5. StavflVa V lilutrffanl dne 31. Januarja 1920. Vn leto Delavec im&aj* »mk p*t«k ■ datumom ajuledojagu 4a* - Naročnina u wo leto K IB*—, «• pol lato K tl)*-, ta 4etn leta K S—■ Poe«meaaa Mevilka 40 vi« »aroieina * inosomahro aur»Mfterau vet M*H»lw M te »pravn litre U«M|im, ■h* Itn C II. atw TMm M. M DELAV Rokopisi »e no vračajo. — ; n sera ti se zaračunavajo, milimeter vrstica in »i* cer pri enkratni objavi po 60 vinarja, pri trikratni po 68 vinarja, pri Šestkratni po 56 vin., pri celO" letnih objavah po 54 vin. ta vsakokrat Za razne iziav»itd »tone mm vratina 50 vin. — Reklam so no&t-nine prosto. — Nefranklre-oa pisma ae ne »prejemajo. IONACIJ MIHEVC* Le delo nas bo rešilo! Ako imsiedukmo važne govore, po •ehno nemških politikov. »edej slišimo vrdno eno. t. J. : Le delo na* bo redilo. — v resnici le «udl popolnoma pravilno fo naflrmnti . . Akoravno «* -Ul« 4 besede tudi rd ljudi kakor duhovnikov. društ venili dam i. dr. rnrej od Uudi. ki vse svoje ti vi len Je niso n*i delali vsai nič troduk livnega ne. (e pome« »*jlh vendarle rcs.1, Čm Tudi £*vedn| proletarilat ima zaui tuno v tvoji nemil, ki io prepeva te de setletla ’ * Bodi delu čast! Naše državne «m livltenjske potrebe sn sknro n* koncu — ustvariti, pruduvi-ra.i iih bo tn ha. zakaj, če hočemo živeti. Jih moramo imeti. Velikosti svofc revščine se danes Se popolnoma ne zavedamo. In z skal ne V Zato. ker smo danes kakor tvrdka, ki Je bankerotna 'ti, ki >*vl od svojih zadnjih ostankov, drtlej. da pri Je eksekator MIČ-no se nam ctnli kakor ba«kerotm firmi, ki se ne sr-tamle. de porabi tudi prihranjene *r»»#e «v iie 'tare 'f omelo priti na ml/<' Sele Prihodnje leto, !n no denar pa ae naletimo k vsakemu. Mor nam ea le posa di ,n'a#itm> ua. (ta mu vrnemo, ko dobi n>o V’0^J> r»d(kodnino. 'zdatke občine, dežele in drž8Vf kri ir mo z rrenlcaml na s v dočnost Tako nezdravo gospodarstvo se ne more do|KO držati. NaSi sosedje nam katetn na kuram n*t»:k, ki.liko vne vrtilni in n** m*|| 5|ov^ Midi dobro ve, kcli- ko vrednost bn* n*ia Krona. *!»?* (,an‘is ^ar dežuielo soo-mrnice nas.h strokovnih organizacij v strokovno komisijo »j, eentrale na4ih or-faniaarii. v katerih <*e „hteva '•oviša.ije plač ki nabavnih nresnevkov. Ki** aai fe Jemlje, fie se ne ustvarja, če se ne Ida produktivno? Bil d smotrenega dela. Zato Je brezpogojno potrebno, da merodajni faktorg posvečajo ravno tei Jeklarni noivečk) pozornost, da «treme na vsak način, da se produktivnost te leklame 5e poveča, razširi, pokliče še potrebnih teh nlkov in delavcev, da bo tembolj odgo varjala potrebam našega narod gospodarstva. da postanemo zopet mam odvis. ni od tule industrije, ker le delo, le domače delo nas bo rešila Treba je pri tem misliti, d« moramo danes vsako pilo dobiti iz tujine; vse teŽ-Ke podložne vzmeti za vagone in auto-mobile. vozove in drugo prihajaio k nam iz tujih držav, dočim imamo doma neobdelano icklo, kl čaka veščakov m de lav-cev. OuStanjska jeklarna mora torej i« svoje ozkosrčnosti, potrebuje razmaha, in ta razmah se ustvari le z — delom in samo k delom. Jaka železna industrija je glavni steber, ki vzdržuje državo: zato Je njena povzdiga nujno potrebna! Po vseh tirih večjih kolodvorov stoje pokvarjeni in razbiti vagoni In lokomotive, ki čakajo popravila, dasi jih tako nujno rabimo, da bi nam pripeljali iz Banata vsai kruh. In v Ljubliani so pa hoteli, kar 300 kovinarjev vreči na cesto, češ, denarja ni, da bi vas plačali! Po zaslugi so-druga Kristana se )e končno odredilo, da prevzame sedaj državna železnica Vojno tehnične delavnice z delavci vred in da bodo sedaj te delavnice produktivno delale. Naše delavstvo r premogokopih štraika. dela pasivno resistenco. mi pa nimamo toliko premoga, da bi mogli že kupljeno žito prepeljati v domovino in, da bi prišli do najpotrebnejšega, t j. do kruha. In tudi industrija se ne more razvijati. ker ni premoga in surovin. S takimi eksperimenti si delavstvo teže rano samo v svoje meso. tisti pa, k! delavstvo k tem napeljujejo, so ali nerea* ni In neizkušeni ali pa zlobni ljudje. C« bo delavec produciral, potem bo tudi lahko zahteval In je njegova dolžnost, da zahteva za svoje delo pošteno plačo, pošteno življenie. Toda sedaj smo v krizi, ki {o more neproduktivnost samo povečati. