredstva.
V letu 19.86 je Občinska skupnost za ceste modernizirala odsek R ceste 357 Martjanci—Moravske Toplice v dolžini 1,6 km in do 15. decembra je predvideno dokončanje del na odseku R 351 Gančani— Renkovci v dolžini 2,495 km.
I.	2. Stanje L cest
Lokalne ceste na območju občine povezujejo vsa naselja oziroma vasi v občini. Ta povezava je bila dosežena z novo kategorizacijo, ki jo je opravila oziroma sprejela Občinska skupnost za ceste, novembra 1983 v skladu z Zakonom o cestah sprejetim decembra 1981.
S to kategorizacijo je bilo na novo kategoriziranih 34 km javnih cest v L ceste. Tako je sedaj kategoriziranih 479,14 km L cest.
Toda kot je že uvodoma zapisano je stanje na L cestah predvsem na Goričkem predelu občine takšno, da je nemogoč promet skozi celo leto, to predvsem ob spomladanski odjugi in ob dolgotrajnem deževju. Tako je bilo letos ob koncu marca in začetku aprila zaprtih 29 odsekov L cest v dolžini preko 100 km.
Zapora L cest letos ni edina zapora. L ceste je bilo potrebno na nekaterih odsekih zapirati tudi prejšnja leta in je to vsakoletni pojav. Zapora cest pa povzroča vrsto težav občanom. Prav tako pa se z zaporo ceste povzroča škoda delovnim organizacijam zaradi odsotnosti delavcev z dela. Kolikšna je ta škoda delovne organizacije nimajo posebej evidentirano.
Samo letošnja zapora L cest in omejitev prometa je povzročilo, da ni bilo odkupljenih 51.000 litrov mleka, kar je povzročilo Tovarni mlečnega prahu Murska Sobota preko 5,600.000 din izpada dohodka. Večjo materialno škodo pa so imele prevozne delovne organizacije predvsem Certus Avtobusni promet Murska Sobota zaradi raznih lomov avtobusov.
Da je stanje L cest takšno kot je in da jih je potrebno ob določenem letnem času zapirati niso krive samo vremensko razmere. Vzrokov za takšno stanje je več, da navedemo samo nekatere:
— večina kategoriziranih L cest — predvsem na Goričkem — je bilo razširjenih pred 15 ali 20 leti s sredstvi občinskega cestnega sklada in prispevki občanov v krajevnih skupnostih, predvsem prostovoljnim delom. Ob razširitvi teh cest so bili izkopani obcestni jarki in na-vožene minimalne količine gramoza po sredini vozišča. Večjih vlaganj ob razširitvah ni bilo.
— Vlaganja v gradnjo cestne infrastrukture niso sledila razvoju cestno motornega prometa predvsem osnih obremenitev.
— Vsakoletno odpiranje novih avtobusnih prog za redne povezave naselij, za prevoze delavcev in prevoze šolskih otrok v šole.
— Stalno pomanjkanje sredstev za redno letno vzdrževanje predvsem L cest. Z razpoložljivimi sredstvi se je v preteklosti (do leta 1984) zagotavljalo le 1/3 potrebnih sredstev izračunanih po veljavnih minimalnih normativih za vzdrževanje cest.
1.3.	Nekategorizirane javne ceste
Nekategoriziranih oziroma nerazvrščenih cest je v občini Murska Sobota 896 km. Od tega je cca 45 km mestnih ulic v Murski Soboti, ki so z odlokom Občinske skupščine določene kot komunalni objekti in je vzdrževanje — financiranje — urejeno.
Za vse ostale nekategorizirane javne ceste je Občinska skupščina Murska Sobota sprejela v skladu z Zakonom o cestah ustrezen odlok. Z odlokom so pooblaščene krajevne skupnosti za njihovo vzdrževanje.
Toda sredstva za njihovo vzdrževanje niso zagotovljena.
Za vzdrževanje teh nekategoriziranih javnih cest ostajajo krajevnim skupnostim le sredstva od povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo lastniki traktorjev. Ta sredstva je Občinska skupnost za ceste Murska Sobota v skladu z 42. členom Zakona o cestah odstopila krajevnim skupnostim namensko za vzdrževanje nekategoriziranih javnih cest. Vprašanje pa je, če vse krajevne skupnosti uspejo ta sredstva zbrati.
Po podatkih s katerimi razpolagamo je bilo v letu 1984 v občini 6790 kmetijskih traktorjev. Pristojbina za kmetijske traktorje za leto 1986 povprečno za vse 4 kategorije je bila določena na 7.725 din. Tako bi morale krajevne skupnosti zbrati nad 52,400.000 din, kar bi pomenilo v povprečju 61.600 din/km nekategorizirane ceste.
Povračilo za uporabo cest za kmetijske traktorje so dolžni plačevati vsi lastniki traktorjev, ki uporabljajo javne ceste.
1.4.	Stanje mostov na R in L cestah
Podobno kot je stanje s cestami je tudi stanje z mostovi v občini. Bili so opravljeni ogledi vseh več ali manj dotrajanih mostov na R in L cestah po posebni komisiji strokovnjakov SOZDa ZCP Ljubljana.
Ugotovljeno je bilo, da večina mostov nima zadostne nosilnosti in da je potrebno zaradi varnosti podvzeti določene ukrepe. Tako je TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota namestil ustrezne znake za omejitev nosilnosti.
DELEGATSKI VESTNIK - 3
Omejitev nosilnosti na posameznih mostovih pa povzroča določene težave predvsem prevoznikom kot so Certus, SGP Pomurje, ABC Pomurka in tudi drugim.
• Naj navedemo samo nekaj primerov:
R 357 most čez Marijanski potok v Martjancih
R 349 most čez Ledavo v Pertoči
R 350 most čez razbremenilnik v Murski Soboti
R 351 indukcijski most v Dokležovju
R 351 most čez Muro v Dokležovju
R 355 most čez Krko v Šalovcih
R 355 most čez Ledavo v Murski Soboti
L 5606 most čez Lipnico v Bogojini
L 5606 most čez Ledavo v Gančanih
Č 5601 dva mostova v Krogu — proti brodu
"L 5668 most na Lipnici v Sebeborcih
L 5676 most na Sebeborskem potoku v Sebeborcih
L 4210 most v Prosenjakovcih
L 5628 most čez Ledavo v Ropoči
L 5628 most čez Lukaj potok v Ropoči.
Poleg omenjenih mostov na R in L cestah je Še vrsta mostov razpona manj kot 5 m, ki so prav tako v slabem stanju in je promet otež-kočen.
1.5.	Vzdrževanje R in L cest
Za redno letno vzdrževanje L in R cest so vseskozi primanjkovala finančna sredstva, zaradi tega se ceste niso sproti usposabljale, da bi lahko prevzemale iz leta v leto naraščajoč promet po številu motornih vozil kot tudi po osni obremenitvi:
Prikaz porabljenih sredstev L in R cest v zadnjih petih letih na km ceste
LETO	din/km L ceste	din/km R ceste
1981	32.394	154.705
1982	36.156	184.208
1983	43.671	skupnost nima podatkov
1984	97.245	339.347
1985	128.599	423.318
STRAN 15 VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
Iz gornjih podatkov je pregledno, da so Občinski skupnosti za ceste primanjkovala sredstva za vzdrževanje L cest. Regionalne ceste so bile do leta 1984 v pristojnosti Republiške skupnosti za ceste.
Razčlenitev razpoložljivih finančnih sredstev za redno letno vzdrževanje L cest pokaže, da se je lahko letno na 1 km makadamskega vozišča navozilo le od 11 do 14 m3 gramoza, kar predstavlja povprečno debelino 3 do 4m/m gramoza letno na 5 m široko cesto. Upoštevati je potrebno, da je bilo za zimsko službo porabljenih 30 %—50 % razpoložljivih sredstev, odvisno od zime.
Za razpoložljiva sredstva je lahko bilo opravljenih le. 150—160 delovnih ur cestarja po 1 km ceste 3,3 ure grederja in 1,24 strojne ure za izkop jarkov in košnjo bankin po 1 km ceste.
Po sprejetju Zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81) so vse kategorizirane ceste postale osnovna sredstva TOZD za vzdrževanje in varstvo cest. S sprejetjem tega zakona se je s L 1. 1984 na področju vzdrževanja in varstva cest začela uveljavljati svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci. Prav tako se je menjal sistem financiranja vzdrževanja in varstva R in L cest.
Tako se sedaj združujejo vsa sredstva za vzdrževanje in varstvo cest pri Skupnosti za ceste Slovenije in se nato delijo po sprejetih" kriterijih in merilih v skupščini Skupnosti za ceste Slovenije na Občinske skupnosti za ceste.
Po Zakonu o cestah (38. člen) se za vzdrževanje in varstvo cest lahko uporabljajo naslednja sredstva:
—	sredstva vsebovana v maloprodajni ceni bencina in plinskega olja (to določa z odlokom ZIS),
—	letna povražila za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila,
—	povračila za uporabo cest, vsebovana v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil,
—	povračila za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za tuja motorna vozila in priklopna vozila.
Do L januarja 1984 je Občinska skupnost za ceste dobivala neposredno 50 % sredstev ža letna povračila za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila (cestne takse) zbrana vobčini. Od dela sredstev od maloprodajne cene pogonskega goriva pa je skupnost dobivala po večih kriterijih, ki jih je določil Republiški komite za promet in zveze (po km kategorizirane L ceste, od prodaje pogonskega goriva v občini in iz združenih sredstev od prodaje goriva v republiki).
Od skupno združenih sredstev pri Skupnosti za ceste Slovenije namenjenih za vzdrževanje in varstvo R in L cest — enostavna reprodukcija — dolžna sedaj Občinska skupnost za ceste 3,53 % vseh sredstev. Za leto 1986 bo Občinska skupnost tako dobila po sprejetem re
balansu 117,474.451 din za vzdrževanje R cest ali 1,072.332 din/km in 176,230.844 din za vzdrževanje L cest ali 367.804 din/km ceste.
Kljub relativno visokemu povečanju sredstev za vzdrževanje in varstvo R in L cest v letu 1986 se stanje bistveno ne bo spremenilo. Kajti normativi so ostali isti kot so bili v prejšnjih letih. Cene za storitve oziroma opravljanje vzdrževanja R in L cest pa si Cestna podjetja določajo sama in so se v letu 1986 povečale napram letu 1985 za 273 indeksnih stopenj.
Pri vzdrževanju R in L cest, ki jih vzdržuje CP Maribor TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota so določene težave, ki izvirajo deloma iz nezadostne opremljenosti TOZD-a, kakor tudi same organiziranosti delavcev za vzdrževalna dela.
Zaradi stanja, ki je nastalo na L cestah letos v marcu in aprilu, ko so bili določeni odseki L cest zaprti je Skupnost za ceste Slovenije odobrila za sanacijo zaprtih odsekov L cest 200,000.000 din dodatnih sredstev. TOZD za WC Murska Sobota je izdelal program in terminski plan za sanacijo teh odsekov cest. Sredstva za elementar je Skupnost za ceste Slovenije nakazovala direktno TOZD-u za vzdrževanje in varstvo cest v Murski Soboti po predloženih situacijah. Nadzor nad uporabo teh sredstev je imela Skupnost za ceste Slovenije.
Do konca meseca septembra je bilo opravljenih del po programu sanacije L cest v višini 186,135.162 din.
Ob sprejemanju programa sanacije L cest je bilo dogovorjeno, da bodo krajevne skupnosti sodelovale pri sanaciji z odvozi zemlje. Toda le redke krajevne skupnosti so se vključile v to delo in pomagale z odvozi materiala.
II.	USMERITVE DANE S SREDNJEROČNIM PLANOM ZA OBDOBJE 1986-1990
Stanje R in L cest v občini Murska Sobota je narekovalo, da se program modernizacije R in L cest za srednjeročno obdobje 1986—1990 zastavi tako, da se povežejo vse krajevne skupnosti v občini z občinskim središčem z asfaltirano cesto in usposobijo kritični odseki R in L cest.
Potrebo po taki ureditvi predvsem L cest so potrdili občani tudi z referendumom koncem leta 1985.
S srednjeročnim planom Občinske skupnosti za ceste in predvideno, da se posodobi v obdobju 1986—1990 29,15 km R cest in zgradita dva mosta na R cestah, kakor tudi, da se usposobi nekaj manjših objektov na R cestah.
Usposobili oziroma modernizirali se bodo tisti odseki R cest, ki so opisani kot kritični in zahtevajo hitro ukrepanje.
Da bi se lahko R ceste modernizirale je predvideno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, da TOZD v občini združujejo sredstva iz dohodka po stopnji 0,20 %. Nadalje so predvidena še sredstva amortizacije za R ceste in 2 leti za L ceste, kakor tudi sredstva krajevnih skupnosti in Skupnosti za ceste Slovenije.
Pri modernizaciji L cest je v srednjeročnem obdobju 1986—1990 dan poudarek na modernizaciji oziroma asfaltiranju cest na manj razvitem in obmejnem območju občine. Tako je od 49,3 km predvidenih L cest za modernizacijo skupno z referendumskim programom na manj razvitem in obmejnem območju predvidenih 10 odsekov v skupni dolžini 37 km. Na razvitejših predelih občine pa 4 odseki v skupni dolžini 12,3 km. Ti odseki L cest na razvitem predelu občine pa so po številu prometa najbolj obremenjeni in zaradi tega je bilo nujno, da se vzamejo v program.
Poleg odsekov L cest, ki so v referendumskem programu je v srednjeročnem planu skupnosti predvideno, da se modernizira odsek L ceste 5696 Gančani—Bogojina, v dolžini 4,5 km,' ki je obremenjen predvsem s prevozi gramoza iz gramoznice Ivanci. Za ta odsek se posebej združujejo sredstva iz prodaje gramoza.
Prav tako je potrebno na odsekih L cest, kjer je bil pred leti položen samo en sloj asfalta, položiti tudi zaščitni sloj t. j. asfaltbeton. Položitev asfaltbetona je predvidena na 6. odsekih v skupni dolžini cca 12 km.
V obdobju 1986—1990 je predvideno, da se zgradi oziroma obnovi 8 mostov na L cestah in uredi več propustov na L cestah.
Za realizacijo zastavljenih planskih nalog so predvidena naslednja sredstva:
—	združena sredstva TOZD po Samoupravnem sporazumu o temeljih plana po stopnji 0,50 % iz dohodka, osnova je BOD;
—	0,50 % občinskega samoprispevka,
—	sofinanciranje krajevnih skupnosti za modernizacijo L cest v skladu s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana po posebnem sporazumu in izdelanih kriterijih glede razvitosti krajevne skupnosti od 10 do 30% vrednosti del,
—	sredstva Skupnosti za ceste Slovenije iz naslova za manj razvita območja in
—	amortizacija za L ceste.
Zastavljeni program modernizacij R in L cest in objektov na teh cestah za srednjeročno obdobje 1986—1990 v letu 1986 se izvaja po sprejetem programu.
Tako je končan odsek R 357 Martjanci—Moravske Toplice v dolžini 1,6 km, v teku so dela na R 351 na odseku Gančani—Renkov-ci v dolžini 2,495 km.
4 -DELEGATSKI VESTNIK
Pri L cestah so končana dela na:
— L cesti 5645 Puževci—Skakovci v dolžini 3 km,
— L cesti 5672 Andrejci—Ivanovci v dolžini 2,15 km
— L cesti 5662 v Križevcih v dolžini 1,725 km
—	dokončujejo se dela na L 5617 na odseku G. Črnci—Fikšinci v dolžini 6 km,
—	izvajajo se zemeljska dela t. j. navoz tampona in izkop obcestnih jarkov na L cesti 4212 na odseku Bakovci —Dokležovje—Melinci.
Dokončan je most na Ledavi v Topolovcih za katerega je sredstva prispevala Skupnost za ceste Slovenije v višini 11,000.000 din in most na Ledavi v Rakičanu.
Skupna vrednost del za modernizacije R in L cest v letu 1986 znaša po predračunih in sklenjenem samoupravnem sporazumu z izvajalci del t. j. CP Maribor TOZD za WC Murska Sobota 617,750.436 din. Potrebno je omeniti, da so cene dane po predračunih v aprilu mesecu ostale nespremenjene.
Za realizacijo programa v letu 1986 je predvideno, da se najame premostitveni kredit v višini 100,000.000 din do 120,000.000 din. K realizaciji programa del v letu 1986 je prispevala-Skupnost za ceste Slovenije iz naslova za mani razvita območja 71,060.000 din.
III. ZAKLJUČEK
V materialu je opisano oziroma prikazano stanje R in L cest ter objektov na teh cestah, ki so v upravljanju Občinske skupnosti za ceste Murska Sobota. V kolikor bi hoteli v podrobnosti prikazati vsak odsek ceste v kakšnem stanju je, bi bil material preobsežen. Prikazana je tudi problematika glede vzdrževanja kategoriziranih cest in sredstva, ki so namenjena za redno letno vzdrževanje kategoriziranih cest.
Občinska skupnost za ceste si prizadeva preko delegatov v Skupnosti za ceste Slovenije in tudi drugih oblik, da bi za izboljšanje situacije na naših cestah pridobili dodatna sredstva.
Prav tako s pomočjo mladinskih delovnih brigad v okviru akcije »Goričko« se pomaga pri posodabljanju cest, predvsem na manj razvitih območjih občine.
Sedaj se pripravljajo spremembe in dopolnitve Zakona o cestah sprejetega v decembru 1981. Pri sprejemanju sprememb in dopolnitvi Zakona o cestah si je potrebno prizadevati v tej smeri, da ne bi bilo območje občine oziroma L ceste zapostavljene.
Murska Sobota, november 1986
Občinska skupnost za ceste
Murska Sobota
MATERIALNI POLOŽAJ ZDRAVSTVA V POMURJU
Materialni položaj zdravstva določajo uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev v celoti medsebojnih odnosov pri urejevanju pravic in obveznosti na področju zdravstvenega varstva. S Samoupravnim sporazumom o vzklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v Sloveniji za obdobje 1986—1990 smo se v slovenskem prostoru dogovorili za nekatere skupne cilje, izmed katerih izpostavljamo naslednje;
—	krepitev samozaščitne dejavnosti občanov ter povečanje njihove odgovornosti in skrbi za lastno zdravje,
—	učinkovitejše in smotrnejše uresničevanje programov zdravstvenih storitev na podlagi poenotenih strokovno medicinskih in ekonomsko utemeljenih podlagah,
—	uresničevanje zakonskih določil o enakem družbenoekonomskem položaju delavcev zdravstvenih organizacij kot ga imajo drugi delavci v združenem delu,
—	zmanjševanje razlik v možnostih za uresničevanje zdravstvenega varstva med območji v SR Sloveniji.
Pri načrtovanju zdravstvenega varstva v okviru danih materialnih zmožnostih smo se v Sloveniji dogovorili za naslednje prednostne naloge:
—	obvladovanje in dispanzerska obravnava bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni,
—	zgodnje odkrivanje in zdravljenje rakastih obolenj,
—	preprečevanje poškodb, predvsem tistih zunaj dela,
—	preprečevanje, zgodnjo odkrivanje in zdravljenje zobne gnilobe pri šoloobvezni mladini.
Navedene cilje in prednostne naloge so dolžni upoštevati oz. iz-, vrševati uporabniki in izvajalci v vseh zdravstvenih skupnostih, pri čemer pa morajo upoštevati strokovno medicinske in druge usmeritve univerzitetnih zdravstvenih organizacij. Iz tega torej izhaja, da s strokovno medicinskega in sociološkega vidika ne moremo govoriti o občinskem ali regijskem zdravstvu, temveč o enotnem zdravstvu v slovenskem prostoru, gre le za občinske ali regijske zmožnosti, strokovne, organizacijske in finančne, da bi te skupne republiške srednjeročne usmeritve čim uspešneje izvrševali, upoštevajoč stanje, v katerem se zdravstvo posameznega območja nahaja. V resoluciji za letošnje leto je povdarjena zahteva po ohranitvi dosežene ravni zdravstvenega varstva v okviru materialnih okvirov, ki jih omogoča tekoči gospodarski razvoj. Prav tako so v resoluciji opredeljene naloge prestrukturiranja zdravstvenih delavcev z drugimi delavci v združenem delu; ta se je v obdobju 1981 — 1984 evidentno poslabšal v škodo delavcev v družbenih dejavnosti, kar nam nazorno kažejo podatki o deležu sredstev za zdravstveno varstvo v doseženem družbenem proizvodu v letih 1979 — 1984 v občini M. Sobota:
1979 : 6,8 % 
1980 : 5,7 %
1981 : 5,7%
1982 : 5,0 % 1983 : 4,6 % 1984 : 4,7 %
Upoštevajoč ugotovitev, da je v tem času občina Murska Sobota (in tudi ostale pomurske občine) spadala še v manj razvita in manj razvita obmejna območja Slovenije, lahko zaključimo, da je materialni položaj zdravstva toliko težavnejši. V zvezi s tem so pogosta razmišljanja, da manjkajoča sredstva zdravstvo pridobiva v okviru republiške'solidarnosti, vendar v celoti temu ni tako. Sredstva republiške solidarnosti zdravstvene skupnosti na manj razvitih območjih pridobivajo po posebnih kriterijih, med katerimi je na prvem mestu izvrševanje t.i. zagotovljenega programa oz. uresničevanja preventivnih zdravstvenih storitev. Te pa so seveda odvisne od pogojev, v katerih delajo zdravstvene organizacije, to je, od ustrezne kadrovske zasedbe in opremljenosti z medicinsko opremo. Praviloma ugotavljamo, da je ravno ta problem zdravstva vseh manj razvitih območjih, ki za zdravnike iz razvitejših predelov Slovenije niso vabljiva, obstoječi kader pa komaj obvladuje kurativo. Če k temu dodamo še neugodno starostno (nadpovprečni delež prebivalcev, starih nad 65 let) in socialno (nad-povrečni delež kmečkega prebivalstva) strukturo prebivalstva na teh območjih (predvsem velja to za Pomurje), ki zahteva opravljanje kurativnih zdravstvenih storitev v povečanem obsegu, potem je razumljivo, da na teh obočjih izredno težko uresničujejo take kriterije. Zato tudi sredstva republiške solidarnosti ne morejo zadostovati za kritje celotne razlike, ki nastaja med sredstvi, ki jih je naša družba namenjala za zdravstvo v tem obdobju in pa sredstvi, ki bi bila potrebna za vzdrževanje doseženega nivoja zdravstvenega varstva. Ne gre tudi prezreti hitrega napredka medicinske znanosti in tehnike, ki mu je na manj razvitih območjih toliko težje slediti, saj običajno ni dovolj sredstev za sprotno strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje.
Uresničevanje nalog prestrukturiranja zdravstvene dejavnosti v pomurskem zdravstvu.
Ena od nalog izvajalskih zdravstvenih organizacij s ciljem izboljšanja materialnega položaja zdravstva je prav gotovo prestrukturiranje zdravstvenih dejavnosti od dražjih k cenejšim oblikam zdravstve-neg'a varstva prebivalstva, pri čemer se kot dražje smatra bolnišnično zdravstveno varstvo, cenejše pa osnovno zdravstveno varstvo. Devetmesečni podatki letos so v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za osnovno zdravstveno varstvo naslednji:
TOZD	SPLOŠ. MED.		DISPANZ. DEJ.	zObozd. odr.		ŠOL. + ML. ZOB.		REŠ. PREVOZI	
	št. točk	ind.	št. točk	ind.	št. točk	ind.	št. točk	ind.	št. pr. km	ind.
ZD MS	697.596	105,7	1.223.221	97,8	455.684	100,2	237.184	107,2	408.409	104,6
ZD LE	396.643	106,9	266.416	88,9	164.937	106,1	136.736	121,0	100.414	101,5
ZD LJ	215.786	91,9	315.037	99,9	107.479	104,1	102.217	107,9	103.295	104.1
ZD GR	302.195	100,2	288.971	100,0	175.047	109,6	70.700	119,6	152.524	103,4
Podatki kažejo na	porast fizičnega obsega dela v vseh štirih			Določeno povečanje fizičnega obsega je bilo v primerjavi z ena-					
zdravstvenih domovih, le pri dispanzerskih dejavnostih je evidentno				kim obdobjem lanskega leta doseženo tudi				v specialistični ambulan-	
zmanjševanje, kar je posledica nenadnih izpadov kadrov, najprej pa				tni dejavnosti in medicinski oskrbi			v Splošni bolnišnici, kjer je bilo		
se to kaže V preventivnih storitvah, kot kurativa se mora neodložljivo				doseženo 4.545.525 točk, kar je 2,0 % povečanje. Kar zadeva nemedi-					
opraviti.				cinski del oskrbe v Splošni bolnišnici, je bilo doseženo 123.566 bolni-					
DELEGATSKI VESTNIK - 5
ško oskrbnih dni, kar je le 0,7 % povečanje. Število sprejetih bolnikov v bolnišnico je bilo 12.700, kar je za 3,3 % manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Povprečna ležalna doba v Splošni bolnišnici M. Sobota je ena najnižjih v Sloveniji in znaša 9,73 dni, kar je za 4,2 % več kot v enakem obdobju lanskega leta.
V TOZD Zavod za socialno medicino in higieno je bilo opravljeno 345.719 točk, kar je za 4,4 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. V združenih Pomurskih lekarnah je bilo opravljeno 660.019 točk, kar je za 1,3 % več kot v enakem obdobju lanskega leta.
Podatki torej kažejo na neugodna gibanja, saj je v vseh dejavnostih program presežen, vendar pa že manjši izpad kadra neugodno vpliva na fizični obseg, predvsem na področju preventive. Ugotavljamo, da bi se lahko še več dela opravilo v osnovni zdravstveni dejavnosti in to ob upoštevanju delitve dela, za kar bi morali zdravstveno osebje v osnovnem zdravstvu ustrezno usposobiti, zaposliti nove delavce in ustrezno opremiti ambulante. Vse to pa zahteva dodatna sredstva, s čimer bi se deklarirana prioriteta osnovnemu zdravstvenemu varstvu dejansko lahko tudi uresničila, prav tako pa tudi zapisano prestrukturiranje Zdravstvene dejavnosti.
Finančni položaj pomurskih občinskih zdravstvenih skupnosti
Občinske zdravstvene skupnosti so poslovno zaključile devetmesečno obdobje letošnjega leta z naslednjimi rezultati:
OZS Murska Sobota	-	314.785.676
OZS Lendava	-	42.367.101
OZS Ljutomer	—	80.170.860
OZS Gornja Radgona	+	39.265.667
SKUPAJ:	- 398.057.970
Navedeni primanjkljaj je skupno za 57 % večji kot v enakem obdobju lanskega leta; v primerjavi s polletnimi rezultati se je primanjkljaj povečal le v OZS Murska Sobota, medtem ko so v ostalih treh OZS rezultati približno enaki polletnim. Ugotovimo lahko, da so pomurske OZS v dokaj različnem finančnem položaju, kar je predvsem posledica tako različne višine kot tudi časovne razlike pri valorizaciji programov, različnih prispevnih stopenj ter različnega oz. spremenjenega položaja glede pridobivanja sredstev republiške solidarnosti. Povprečne prispevne stopnje iz dohodka (osnova, bruto osebni dohodek) v obdobju januar — avgust 1986 so bile naslednje:
OZS Murska »Sobota
OZS Lendava
OZS Ljutomer
OZS Gornja Radgona
11,67 (17. mesto v Sloveniji)
12.32 (12. mesto v Sloveniji)
11,61 (15. mesto v Sloveniji)
12,31 (11. mesto v Sloveniji)
SR SLOVENIJA	10,17
Nekoliko nižje prispevne stopnje v OZS Murska Sobota in Ljutomer so gotovo pomembni vzrok za visoke izgube, poleg tega pa tudi to, da nekatere OZD gospodarstva zaradi svojih izgub niso poravnale svojih obveznosti do OZS, OZS Ljutomer pa je celo del svojih sredstev morala nameniti DO Tehnostroj. Presežek v OZS G. Radgona je posledica vse ugodnejšega položaja gospodarstva te občine, relativno visoke prispevne stopnje in dejstva, da letos po mnogih letih prvič prejema republiška solidarnostna sredstva. Izguba v OZS Lendava je relativno majhna in je posledica višje realiziranih odhodkov. Struktura odhodkov je po posameznih OZS naslednja (v obdobju I—IX/ 1986):
Zap. št.	ODHODKI	OZS M. SOBOTA	OZS LENDAVA	OZS LJUT.	OZS G. RAD.	SKUPAJ
1.	Zdravstveno varstvo:	86,0	86,3	86,4	82,2	85,5
	— storitve PZC	65,0	59,5	56,9	53,6	60,9
	— storitve v odlivu	21,0	26,8	29,5	28,6	24,6
2.	Sredstva za pos. namene	0,1	0,1	0,1	0,1	0,1
3.	Sredstva za dol. namene	1,3	1,3	1,2	1,1	1,3
4.	Sredstva za social, vars.	1,8	2,0	2,0	2,3	1,9
5.	Prenešena sredstva	2,9	2,9	2,9	3,2	2,9
6.	Drugi odhodki	0,5	0,5	0,4	0,7	0,5
7.	Softnanc. strok, službe	1,1	1,5	2,0	2,5	1,5
8.	Sredstva za investic.	3,8	3,7	2,9	7,8	4,4
9.	Sred, za pokr. izgub 1985	2,5	1,7	2,1	0,2	1,9
	SKUPAJ:	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0
STRAN 14 VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
Iz podatkov je razvidno,
— da od vseh svojih odhodkov najmanj namenja za zdravstveno varstvo OZS G. Radgona (82,8 %) medtem, ko so ostale tri občine v približno enakem položaju (cca 86 %).
