Lelo IV.» šiev. 36* V Celju, iorek dne 28. marca 1922. PoStniBB plsiana v ptovini. B^^^^^^^B vccs , * i i.-. * ^^^^^^^^^^^^Bff^' tjWpaHBH^y v^^^ERu Sän^^^^E ^^^^^I^B ^^^^^H^H ^^^^BPc^ö'wc^iä'Ai ¦ *"'^-Sii |HB : ;¦ (,, -v l/llwi . HHI^HfiE ~'fw «Hm x&SBU ^^HB ^HHÜ ^K& ""'- -p ä Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. _ Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna številka staue 50 p. Izhaja vsak lorek, čefrtek in soboto. Uredništvo Strossmajerjeva ul. Št. 1, I. nadstr. Telefon St. 53. Upravni&tvo Strossmajerjeva ul. St. 1 piitliCje. Telefon St. 65. ts=3 RaCun kr. poštnega čekovnega urada Stev. 10.066. =3 FR. MRAVLJAK: Muzejsko drustvo v Celju. V četrtem letu po prcvratu prevza- menio v torek, dne 2$. tm. zelo važno kulturno drustvo od vladujočih prednU kov. V normalnih razmerah bi nas ino- ralo biti le nckoliko sram, da je kazala eeljska javnost tako malo zanimanja zu muzej, ki vsebuje toliko dragocenega in zgodovinsko - važnega materijala. Dc- loma nas more opravičiti povojna psi- hoza, ki preveva vse stanove. Vcčina dreyi za matcrijelniin dobiekom. one sioje razumništva pa, ki so v prvi vrsti poklicani, da čuvajo nad zgodoviuo prc- teklosti, prcvcč prcobvladuic skrb zk obstoj. Toda otrcsti se hočem remini- scenc tcr gledati z vedrim eelom v bo- dočnost. Le malo Celjanov se dancs zaveda, da živimo na zgodovinskih tleh. Ne naj- demo zlahka kraja v celi Jugoslaviji, kojega zgodovina bi bila tako pestra in zanimiva, kakor ravno niesta Celja. V njegovem razvoju razločujemo tri mar- kantne dobe. Že pet sto let prcd Kr. roj- stvom je stab na isteni kraju kakor da- nes utrjeno in zelo razvito mesto, ki so ga ustanovili Kelti. Priselili so se iz da- našnje Francije ter preplavili med dru- tfirn titdi prostorno kotlino romantienc Savinje. Mesto ali ntrdbo, ki je nastala med Savinjo in Voglajno, so imcnovali eel ali kel, to je zavetiščc ali bivalisec. iz Cesar izvajajo lingvisti rimsko Celcio in slovcnsko Celjc. V rodovitni Savinjski dolini so se Kelti v prvi vrsti peeali s poljedelstvom in živinorejo, a tudi kup- eija s sos'ednimi severniim narodi ter južnimi Ilirci in Etruščani ic bujno cve- tcla. 0 prccejšnjem blagos^anju in raz- voju tcga naroda v našili pokrajinah nam pričajo razne izkopine. ki se na- iiajajo v celjskem miizehi. Srcmni in ziati denar keltskegA izvora sq je našel pri Škofjivasi in I3e2v;radu, Jončcne po- sodc in orožjc, !jvzdiV.r.i!o za časa rimskega imperijaliziya. Pasi ?e bil No- t-iivuni v Cezarjevi dobi še sav'-ostojno kraljestvo, je priscl pod cesarjem Avgu- stom popolnoma pod rimsko nadvlado. Ciaudia Ccleia, ki je bj'.a najvažnciSi kiai vseh alpskih pokrajin. ki so takrat občutile rimski impcrij, p.i ni bila mor- da samo trdnjava, arnpak naravni cen- trum vse kupeije. ki se 'e zatckala proti Riiiiu. Naše Ceije je imeiu da oiuciiiin le par važnih in zanimivih izprememb. precej drtigo lice. Na prostoru naSe kralja Petra vojašnice je stalo inipozant- no Jnpitrovo svciiščc, med kralja Pet)a in Cankarjevo cesto, Aškerčcvo ulico in Maksimilijansko cerkvijo pa ^ sc je razprostiral impozantiii toruin Claudia- Ceieiac. Savinja se je iztekala v Vogluj- no za Maksimilija.isko cerkvijo, le ozek stranski rokav ie tekel po stnigi dana- šnje Savinje. Kcr so imcli Rimljani na- vado postavljati razne spomenike ravno na glavnum trgu, sc je našlo v tern delu danasnje.ua mesta največ kamnov iz rimske dobe, ki so živa priča tenni, Ce- sar nam potnanjkljivo poroča zgodovina. V lapidariju eeljskega muzcia ie dolga vrsta plošč in kipov, ki so se našli pri prezidavanju v tern delu mesta. Tretja važna doba za mesto Celje jc nastopila za časa oeljskih ffrofov. I3olj znana nam je radi tega, ker ne pričajo več o iijej navidezno nemi kamni in raz- ne druge izkopine, ampak živa bescda, ki jo je zapisala zgodovina. A tudi iz te dobe hnaino razne zanimivosti v ce]j- skem' nitizeju. Z zgornjimi vrsticami sem hotel širšo javnost vsaj nekoliko zainterest- rati za celjski muzej, ki se je nstanovil leta 1882, a je danes vsled vojnih raz- rner navidezno razvalina trudapoinega dela, ki ga je izvršilo par celiskih znan- stvenikov. Med vojno so se rabili pro- stori, vsled česar se je prostorna tmi- zcjska dvorana prezidala, a predmeti potisnili skupaj, tako, da .ie danes pose- eanje muzeja otežkočeno. Od leta 1883 iiaprej je upravljal celjski muzej in pa razvaline starega gradu »Muscalvercin«. ki ima za ohranitev in pridobitev raznih prcdmetov gotovo mnogo častnih za- slug. Dolžnost nas, svobodnih državlja- nov je pa danes, da spravimo to kultur- no društvo zopct v življen.ie in da pre- skrbimo po tern drustvu, da se muzej u- redi. To bo eiia najvažneiših n-alog, ki eaka novi odbor Muzejskega dnistvr. Iskati bo pa tiidi trcba mož. ki se boöo posvetili delu, da povečajo boffato In vclezanimivo zbirko našesca muzeja, ka- tercga so lansko leto posetili rektor beo- grajske univcrze Cvijič, slavni arhcolog Bulic. ravnatelj muzeja v Ljubljo.ni vsc- učiliški profesor dr. Mantuani i. dr. ter se kljub tenrn, da še ni urejen, naravnost laskavo izrazili o izrednih dragoeeno- stih, ki se nahajajo v njem. Pokažimo, da smo kulturen narod, ki ve ceniti spomenike preteklosti, čc tudi so brez dobička. Ljudsko vseučilišče v Celju. Danes v pondeljek ob pol 8. uri zvečer predava urednik »Nove Dobe« gospod Lie. Edvard Šimnic „o islamu". Zdravstvona vzgoja mladiue. (Polemično kritičen spis.) Prcdaval na Ljtidskem vseučilišču v Celju g. dr. Mano Dereani. (Dalje.) Prizriavamo resno in dobro voljo odločujočih faktorjev za povzdigo ljud- skega zdravja in za zdravo vzgojo mla- dine. Ministrstvo narodnog zdravlja in ministrstvo za socijalno politiko pripra- vila sta povsem moderne zakonske na- črte v prospeh in korist niladine; ako ti načrti še niso zakon, ni krivda doticnili resoriev, ampak krivda je na siuinl Ijudskih zastopnikov sarnil.. Spoznanje o važnosti vseh socialno zdravstvenili naprav in zakonov inorajo zadobiti široke plasti naroda, da se za- nje zavzemajo, se jiin podvržejo, in da zahtevajo njih točno izvedbü. Da to dosežemo, treba nam dvo- icga: Zadostna izobrazba stižršev in vzgo- jievalcev. Ugodno giuotno stank družlii. Dokler tega obojega nedostaje — z dru- gimi bescdaini, dokler manjka lastny trdnc volje in izdatne podpore potreb- nim. je vse prerekanje in vse besedi- čerije zaman. Iz dosedaj dognanega sledi: Staršem se mora omoffočiti prost dosiop do pouka in prosvete v vseh so- cialno zdravstvenili vprasanjih, posebej še v vprašanju zdrave mladinske vzffoje. Učitelji in vzgojitelji zadobiti movajo zz. casa študij priliko za temeljito izobraz- bo o lelesni vzgoji otrok in morajo v svojem poklicu to vzgoio vzorno izva- jati. Ta pouk mora postati v vseh šolah obvezni prcdmet. Zdravniki morajo po- stati učitelji naroda v zdravstvenili vprasanjih. Državna oblast rnora vse nadzorovali in končno s kazenskim po- stopanjem prisiliti one, ki se upirajo. Dosedaj smo jemali vsa ta vpra- šanja prepovršno, nisnio se brigali dosü za vse to, smatrali smo mnoge predpise le na papirju, kot se nc brigamo dosti za marsikaj pametnega in zdravegn. Smo pač vajeni, da se brigamo le zä one postave, ki so pod kazensko sank- cijo. Navajal sem dosle.j zapreke zdrave mladinske vzgoje in kazal tudi na neka- tere odpornoeke. Povdarjal sem, da sta tu dva temeljna kamena: Umstveni in eksistenčni minimum družbe — nam ret zadostna izobrazba in povolini gmotni položaj družin -- na katera s;radimo vzgoio in la dine. So pa še drugi vzroki propadanja mladine, a ti vzroki so biološkega, t- j. življcnsko - razvojnega značaja. Te vzroke odstraniti pa ni vedno v naših rnoceh. Gospoda! Kakor nam ne bo nikdar moR'oce spraviti bolezni s sveta in naj se medicinska znanost povspnc se do takih viškov, kakor nam ne bo nikdar mogočc zabraniti smrti. tako tudi ni v naši moči spremeniti dejstvo, da člo- veški rod vedno bolj peša, Cim dalle živi na zemlji. To pešanje i:i propadanje ki zadene one rodbine pri.;j, druge po- zneje, ima svoje vzroke, ki jih tu ne moremo raziskavati in navaiati. Za lažje razumevanje gotovih iz- vaianj predmcta o mladinski telesni vzgoji pa ne bo odveč, ako uavedem iz antropologije ali Clovckoslovia nckatera prirodna svojstva, lasma vscm živini bitjem. Mogočni vpliv na rast telesa in na razvoj dušcvnili moči čioveka ima plc- uie in pasma. Celi ro»ovi, kakor tudi r,o- samezne rotlbiüe kažejo posebne lnsi- nosti, duševne in telcsne. Razločujcinu orjake in pritiikavce, korenjake in sla- biče, nadarjene in topoglave ljudi. Iz spolnega križanja dveh piemen izhaja.lo mešani, ki združujeio v sebi lastnosti obeh piemen. Vsled priroscnostJ ali po- cledovanja, — hereditetc, prehaiajo na potomce dušrtc \v. telesne posebnosti pradedov in bivSih sorodnikov. dobre ali slabe lastnosti, vrline ali napake in razne bolezenske kali. Od tod izraz: »To mu je že v krvi«. Poznaino nadar.iene in iienndarjene. pricing varčne, na zopel lene, zapravljivc, prevdarne in lahko- mišeljne rodbine. Imamo mime, raz- sodne, pa nagajivc-naglojeze sosede. Oebclc in suhe, bclolienc, tcmnopolte, bistroumne in bebaste liudi. Celo člani ene iste rodbine se močno razlikujejo med seboj. Na rast telesa in dnševnost Clovcka učinkuje nadalje ves svet izven njegst, vse kar ga obdaja: podnebje. ozračje, kraievne, stanovanjske razrnerc, splosni okoliš. Naravoslovci zatrjuje',0, da so EMILE ZOLA: Gospa Neigeon. (iz francoščine.) (Dalje.) Hotel sem ji odgovoriti. a medteni .ie pričela že z drugim predmetom. raz- goyarjala se k Q zakon;L ki doiocuje «visji pouk, s sosedom na desni, rcsntln clovekom s sivo brado. Nazadnje je i*ri- cela z gledal.ščern. Vsakokrat, kadar se je „aslomla na rob „lize. da bi lažjc od. Äovanala na _ razna stavljena vpra- .ianja, me je men lepi Vrat vzncmiril V Bociuelu, v nemi sanioti. sem sanhl' . Potem se je stisnila k meni in mi Dotihem rekla: »D.ajte mi krožnik z bonbons, ki je pred vami.« V njenih očeh je bila velika slad- kost in milina, njena Kola roka na mo- jem rokavu me ]e prijetno grela. »Jaz obožujem sladkarije in vi?« je začela in stria bonbonček. Tc navadne besede so me streznilc v trenutku, ko sem mislil, da sem zaljn- bljcn. Ko sem vzdignil jrlavo, sem zapa- zil (jaucheratida, ki me je gledal na ti- hem govoriti z njegovo soprogo. Smejal se ic in bil dobre voljc. Smeh njencga moža me je pomirii. Vecerja se je bližala h koncu. Ni se mi zdelo, da bi bile pariške večerje bolj duhovite, kakor večerje v Caenu. Samo Berta me je obviadal:]. Teta se je prHo- žcvala nad vročmo, prišli so na prvi po- govor, pogovarjali so sc. kako upliva ¦pomlad na posarneznika in sklcnili, da se ne jc tako dobro, kakor po zinri. V maieni salonu smo pili kavo. iPočasi jc prišlo veliko novih gostov, ki so napohiili tri salone in obednico. Jaz sern sc zatekel v koticek in ko Je priSla teta mrmo mene. mi ie hitro re- kla: »Ne pojdi še. Georges ... Njegova soproga je priSla.« Obljubila mi je, da me bode predsta- vila. Oovorila je ves čas o gospodu Nei- gt'onu, jaz jo pa nisem prav nič poslušal. slišal sem dva mlada go.spoda izmenjati nekaj besedi na hitro, ki so me osuplc. iPostavila sta se pri vratih vel. salona in ravno ko je Feliks Budin, moj nekda- nji sošolec v Caenu, vstopil in pozdravil gospo Gaieheraiki, je rekel manjsi dru- gemu: «Ali je vedno z n.io?- »Da», je zavrnil večji. »O! To je vsiljivost, sedai bo to trajalo do zime. Nikdar se ni držala enega takG dolgo.« To iti bilo zamc veliko trpljenje, ob- čutil sern le malo rano samoliubja. Za- kcti mi je rekla z nežnim glasom, da oba- žuje sladkarije? Nisem jo slišal razgo- varjati se s Feliksom. Nazadnje sem se prepričal, da ta dva mlada gospoda bla- tita gospo Gaucheraud. Poznal sem teto, bila je zelo stroga, ni mogla trpeti razu- pitih žensk pri sebl. Qaucheraud se jc približal Feliksu, dn bi mu stisni] roko, udaril ga je prijateljsko po plečih. on tfa jc pa lepo pogledal. »Lej ga,« mi je rekel Feliks. ko me je našel, »prišel sem radi tcbe ... Dobro, ali hočes, da tc vodim?« Ostala sva med vrati. Rad bi ga vprašal o gospej Gaucheraud pa nisem vedel, kako bi začel. Ves čas sem iskal priložnosti, da bi napeljal govor nanjo, izpraševal sem ga o raznih drugih ose- bah, ki so mi bile eisto indiferentnt. Imc- noval mi je ljudi, o vsakem je bil natan- ko poučen. Rojen v PaTizu, je bil samo ¦dve leti na iiceju v Caemi. med tem ko je bil njegov oče prefekt v Calvados. Zdel se mi je zelo zgovoren. Smehljaj mu je obkroževal ustnice, ko sem ga vpraša! za podrobnosti gotovih dam, ki so bile tu. »»Ti glcdaš gospo Neigeon?« me Te hitro vprašal. V resnici sem pa gledal gospo Gaucherand. Odgovoril sem m% v zadregi: »Gospa Neigeon? Kje vendar?« »Ona črna dama tain pri peci, ki go- vori z blondinko, z močno izrezano ob- leko«. Strari 2. • ft O V A 0 O B A Stev. 35. prebivalci nižin, živeči na ol>rež.iili rek in morsk'c obali obieajno bolj bistroumnt, bolj spretni. kot liribovci. Znano jc tutli, da so v gotovih pokrajinah vdomačenc bolezni kot škrofuloza, goljša, idiotizem, ki ovirajo telesni in duševni razvoj. V nekaterih rodbinah nahajamo hibe in napake, ki se ponavljajo ocl roüu do rodu. ali le v gotovih koleuih. Tu sein tudi lahko uvrstimo t. zv. dispozieHo aft bolezcusko nagnenje, nainreč zmanj.šauu odpornost proti gotovim boleznim. lo bolczensko nagnenje izvira iz nezdra- vega pokolenja. Znan pojav v živijenjn je tudi degeneracija ali izpridba, ki jc orgauska pokvarba, posebno živčevja. Oegencracijo v diišcvnem smislti — kot znak propale nioraluosti in pokvarjene mcntnlirete gotove dobe imennjcmo dc- kadenco. Vzrokov degenerachi ie nc- broj. Dcgeneracijo kot podedovanje ne- zdravili kali že v korenini izprijcnih pradedov nazivljamo decs no obremeni- tov alt Iiereditarno dcgeneracij'j in 1c ta je vzrok razniin živčuim in diiševnini bolcziiini. Poscbiia strupa z;: izprido sta alkoho] in sifilis. fzpri:li zapadejo celc rodbine in ecu rociovi. Khsieni primen dekadence in degeiieracije so cesarVi 3z dobe rimskega imperil, raznc plcmcni- taške rodbine pred vsem rodbiua Bor- gia. Ivan Orozni, i. (h\ Nekako dekadeuOni pojav mocier- ncga moštva ie ta. da.si izbira ic bogate nevestc. Na degtsiuvaiivue pojave so da- nes šc vse prema'o ozira. posebno v nmstveni vzgoji inladine! Zboljšavo pleniona doscžcmo z oplc- menitvijo rodn s krizanjem boljše vrste. Kot primer naj navajam niodcrno ženi- tev plonienitaski.il rodbin s elani ali čla- nicami priprostega rodn — »da sc po- iri'eSa modra kri z-opet z nideeo'.-. Zna- nost se tudi že bavi s plcmcnsko hisi- ieno in to znanost inienujemo Eugcniko. Opozoriti nani je gledc telcsnc vzgpje še iia neko po.'avc v življenin. Utrjevanje telesa je dosleduo vežbanic telesa. da felo !ažje prenaša gotove vremcnske in krajevnc neprilikc. Tn seni spada luristik.i in sport. Prilagrndi- tev telesa na &otovo odpornost v sport- ne svrhe in za tcktno je znana pod teh- nicn/rn izrazom: Training. Omeniti mi je še telovadbo, ro je sistemafična vež- ba in metodična vadba telesa in njega delov. Radi popolnosti omeniti inoram ; še spolni nagon, ki je lasten vsem živim bitjein. to je naravni riagon za pomno- žitev rodn in ohranilcv vrste. Spolni na- gon se začenja ob času pubertetc n\\ spolne godnosti, spada torej kot življen- ski pojav že v mladinsko dobo. Tudi na to dejstvo se pri dosedanji vzgoji iii za- dostno oziralo. (Dalje prihodnjič.) \/. so.ie narodne skupščine 21. tm. hopoklne je minister za izenačenjc za- konov v nar. skupščini odgovarja! na in- terpclacijo klerikalncga poslauca Simra- ka. ki je trdil, da so Slovenci v rovi dr- žavi prikrajšani! Opozoril ga je, da je pied nstanovi'tvijo Jugoslavije bilo te- žišče Slovencev v Graden, oduosno v Trstu in da je bil celo predsednik Ijub- ljanskega dezelnesa sodišča Nemet- 0- pozoril jra je dälje, da so bile slovenskc takratnc takozvane samouprave raz- deljene na 6 pokrajiu, od katerili je inie- la satno ena slovensko večino, povsod drugod po so bili Slovenci v maujšini. (jlede zahteve poslanca 2ebota, da nio- rajo biti načelniki srezov zrnožni slo- venseine, je izjavil minister Trifkovič. da se to za slovenske sreze sicer razu- nie saino po sebi, da pa ic ta Žcbotova zahteva v kričeeem nasprotju z izjavo voditclja SLS v narodni sknpščini, kjer je dr. Korošec izjavil, ko so ütali sejni zapisnik v slovenskem jeziku. da je to nepotrebno, ker vsi govorimo isti jezifc in se med seboj dobro razumeino bres vsakrsne težave. Vprašal je poslanca Žebota, od katerega datniua datira ta velikanska razlika med takratnim in današnjim naziranjem zastopnikov SLS. 2ebot je osrainocen umolknil in odšel iz dvorane. Zborovianje reške konstituante v Ju- goslaviji. V Bakar in Kraljevico je pri- spelo 23. t- m. še nekaj članov reške konštitiiante, tako da je sedaj vseh sku- paj 45 (od 72), toraj osromna veeina. Pobegnili so iz Rekc, ker je dal Cabn?- na nalog, da jih morajo poloviti in ?, silo pritirati v konštitiuuito. Tudi Zanella sain je prišel v Kra'Jevico. Fašisti s« uprizorili za avtonomaši praveati iov po klancili in stranpotih. Pri Sv. Ani se jc vršilo 24. t. m. /ascJanje večine reškc konstituante pod predsedstvom Zanellc. V svojem govoru je Zanella izjavil, aa konstituanta tako dol^o ne bo zascda'a ua Reki, dokler so tarn iccfionarji, fašistt, lopovi in italijanski vojaki in dokler kon- stituanti ni zajamceiia varuost, red in mir na reki. — Govoril jc dalje o pri- jateljskem sodelovanju z Jugoslavijo in Malo antanto. Konccni govora jc bil go- vornik od ceiokupne crisotue veeine zo- pet prisreno akiamiran. Ta hip so stopili v dvorano (na našem ozemlju!) trije (a- šisti, nato še dva, zuriaj pa jih je stalo pet. da izvršijo atentat. Nasa straža jc pritepence takoj pograbila, jih aretirala jn razorožila. Ko jih je nialošteviln« straža vodila v zapor, je petica predrz- nežev ušla. Zaradi aretacije fašistovskih prcdznezev. groze sasisti, da napadejo Sušak. Fašisti na Reki nbupali. Cabrune ]c izvoeil oblast v roke podpredsedniku konstituante Dcpoliju. ker ni uspel, da hi vrnii Reki mir in red- DemonsiracÜe proti kralju Fiiadu v Egiptu. Ko so nap:u!!i nacijonalni dijato palačo kralja Fuadii. so se zadržale e- giptovske čete popolnoiiui pasivno. tako d;i so jih morali nadomestiti s policijo, ki jc upostavila kmalu red. Tb~s» VELIK ZBOR ZAUPNfKOV DE- MOKRATSKE STRAN-Kt: se vrši v ne- del.