Politični ogled. Avstrijske dežele. Okoli 8rede meseca oktobra saide se drž. zbor ter dobi koj a kraja nacrt aove vojaške postave v razpravo. Kaka da bode ta poatava, to pa še ni zaaao. — Gledž miflistra za uk ia bogočastje premeljuje se po listih v eao mer vprašaflje, ali pojde ali ostaae ae dalje aa avojem meatu. Kolikor mi sodimo, ai še g. miaiatru dotekla ura. — V poaedeljek, dne 20. avguata aaatopil je Jurij vitez Scbonerer svojo kazen in bile so vsled tega male rabuke aa Duaaji. Njegovi privržeaci aovpili: ,,Hoch Scboaerer", redarji pa ao jih za to zapirali. — Nemški koaservativec Kalteaegger, dež. poslaaec za kmečko volilao skupiao Fiirsteafeld, imel je v aedeljo dae 19. avgustavolilai sbod v Stallhofau ter je krepko povdarjal svojim volilcem, da se drži oa ia ajegovi aemški tovariši tudi aaprej ediao konservativnib aačel ter upa, da jim bode mogoče po ajih poslej še več storiti za kmečko ljudstvo. Daj Bog! — Drž. poalaaec za Velikovski okraj Lax, je, odložil svoje poslaastvo ia je sedaj celo mogoče, da bode ajegov aasledaik vrli župaik Gr. Eiaspieler. Tega se boje tudi vai koroški aemškutarji ia z ajimi vsi, ki vleko jarem aemškega liberalizma. — Slavaost 401etaice vladaaja presvitlega cesarja v Braci je bila jako lepa ia tega ae morejo vtajiti celo zagrizeai koroški aemškutarji, da se alov. ljudatvo čedalje bolj otresa tujega jarma. — Fzra. SchiJofeld, po veljaik 3. vojaega kora v Gradci, prišel je v Ljabljaao, da si ogleda tamošaje vojaštvo ia vojaške vaje pri Logatci. Od oadot pelje ae v Celovec. — ,,Slov. podporao društvo" v Gorici še ai dobilo dovoljeaja za blagoalovljeaje avoje zaatave. To je zarea čudao! — ,,Ediao8t" slov. list v Trstu, je v 66. štev. tako dopadla drž. pravdaiku, da je vso pridržal za se, uredaištvo pa je priredilo za svoje bralce drugo izdajo. — Volitev volilaih mož v Koperskem okraji, kjer je bilo voljeaih 212 aarodaib ia 23 italijaaskih volilaib mož, kaže, da aima italijanatvo v tistem okraji aič več moči. — Hrvaški baa, grof Khuea-Hedervary, je prišel aa Duaaj ter se pogovarjal z drž. miaistroraa Kalaoky ia Kallay. — Ogerski miaister za uk in bogočaatje, Trefort, je aa smrt zbolel. More biti se ga usmili amrt ter ga reši iz prepira. v katerem je bil s kardiaalom Simorjem za voljo katol. učiteljišča. Miaister v ajem ai bil ,,na vrhu". Vunanje države. Sv. Oče so vstaaovili aov red v spomia svoje zlate maše. Ta red bode ali iz arebra ali tudi iz zlata ia arebra. — Italijaaski predaednik miaisterstva, Crispi, biva sedaj, ko to pišemo, meada že pri Biamarku v Fridrichsruhe. Kar bota ta moža med seboj atuhtala, ae bode aič kaj dobro. — Portugalski kralj ia kraljica sta bila te dai v Ischlu pri aaaem svitlem cesarji. Z ajima je bil tudi kraljevič ia pravi se, da pomeai ta pribed aeko veaelo apremembo v ces. rodbiai. — Geaeral Boulaager je zopet aa vrhu, kajti voljea je v treb. volilaih okrajih ob eaem v drž. zbor. Kakor se vidi, ima mož veadarle pristašev, ki ne držijo rok križem. — Jiled uporae delalce se vrača polagoma mir ter jili dela v Parizu že večiaa v prejšajih krajib. — V Aagliji prihaja vlada do spozaaaja, da imajo sicer veliko bojaih ladij a za vojako, če pride kedaj do aje na morji, še vse premalo. Treba bode tedaj ao- vib ladij. —- Mladi aemški cesar kaže poaebao ljubezea do vojakov ter rad izreče, da stoji uje govo zaupaaje aajbolj aa vojakib. V Ruaiji pa menimo, da ai veliko dosegel. — Ruaija gleda z biatrim očeaom aa tujce, ki bivajo v Ruaiji, posebao poljski. Njim pač menda ae zaupa veliko. — Srbska kraljica, Natalija, ae sme v Beligrad ter jo zastopa pri obravaavi pred koaaiatorijem le aje zastopaik. Kraljica pa ugovarja, češ, da je to zoper poatave. — V vrsti turakib vojakov je maogo nemških častaikov, aedaj pa jih kliče Nemčija aazaj ia radovedai svet se vpraša, zakaj da to dela. — Turčija v resaici ai voljaa prizaati Italiji. da si ta prilasti Masavo ob Rdečem morji. Za-ajo pa stoji bojda Fraacija ia kakor se zatrjuje, tudi Ruaija. Vrhu vsega pa je nek glavar roparjev, ime mu je Debeb, aapadel baši-bozuke italijaaske ter je petero italijaaakib. častaikov oadi ubil. — V Aziji ae pripravlja vojska med Tibetčaai in Kitajci ia je govorica, da tiči Rusija za Tibetčaai. — V Braziliji, v južni Ameriki, so odpravili, kakor amo mi že poročali, sužaištvo ia vlada bi sedaj rada da pride iz Evrope, iz Italije še posebej tje delalcev. No Italija ima tacih že aa izbiraaje, toda Ijudeai se ae Ijubi iti tje — umirat. Podaebje je aamreč sila aevarno za ljudi iz Evrope.