—	da je največji odliv sredstev zdravstvenim organizacijam izven PZC oz. regije v OZS Ljutomer (29,5%) in OZS G. Radgona (28,6 %), medtem ko je najmanjši v OZS M. Sobota (21%), na kar vsekakor vpliva bližina bolnišničnih oz. specialističnih ambulant v M. Soboti, po drugi strani pa mejitev na sosednje »zdravstvene« regije v ljutomerski in radgonski občini,
—	da največji del svojih sredstev namenja za socialno varnost (bolniški, porodniški dopusti) OZS G. Radgona (2,3 %), najmanjši pa OZS M. Sobota (1,8 %),
—	da za sofinanciranje strokovnih služb največ dajajo v OZS G. Radgona (2,5%), pa tudi v OZS Ljutomer (2 %) in OZS Lendava (1,5 %), najmanj pa v OZS M. Sobota (1,1%), kar kaže na to, da smo z decentralizacijo teh služb (prej regionalna zdravstvena skupnost) v manjših občinah povzročili podražitev teh služb,
—	da je največji delež svojih sredstev za investicije namenila OZS G. Radgona (7,8 %) vendar je treba vedeti, da v tej OZS poleg 0,60 % prispevne stopnje za kirurški blok namenjajo še 0,40 % prispevne stopnje v tem srednjeročnem obdobju za reševanje velikih stanovanjskih problemov v ZD G. Radgona; najmanj sredstev je za to namenila OZS Ljutomer, ki pa v svojih odhodkih še nima v celoti obračunanih sredstev za kirurški blok in
—	da je za pokritje lanske izgube morala največ letošnjih sredstev nameniti OZS M. Sobota (2,5 %), najmanj pa OZS G. Radgona, ki je lansko leto imela le simbolično izgubo.
V zvezi z izgubami, se v javnosti pogosto pojavlja določena dilema, ali naj bo izguba v OZS, ki je v splošnem le mesto dogovarjanja in sporazumevanja, ali v izvajalskih organizacijah. Vsekakor lahko ugotovimo, da bi imela izguba v izvajalskih organizacijah težke posledice za nivo zdravstvenega varstva, saj zdravstveni delavci v vseh primerih programe morajo izvršiti, torej so upravičeni tudi do ustreznih sredstev. Zdravstvo je z vidika načina financiranja specifična družbena dejavnost, kjer je uveljavljen t.i. storitveni sistem (v vseh drugih SIS gre za odkup programa), pri čemer se vsaka zdravstvena storitev na osnovi v Sloveniji enotno dogovorjenih časovnih normativov pre
računa v točke, ki se nato plačnikom fakturirajo. Plačnik pa v zdravstvu ni samo OZS, ampak katerakoli družbenopravna oseba ali tudi civilnopravni subjekt, ki zdravstveno storitev išče, ne glede na to, iz katere občine, republike ali države je. Poleg tega v primeru OZS tudi ne gre le za mesto dogovarjanja, ampak so OZS tudi čedalje močnejši ekonomski subjekti, ki upravljajo z velikimi finančnimi sredstvi, ta pa se vedno ne tičejo neposredno zdravstvenega varstva. Izvajalske organizacije zdravstva poslujejo enako kot gospodarske organizacije, z vsemi obveznostmi, ki jih predpisi zahtevajo. V načelu mora biti zato vsaka faktura, ki je z njihove strani izstavljena na osnovi opravljene storitve, tudi plačana, zato ob izpolnitvi programa storitev izvajalska organizacija ne sme biti v nobenem primeru v izgubi. Nasprotno, izguba lahko nastane v zdravstvenih skupnostih, v kolikor družba nameni premajhna sredstva za vzdrževanje določenega nivoja zdravstvenega varstva, za katerega so se uporabniki in izvajalci dogovorili.
POSLOVNI REZULTATI V PZC
Vse izvajalske zdravstvene organizacije v Pomurju so samoupravno organizirane v obliki delovne organizacije s temeljnimi organizacijami in enotno delovno skupnostjo za opravljanje del skupnega pomena. Temeljne organizacije, ki doktrinarno enotno izvajajo zdravstvene storitve v pomurski regiji, so (število zaposlenih je dne 30. 9. 1986):
Zdravstveni dom Murska Sobota s 307 zaposlenimi,
Zdravstveni dom Lendava s 107 zaposlenimi, Zdravstveni dom Ljutomer z 78 zaposlenimi. Zdravstveni dom G. Radgona z 91 zaposlenimi. Splošna bolnišnica M. Sobota, s 645 zaposlenimi, Zavod za socialno medicino in higieno z 52 zaposlenimi in Pomurske lekarne M. Sobota z 87 zaposlenimi.
V PZC je zaposlenih 249 delavcev z visoko izobrazbo, od tega 148 zdravnikov, 50 stomatologov in 30 farmacevtov; vsega skupaj je od teh 85 specialistov medicine, stomatologije oz. farmacije. Delavcev z višjo izobrazbo je skupaj 152.
V devetmesečnem obdobju so bili doseženi naslednji poslovni rezultati:
ELEMENTI	Realizacija I-IX/1985	Realizacija I-IX/1986	IND.:	STR. %
Celotni prihodek	2.141.820.498	4.837.887.595	225,9	100,0
Poravljena sredstva	885.714.083	1.699.298.710	198,6	35,1
— materialni stroški •	546.814.604	1.073.172.644	196.3	22,2
— minimalna amortizacija	79.698.032	158.157.623	198,5	3,2
6 - DELEGATSKI VESTNIK
— nabavna vred, zdravil	229.201.447	467.968.433	204,2	9,7
Dohodek	1.286.106.415.	3.138.588.885	224,0	64,9
Davki in prispevki	303.313.461	760.673.526	250,8	15,7
Čisti dohodek	982.792.954	2.377.915.359	242,0	49,2
— za osebne dohodke	912.728.921	2.130.222.770	233,4	44,0
— za stanov, sklad	25.233.608	78.394.294	310,7	1,6
— za skupno porabo	7.820.989	37.671.712	481,7	0,8
— za rezervni sklad	23.734.208	59.106.410	249,0	1,3
— za poslovni in dr. skladi	13.275.228	72.520.173	546,3	1,5
Število zap. po stanju	1.417	1.44 101,9	—	
Število zap. po del. urah	1.528	1.552 101,6	—	
Izmed posameznih TOZD sta najslabše zaključila poslovanje v devetih mesecih Splošna bolnišnica M. Sobota in ZSMH M. Sobota, ki sta obe regijski organizaciji, vendar imata relativno veliko neplačane realizacije, zato pa nezadostno formirane sklade. Ugotalvjamo torej, da so vse TOZD PZC zaključile devetmesečno poslovanje pozitivno.
Podatki kažejo, da so se porabljena sredstva v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečala za 27,3 indeksne točke manj kot celotni prihodek, da so čisti materialni stroški porasli za 96,3 %, da so se davki prispevki iz dohodka povečali za 6,8 indeksne točke hitreje kot dohodek in da so bila začasno izločena bistveno večja sredstva za sklade, kar je predvsem posledica zadrževanja izplačil osebnih dohodkov na osnovi ocen pomurskih izvršnih svetov. V strukturi celotnega prihodka odpade na porabljen? sredstva 35,1 %, dohodek pa 64,9 %; davki in prispevki pomenijo 15,7 % celotnega prihodka, osebni dohodki 44 % celotnega prihodka, skladi pa 5,2 %.
Poslovanje je v tem trimesečju potekalo na osnovi akontacijskih cen, veljavnih od 1. junija letos, medtem ko svobodna menjava za letošnje leto še ni sklenjena. Celotni prihodek je bi v TOZD formiran na osnovi plačane realizacije. Zdravstvene skupnosti so različno plačevale storitve izvajalskih organizacij; medtem ko sta OZS Lendava in G. Radgona poravnali vse fakture, se je v OZS M. Sobota in OZS Ljutomer nabralo skupaj neplačane realizacije za 240.555.306 din, ki jih ti dve skupnosti dolgujeta TOZD ZD M. Sobota, ZD Ljutomer, SB M. Sobota. Storiti je potrebno vse, da bi se svobodna menjava za srednjeročno obdobje čimprej podpisala med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev.
Družbenoekonomski položaj zdravstvenih delavcev
Ena od osnovnih prioritetnih nalog v vseh zdravstvenih skupnostih v Sloveniji za letošnje leto je izenačitev družbenoekonomskega položaja delavcev v zdravstvu z drugimi delavci v združenem (jelu. V zvezi s tem je seveda bilo potrebno najprej ugotoviti, kolikšno je sploh to zaostajanje v posameznih sredinah. Pojavljale so se različne metodologije v Sloveniji, ki sojih posamezne občine sprejemale, nekatere med njimi pa so sprejele metodologijo, ki jo je pripravil Republiški komite za delo. Če to metodologijo sprejmemo tudi za naše razmere in seveda upoštevamo dejansko kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v PZC, ugotovimo, da je bilo to zaostajanje za gospodarstvom občine (zdravstveni domovi) in regije (SB, ZSMH, PL) v letu 1985 naslednje:
ZA M. Sobota:
ZD Lendava:
ZD Ljutomer:
ZD G. Radgona:
ZSMH M. Sobota: PL M. Sobota SB M. Sobota
- 22,7 % - 25,9 %
- 9,5 % - 14,6% - 15,9% - 15,4% - 22,3 %
Največja pomanjkljivost navedenih primerjav je v tem, da izključujejo večletna prizadevanja v delovni organizaciji za poenotenje osebnih dohodkih za enako ali podobna dela ali naloge v vseh TOZD, ne glede na občino, v kateri ima sedež; tako npr. ugotavljamo, da so čisti osebni dohodki zdravstvenih delavcev v ZD Ljutomer v letu 1986 zaostajali za gospodarstvom ljutomerske občine le za 9,5 %, v resnici pa so v okviru delovne organizacije najnižji. Pa ne samo to, razlike se bodo v slovenskem zdravstvu še povečale, interes za delo v pomurskem zdravstvu pa bo za zdravnike iz razvitejših regij vse manjši.
Poleg vzklajevanja nivoja osebnih dohodkov z nivojem v gospodarstvu ustrezne družbenopolitične skupnosti pa seveda ne smemo pozabiti na vzklaje-no tekočo rast sredstev za osebne dohodke z gospodarstvom. Devetmesečni rezultati kažejo da se zaostajanje še nadaljuje, kar je razvidno iz naslednje tabele (podatki so »očiščeni« po veljavni metodologiji):
RAZPOR. SRED. ZA OD NA ČISTI OD NA DELAVCA
DELAVCA	--------------------
TOZD	ZNESEK	Ind. I-X /85	IND 85	ZNESEK	Ind. I-X /85 I	ND. 85
PL M. SOBOTA	164.035	218,7	181,5	117.039	214,1	193,0
ZD G. RADGONA	155.536	234,4	192,0	1.09.337	223,4	202,4
ZD LENDAVA	154.828	224,1	184,7	115.166	234.4	194,0
ZD LJUTOMER	149.567	232,4	193,8	108.035	224,7	200,1
ZD M. SOBOTA	156.106	219,8	184,7	113.953	214.7	190,0
ZSMH M. SOBOTA	159.907	214,3	180,2	111.739	202,5	177,9
SB M. SOBOTA	138.323	221,4	181,8	98.661	220,9	211,1
DS M. SOBOTA	146.997	226,0	183,3	106,623	220,2	189,0
PZC	147.450	222,5	183,9	106.052	219,7	199,8
GOSP.MS	123,716	222,6	189,0	88.224	214,6	186,7
LEND.	119.292	219,0	189,6	88,078	213,7	187,4
UUT.	110.707	228,3	202,1	81.391	226,9	202,6
GR	123.534	231,6	200,7	89.356	226,4	198,7
POMURJE:	121.039	224,6	193,2	87.481	218,5	191,4
Z ustavo in zakoni imamo v Jugoslaviji uveljavljen t. i. bruto sistem pri politiki delitve osebnih dohodkov, zato je z družbenega vidika edino realno spremljanje, prikazovanje in primerjanje podatkov o razporejenih sredstvih za osebne dohodke in ne podatke o čistih osebnih dohodkih, saj se delavci lahko v različnih občinah dogovorijo o različnih višinah prispevkov za t. i. skupne družbene potrebe in so zaradi tega lahko čisti osebni dohodki različni. Povprečni čisti OD je lahko le eden od kazalnikov gibanja osebnih dohodkov, kadar gre za primeijave z življenskimi stroški oz. ugotavljanje realne rasti sredstev za osebne dohodke. Ker tudi primerjave na enaka obdobja lanskega leta zaradi časovno in zneskovno različnih poračunavanj osebnih dohodkov med letom (da bi sledili gibanjem v gospodarstvu) niso primerne, je najrealnejši podatek o rasti razporejenih sredstev za osebne dohodke na delavca glede na povprečje lanskega leta. Istovrstni podatek za PZC je v devetih mesecih indeks 183,9, za pomursko gospodarstvo pa 193,2, kar kaže na ponovno zaostajanje osebnih dohodkov tudi kar zadeva njihove rasti. Če se, bodo taka gibanja še nadaljevala, bo treba tudi v letu 1987 poračunavati osebne dohodke za leto 1986, kot seje zgodilo v letu 1986 za leto 1985. Prav gotovo pa tako permanentno zaostajanje osebnih dohodkov v družbenih dejavnosti ne vpliva stimulativno na njihovo dejavnost. Družbene dejavnosti so sestavni del združenega dela in z ozirom na njihov poseben pomen za družbeno reprodukcijo jih v tem smislu moramo tuid obravnavati.