«) 0. aprila 1922 ob /0. uri dop. v ve- Hki dvorani Narodnega douia v Maribo- ru. Na dneviieni redn je iistanovitev e- notne politicne orgaiiizacijo za maribor- sko volilno okrožje ter volitev odbora. Na zboru poroča nar. posl. dr. Kukovec. Za posloviliii konccrt kvarteta >ZI- ka«, ki se bo vrsil \ C-jlju 5. aprila sc. kakor izvemo, zelo zanlrna graški sve- tovnoznani koncertni zavod Hipolitli Böhm. Imetnik zavoda sc namerava o- sebno ndcležiti koniorneffa vecera. Tudi v Celju samcin vlada že vcliko zanima- nje za ta koncert in občinstvo že izpra- suje po vstopnicah. Vstopnice bo doblti I v predprodaji v trafiki se Alarije Ko- vač od sobote 1. aprila riaprej. Na ta ko- niorni koncert opozarjamo tudi vnanje tröste s pripombo, da se bo poskrbeio za to, da ostane kavarua v hoteln »Rv- ropa« odprta do nočnih vlakov. Obrtniški sestanck. Obrtniki se o- pozarjajo, da bo kraj in čas četrtkovega obrtniškega sestanka objavljcn v naši stevilki od 30. t. in., ker je od obrtno - trgovskega protestnega zborovania od- visno, kedaj in kje se prihodnji sestanek vrši. Za prvi koncert »Celiskega godbe- nega društva« vlada povsod veliko zani- nianjc Opozarjamo, da se koncert vrsi pri pogrnjenih mizah in da sledi isteinn prosta zabava in pies. Vstopnice se do- be od četrtka naprej v trafiki ge. Kovač v Aleksandrovi ulici. iPodrobnosti so razvidnc iz plakatov. Predavanie v Cel.iu. Ruski vo]m korespondent Qregorii Inozemccv prc- dava v nedeljo 2. aprila ob 8. uri z'vecer v prostorih hotela Balkan v Celju o raz- inerah v Rusiji od začetka revolucije do današnjih dnij. Prosvetui odsek »So- kola« že danes opozarja na to članstv« Sokola in vse narodne kroge. Predava- nje bo vcleinteresantno, v srbohrvar- skem jeziku. vstop prost. Naše carlnske raznierc. Pritožbe zoper carinarnico in v obče cclo carln- sko postopanje se med trgovci in obrtni- ki tako množijo, da se je izkazala po- trcba o stvari govoriti na javneni zbo- rovanju. Obceslovensko obrtno drušlvo bo v to svrho pribodnie dni sklicalo taksno zborovanie. na kar danes ie »- pozarjamo. Cas in krai zborovanjn sc* priobči v prihodnji stevilki. Ker bo v tern vprasanjn treba energičnih korakov, da ' se nedostatki odpraviio, se pozivljajo vsi prizadeti, da si natančno zabcležijo na svoje pritožbe vse potrebne podatke in jih na zborovanju prednašajo, brez vsakega olepšavanja. pa tndi brez vsn- kega pretiravanja. Prljavui urad išče nckesa S. Mayci- ja, katcri ima zvezo z »Zemaljsko kre- ditno banko d. d.« v Somboru in / .Makso Malerjem iz Zagreba. Arctirau je bil Franc Coberh, lilapec iz Žohenberca pri Rogatcn. ker je po- škodoval državno ce.sto v üaberju in stražniku povcdal napačno ime. češ iTa ! sc pise Jakob Krnmpak. Prosveta. MESTNO OLEDALIŠCE V CELJU. V petek se je z velikim uspchom ponavljula ob razprodanem gledališCu »On in njegova sestra«. Radi koncerta Celjskega godbenega društva 1. aprila, odpade prvotno za torck napovedano •ponavlianje igre, ki se vrši začelkom prih. mesca. O VSAKE SORTE UMETNIKJH, O TEMNIH VECERIH IN RAZNIH UIMAH. (Zgodba o treh labodih in njihovi | kompaniji. j Vinko V. (iaberc. | Nekaj je butnilo. nato je grd'o zahrc- ščalo. vrata svetovnc norisuice so se 11- dala. in na oder celjskega teatra jc ne- niila nsoda vrgla njih četvero. Bili so no- vi umetniki z novimi dušami za nove ljudi z novimi možgani. In mi tepei sino šli divit sc prorok- bam bodočnosti, šli sino zaivkat pretek- lost in vse. kar nani je nudila užitnega in večnega. Nastopi! je moj:-:tcr Podbevšck. Kakor bi se kregal z nanii bedaki i?i ,, svojo pnnietjo, nani je z glasom poll- tienega volilnega agitator.ia nanizal na razpredeničeno nit senzaeije polno pisa- nih steklenih krogMc. s katcrimi iinaio baje ncdolžni zamorcki silno dopadenje. In te kroglice Ic potakal po posevni plo- skvi dusevne dekadeuce, da so poCet- kom mikavno rožljalc in da so riizüe, ko so büe v lekn, kakor neokreten voz n» slabcni tlaku, ki ti preslresc mozeg in žc- lodec, da vožnjo težko vzdržiS. hi v kroglice j.3 sinila clcktrika, Iz krogcl so postale bombe, ki naj nničijo ta prokleti svet. Svoie strele je inetal nmetnik slabostniii dni vse povprek. Kar vidi mu je na |v.)ü. In po tleh pred nami v grezi, govuu in blatii se valja copernik Mojzes, pape/i kobacajo po cetverici, kapital jezdi trpiim, držeč gu na kruti uzdi, nacijonalist sadi mejnikc svoji državi in niisiecü gloda črv mož- gane. In vse f> se kot;i kakor klobcic pred nami, se pogreza in dvJKa. in se \i- soko gori prši v /adiišiiLMii pliuti pisanc rakete, ki jo spiišča eden iz svetovno norišnice. Tolaži tue miscl, da se boJc PodbevSck če/. deset let kot zrel mož srame/Jiivo smehljal, kako .ie vcasi vle- kel proletarce in buržuje. Ah Cankat, Cankar. teb: ni vee. Sei si. In prisel Jo nckdo, ki imi ni imena, ne para in pravi, d:t je naniest.) tebe in da hodi tik za tc- boj. Prav Ti je, zakaj pa si sprožil bc- sedo o niznvali doline in njenem poiiu*- šanju?! Romaiiopisec •¦- da ne bode zamc- re! — Cerkv?nü. nam jc ponudil najbo- ]je, kar ima. Mlslim pae. da k bilo to najbolje in socüim, da je ono. čcsar on sotn ne smatra uajboli'm, prilično slabu. A zdi se in;, üa setr, že čital od njega nekai prilično dobrcg-i. — Mislim, da je /apisoval po'eg svojih nšivih sponiinov iz zakopov Ic bol.i dosodivscins.1 z linbi- cami pri divjzi.ii ali celo kie pri armadi. Cita] nam je woj diievnik. Ne h-j krivn, ČC rečein, da bi mi bil landsturm-kaprol Junez Brglez iehkj sliC'j-o snreluo go- voril o svoji'i dogoJkili. l.e da bi se bii 25 jezikom mlaska! ob svo.jih spominili. Poet Seliškar nam je znan Se iz »Nove Dobe^. !ma lepe rnisÜ iu je dober Stilist, üotovo fe. Ja ima talent in jea- grovit način izruzanja. 2n\ pa, da prodn- ciia prenag 0, brez potrebc in pogosio b'cz kriterija. wiislun se. da niu včasi odreče slovnic.'t in žal mi je. da zagazi včasi pač le za to v prisiijeno kurioÄ- iiGSl. da dobi stika s svoio dru/bo, bre/ katere bi bil gotovo boüsi. Štefanija Raviiikaricv;i je eis to ii:unirlili gospodiona, ki se odlikujc ocl dii:gih navavi'iih dcklet. ker i:na pristii- žene läse. Cittla je gotovo innogo tujih romauov in r.a Ca:ikarj:i, ki jja ni raz:-.- mela. Piše lepo besede in stavke, pol.ne plehkc mistike in zägonctne abstrakt- nosti. Ce bi kak bogonaiarii-n profesor razumel njene zgodbc, bi dobila za do- pihčo naloR'o tlober rcJ. Zalostuo ie in značilno za lmde Ca- se, da si umeiniki — nmetnik je beseda, Pogledal sem in res vidim pri gospe Uauclicraud damo, smejočo se na ves glas, katere do sedaj se nisem opa'zil. «A, to je gospa Neigeoii". sem po- rtdvil v eni sapi. Pogledal sem jo riatančneje, malo nejevoljen sem bil, ker jj büa brunetkn, a vse'eno se mi je dopadla. malo manjša ie bita od Berte s krasno kito ernih las. Oči so bile žive in mile, nos majhen, 11- sta firia, lica so imele luknjics, ki so po- vedale, da je njena narava mirna in ven- dar preudarha. Tak je bil moi prvi vtls. Ko sem jo dalle"-Časa ' opazoval, se je rrioja so'dba tnalo spfemenila. zdela se mi je §c bolj nöra kakor niena prijate- Ijica, tudi se }e smcjula glasneje. »Poznaš ti Nei.ceona?