INVESTICIJSKA DEJAVNOST
Ko govorimo o materialnem položaju v zdravstvu, ne moremo mimo sredstev, ki smo jih namenili za investicije na področju zdravstva. Ker akumulacija ni element kalkulacije cene zdravstvenih storitev, se uporabniki in izvajalci za te namene dogovarjajo neposredno preko finančnih načrtov občinskih zdravstvenih skupnosti. Ze šesto leto je skoraj vsa investicijska dejavnost omejena na izgradnjo kirurškega bloka, medtem ko smo v predhodnem srednjeročnem obdobju izgrajevali mrežo osnovnega zdravstvenega varstva. Del investicijskih sredstev se zbira tudi v obliki 0,60 % namenske prispevne stopnje iz dohodka -OZD v vseh pomurskih OZS. Objekt bo v prvi polovici leta 1987 usposobljen in predan objekt, bo njegovo aktiviranje zahtevalo zaposlitev novih delavcev, po drugi strani pa tudi bistveno povečane stroške vzdrževanja (elektrika, kurjava), zavarovanja in amortizacije, kar bo vse še nadalje obremenjevalo sredstva za zdravstveno varstvo. Pri tem pa ugotavljamo, da je opremljanje in posodabljanje drugih objektov v osnovnem zdravstvu, lekarništvu in pri dejavnostih ZSMH že zelo zaostalo, zato bomo tudi za ta namen morali združevati sredstva, če hočemo še obdržati vsaj sedanji zdravstveni standard in zdravstveno varnost.
Na osnovi navedenega je* možno določiti naslednje
ugotovitve, zaključke in predloge:
1.	Glede na splošne zahtevč uporabnikov po ohranitvi in tudi izboljšanju zdravstvenega standarda pomurskega prebivalstva namenja gospodarski del združenega dela premajhna sredstva za zdravstveno varstvo, posebno iz razloga, ker gre za še vedno manj razvito območje z absolutno premajhnim ustvarjenim družbenim proizvodom za sedanji nivo zdravstvenega varstva, kateremu se obolevnosti pomurskega prebivalstva bistveno ne razlikuje od razvitejših predelov Slovenije; pripevna stopnja s 1. 1. 1987 ne bi smela biti v nobeni pomurski občini manjša od 12 %, sicer bo materialni položaj zdravstva še težji;
2.	Ugotavljamo, da je novi sistem republiške solidarnosti za dejavnost zdravstva za pomursko regijo sicer ugodnejši, predvsem kar zadeva sprotnost nakazovanja sredstev, vendar še vedno ni zadovoljiv, kar ne upošteva socialne strukture (velik delež kmetov) pomurskega prebivalstva, ki pa vendarle ustvarja vedno več tržnih presežkov za celotno Slovenijo; v letu 1987, ko se bo o sistemu solidarnosti v zdravstvu ponovno razpravljajo, je potrebno vztrajati, da se med kriteriji upošteva ta pomurska specifičnost;
3.	V letu 1987 je potrebno zagotoviti zadostna sredstva za nove zaposlitve, predvsem v osnovnem zdravstvu, naloga izvajalskih zdravstvenih organizacij pa je, da se ustrezno usposobijo za opravljanje vseh dejavnosti v skladu z dogovorjeno delitvijo dela ter da permanentno skrbijo za strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje delavcev.
4.	Izvajalske organizacije so dolžne še nadalje voditi politiko kadrovskega štipendiranja in si na ta načinzagotavljati potrebni kader, pri čemer je treba navezati tesnejše stike s štipendisti že za časa študija;
5.	Izvajalske organizacije so še nadalje dolžne uresničevati naloge obdelave bolnikov in razvijati preventivne dejavnosti.
6.	Čimprej je potrebno skleniti svobodno menjavo dela za sredjeročno obdobje, pri čemer je potrebno poenotiti kalkulativna izhodišča v regiji s sodelovanjem izvršnih svetov;
7.	Z ustrezno zdravstveno vzgojo uporabnikov in izboljšanjem medsebojnih odnosov je potrebno zmanjšati t. i. neopravičeni odliv sredstev izven regije, s čimer bi se lahko izboljšal materialni položaj zdravstva; zavedati se je treba, da je večina stroškov za zdravstveno varstvo fiksnih;
8.	Zagotoviti je treba sredstva za izenačitev družbenoekonomskega položaja zdravstvenih delavcev z drugimi delavci v združenem delu ter nato vzklaje-no rast; ocenjevanje izvršnih svetov glede rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu naj bo realnejše in spretnejše; pri tem seje potrebno obvezno dogovoriti za enotno metodologijo vsaj v regiji, če že to ni mogoče v slovenskem prostoru.
,	9. Vse izvajalske organizacije so dolžne upravljati s sredstvi racionalno in
s skrbjo dobrega gospodarja in sprejeti ukrepe za dosego tega cilja.
10.	V letu 1987 je prva prioriteta v zdravstvu dokončna usposobitev kirurškega bloka in zagotovitev pogojev za delovanje; v skladu z materialnimi zmožnostmi je potrebno začeti s posodabljanjem tudi drugih objektov na področju zdravstva, predvsem pa jih ustrezno opremljati.
Murska Sobota, novembra 1986
POMURSKI ZDRAVSTVENI CENTER
kronika_____________
Avantura z avtobusom končana v Čentibi
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Budnost voznikov motornih vozil je, kot kažejo podatki uprave za notranje zadeve v minulem tednu, močno popustila, čeprav postaja vreme čedalje nevarnejše za vožnjo. Ker vremenoslovci tudi v prihodnje napovedujejo meglo in druge vremenske nevšečnosti, je potrebno opozoriti, da se moramo cestam in vremenu primerno prilagoditi. Kroniko začnimo z nenavadnim dogodkom, ki se je k sreči končal-brez hujših posledic.
Ukradel avtobus
16.	novembra okoli enajstih zjutraj je patrulja postaje milice iz Lendave ustavljala avtobus, last delovne organizacije Certus, ki ga je zelo nespretno vozil neznan voznik. Na znak milice se ni ustavil, temveč je dodal plin in pobegnil. Na Rudarski cesti v Lendavi je prebil betonsko ograjo in nadaljeval vožnjo proti Čentibi, kjer je zapeljal na njivo in se prevrnil na bok. Voznik je pobegnil, vendar so ga miličniki zasledovali in prijeli. Kristjan Felbar iz Dobrovnika, delavec brez zaposlitve, je priznal, da je v domačem kraju vlomil v avtobus in se odpeljal proti Lendavi. Škode na avtobusu je za 2,5 milijona dinarjev.
Izsiljeval prednost
10.	novembra seje zgodila prometna nesreča na magistralni cesti pri DO Avtoradgona. Voznik tovornega avtomobila Rudi Domanjko iz Radenec je izsilil prednost pri vožnji na magistralno cesto v trenutku, ko se je po njej pripeljal iz G. Radgone Alojz Bajzek iz Žepovec. Pri trčenju se je Bajzek telesno poškodoval.
Ni obvladal vozila
11.	novembra seje voznik osebnega avtomobila Robert Verš iz Podgrada peljal po lokalni cesti iz Orehovec proti Radgoni. Zaradi neprimerne hitrosti in mokrega cestišča ni obvladal vozila, zletel je s ceste in se prevrnil na bok ter se hudo telesno poškodoval.
Trčil v avtomobil
11.	novembra se je zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti pri Šalamencih. Voznik kolesa z motorjem Štefan Car, ki seje peljal proti Puconcem, je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na sredo cestišča in trčil v osebni avtomobil, ki ga je pravilno vozil Branko Berke z Vane-če. Pri trčenju se je Car hudo telesno poškodoval.
Zletel s ceste
15.	novembra je voznik osebnega avtomobila Anton Lesič iz Oto-vec zaradi vinjenosti in neprimerne hitrosti na cesti med Strukovci in Skakovci zletel s ceste in se dvakrat prevrnil. Pri nezgodi si je sopotnik Milan Hodošček zlomil levo roko. Pomoč je iskal v bolnišnici. Ni upošteval znaka stop
15.	novembra seje zgodila prometna nezgoda v Noršincih. Voznik osebnega avtomobila Gustav Podlesek iz Noršinec je izsiljeval prednost v križišču, ni upošteval prometnega znaka stop, in zavil na prednostno cesto, ko je po njej pripeljal Daniel Šipoš iz Mlajtinec. Pri nezgodi sta se telesno poškodovala voznik Šipoš in njegova sopotnica Stanislava.
Črna nedelja
Minula nedelja je bila ena najbolj črnih v prometu na naših cestah. Zgodilo se je osem prometnih nesreč, od katerih naj omenimo le največje.
V naselju Dankovci se je zgodila nesreča zaradi neprimerne hitrosti voznika osebnega avtomobila Branka Žida iz Markovec. Žido je zadel pešca Matijo Lendvaja iz Dankovec, ga zbil po cestišču in hudo poškodoval, tako daje pešec poškodbam podlegel. Vozn:1 avtomobila zaradi goste megle ni pravočasno zagledal pešca in ga Kljub zaviranju zadel.
Izsiljevanje prednosti je povzročilo prometno nezgodo v naselju Podgrad. Voznik tovornega avtomobila Franc Perjac iz Zbigovec je v križišču z magistralno cesto proti Apačam najprej zapeljal na cesto, nato pa zavil na magistralno cesto z namenom, da bi se obrnil. Za njim je pripeljal iz G. Radgone z osebnim avtomobilom Matevž Pirnat iz Ljubljana, Perjac je izsilil prednost, zaradi česar je prišlo do trčenja, v katerem se je telesno poškodoval.
V Serdici je bil vzrok prometne nesreče alkohol. Na lokalni cesti je vinjen vozil traktorist Jože Troha iz Kramarovec. Troha je bil še brez vozniškega dovoljenja, neiskušen je zapeljal v globok jarek, kjer se je traktor prevrnil. Poškodovala sta se Troha in njegov brat Darko.
Prometna nezgoda se je zgodila tudi v naselju Polana. Voznica osebnega avtomobila Angela Debeljak iz Zlatoličja je v nepreglednem ovinku trčila v tovorni avtomobil, ki gaje vozil Štefan Gyergyek iz Vadarec. Pri trčenju so se poškodovali Debelakova in njena sopotnica Greta Poznek težje, Štefan Debelak pa lažje.	J. D.
ELEKTROKONTAKT
ZAGREB, n. sol. o.
TOZD ELEKTROMATERIAL
LENDAVA, n. sol. o.
OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO
za prodajo
OSEBNEGA AVTOMOBILA znamke FIAT, tip 132/2000
— letnik izdelave 1979
— izklicna cena 900.000,00 din
Vozilo je vozno in registrirano.
Javna dražba bo 3. 12. 1986 ob 11. uri v prostorih tozda v Lendavi, Kolodvorska 8.
Davek ni vračunan v ceno in ga plača kupec. Prodaja oz. nakup velja po sistemu videno-kupljeno in poznejših reklamacij ne upoštevamo.
Vsi interesenti morajo 15 minut pred začetkom javne dražbe vplačati pri blagajni tozda 10% od izklicne cene osnovnega sredstva.
Ogled osebnega avtomobila je možen od 27. novembra naprej, vsak delovni dan med 12. in 14. uro na dvorišču tozda.
Delavski svet tozda Jeruzalem Ljutomer
RAZPISUJE dela in naloge
KV natakar
(2 delavca)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— končana gostinska šola,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— higienski minimum, — varstvo pri delu.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov: RADENSKA, TOZD JERUZALEM LJUTOMER
Osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh Apače in razpisna komisija razpisujeta prosta dela in naloge
' ravnatelja šole
— reelekcija.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z Zakonom o združenem delu, izpolnjevati pogoje, ki jih določa 137. člen Zakona o osnovni šoli, in sicer:
— vsaj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu,
— strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti ravnatelja šole ter
— družbenopolitična dejavnost.
Ravnatelj je imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokumenti v 15 dneh na naslov: Osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh Apače, za razpisno komisijo.
Elektro Maribor,
TOZD ELEKTROMONTAŽA LJUTOMER, Postružnikova 3, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
vodenje skladišča orodja s pripravo in nabavo materiala
z naslednjimi pogoji za zasedbo:
— IV. stopnja kovinske smeri — ključavničar in 3 leta delovnih izkušenj ali
— IV. stopnja elektro smeri — KV elektromonter in 3 leta delovnih izkušenj
—- vozniško dovoljenje kategorije B.
Poleg tega je zaželjeno, da ima kandidat opravljen tečaj za skladiščnike.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 10 dneh od objave na naslov: Elektro Maribor, TOZD ELEKTROMONTAŽA LJUTOMER, Postružnikova ul. 3.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo.

PRODAJALNA YU BOUTIQUE V HOTELU RADIN V RADENCIH JE POJEM KAKOVOSTI IN EKSKLUZIVNOSTI!
Oglejte si naš pester prodajni program!
V zalogi imamo kakovostne in modne izdelke: modna oblačila — usnjeno galanterijoizdelke iz kristalnega stekla — okrasne predmete — unikate — zlat in srebrn nakit
PRODAJALNA JE ODPRTA:
Vsak dan od 9. do 12. ure od 16. do 21. ure.
Prodajalna je odprta tudi ob sobotah. Ob nedeljah in praznikih pa od 14. do 19. ure.

STRAN 18
VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
Radijski in televizijski spored od 21. do 27. novembra
PETEK SOBOTA NEDELJA' PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 — Aktualno v petek, 21. novembra (pregled dogodkov, mladinska oddaja, Kam za konec tedna, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.-
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 22. novembra (pregled dogodkov, sobotna reportaža, Iskanje—znanje—ustvarjanje, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon/ 21-232).
9.00 Tednik, 10.00 Po belih in črnih tipkah, 3. oddaja (čb) (do 10.35), 15.35 — 00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 15.50 TV mozaik — ponovitev, 17.25 Poročila, 17.30 H. CH. Andersen: Vžigalnik, 17.45 Zgodbe modrega telefona: Maska, 5. del češkoslovaške nanizanke, 18.15 Računalniški informacijski sistemi, izobraževalna oddaja, L del, 19.00 Danes: obzornik ljubljanskega območja, 19.30 TV dnevnik in vreme, 19.50 Gorjupovi dnevi 86, reportaža iz Radencev, 20.25 Novi Pacifik: Odmevi vojne, 2. del ameriške dokumentarne serije, 21.30 J. Collins: Hol-lywoodčanke, 2. del ameriške nadaljevanke, .22.15 Tv dnevnik, 22.35 Zadržanost, nizozemski film
TV LJUBLJANA
7.45-13.40
in
14.00-23.00 Teletekst RTV Ljubljana, 8.00 Poročila, otroška matineja — ponovitev oddaj:, 13.35 Poročila (do 13.40), 14.15 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete, 15.00 Bulečka, mladinski sovjetski film, 16.25 Ljubitelji narave, angleška poljudnoznanstvena serija — 5. del, 16.55 Poročila, 17.00 Šabac: Rokomet (m) — PE — Metaloplasti-ka:Barcelona, prenos v odmoru, 18.25 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci, 18.45 Risanka, 19.00 Danes: Turistični globus, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Zrcalo tedna, 20.15 Bogata in slavna, ameriški film, 22.15 TV dnevnik, 22.30 Videogodba
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Začetek brez konca, otroška serija, 18.15 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja, 18.45 »Frka«, humoristična oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Iz koncertnih dvoran: orkester SF (Liszt, Rojko, Brahms), prenos iz CD (samo za LJ 2), 22.05 Nočni kino: Invazija tatov teles, ameriški film, (do 23.35)
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.55 Tv v šoli, 14.10 Kritična točka, 14.40 Narodna glasba, 15.10 Dva človeka na Manhattanu (film), 16.40 Poročila, 16.45 Tv koledar, 16.55 Rokomet: Me-taloplastika—Barcelona,
18.25 Teritorialna obramba, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ribe morilci (film), 21.40 Dnevnik, 21.55 Program ob koncu tedna.
Prvi program
8,25 Tv v šoli, 13.45 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti reških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Lyttonov dnevnik, 21.05 Zabavnoglasbena oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.05 V petek ob 22 uri.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.20 V najboljši družbi, 22.05 Umetnine.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.10 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Sobotno veselje; 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vabim vas, gospodična, 21.50 Iskanje otoka, 22.05 Ples 86.
Drugi program
14.50 Tedenski tv spored, 15.20 Schubert, 16.20 Madžarska tisočletna opatija, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Dogodki in ljudje, 18.25 Nogomet, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Srčni kirurg, dr. Vrain (film), 21.50 Šport, 22.25 Dvigalo strahu (film), 23.35 Mannix.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.15 Martha, pon. TV film. 9.50 Žrebanje lota. 10.00 Upokojenski dopoldan, vmes tv igra Napaka ni v jabolku in Madžarske pokrajine. 14.55 Šolska TV. 16.10 Spored za 3 dni. 16.15 Jezikovne uganke. 16.55 Magazin pop glasbe. 18.00 Okno. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.30 Razgovor z A. Faragojem. 22.15 Eroica, simfonija v dveh stavkih. 23.35 TV dnevnik.
8.05 Ponovitve do 11.00. 11.00 Umetnostno drsanje, pokal Novarat. 11.50 Suženjstvo, pon. 14. dela. 15.00 Mivioni, za najstnike. 15.55 Življenje na zemlji, 12. del. 17.15 Pokrajine, mesta, ljudje. 17,45 Pravni primeri. 18.25 Luč za branje. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pesem za vsakogar. 20.05 Linda; Software. 21.05 Borba proti raku, dobrodelni koncert. 21.55 Anne Hill, amer. film. 23.15 TV dnevnik.
TV KOPER
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program — risanke in tele-filmi. Dokumentarec: Divji svet živali. 18.00 Andrejinih 100 dni — Telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica victoria - Telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Simfonije Gustava Mahlerja. Simfonija št. 8 v Es duru, orkester Dunajske filharmonije, dirigira Leonard ernstein. 22.30 Dogodek, ki je zgodovina. 23.35 Šport.
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program — risanke in tele-filmi. Dokumentarec: Divji svet živali. 18.00 Andrejinih sto dni — Telenovela. 19.00 Kavalarji neba - Telefilm. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — Telefilm. 20.25 Tv novice. 20.35 Resnica — Tv film. 22.00 TVD vsedanes. 22.20 Start. 22.45 Charley — Telefilm. 23.15 Gora in avantura — Cousteaujeva Amazonka — II. del
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.40-22.45 Teletekst RTV Ljubljana, 8.55 Poročila, otroška matineja: 10.25 Sestriere: Svetovna serija v smučanju — slalom (ž), prenos I. vožnje EVR, 11.50 Mir in razorožitev: Izobraževanje za mir, ponovitev 4. dela dokumentarne serije OZN, 12.25 Ptuj 86, 3. oddaja, 12.55 Sestriere: slalom (ž), prenos 2. vožnje EVR, 14.00 P. Kovačik: Nezvestoba po Slovaško, 2. del slovaške nadaljevanke, 15.20 Poročila, 15.25 Retrospektiva nagrajenih športnih in turističnih filmov — Kranj: izpopolnjevanje skakalca s palico, francoski film, 15.45 Lovec na glave, ameriški film, 17.00 Gregorčičeva proslava, prenos iz Drežnice nad Kobaridom, 19.00 Danes: Ko še ne boli, 19.30 TV dnevnik, 20.00 D. Jančar—A. Stojan: Primož Trubar, 2. del nadaljevanke, 21.15 Šport za ne-športnike, sovjetski kratki film, 21.30 Športni pregled, 22.15 Jazz na ekranu.
TVZAGREB
Prvi program
10.20 Poročila,
10.30
Otroški in mladinski spored, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Mali kopcert, 14.15 Na svidenje Mr. Chips, 15.10 Nedeljsko popoldne, 17.15 Sedem žena (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Potovanje v Vučjak, 20.55 Na obalah Trebišnjice, 21.30 Športni pregled, 22.15 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program 9.00 Matineja,
11.00
Vzhodni studio, 13.40 Otroški in mladinski spored, 17.00 Klub seniorjev, 17.45 Parlamentarne volitve, 19.30 Čas v sliki, 20.15 — Volitve
Drugi program
9.30 Armida (film), 15.00 Športno popoldne,
17.00
17.45
18.30
Stefanie Werger, Pogled v deželo,
____ Okay — Alabama (film), 19.30 Čas v sliki,
20.15 Sam proti mafiji, 21.35 Dinastija, 22.20 Avstrijski filmski dnevi 86, 23.05 Srečanje pri Veseli smrti (film).
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke. 10.00 Poročila/ 10.05 Magazin pop glasbe, pon. 10.55 Siofok— Dozsa, prv. nogometna tekma. 13.30 Cklus Frigyes Ban: Semmelweis, madžarski č/b film. 15.15 Grajske igre. 16.40 Oglejmo si skupaj. 17.05 Možgansko prvenstvo. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.05 Kri in življenje, TV film.
TV KOPER
12.00 Športno popoldne. 19.00 Ipavci — TV nadaljevanka. 20.00 Dokumentarec. 20.30 Sedemdni. 21.00 Film: Velika osvojitev — Igrajo: Lucie Hof-lich, Louis Trenker. Režija:Lo-uis Trenker. 22.50 Charley — Telefilm. 23.25 Delta
16.00
Po domače.
16.30 — Aktualno v ponedeljek, 24. novembra (pregled dogodkov, športna oddaja, prispevek o SLO in družbeni samozaščiti, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 25. novembra (pregled dogodkov, pogovor v živo, Predstavljamo vam .. ., reklame), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00
Iz domačega
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 26. novembra (pregled dogodkov, gospodarska tema, Iz delegatskih klopi), 18.00 —
21-232
propagandno-
glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
16.00	—
Jazz ... jazz. . . jazz, 16.30 — Aktualno v četrtek, 27. novembra (pregled dogodkov, oddaja o kulturi, Iščemo odgovore na vaša vprašanja, reklame) 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.00 Zrcalo tedna, 9.20 Mednarodna obzorja: Leto
šestinpetdeseto
(do
9.50)16.25 — 22.15 Teletekst RTV Ljubljana, 16.40 TV mozaik — ponovitev, 17.30 Poročila, 17.35 Vojna je vojna, 17.50 Smogovci, 4. del nadaljevanke TV Zagreb, 18.20 Tamburaški orkester Bisernica iz Reteč, 18.45 Risanka, 19.00 Danes: Podravski obzornik, 19.30 TV dnevnik, 20.05 T. Thompson: Zlati fantje, 6. — zadnji del ameriške nadaljevanke, 21.00 Aktualno, 22.00 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
18.00 Beograjski TV program, 18.55 Premor, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 TV dnevnik, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Knjige in misli, 21.40 Pesem ptic trnovk, 10- zadnji del avstralske nadaljevanke, 22.30 Zabavna oddaja (do 23.15)
/O |ublj anska banka
Pomursk* bank*
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.05 Ponovitve, 16.00 Dober dan šport, 17.25 Kronika skupnosti bjelovarskih in varaždinskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Heroj ulice (drama), 21.45 Mali koncert, 22.00 En avtor, en film, 22.20 Meridijani, 22.50 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v .šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Kojak, 22.00 Vas brez duše (tv film), 23.05 Linški zveneči oblak.
Drugi program
17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Simon Templar, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ded na posodo, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Ženska na oknu (film).
/O ljubljanska bar ka
Pomurska bank*
TV MADŽARSKA
NI SPROEDA
TV KOPER
14.00 Tv — novice. 14,10 Otroški program: Risanke in te-lefilmi. 17.30 Zdravnik in pacient — Medicinska rubrika. 18.00 Zdravnik in otrok — Nasveti pediatrov — Oddaja v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD - stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Športni pregled. 20.25 Tv novice. 20.30 Film — Zahodna fronta 1918 — Igrajo: Fritz Kampers, Gustav Diessl, režija: George W. Pabst. 22.15 TVD vsedanes. 22.25 Zdravnik in pacient — Ponovitev. 23.00 Košarka — Italijansko prvenstvo A-l, A-2.
10.25 Sestriere: Svetovna serija v smučanju — slalom (m), prenos I. vožnje (do 12.00/15), 12.55 Sestriere: Slalom (m), prenos 2. vožnje (do 14.00/15), ali TV mozaik: 9.00 Otrok in šola: v šolo radi hodimo, 9.25 Poklici: Oficir kopenske
vojske
(do
9.55),
16.10—23.10 Teletekst RTV Ljubljana, 16.25 Sestriere: Svetovna serija v smučanju — slalom (m), posnetek ali 16.20 TV mozaik — ponovitev, 17.25 Poročila, 17.30 Otroška folklora, L del, 18.00 EX Libris M & M, 5. oddaja, 19.00 Danes: Celjski obzornik, 19.30 TV dnevnik, 20.05 A. Le. Page — C. Watton: Dekleti na klopi, francoska drama, 21.40 Integrali, 22.55 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, 18.15 Izobraževalna oddaja: Nadarjeni, 18.45 Narodno zabavna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.50 Žrebanje lota, 20.55 Včeraj, danes, jutri, 21.10 Čas podvigov, dokumentarna oddaja, 21.55 Pretekli čas, sedanji čas, izobraževalna oddaja, (do 22.40), Opomba: 16.30—19.00 DP v hokeju 1:2
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.30 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti osijeških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme in dileme, 21.00 Nezvesta žena (film), 23.00 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prihodnost socialne države, 21.15 Dallas, 22.00 Med umetnostjo in norostjo, 22.45 Šport, 22.50 Kobra prevzemite.
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 10.00 Nevidna fronta, korejska serija. 11.20 Naš gost: D. Marczis. 16.30 Ne Je za žene. 16.45 Spored za 3 dni. 16.50 Listi zgodovine, francoska serija. 17.40 TV borza. 17.55 Prijatelj narave. 18.15 10 minut za ribiče. 18.30 Agrarni svet. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Suženjstvo, .15. del brazilske serije. 21.25 Studio ’86. 22.25 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program — Risanke in tele-filmi. Dokumentarec: Divji svet živali. 18.00 Andrejinih sto dni — Telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Zadnji plačanec. Igrajo: Ray Danton, Pascale Petit, Gunter Stolle. Režija: Dieter Miitler. 22.15 TVD vsedanes. 22.25 Košarka: Italijansko prvenstvo A-l, A-2. 23.35 Kralj z juga — Tv nadaljevanka
TV LJUBLJANA Tv LJUBLJANA
10.25 Sestriere: Svetovna serija v smučanju — veleslalom (m), prenos I. vožnje (do 12.00/15), 12.55 Sestriere: Veleslalom (m), prenos 2. vožnje (do 14.00/15), ali TV mozaik, 9-00 Prežihov Voranc: Trije posvetnjaki (do 9.50), 16.00—23.15 Teletekst RTV Ljubljana, 16.15 Sestriere: Svetovna serija v smučanju — veleslalom (m), posnetek, Ali 16.35 TV mozaik — ponovitev, 17.25 Poročila, 17.30 Slovenske ljudske pravljice III. O mačehi, L del, 17.50 M. Dedakovič—J. in A. Va-jevec: Zlata ribica: Polom, 2. del otroške nadaljevanke, 18.20 Za leta, ki prihajajo, znanstveni film, 19.00 Danes: Severnoprimorski obzornik, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Shakespeare na TV: Romeo in Julija, angleška TV priredba, 23.00 TV dnevnik,
9.00 Iz cikla jugoslovanskih filmov: Vrnitev odpisanih (do 10.30), 15.45—22.55 Teletekst RTV Ljubljana, 16.00 TV mozaik — ponovitev, 17.30 Poročila, 17.35 Neža Maurer: Rišem sonce, 17.50 Želeli ste, poglejte 18.15 Čas, ki živi: Avnojska pot in Avnojski portret, 19.00 Danes: Gorenjski obzornik, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Tednik, 21.05 Besedi-loslovni utrinki: Natančnost in smiselnost besed, 21.15 H. Solas: Cecilia, 2. del kubanske nadaljevanke, 22.10 TV dnevnik, 22.25 Mir ali razorožitev: Ob svetovnem letu miru:
,0 ljubljanska banka
Pomurska bank*
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Dan zmage, otroška serija, 18.15 TV mozaik — znanost, 18.45 Goli z Evropskih nogometnih igrišč, 19.00 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Očetje in sinovi, L del sovjetske nadaljevanke, 21.20 Poročila, 21.25 Umetniški včer (do 22.35)'
TVZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.25 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti karlova-ških, siških in gospiških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kino — oko, 22.3Q Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pozeidonov vesoljni potop (film), 22.05 Šport.