<- r?ie ie vprašal Feliks. »Ne, čisio nič. nioja lota bi me mu rnorala predstaviti*. »O, velika nicla. popolcn tepee,« Jc nadaljeval. »V vs«m svoiem političnem razvoju je srednje vrste, v skupsčim inlati prazno slamo. Niti dve'h njegovih idej ne morejo porabili kabinelni Sefi. njegove kombinacije so si nasprotujoce.«- »In njegova zena?« sem pristavil. »Njegova žena, dobro, videl si Jo. Ljubezniva je.., Cc hočeš kai za se do- seči, ji moraš dvorjaniti.« Feliks se je delal, kakor bi ne hotel niöesar pristaviti. Vendar ie poveda!. da je obogatela po .t.ožu ter je skrbela za sija'jne vcčcre. Celi Pariz ii jc dajal ljubcke.« »In blondinka?«: sem ga hitro vpra- sal. — »Blondinka,« je odgovoril Feliks, ne da bi bil kaj razburjen. «je gospa Oau- cheraud.« »Je-Ii ta poštena?«' »Qotovo je poštena.« Napravit je resen obraz, ki ga ni mogcl držati, zopet se je prikazäl smc- hljai. zdelo se mi je, da berem v njego- vem obražu poteze nagajivosti. kar me je jezilo. Obe dami ste brez dvoma opa- zili, da se meniva 0 njih in sta se še bolj silile s smehom. Ostal sem sam, neka dam a. je odvedla Feliksa. Preživel sem večer, da sem primerjal eno z drugo, ne da bi iasuo razumel, pri tern sem pa imel občutek človeka, ki se boji. da ne napravi kake nenmnosti. ker se ie upal priti med ljudi, kijih prav nič ne pozna. »To je že preneumno. da ne pride,« mi je rckla teta, ko me jc našla v kotn pri vratih. To je vedno tako, sicer se m polnoč, njegova žena ga še pricakuje.« Šel sem v obednico in sem se posta- vil pri drugih vratih salona. Tako sem se nahajal za temi damaini. Ko sem pri- sel tja, sem slišal Berto, ki je nazirala njeno prijateljico Louiso. To ie l^po imc. Louisa. Nosila jc krasno obleko, med vracnikom in crnimi lasmi se ie vidcla saino bela črta vratu. Ta tajinstvena lie- lota se mi je zdela veliko boli privlacna, kakor skoro na« hrbet Berte, ker ste bill obe tako lepi, da ne bi niogel zbirati nicü njima, zlasti v takein zmedeneni stanju, kakor sem bil tedai- Seveda nioja teta me ie iskala pov- sod. Bila je že eno ura. »Ti si spremenil vrata?« mi jc rekla. «Poidiva, on ne pride, ta Neigeon rešuje Franciio vsak večer. Vseeno te bom predstavila niegovi ženi. prednw odide. Bodi prij'izen, to je zeio potrcb- no.« — . J Nc da bi počakala na moi odgdvor, me je postavila grofica pred gospo Nq.\- geon, imenovala moje ime in razložiia zadevo v enem stavku. OsU1 sem Prccej naroden ter uasel Ic P«r besedi. Louisa je čakala in se smehliala, ko je pa vide- la. da sem kratkobeseden, se je samo priklonila. Zdelo se mi je, da se ie go- spa Oauclieraud norčevala iz menc. ()be ste se vzdignili in odšli. V predsob?. kjer je bila garderoba, ste se noro sme- jali. Pustiti in oditi, to otroško obnaša- njc, ta prcdrzna milost, je napolnila sa- mo niene s čudom. Ljudic so odhaiali, ju mimogrcde pozdravliali z neke vrste oliko in svetnim tovaristvom, da sem ostrmel. Feliks mi je bil ponudil mesto v svoji koeiji, jaz sem se pa izmuznil. hotel sem biti sam. Nisem vzel izvoščc- ka. srečen sem bil. da sem Sel lahko peš po mirnih in zapuščenih ulicah. Cu- til sem nekoliko mrzlice, kakor pred začetkom hude bolezni. Ali je bila to mogoče strast, ki jc rogovilüu v meni. Kakor potniki, ki plačaio svoj davek novim klimani. sem hotel uoskusfti pa- riSko ozračje. (Dalje piih.) Sičv, 36. *i\ i> * * 0 Ü L> A« Stran 3. racii katere :>e mciJa ;ie cia 'tožiti — lisnrpirajo pravijo proKlasiti se za epi- -kdeči pilot«. Jaz si jo signrno naročim, ku sern tudi ncke sortc divlak, in pa — ker sr.as niora bit'. »Cigani« v Žalcn. Žalski Sokol je priredil v soboto, dnc 25. marea 1922 nialomcstno šaloigro »Cigani«, ki jo je režiral prav spretiin g. strok. učitelj M. Rismal. »Cigani« m- majo globlje zastiove: so torej brcz na- iranje vrcdnosti, pač pa zelo zabavni, tcr je vladalo v nabito polni Roblekovi dvorani vesclo razpoloženje. ImeK smo priliko vidcti nov düetantski malerijaT. ki se je z vso vncmo lotil iielahke igro in jo izvedel v našo zadovoljnost- Se- veda šc manjka miadini diletantske d;s- ciplinc in je trcba v to tudi cncrgične režijske roke, ki ji jc dolžnost, da sc tudi za kulisanii ne razpase konkurenuio gostilniško vvvenjc. ki jc biio za gledal- ce tuintam mučno. Posledica takšnih razvad je pcvska polomija, oziroma ne- jasna govorica, ter vsled tesa nc priuc do pravega efekta. Lahkotiio se popra- vijo hibe prve predstave pri rcprizi, Cc tudi ne bo tiste »potrebne« ¦— korajže, Radoslav (g. E. Janič) nii jc zelo ugajal v svoji glavni vlogi; njegov nastop je eleganten in fant kavalirskih nianlr; vlogo je izborno naštudiral ter se je cii- til povsem sigurnega; le govorica inn 7c tekla prenaglo, kar je povzročilo vcff- krat nejasnost — nialenkosii, ki jih bo askultant znal poporaviti. Brenk (g. r. Virant) jc star diletaiit in lore) že na ost- ru prav domae; vloga jc bila zanj vst- varjena in jo jc pogodil tako. kakor jo mora prcbrisani sodnijski slucca. Rado- slavova ljnbica Anica Puc (gdč. J. Hod- uikova) sc ni sramovala »oderske lju- be/.ni« ter s polnini duškom dala svoji strasti priineren izraz, /a kar ii jo brf Rudoslav iz srca hvaležen. Anico je mati (gdč. Vida Weber) pozorno ciivala, ee tndi, po vsej pravici, ni mogla bitl s svojo vlogo zadovotjna. Oospa Cvetann (ga. Valenčič) jc že tudt vaiena igralka, ki se zrcali v razumneni izgovarjanju in se bo rada odvadila nckaterih kvar- ljivih ročnili kretenj. Njcn sonrog gosp. Cvetan (g. F. Andič) jc svojc »Rokov- njače« spravil lepo pod strcho v razve- drilo hvaležncga oderskega občinstva, ki je malo preveč v »civiln« nastopilo. Odpravii teh »Rokovnjačev« uc škodiije celotncnui iitisu predstavo. Vsled uvod- nil) opazk so imcli «Cigani« ma!o snio- le; njih onginelni kostiuni so učinkovalf, le tatvine »pri kroni« so bik :nalo prcti- ranc. Sodni (g. E. Šušterič) ie v svoji niirnosti in treznosti imponiral tcr rm niti Radoslavova lahkoživost niti prc- vara »Ciganov« ni spravila iz konccpta. Sodnik (g, Karol Naprudnik) je s svojlm sodelovanjem dal vzglcd koinoditetJ starejših diletantov in scm imel občuteiv. da imata on, kakor tndi dr. Pacek (g. V. Pilih) najboljšo voljo koristiii splošnost!. Dr. Pacck je v dobro poa'ojcni lnaski ze- lo povzdignil živabnost dnigega deia- nja. Dr. Veseljko (g. 1. Naraks) je bil v ¦ prvem dejanjii prav dober. a jc poznej:; vidno pojemal; le ta nedostatck bo prJ- hodnjič popravil. Pohvalno moram onie- niti, da so bile nckatere masks prav ka- raktcristicne in .nain je v tej stroll g. I. Marout vcsten sotrndnik. Za vsako l3iedstavo prevzame nrireditelj tndi vso odgov-ornost. Na stenah dvorane čitam preüpise: »Kajeiijc policijsko prcpove- dano.« In ker ni rediteijev, sc tudi za to prcpoved iiihec nc zmCn!. Lokaino poli- cijsko oblast prosimo. da prevzame f Il° [w?VO • 1>ri Predstavah v Zalcii, kjer rega Dnroditcl.fi nc 7morejo Vsa prireditev je delo Precejšnjega tru da; zato priporocam slav. občiustvu d'i si ogleda »Cigane« tudi Prihodnjo nedc- Ijo, ko se igra ponovi in s tern poinagr; oživeti naS diletantizem. ki je čez zimo ; tako sladko spaval. ; Kvartet »Zika« v Beogradii. V src- ] do, 22. marca jc koncertiral kvartc? \ »Zika«, povabljen od najslovitejšega 1 srbskcga pcvskcga društva ^Stankovic« | v Beogradii. Tudi tu je bil uspeh, kot doslej povsod, popolcn. »Epoha« poroča, da so doscgli višck v Dvofakovem in Smetanovem kvartetu, katera so igrali z vclikim tcmpcrameiitom. finim unieva- njem in s sugestivno inočjo. Najuglednej- si beograjski glasbeniki so nazirania, da sc jc ta koncert inalo razlikoval od naj- boljših svetovnih koncertov in «Epoha« ga imcnujc: vclik glasbcui dogodck. Na cast umctnikoin je »Stankovič« priredil banket. V soboto 25. marca so »Zikovct« priredili v Beogradu še en komorni vfe- čcr, o katcrcm pa še nimamo poročil. Turistika in sport. Nedel.iska iiogoinetcia tekina med Ilirijo in SK Ocljc sc je niorala vsled skrajno ncugodncga vrcincna prcložiti. j Bnmvnm kponikai« Močan potres v Srbiii in Banatu. 24. marca ob 13. uri in 23 min. 35 sek. Je prctresel ves iztočni del naše kraljevinc močaii potresni sunek, ki je trajal z in- tcrvali celih cnajst minut z incnjajočim! se vibracijami. Potresni sunck jc imel precej znatnc posledice. V Beogradii sc jc podrla neka stara hiaa tcr dva nova krova, od hotela Moskve do hotcla Srp- ski kralj so popadali s streh vsi dimnikl, nova zgradba Ceške kredilne bankc je dobila od strclie do tal 20 cm široko razpoko. Tudi na drugih zgradbah v Beogradii se poznajo manjše poškodbc. V mnogih javnih lokalih je nastala pa- nika. Tako v Iioteln Moskvi, ki jc tačas najbolj poln. Ko so sc gostje zavedli, da se majejo tla pod nogami ne zaradi slu- čajiio mimo vozečih dveh tcžkili avto- rnobilov, ampak zaradi potresnega sun- ka, so skoraj vsi naenkrat planili proti izhodu, ki jc v tern hotelu precej nerodno zgrajen. zagvozdili so se prcd vratmi. Pričela jc ljuta in mučna borba. Vsak si ¦je hotel prvi izsiliti izhod na prosto. — Nckaj žcnsk je padlo v nezavest, nekaj oseb je poškodovanih. V izložbenih oknih steklene, papirnc in galanterijskc stroke, so se zdrobüe vsc steklenc plošče, na katcrih je bilo raz- stavljeno blago. Ulice so polnc opeke in ometa, ki je popadal z zpcradb in sireh. Skoda sc ceni na več miljonov. Tudi po drugih krajih Srbijc in Vojvodine je bil hud potres, ki je napravil §e več škode kakor v Beogradu. Ccškosiovaška zaliteva dunajsKih uinetnin. ->N.ir>>dii! lisfi« poročajo, da su bosta podala dva pr:.>fesom češke ju- ridične fakulr^ic z obširnim matcrijalom v Pariz in zaiiteva'.a unietnlne dunaj- skih zbirk. Prcpir med an^leškiini in aincri- kanskimi raziskovalci. Ker je Stcfanson izobesil angleško zastavo na otoku Wrangel, se je vnel prcpir z amerikan- sko ekspedicijo, ki trdi, da so Zdr. drža- vc proglasilc otok za svojo las' žc leta 18S!. Promet med Angleško in Franco- sko nstavlieii. Vsled silnih viliarjev na morju je ustavljen vc$ proinct inea Francosko in Angleško. Vlomi. V noči od ceirtka na petck je neznau zlikovec viomil v poštni urad v Liiubiišu pri Mariboru in oduesel za več tisoč dinarjev znaink. -- Tudi v prodajalno Konsumnega drustva v Fall so vdrli vlomilci in pokradli za 18-000 dinarjev nianufakturnega blaga. Dom- neva se, da so oba vlonia izvršile iste osebe. ki jim je policija že pridno za pe- tami. — V Litiji so neznani tatovi vlo- mili v Damjanovo trgovino ter pokradli blaga v vrednosti 16.000 kron. Samooior ysled ütrahu pred kaznijo. V Velikcm Mcngšii se je tc dni obesila 47 let stara Marija Koncilja. Ker je lctel nanjo sum, da je izvršila ve5 tatvin, je bila pri njej hišna preiskava. Našlo sc jc v njenem stauovanju raznega ukradenc- ga blaga v vrcJnosti nad 4000 kron. lz strahu pred kaznijo jc šla Koncilja v smrt. »Kaznovana banka. Fili.iala '.MiMjan- ske Zadružne bunkc v Velikcm Bečke- reku je bila od gcn-eralncga inspektora- ta fin. min. kaznovana z globo 50.000 Din. ker ni postopala po nravilniku o prometu z devizami in vahilarni in ni ponudila Narodni hahki cne tretjine ku- pljenih deviz. Orozna nesreča v MaksJmirn. Na vseučiliškcm posestvii v Maksimini pri Zagrebu se je dogodila ts dni grozna nesreča. Transniisi.ia v siitcrenu panic žage jc zgrabik» niladcs.-i delavca Jiirja Topoloviča ter ga na kose raztrgala- Prizor je bil grozen. Posamcznc dele trupla so zbraii tcr jih prcpeljali v mrt- vašnico. Zlata Amerika. Nov' amcriški za- kladni dircktor :e včevai nastopil svojc mesto in izjavil, da se nalnia trenotno cna trctjina zlavega zaklada sveta v ro- kah Zed. držav. Vrednost tcga zlata sc ceni na 9 miliiard dolar.iev. Zelo prijetno pri riban.iu hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikuni za negovanie kože, zob in list deluje lc- karnarja Fellerja prijetno dišcči »Elsa- fluid«. Mnogo jc močnejši in boljši kakor francosko žganjc in že 25 let priljublien. 