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Svet živali, 18.30 Simon Templar, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zapuščina dvojnega orla, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 La Victoria (dok. film), 22.30 Zgodilo se je ob belem dnevu (film).
TV MADŽARSKA
9.00 Ponovitve do 10.45. 16.40 Kratki film. 17.00 Amorovi sužnji, pon. angleške serije. 17.25 Glasovi, glasbila; po Južni Madžarski in Vojvodini. 17.55 Ura, poljska TV drama. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Modra luč, reportaže. 21.20 Kdo vse je, igre zanimivih ljudi. 21.50 Glasba na pozna meja, ju-bilarni koncert orkestra madžarskih graničarjev.
22.50 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program — Risanke in tele-filmi. Dokumentarec: Divji svet živali. 18.00 Andrejinih sto dni — Telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — Telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Hamburger serenade — Variete. 21.45 TVD vsedanes. 22.00 Nogomet — Pokal Evrope. 23.35 Kavalirji neba — Telefilm
JVZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.25 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti splitskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.00 Izbrani trenutek, 21.10 Video-klub, 22.10 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Peter Aleksander čestita, 21.50 Šport, 22.20 Videoteka.
Drugi program
17.30 Računalništvo, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Simon Templar, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.35 Kratki film. 10.00 Prstan z modrim kamnom, pon. TV filma. 16.55 Sovjetski večer. 17.00 Cirkus na drsalkah. 17.45 Blohin, Beloglazova .. . 18.25 Dinami-zem. 18.55 Pravljice. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Modre gore, sovjetski film. 21.35 Razgovor s pisateljem Sergejem Zaliginom. 21.45 Leta in dnevi. 22.20 Klavirski koncert iz Moskve. 23.25 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program — Risanke in tele-filmi. Dokumentarec: Divji svet živali. 18.00 Andrejinih sto dni — Telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria - Telefilm.'20.25 Tv novice. 20.30 Film: Nedotakljivi — Igrajo: Gabriele Tinti, Richard Harrison, Paola Sena-tore. Režija:M. Bianchi. 22.15 TVD vsedanes. 22.25 Eurogol. 23.00 Ženska — TV nadaljevanka L del
VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
STRAN 17
Tedenski koledar
PETEK, 21. november — Marija SOBOTA, 22. november — Cilka NEDELJA, 23. november — Klemen
PONEDELJEK, 24. november -Janez
TOREK, 25. november — Katarina
SREDA, 26. november — Silva
ČETRTEK, 27. november — Zdravko
Prodam
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (2 + 2), KONČAR SUPER, rabljen devet mesecev, pečica kombinirana plin-elektrika, po ugodni ceni naprodaj. Darinka Nežič, Berkovski Prelogi 3, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19354 ZEMLJIŠČE NA VANEČI, primemo za počitniško hišo, 54 arov, in prikolico 450 za kampiranje, nameščeno v Moravskih Toplicah, prodam. Telefon: 23-402. M-5647
TRAKTOR STEYR, 15 KM, s priključki, prodam. Ernest Fel-kar, Sebeborci 86. M-5648 KRAVO, visoko brejo, prodam. Njivo v Murski Soboti dam v najem. Puconci 18. M-5649 MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Plečnikova 76. M-5650 FIAT 750, neregistriran, z dobrim motorjem, in peč za kopalnico (jug. izdelave) poceni prodam. Praviček Vogričevci, p. Ljutomer. IN-19352
ZASTAVO 101 C, letnik 1981, prodam. Sklizovič, Ljutomer, Užiška 1, telefon popoldan: 81-848. IN-19349
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO TAM STADLER, 30.000 kalorij, skoraj novo, prodam. Telefon: (069) 81-798. IN-19348 TELEVIZOR AVTOMATIC 900, čmo-beli, in ŠTEDILNIK CALOREK NA TRDA GORIVA, dobro ohranjena, poceni pfodam. Dolinšek, Razkrižje 6 a. ’N-19347
GOSTILNA A HOTIZA X vabi na pico "
PLEMENSKO KRAVO, visoko brejo, prodam. Kjučarovci 30, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19345
VW JETTO, letnik 1981, prevoženih 31.000 km, in TRAKTOR IMT 539, nov, prodam. Franc M irkovič, Zg. Kamenščak 18 a, p. Ljutomer. IN-19344
FIAT 126 P prodam. Telefon popoldne: 22-103, dopoldne: 21-821. M-5727
TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso in plugom prodam. Radovci 9. M-5651
KRAVO, visoko brejo, staro pet let, prodam. Viktor Ficko, Kova-čevci 12, p.Grad. M-5652 TELEVIZOR, črno-beli, ugodno prodam. Malačič, Križevci 56 v Prekmurju. M-5653
HLADILNIK, 1501, generalno obnovljen, poceni prodam. Lepoša, Lendavska 17 a. M-5654 KRAVO, staro pet mesecev, brejo sedem mesecev, prodam. Ko-vačevci 21. M-5659
ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA IN KAVČ PRODAM. Murska Sobota, Kroška 26. M-5660 ZASTAVO 101, registrirano do 23. aprila 1987, prodam. Ogled možen v nedeljo do 13. ure: Ivan Gabor, M. Sobota, Lendavska 37 c. M-5662
TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Rogašovci 39. M-5664 AVTO 126 P IN MOPED 15 SLC prodam. Brezovci 72. M-5665
RENAULT 16 TIS, neregistriran, vozen, prodam. Kerman, Murska Sobota, Vrtna 6. M-5666 ENOOSNO PRIKOLICO TEH-NOSTROJ, prekucno, 31, prodam. Naslov v upravi lista. M-5667
RABLJENO PEČ STADLER UVE 40 ZA CENTRALNO KURJAVO in nov električni boj-ler TGV 80 poceni prodam. Telefon: 73-264. M-5669
OKNA IN VRATA, rabljena, ugodno prodam. Ignac Hozjan, Velika Polana 7. M-5671
ZASTAVO 1.28, letnik 1983, prodam. Vaneča 59 b. M-5672
TELIČKO, staro 14 mesecev, prodam. Karolina Čahuk. Križevci 119 v Prekmurju. M-5673 ŠKODO 110, registrirano do 20. maja 1987, poceni prodam. Bra-tonci 145 c. M-5674
PARCELO Z ZIDANO STARO HIŠO ZA RUŠENJE v Filovcih, pohištvo in peč, po ugodni ceni prodam. Telefon: 74-707. M-5675
KOMPRESOR TIP E 4, 275 1 na minuto, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon: 23-077. M-5678
BREJE KRAVE -PO IZBIRI PRODAM. Ernest Hari, Križevci 26 v Prekm. M-5681
RENAULT 4, letnik 1976, dobro ohranjen, in orehove deske (približno 1,5 m3), prodam. Kolo-man Gašpar, Čepinci 43, p: Petrovci. M-5682
MALE PUJSKE, stare dvanajst tednov, prodam. Miran Najžar, M. Sobota, Tomšičeva 44. M-5684
OSEBNI AVTO WARTBURG, reg. do 22. avgusta 1987, dobro ohranjen, prodam. Turnišče, Partizanska 11. M-5685
SEDEŽNO GARNITURO IN DVE NOVI PEČI PRODAM. Lendavska 59. M-5686
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 1,5 KW, prodam. Telefon: 26-689. M-5687
ZASTAVO 101 prodam. Slaščičarna Bakovci. M-5689
JUGO, letnik 1984, prodam. Telefon: 73-408. M-5690
OPEL MANTO 1,6 S, tip A, prodam. Telefon: 72-913. M-5693 TRAKTOR STEYR 15 s koso in jermenico prodam. Janez Hari, Križevci 90 v Prekmurju. M-5692 VW PASAT LS PRODAM. Telefon: 23-645. M-5694
LUŠČENO KORUZO PRODAM ALI ZAMENJAM ZA DRVA. Franc Kološa, TIŠINA 33. M-5695
POHIŠTVO ZA DVE DNEVNI SOBI IN SPALNICO, vse staro tri leta, prodam. Telefon: 24-873. M-5686
NOV TRAKTOR UNIVERZAL MUTA s priključki poceni prodam. Evgen Kučan, Križevci 82. M-5697
MOTOKULTIVATOR MIO 350 s koso, letnik 1985, prodam. Franc Dvanajščak, Radomerje 25 a, p. Ljutomer. In-19342 TRAKTOR MAN, 50 KM, pogon na 4 kolesa, prodam. Informacije po telefonu: 062 75-416. M-5698
DIANO, registrirano do septembra 1987, 1978, prodam. Informacije: 78-011. M-5699 TRAKTOR VARŠALOVSKI WT 20 z varnostnim lokom in plugi prodam. Mirko Jančar, Zbigovci 36, Gornja Radgona. M-5701
TAM 1701 14, prekucnik, dolg keson, karamboliran, prodam. Telefon: 069 71-262. M-5703 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Panonska 66. M-5705 TRAKTOR STEYR. 28 KS, prodam. Anton Šebjan, Dokležovje 115. M-5707
STREŠNO OPEKO BIBER, rabljeno, zelo ohranjeno, ugodno prodam. Vučkič, Murska Sobota, Talanyijeva 4 (pri novem vrtcu), telefon: 21-964. M-5708
FORD ESCORD, letnik 1971, prodam. Satahovci 46. M-5709 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Milena Titan, Černelav-ci. Gorička 54. M-5710
MOPED AVTOMATIK, plastični čoln in brusilni stroj prodam. Murska Sobota, Daneta Šume-njaka 5, telefon: 21-981. M-5656 ZASTAVO 750, registrirano do marca, dobro ohranjeno, prodam za 250.000 din. Merklin, Vi-donci 115, p. Grad. M-5730 POHIŠTVO ZA SPALNICO, tridelna omara, postelje, nočni omarici in toaletna miza, staro štiri leta, prodam za 170.000 din. Naslov v upravi lista. M-SK
Imate obisk sorodnikov, znancev? Praznujete osebni ali družinski jubilej?
Vabi vas gostilna Lovski dom Cankova!
ZASTAVO 101 prodam. Franc Kocet, Vučja Gomila 84. M-5711 KRAVO, z drugim teletom, breja devet mesecev prodam. Pečarovci 71. M-5712
OMARO ZA DNEVNO SOBO UGODNO PRODAM. Telefon: 24-545. M-5713
RENAULT 4, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Šalamenci 25. M-5714
AVTO LADA KARAVAN 1200, letnik 1983, prodam. Bodonci 35. M-5715
HRASTOVE DESKE, razžagane na debelino 5 cm, suhe, 1 m3, prodam. Telefon: 76-331. M-5717
TRAKTOR ZETOR 4718 prodam. Dolnji Slaveči 12. M-5718 OBRAČALNIK PANONIJA IN MALE PUJSKE PRODAM.
Krog, Murska 2. M-5721
TELEVIZOR, ČRNO-BELI, skoraj nov, ugodno prodam. Telefon po 16. uri: 25-504. M-5725 FIAT 124, vozen, registriran do julija 1987, prodam. Kupšinci 51, telefon: 24-583. M-5726 ZASTAVO 750, letnik 1981, rdeče barve, prodam. Šalamenci 93. M-4017 r
PRENOSNI TELEVIZOR
ISKRA JASNA, črno-beli, skoraj nov, še z garancijo, prodam. Kuzma 45, telefon: 78-291. M-5732
MALE PUJSKE PRODAM. Žilavec, Vanča vas 44. M-5734 RAZNE REZERVNE DELE ZA AUDI 60/80 in dve zimski gumi 165/13 prodam. Krog, Murnova 9. M-5735
AVTO ZASTAVO 750 prodam .(tudi po delih). Karel Belec, Fik-šinci 14. M-5736
POHIŠTVO ZA SPALNICO z jogijem, kompletno sedežno garnituro z omaro, mizo in štedilnikom na trda goriva s pekačem prodam. Vilma Mataj, Murska-Sobota, Cankarjevo naselje 36. M-6737
CITROEN GA, letnik 1981, prevoženih 37.000 km, dobro ohranjen, registriran do oktobra 1987, prodam. Informacije: telefon 069 24-288. M-5738
FORD ESCORT, letnik 1972, prevoženih 88.000 km, dobro ohranjen, prodam. Leopold Čer-vek, Bakovci, Cvetna 12. M-5739 TRAKTOR FERGUSON 577 prodam. Štefan Čerpnjak, Bodonci 119, telefon: 72-627. M-5740
MALE PUJSKE PRODAM.
Krajna 41. M-5741
HIŠO V NORŠINCIH, primerno za lokal, prodam. Naslov v upravi lista. M-5742
DVE DVODELNI OMARI IN OTROŠKO POSTELJO PRODAM. Naselje Borisa Kraigherja 29. M-5743
VAM ZAMRZOVALNA SKRINJA TOČI?
POKLIČITE SERVIS ZA IZO-
LACIJE, TELEFON: 062 31-946.
POPRAVILO OPRAVIMO HITRO IN KAKOVOSTNO!
PEČ FEROTERM, novo, 30.000 kalorij, lupalnik za lupanje koruze in zadnji del —- osebnega avtomobila pasatt s streho, letnik 1976, ugodno prodam. Lukač, Bakovci, Prečna 18, telefon: 76-106. M-5759
LADO, letnik 1972, prodam. Mi, kloš Kuzmiča 23, telefon: 23-662. M-576I
JUGO, star štiri leta, ugodno prodam. Murska Sobota, Naselje 14. divizija 26. M-5763
TRAKTOR IMT 533 z kabino in koso ter dvižna železna garažna vrata prodam. Zenkovci 89, p. Bodonci. M-5746
JEDILNI IN SEMENSKI KROMPIR IGOR UGODNO PRODAM. Kroška 83, telefon: 26-591. M-5747
KOMBI IMV PRODAM. Franc Husar, Bakovci, Ribiška 6. M-5748
Dragemu sinu, bratu in vnuku MILANU BER-TALANIČU iz Kruplivnika, ki je pri vojakih v
Kičevu, ob praznovanju 20. rojstnega dne iskreno čestitajo, želijo dobro počutje med novimi tovariši in srečno vrnitev — ata, mama,
sestra Renata ter stari oče in stara
mama.
Dragemu sinu in vnuku ROMANU TRPLANU, ki je na odsluže-nju vojaškega roka v Bitoli, za 20. rojstni dan iskreno čestitajo, želijo vse lepo v novem okolju, predvsem pa, da bi se čimprej, srečno vrnil v krog svojih najdražjih — mama, ata. in brat Robi. Prisrčnim željam se pridružujeta stara mama in dedek.
TROSED IN DVA FOTELJA prodam. Ogled po 16. uri. Matija Gubca 25. M-5749
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Fokovci 42. M-5750
TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Podlesek, Murska Šobota, Ivana Regenta 15. M-5751 ZASTAVO 101, 1. registracija 1976, registrirano do 30. 9. 1987 (za 370.000 din), in električni radiator emo, 3 KW (za 40.000 din), prodam. Naslov v upravi lista. M-5752
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, stric in svak
Franc Cipot
iz Sebeborec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili, izrekli sožalje, darovali vence ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, kolektivom Potrošnik, sodelavkam trgovine Tekstil, Mura tozdu Perilo in Težka konfekcija, gasilcem, ki so mu izkazali poslednjo čast, g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem.
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Tiho, brez slovesa, nas je nepričakovano v 70. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
Marija Janža iz Šalamenec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem ostalim, ki ste sočustvova- ' li z nami, izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje.
Posebna zahvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke in Marti Sever za ganljive besede ob odprtem grobu.
Prisrčna hvala dr. Ludviku Norčiču, višji med. sestri Miri Miloševič in medicinske-‘mu osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice.
Žalujoči: mož Koloman, hčerka z družino in sestra z družino
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama in sestra
RENAULT 4, letnik 1977, registriran do maja 1987, prodam. Ogled vsak dan. Vojko Pirher, Lukavci 26 a. IN-19359
JETO, letnik 1982, prodam. Informacije: telefon 23-418. M-5756
FORD ESCORT, letnik 1973, ugodno prodam. Logarovci 6 a, p. Križevci. IN-19361
PEČI KUPERSBUSCH IN GORENJE S PEČICO, OBE NA TRDA GORIVA, prodam. Juša Kramarja 19. M-5754
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Ludvik Klement, Razlagova 38, M. Sobota, telefon popoldne: 23-619. M-MM BREJO KRAVO prodam. Gen-terovci 6. LE-10437
MOTORNO ŽAGO PARTNER 421 PO UGODNI CENI PRODAM. Simon Košar, Šafarsko 5. IN-19358
CISTERNO CREINA, 22001, prodam. Franc Čolnik, Lukavci 44, p. Križevci. IN-19357 ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, prevoženih 30.000 km, prodam. Berkovci 15, p. Videm ob Ščavnici. IN-19360
PRODAJAM SORTNA SEMENA: bučke, 2 m, stročji fižol, 1 m, stročji fižol maslenka, 30 cm, brez nitk, buče za živino do 100 kg, jedilne buče, 50 kg, paprika-mesnata, velika. Cena enega semena je 30 din, za bučke pa 50 din. Pri večjih količinah možen popust. Poštnino plača kupec. Dušanka Čajetinac, Du-blje, 37240 Trstenik, telefon: 037 714-392. M-OP
Sebeborci, 25. oktobra 1986
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
OSEM KANALNI MIKSER »BELL« MX-8008 STUDIO Z 2 x 100 W KONČNA STOPNJA, dva ekvileiserja, EHO-HAL in zelo kvalitetno bas opremo prodam. Mirko Sever, Šprinc 31, 69240 Ljutomer, telefon: 069 83-207. IN-19356
RADIO TUNER YAMAHA T 320 in GRAMOFON YAMAHA P-06 prodam. Telefon: 26-614. M-5755
MOPED s tremi prestavami (brez izpita), prodam. Moščanci 60. M-5757
FIAT 125 P, letnik 1979, 53.000 km, registriran do junija 1987, prodam. Telefon: (069) 23-535. M—5758
GOZD NA KRAJNI, 20 arov, prodam. Telefon: 25-284. M-5753
zaposlitve.
KV REZKARJA, KV BRUSILCA IN KV ORODJARJA ZAPOSLIM. Nastop dela januarja 1987. Informacije po telefonu: 81-600. IN-19346
STROKOVNJAKA Z VIŠJO IZOBRAZBO ALI DOLGOLETNO PRAKSO V KOVINSKI OBDELAVI VABIM K SODELOVANJU. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. M-5716
KAVA BAR ZAPOSLI PRIJETNO, DINAMIČNO DEKLE ZA STREŽBO GOSTOV. Telefon: 061 721-676. M-MM
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika"), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušah Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. .Celoletna naročnina 4.500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.000,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100 —620— 00112 — 5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Olga Podlesek
roj. Gomboc iz Nemčavec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakor koli pomagali, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje ter vsem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, gasilskemu društvu in govorniku za slovo ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Koloman, hčerka Marta, brat Karel z družino in drugo sorodstvo
STRAN 18
VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
kupim
GRADBENO PARCELO V MURSKI SOBOTI ALI V OKOLICI KUPIM. Hrovat, Celje, Mariborska cesta 95. M-5663 REPOREZNICO, navadno ročno, kupim. Telefon zvečer: 26 618. M-5670
POHIŠTVO ZA SPALNICO, rabljeno, kupim. Telefon: 25 047. M-5720
ŠČENE - PSIČKA MALE RASTI (mišar-ptičar), kupim. Ponudbe po telefonu: 21 947 (M.Sobota). M-5728
SUHE HRASTOVE DESKE, debeline 5., 6. in 2,5 cm, do 3 m1, kupim. Grad 196, telefon: 77 618. M-5731
MOST ZA KADET, prednji, levi prednji blatnik ali kadett za dele kupim. Jože Kreslin, Boračeva 26 a, p. Radenci. M-5772 TROSILKO HLEVSKEGA GNOJA kupim. Telefon: (062) 34 741.
sobe
GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI IŠČEM. Telefon: 25 047. M-5719
razno
PREKLIC!
Preklicujem neresnične besede o poslovanju KS Stara cesta in o tov. Mihu Magdiču iz Desnjaka 4. Angela Raušl, Desnjak 5. IN-19351
ODKUPUJEM AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE. Informacije po telefonu? (062) 714 113. IN-19350
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost delovne knjižice, reg. št. 8299, izdano v Gornji Radgoni, leta 1976. Milan Petrečnik, Grabšinci 12, Videm ob Ščavnici. IN-5704
ŽENSKO, staro od 35 do 50 let, lahko z otrokom, iščem za pomoč v gospodinjstvu. Peter Stojkovič, Petanjci 116 a. M-5706
STANOVANJE IN HRANO NUDIM ŽENSKI ZA POMOČ STAREJŠI OSEBI. Informacije: telefon 21 437. Kličite od 15. do 18. ure. M-5655 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 180885, izdano pri HKS KZ Panonka M. Sobota.
Franc Žižek, Gančani 63 b. M-5722
HIŠO Z VRTOM V KUPŠIN-* CIH ODDAMO ZA VZDRŽEVANJE BREZPLAČNO V NAJEM. Ostalo po dogovoru. Franc Nemec, Kupšinci 67, od 14.—17. ure. M-5723 PREKLICUJEM VELJAVNOST OBRAČUNSKEGA LISTA Št. 05443, izdano pri ABC Pomurka M. Sobota, od prodaje koruze. Ernest Lukač, Murska Sobota, Okt. revolucije 36. M-5724
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 32075-4, izdano pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Štefan Krenos, Otovci 75, p. Mačkovci.M-5729
PESNE REZANCE, polsuhe, za siliranje, pripeljem iz Ormoža. Telefon: 76 447 ali 76 524. M-5744
OBVEŠČAM JAVNOST, da sem odprl delavnico za popravilo koles in mopedov. Janez Simonič, Lendava, Ozka ulica 2. LE-10433 GOSPODINJE POZOR!
Odločili smo se, da bomo v vaših krajih popravljali vse tipe hladilnikov in zamrzovalnikov na vašem domu, izoliramo tudi zamrzovalnike. Se priporoča: Servis hladilne tehnike, Boris Sedlašek, Ptuj, Zagrebška 17, telefon: 062 771 853. M-MM MLADINSKE ORGANIZACIJE POZOR! Poceni vrtim disco glasbo z vrhunsko tehniko. Popravljam vse vrste zvočnikov in izdelujem razne elektronske hobi sklope. Informacije: Setronič, Radenci, p. p. 24, 69252 Radenci. M-OP PREKLIC!
Preklicujem neresnične govorice o Alojziji Sreš kot neresnične in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. M. J. Gančani. M-5760
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj-boj.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
Anice Karaš roj. Pivar iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem GP Zvezda in Pomurja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti, duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu.
VSI NJENI
ZAHVALA
Po 65 letih skupnega zakonskega življenja sta odšla v večnost
Matija Zrinski
star 88 let
Viktorija Zrinski stara 86 let
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje, draga pokojnika pa pospremili na njuni zadnji poti k poslednjemu počitku.
Hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Sobota, 1. septembra 1986
M. Sobota, 15. oktobra 1986
ŽALUJOČI: VSI, KI SO JU IMELI RADI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek
Franc Gerenčer
V SPOMIN
24. novembra 1986 mineva dve leti, polni žalosti, odkar smo se za vedno poslovili od drage žene in mame
ZAHVALA
V 79. letu nas je po krajši bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
MarijaKuplen
iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje.
Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
M. Sobota, 8. novembra 1986
Žalujoči: DRUŽINE KUPLEN, ŠULC, KEREC IN SMODIČ
ZAHVALA
30. oktobra nas je po dolgi in težki bolezni v 87. letu zapustila naša draga mama, sestra, babica in prababica
Ana Sukič
iz Dolnjih Slaveč 65
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ali darovali v dobrodelne namene, sočustvovali z nami in nam izrekli soža------	_	. 'je-
Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred in za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in govornikom za poslovilne besede.
Žalujoči: sin Ernest z ženo, vnuki z družinami, brata in sestra z družinami ter drugo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je 31. oktobra 1986 v 64. letu življenja zapustil dragi mož, oče in stari oče
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala dr. Vilmo-su Vassu in zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Dobrovnik, ki so dragemu možu ob težki bolezni pomagali in mu lajšali bolečine.
Dobrovnik, 4. novembra 1986
Neutolažljivi: žena Katarina, otroci in vnuki z družinami
Angele Recek
iz D. Slaveč
Hvala vsem, ki se je še spominjate ter njen grob krasite s cvetjem in prižigate sveče.
Žalujoči: mož Anton, sin Alojz, hčerki Tatjana in Anica ter hčerka Cilika z družino
Jože Kovač
iz G. Slaveč 30
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna hvala vsem sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Emilija, sinova Jože in Drago z družino ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Frančka Lovrenčeca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ali darovali v dobrodelne — humanitarne namene.
Zahvaljujemo se pevcem, govornikom in duhovnikoma za opravljeni pogrebni obred.
Hvala tudi vsem, ki ste nam ob težki uri stali ob strani in nam izrekli ustno ali pisno sožalje.
Ljubljana, Filovci, Moravske Toplice, Višnja gora, 14. XI. 1986 
VSI NJEGOVI
—--------- ' * 
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Tiho, brez slovesa, nas je nepričakovano v 74. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
Justina Maček
iz Kupšinec 74
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno pa Matiji Karas, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. seniorju Ludviku Novaku za ganljiv pogrebni obred, pevcem evangeličanske cerkve in predstavniku KS Sapaču za lepe besede pri odprtem grobu in GD Borejci.
Žalujoči: hčerki Marija in Justina z družinama iz Avstralije
Ljubi očka naš, že en mesec v grobu spiš. Za teboj ostala je praznina, v srcu bolečina.
ZAHVALA
13. oktobra nas je v 81. letu starosti nepričakovano, tiho in mirno zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
Stefan Borovnjak
iz Nuskove
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, nam pa izrekli .sožalje.
Posebna hvala g. župniku za lep pogreb in pevskemu zboru za odpete žalostinke, gasilcem iz okoliških vasi ter obema govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Katarina, sinova Jože in Alojz ter hčerka Marija z družinami, sin Štefan, hčerka Rezka z družino iz Kanade ter sestri Terezija in Justina z družinama
VESTNIK, 20. NOVEMBRA 1986
STRAN 19
v besedi in sliki
VIDEM OB ŠČAVNICI
Nadaljevanje uspešnega dela
Turistično-olepševalno društvo Videm ob Ščavnici je v zadnjih dveh letih dokazalo, da je gibalo družbenega in društvenega življenja v tej krajevni skupnosti. Nekatere odmevne akcije to vsekakor potrjujejo. Tudi sobotni turistični ples je samo kamenček v tem pestrem mozaiku. Ta turistični ples, ki sta ga vodila člana narodnega gledališča iz Ptuja Antonija Kumer in Alojz Matjašič, so popestrili z nastopom ljudskih godcev in pevcev iz Grabšinec in Vidma, predstavili pa so se tudi člani folklorne skupine z videmske osnovne šole. Že na kmečkem prazniku pod lipami na Stari Gori, ki je bil letošnje poletje, so v tem društvu nakazali svojo osnovno dejavnost — ohranjanje ljudskih običajev — nadaljevali pa so na turističnem plesu, saj so predstavili izviren krst mošta in vina. Ta del programa je požel največ priznanj. Svoje olepševalno poslanstvo pa so opravili ob pomoči posebne komisije, ki je v letošnjem letu ocenjevala urejenost okolice stanovanjskih hiš v krajevni skupnosti in na tem plesu so podelili priznanja najprizadevnejšim. Ta priznanja za najbolj čisto in urejeno okolje naselij, bivališč in za ohranjanje kulturne dediščine so prejeli: Martin Divjak z Rožičkega Vrha, Lojze Vebe-rič iz Selišč, Janko Koželj iz Kokolajnščaka, Kmetijska zadruga TZO Videm, zaselek Kamen in župnijski urad Videm. Krajevna skupnost pa je podelila še posebno priznanje, in sicer vaški skupnosti Ženik.
S. F. in D. L.
I v	I
। Ljubljano? _
" V lendavski občini so v  glavnem zadovoljni z ure-Iditvijo avtobusnih prevo-  zov, saj so povezani z vse-  mi pomurskimi občinski- I mi središči, prav tako pa
Itudi s sosednjima občina- _ ma na Hrvaškem. Urejeni I so tudi prevozi delavcev  na delo in otrok v šolo.  Seveda pa si bo treba pri-
I zadevati za »dograjeva- I  nje« avtobusnega reda, I  zlasti kar zadeva poveza- | vo med posameznimi kra-
Iji znotraj občine. Na zad- — nji seji predsedstva občin-  ske konference SZDL v I Lendavi pa je bil dan 
I predlog avtobusnemu podjetju, naj prouči mož-  nost uvedbe poslovnega I avtobusa, ki bi zgodaj zju- | traj odpeljal v Ljubljano. 
IGre za predlog o tako * imenovani hitri progi. V I Lendavi namreč ugota- I vljajo, da sicer imajo av- "
Itobus, ki odpelje v zgodnjih jutranjih urah, ven- I dar ima med vožnjo več I postaj, zato je debela ura  m izgube časa. Seveda pa bi | moralo imeti prevozniško I podjetje neke vrste jam- 
Istvo, da bo dovolj potnikov. Morda ni odveč M predlog, da bi za nekaj ča-  sa uvedli poskusne vožnje | in šele pozneje bi progo
I potrdili kot stalno. V Len- m davi upajo, da bo soboški  Avtobusni promet, ki se  izloča iz DO Certus, pri- " sluhnil predlogu, posebej
Iše zato, ker tudi v Lenda- m vi podpirajo njegovo iz-  ključitev iz Certusa Mari- I bor.	“
Uspela akcija AMZS v Murski Soboti
Zaradi velikega zanimanja voznikov osebnih avtomobilov so se v tehnični bazi Avto-moto zveze Slovenije, ki so jo kot zadnjo v naši republiki pred kratkim odprli na Noršinski ulici v Murski Soboti, znova odločili za brezplačne preventivne tehnične preglede osebnih vozil. Tako se je sredi prejšnjega tedna, čeprav je bilo dokaj megleno vreme, kar 78 voznikov iz raznih krajev Pomurja odločilo, da jim strokov-njaki-mehaniki natančno pregledajo avtomobile, ki bodo poslej varni za vožnjo. To sodi v prizadevanja Avto-moto zveze Slovenije za zmanjšanje nesreč in krvnega davka na naših cestah. V to-
POGLED V TEHNIČNO BAZO AMZS V MURSKI SOBOTI
Ribiška družina Lendava je stara 25 let, vključuje pa čez 700 ribičev. V lendavski občini je veliko možnosti za ribolov, vendar je v zadnjem času vse preveč raznih znanih in neznanih zastrupljevalcev potokov. V društvu namenjajo veliko skrbi zarodu v gramoznicah in potokih. Ribiški okoliš Lendava je v številkah takle: društvo ima oziroma upravlja 171 hektarjev ri-
Uspešno usposabljanje v TO
Krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je precej odvisna od tega, kako štabi in člani vseh dejavnikov v sistemu obvladajo naloge, ki so zapletene in odgovorne. Da bi
• Na zboru združenega dela občinske skupščine Lendava je bilo delegatsko vprašanje o ureditvi tržnice v Lendavi. Pred nedavnim, ko je bila na tržnici avtobusna postaja, se seveda ni dalo urejevati prostora, kjer Lendavčani že dolga leta ob sobotah in torkih kupujejo zelenjavo, mlečne izdelke in perutnino. Nova avtobusna postaja je zgrajena, tržnica pa je ostala zapuščena in neurejena. Kdaj bodo torej v krajevni skupnosti začeli resno ukrepati, da bi bili občani bolj preskrbljeni s kmetijskimi pridelki in drugim. Znano je namreč da v lendavskih trgovinah ni bogate ponudbe. Jani D.
kratno akcijo Brezhibno vozilo je varno vozilo se je vkljjičil tudi Petrol, katerega predstavnik je omogočal ugoden nakup hladilne tekočine proti zamrzovanju, avtomobilske kozmetike in olj.
In kakšni so rezultati akcije? Od 78 pregledanih osebnih avtomobilov jih je bilo povsem brezhibnih okrog 40 odstotkov. Pregledali so zavore, krmilni mehanizem, podvozje, luči, izpušne cevi, izmerili so hladilno tekočino in odpravili tudi nekaj manjših napak na vozilih. Vse to omogoča najsodobnejša oprema s testi rnicami in garažami, kjer so v stalni pripravljenosti vozila AMZS pomoč-informacije. Zavr-
25 let ribiške družine
bolovnih voda in 5 hektarjev varstvenih voda. Vode ribiškega okoliša so naseljene z vsemi vrstami rib iz družine belic, somov, somičev, menkov in ščuk. Nekdaj tako bogato zastopan plemeniti rak jelševec živi zdaj Je še v gornjem toku Kobiljan-skega potoka, deloma v Črncu, razmnožil pa se je tudi v gramoznicah. Poleg teh avtohtonih vrst rib je ribiška družina nase-
dosegli večjo raven usposobljenosti, so namenili v lendavski občini v letošnjem letu še prav posebno pozornost izobraževanju članov in enot ter štabov teritorialne obrambe. Urjenje enot
teti je treba le telefonsko številko 987. Sicer pa omenjeni test, ki zajema zlasti elektronsko nastavitev motorjev, s čimer se zmanjša poraba goriva, v zrak pa uhaja manj ogljikovega monoksida, in geometrijo podvozja vozila — optiko, ki zagotavlja na mokrem in spolzkem vozišču varnejšo vožnjo in manjšo obrabo gum, stane 2.200 dinarjev. Ob tej akciji je bilo to seveda zastonj tako za člane Avto-moto zveze Slovenije kot nečlane. Zanimivo je, da s sodobnim testerjem lahko ugotovijo tudi take napake motorja, katerih posledice bo čutiti šele čez nekaj časa. Podobno velja za predvidene napake pri platinskih kontaktih in prebojnih kablih, zaradi katerih vozilo marsikdaj obtiči na cesti. To se zgodi zlasti v slabem vremenu, ko se pojavlja vlaga. Zato bi moral dati vsak voznik vsaj enkrat letno temeljito pregledati svoje vozilo, če se želi izogniti nevšečnostim.
Ne gre pozabiti, daje tehnična baza AMZS v Murski Soboti opremljena tudi z valji za preizkus učinka zavor, kar je zelo pomembno za varno vožnjo na mokrem in spolzkem cestišču. Največja nadloga pa so gotova svetlobna telesa, ki velikokrat niso pravilno nastavljena in povzročajo pri nasproti vozečih voznikih upravičena negodovanja. Tudi take napake v soboški tehnični bazi sproti odpravljajo.
Milan Jerše
lila tudi belega amurja, babuška pa se je naselila kar sama. V zadnjih desetih letih so namenili veliko pozornost vlaganju mladic. Kljub obilici rib pa v Lendavi ni mogoče dobiti sveže sladkovodne ribe, zato se ribiči zavzemajo, da bi skupaj s trgovskim podjetjem uredili ribarnico, saj je povpraševanje po ribjem mesu veliko.
Jani D.
Gradnja novega mednarodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi hitro napreduje. Dela naj bi končali do 29. novembra, ko bodo slovesno odprli nove objekte, ki bodo omogočili boljše delovanje vseh služb, ki sodijo na mejni prehod. Gostinske storitve so bile doslej na mejnem prehodu zelo slabe ali pa jih sploh ni bilo. Na novem prehodu so tudi lendavski gostinci zgradili nov objekt, v katerem bo tudi menjalnica. Foto Jani D.
teritorialne obrambe je potekalo po programu, v katerem sta imela prednost spoznavanje orožja in njegova uporaba. Občinski štab teritorialne obrambe je v svoje dejavnosti vključil tudi mlade prostovoljce, ki so spoznali prvine bojevanja, orožje in se idejnošolitično izobraževali. Štab je pomagal tudi pri usposabljanju članov narodne zašlite v krajevnih skupnostih, kjer ne delujejo enote teritorialne obrambe. Dosedanje ocene kažejo, da je bilo letošnje leto uspešno tudi pri vključevanju žensk v enote teritorialne obrambe, čemur bodo namenili pozornost tudi v prihodnjem letu. Občinski štab tesno sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami, še posebno pa s komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih.
Jani D.
Male pasemske živali v Soboti
V soboto in nedeljo (22. in 23. novembra) bo v osnovni šoli Daneta Šumenjaka (v ulici Štefana Kovača) razstava malih živali. Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Murska Sobota, ki je organizator razstave, zagotavlja, da bo na razstavi okrog 200 različnih živali — največ pa kuncev, golobov in raznovrstne perutnine. Soboško društvo gojiteljev pasemskih malih živali obstaja komaj kaj več kot leto. Prizadevni člani žrtvujejo veliko časa in denarja ne le za gojitev, ampak tudi za predstavitve in druge oblike populariziranja reje malih živali, —an
Srečanje starejših občanov
Krajevna skupnost Tišina je pripravila srečanje starejših občanov v Rankovcih. Srečanja se je udeiežilo 160 starejših občanov od 260, ostale bodo obiskali na domu. Starejše občane je pozdravil predstavnik krajevne konference SZDL, mladi pa so pripravili pester kulturni program. Ostarele občane so tudi pogostili. frku
ČRENŠOVCI
O ALKOHOLIZMU V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Prejšnji teden je bila v okviru Meseca boja proti alkoholizmu v Črenšovcih okrogla miza o tej bolezni odvisnosti. Organizirala jo je krajevna konferenca Socialistične zveze, na njej pa so sodelovali
socialni in zdravstveni delavci ter delavci postaje milice in predstavniki vseh treh vasi. Razpravljali so o razširjenosti alkohola v krajevni skupnosti ter njegovih posledicah.
Izrazili so zaskrbljenost, ker je
V neposredni bližini hotela Lipa gradijo letno kopališče, za katerega prispevajo stedstva občani lendavske krajevne skupnosti v obliki samoprispevka. Nekaj denarja bodo zagotovile tudi delovne organizacije. Nekaj objektov je že zgrajenih, potrebno pa bo urediti še kanalizacijo in priključiti vodovodno omrežje, ki bo napajalo bazen. V krajevni skupnosti menijo, da bodo do prihodnje kopalne sezone zgradili vse načrtovane objekte. Foto Jani D.
NAPOTKI ZA VOŽNJO
Jesen se nagiba h koncu, vsak dan je več megle, prišlo bo tudi deževje, mraz in sneg. Za takšne prilike pa moramo biti posebej pripravljeni.
Kadar je poledica, bomo vozili z gumami, izdelanimi za takšne razmere, pazili bomo na večjo varnostno razdaljo in na prehode za pešce, vozili s hitrostjo, s katero zanesljivo pravočasno ustavimo vozilo ob presenečenju, zavirali bomo enakomerno z odvzemanjem plina in postopnim pretikanjem ročice menjalnika v nižje prestave. Ne bomo prehitevali, če ni nujno, in nenadoma in sunkovito zavirali pri spreminjanju smeri.
Sneg je za vožnjo poseben problem, vendar pa upoštevajmo nekaj nasvetov. Opremimo vozilo z zimskimi gumami ali verigami med vožnjo, “pogosteje pretikajmo v višjo ali nižjo prestavo, previdno zavirajmo, ne vozimo prehitro in ne tvegajmo pri prehitevanju. Rekli boste, vse to vemo, prav, a vendar je potrebno nenehno opozarjanje, saj v praksi dokazujemo, da vsega, kar sicer vemo, ne upoštevamo. Rezultat so grozljive številke v prometni kroniki.	Jani D.
alkohol vse pogostejši spremljevalec mladine, tudi osnovnošolske, pa tudi zato, ker med mladimi opažajo še druge oblike zasvojenosti. 'Alkohol pa ni le sredstvo opijanja mladih. Opiti vozniki po
gosto povzročajo prometne nesreče. Tako je v njihovi krajevni skupnosti vinjenost skupaj z izsiljevanjem prednosti kot vzrok prometne nesreče na prvem mestu.
M. H.
PREMALO TUJIH
GOSTOV
Resda so ozdi gostinstva in turizma v Pomurju v devetih mesecih poslovali brez izgube (največje presenečenje je pripravilo Naravno zdravilišče Radenci), vendar pa se ne morejo pohvaliti s sredstvi akumulacije. To je namreč največkrat najbolj realen podatek o uspešnosti poslovanja. Obstaja bojazen, da se bodo ob koncu leta pojavile številne neporavnane obveznosti iz dohodka. Načrtovani poslovni sklad so dosegli le v Golf-Turistu v Lendavi, medtem ko v Radenski upajo na učinke novih naložb. Pomurske gostinsko-turistične
organizacije bi najprej potrebovale več tujih gostov, hkrati pa tudi več gostov v zdraviliščih, ki bi bili samoplačniki. V devetih mesecih je bilo v Pomurju več domačih gostov, kot so načrtovali, in manj tujih. Vseh prenočitev je bilo 340 tisoč, od tega okrog 224 tisoč domačih in 105 tisoč tujih (načrtovali so čez dva tisoč več tujih prenočitev).
Celotni prihodek v pomurskem gostinstvu v združenem delu je večji od načrta za 13 odstotkov, materialni stroški so‘večji za 7 odstotkov, skrb pa zbujajo obveznosti iz dohodka, ki so večje za 51 odstotkov.
Bernarda Peček