3 dvojnate steklenice .ali 1 špecijalna steklenica skupaj z zavoicm in poštni- no za 4S K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg St. 356, Hrvatsko. Narodno gospodarstvo. Hmeljarsko društvo za Slovenijo s sedežem v Žalcu je imelo na praznik dne 25. marca v Žalcu v dvorani gosp. Robleka svoj rcdni letni občni zbor. Zborovanje, ki je bilo kljub slabcmu vremenu prav lepo obiskano od kmcto- valccv-hmeljarjcv iz cele Savinjske do- line, je vodil drustveni oredscdnik g. l"r. Roblek. Tajniško in blagajniško poročilo obširno in temcljito je podal g. nadiiči- telj Petriček. Pri odborovem prcdlog-« za izpremembo društvenih pravil in pri slucajnostih se je razvila živ.ihna deba- tn. v kojo so posegli gg. župan VabiC, Fr. Pikl. dr. Kalan, Terglav, Roblek, dr. Šribar i. dr. fzgovorila se je marsikaka zdrava ffospodarska miscl, tičoč-a se go- jenia Innclia in njega prodaje. Z navdu- senjem se je sprejel predlog župaiia Va- biča in dr. Kalana, da hmeljarsko dru- štvo zaprosi v centraini vladi v Beo- gradu, da se ustvari mesto hmeljarskc- ga konsulenta v centraini vladi, kojega skrb bi bila, da brani in zaščiti hmeljar- ske intcresc pri sklcpanju mednarodnih trgovskih pogodb. Druga nič manj va^- na točka, ki sc je izčrpno obravnavala, se je tikala načela, da bodi producent po- šten, da ne kvari dobrega imena našegn hmcljarstva in da se izločiio iz hmeljske trgovinc nereclni dementi. Reči mora- nio, da jc zborovanje izpričalo velik in- tercs hmeljarjcv do umncga hnteljar- stva in njega strokovue organizacije, kar služi celi dolini le v cast, onim maloSte- vilnim inozem v /talcu pa. Id delajo v ot- ganizaciji te važne naše gospodarskc panogc, v zivo spodbudo, saj njih pr*- zadevanje rodi vidnc uspclin. SPOMEN1CA Zveze industrJjcev na slOTenskeja ozem- liu Kraljevhie SHS v Uublfewi. (Dalje.) Nasi predlogi. V podrobnem si dovoliu.iemo k tern splošnim težnjam navesti sledeče na- vedbe in predloge: l. Izenačcnje finanonih zakonov. Nainujnejša potreba ie izenačenje finančnih zakonov in cnakomerna ter e- notna davčna prirodba po enakih nace-> lili- Sedanje stanjc ic nevzdržljivo. Ono pomeni resno nevarnost ne le za naš gospodarski razvoi, marveč tudi za dr- žavno edinost. Preobdačba industrije na podlagi starih avstrijskih zakonov ic v Slove- niji in Dahnaciji očividna. Medtcm ko je v kraljevini Srbiji orevladova! in delo- ma šc prevladujc davčni sistciu posred- nih davkov, jc bil v Avstriii temeli ciavč- neniu sistemu neposredni davek. Po prevratu se je ta sistem v Sloveniji ob- držal, polcg- njega pa sc jc vpeljal še srbski sistem posrednih davkov, taks in pristojbin. Vrhu tcga so se vpcljale še nove vrste neposrednili davkov in to v vsej kraljevini. Poslcdica jc, i'a vlada v Sloveniji dvojc tcmeljiiili davčnih sistcmov, kojih vsäk zase tvori maksiuium na davčnih zahtcvah. V tako evidentni izmcri ne obstoja sličtia cluplicitcta v nikoji ostali pokrajini. Izenačcnjc zakonov jc tedaj ob sebi uinljiva in nujna naša zahteva. Ako sc izeuačenjc nc izvedc. obdrzi i:i- dustrija v ostalih pokrajinah gledc &uv- kov privilegirano stališčc. l>a pod tern trpi industrijska produkcija v Sloveniji, jc očividno. Da jc naša trditcv pravilna. v to primeroma navaiamo plačarino, neraz- mcnio visoko posebn.) pridobnino, obrtni davek. lzcnaccujc davoniii zakonov jc iz- vcdljivo le z vclikopotczno daveno re- formo. V Sloveniji vcljavni daveni za- koni bolchajo na za^tarelosti. poleg te- ga pa zastopajo ckstremno fiskalno sta- liščc. V njih ni sicdu gospodarskega ali financnega smotrencga prograina. Zažcljeiui davčna reforma naj uva- žuje sedanje socijalnc in gospodarsko- politične prilikc. Ako hočemo uves-ti moderen davčni sistem, ki naj zadovolji potrebe erarja in ki nai ne oškoduje narodncga gospodarstva. moramo te- mcljito proučiti ves naš položaj. ne le potrcbščine države, marveč tudi upra- vičene zahtevc davčnih obvezancev. Med tcma dvcina nai tvorijo daveni za- koni kompromis. Le tako je mogočc za- dovoljiti fiskalnc intercse, uc da se o- vira prosti gospodarski razvoj nosite- licv davkov. Dosedanji finančni zakoni. sestav- Ijcni in izdani več ali mani le enostran- sko, brez sodelovanja gospodarskih iz- vedenccv, so oslabili naše gospodarstvo in onemogočijo osamosvo.iitcv nasega gospodarstva od inozemstva, in to ne da bi izdatno ojačili državne fmauce. Zato jc treba jasnega prograina v davčni re- formi, oziroma v daveni zakonodaji; koji program naj se osnuje ob aktivnem so- delovanju strokovnih in stanovskih or- giaiiizacijtcr priznanih strokovnjakov. Poleg cnotnih davjiiih zakonov, pa nujno potrebujemo tudi enotno poslnjo- čo finančno upravo. Tudi tukaj je treba tcmcljite reforme. 2. Zakon o pospeševanju industrije. lz naših gorenjih izvajanj nujno sle- di, da mora fiuančna uprava stremiti za ciljem ojačenja naše gospodarske moči. To zaliteva že njcn lastni interes. Ni dvoina, da moramo v korist vsc kra/ie- vinc ojačiti zlasti našo industrijo. Oso- bito streini po indiistrnalizaci.fi Sloveni- ja, ki ima zanjo najugodnejšc pogoje in ki jc vsled pičlili agrarnih dohodkov pri- morana prcživljati velik del svojega prcbivalstva z zaslužkom iz industry- ske produkcije. V tern pogledu je naSa finančna uprava že prevcč zagrešila. Dosedanja praksa obdačuje — vsaj v Sloveniji — ravno novo osnovana indu- strijska podjetja v višji meri ncgo sta- rejša že vpeljana in fundirana podjetja. Zato povdarjamo živo potrebo po ncr- vem zakonu o pospeševanju industrije, kakor ie ta'k zakon že ohstoial v kraljc- viui Srbiji (zakon z due 16. julija 13%). V tem sinislu predlagamo: a) Priznanje najširše davčne prostpsfi za prva ustanovna leta.' Ta prostost naj se nanaša na dircktne davke, do- klade, razne pristojbine in na carlno. b) Davčne olajšave za nadaljna !otg! (o- lajSavc giodc davčnih stopeuj, dajvč- uih lestvic, potem davčna prostost za ustanovnc in investicijske izdatke). c) NajŠiršo možnost davka prostili ocf- Pisov in dotacij rezervnih zaklacfov. fnteiicija zakona o pospeševanju in- dustrije bodi, da se nudi npvim podjef- iem prilika čim liitrejSega siospodarskc- ga ojačenja. Ker je ta predmet povsem umljiv in temclji na splošno priznaniri Heobrabljive ta čevije Stran 4. »NOV A* D O B A« btev. 36 POSOJILNICA U CELJU ---------------------------------------------------------------------------------1 BBHB HRB IBB ¦¦¦¦aHBHBBBaKia ¦¦¦¦¦» ¦¦¦¦¦¦¦>---------------------------------------------.«--- HARODNI DOM / Ustcunoirlj eras* letct 188O. MHIMUailWHIMBIHiM v lastni palace Rez®r»vni ftfndi in vp&dtotf&t lastnih hS5 cez K 7,000.000. Eden najstarejših sloYenskih denarnih zayodov. Sprejema hranilne vioge na vložne knjižice in tekoči raöun ter jih obrestuje najugodneje. ; Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Otvarja trgovske in obrtne kredite. Finances*» industrij- J rOiüdliQiö ska podjetja. ObavEja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplačno. LhiDiiDjiQiiai Stanje hranilnih vlog čez K 45,000*000. Registrov. fcrcditna in «tartftoena «ffidrugazoin.zav. «aIB«. "LASTNI DOM" obi-estuje po 41/2°/0 ItM in pol K od sto, prof t odpovcdi (5%) pet od sto. finančnih načelih, naj se s tcni vpraša- njcm ne bavhno podrobncje. Le glede naše zahtevc radi davka pro.stih odpl- sov in radi dotacij rezervnih zakladov se hočcnio kasneje še podrobiiejc izja- viti. 3. Omilicnje sedan jih davčnih ostrin. Dokler naša zakonodaia. oziroma finančna uprava ne izvede viš.ie zaerta- nega programa, se inorajo omiJiti one davčne ostrine, ki danes onemogočajo naš gospodarski razvoj. Osobito nava- janio: a) davcno preobremenitev, b) davcno kontrolo, c) davcno izterjevanje. Ad a) Davčna preobremenitev. Nemudoina naj se odpravijo oni davki, ki enostransko obremenjiijejo le posamczne pokraiine, tako zlasti p!a- carina z dokladaini in obrtni davck » d-okladami, ki s(a oba v bivSem avstrlj- skem teritoriju še preostaia. Ona davč- na bremena pa, ki sicer obstojajo v roz- nih pokrajinah, a v necnaki izmeri, naj se izjednačijo. Taka zahtcva ie socijalno in gospodarsko iipravičena. Nacelo iz- enačenja davenih bremen pa naj velja zlasti tudi za avtononine doklade. S temi dokladaini se podjetjem v Sloveniji na- lagajo davena bremena, ki niso vcč u- pravičljiva. Avtononine doklade. Take doklade dovoljnje pokrajinska uprava po zaslišaniu delegacijc ministr- stva financ. V tern oziru pogrcsamo sploh vsako metodo, Občinam sc dovo- ljuje predpisovanje 200% nih in 300%nih in tudi do 500%nih avtonomnih doklad! Dovoljevati take avtonomne doklade je vsekakor primerno, s tern sc slabi pro- izvaialna nioc podjetništva, njega go- spodarska in posebno še njega davena tnoč. Zato prcdlagamo, da naj posveti tl- nanena oblast, pa tudi pokrajinska u- prava, vprašanju avtonomnih doklad vso pozornost. Zlasti je upravičena za- hteva, da naj sc posamczne vrstc avto- nomnih doklad dovolijo le iedaj in le v laki višini, da celotni znesek vseli avto- nomnih doklad ne presega dopustnc me- re in da ne uničujc davčne moči «lavko- plačevalccv. Avtonomne -Jokladc naj se vselej vpoštevajo v njih celoti! Lc tako bo mogoče presoditi njih dopustnust. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Siiniiic. Tiska: Zvozna tiskarna v Celju. Sprejmeia se 324 2-1 prodaialka dobro izurjena moč v trgovini mešanega blaga, event, tudi v trgovskih pisarniških poslih ter trgovskl ttčenec poštenih staiišev s primerno šol. izobrazbo. Ant. Vodenik, Petrovče pri Celju. ^¦—¦—*.....- ¦¦-.—¦- , — .,... , ......, _ .^ ... . „^,,...—.,«.. } Dua gospoda mlada, inteligentna, iščeta v svrho medsebojnega spoznanja stikov z dvema mladima go- spodičnama, najraje v starosti od 18 — 20 let. Ker je slvar mišljena popolnoma resno, taj- nost strogo zajatnčena. Naslov v upravi »Nove Dobe« pod I šifro »Pomlad«. 322 1 Staro železo kupuje po najvišjih cenah nCentralna nakupovalnica starega železe" Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1. 3-1 večjo ft^Acilr množino JLA 1791a proda tvrdka Fr. Pajman, lesna trgovina Celje, Ljubljanska cesta. 325 Goslllna se išče v najem blizu mesta ali trga. Ponudbe na upravo lista. 329 2—1 ioien nip. Dne 4. aprila se bode prodala na javni dražbi ob 9. uri predpol- dne v Hrastniku lesena baraka s trgovskim prostorom. lnteresenti, posebno obrtniki se na to opo- zarjajo. 325 1 Gonilni jermeni iz Ia usnja za tovarne, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki širini. V zalogi pri I*r. Kpavos 305 Mar^iboi«. 5-3 Sprejmelo se 302 3-3 učenci in učenke pri tvrdki „Zlalarka" d. d. Celje. Našli bodete za lastno uporabo in darila predmete v zlatu, srebiu, nakite, ure, veiižice, prstane. uhane, narokvice, kistne spominske obeske in od raznih potrebščin 22812-2 kar sščete *rr—mr—wTtTraifrrrr, rnir. T-'tv*--""-—rmu. -1--11-1- - .' pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih, cenali v najlepSetn modernem izdelku. Zlice, nože in vilicc, Skarje, žepne nože, doze za cigarete in du- han. stroje za briti, nažigače i. t. d. vsebuje sijajni katalog s slikami od Tvorniške tvrdke H. SUTTNER Ljubljana St. 983. Raznovrstne loväke pusKo» naj- modernejše in najfinejše izdeluje slovenska puškarna Janko Soa*nik v Borovljah -- Avstrija, Uvozno dovoljenje preskrbljuje tvrdka 317 sama. 10—2 Srečhe drž.razrsdne loferije I. razreda 4. kola se boefo od daja Be w ppodajo dne 2O. maja t-1. Kdor bi žeAel iste v razprodajo ali sarn za sebe kupiti, naj se blagovoli obrniti na moj zavod ulica knjeginje Ljubice št. 16 Glavna pooblaččena kolekfura DRAG. R. BCOLAKOyiCA Beograd. Qloboke žalosti potrti naznanjarno vsem pri- jateljem, sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod Franc Kolšek posestnik na Polzeli danes ob 6. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 71 let, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega pokojnika se vrši v sredo 29. t. m. po sv. maši zadušnici ob 10. uri dop. na pokopališču na Polzeli. POLZELA, dne 27. marca 1922. Žalujoči ostali. Naznanilo. Glavni zastop „Jadranske zavsrovalne dpužbe (Rbu^E one Adlriatica*1 v Celju naznania, da se je preselil iz hiSe g. Gračner v Gosposki ulici na Lavo ši. 22 I. nadstr. nasproti zage g. Vinko Kukovca- Obenem naznanja, da prevzame vse vrste zavarovanja, kot požarno, živ- Ijenjsko, transportno, proti polomu steklenih Sip, vloinu in tatvini, zavarovanje gozdov proti požaru, poljske pridelke proti toči ter jamstvena in nezgodna za- varovanja. ____________ Akcijski kapital dne 1. januarja 1921 je znašal jugsl. K 120,000.000 — Premijske rezerve življenskega oddelka » » 1.453,000.000'-- Druge provizijske rezerve » » 528,000.000'— Od obstoja družbe, t. j. od 1. 1838 do 1. januarja 1921 je družba izplačala vse skupno odškodnine » » 12,924,000.000'— Zastopniki se sprejrnejo proti dobri proviziji in stalni plači. Josip Kavčič, 309 3-2 glavni xaStopnik w CeljM - Lava 22. «104-« Oglejfe sl manitf aklurno trgovlno Celje - Qaberje 16, nasproti vojašnici kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobwo in debelo. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago.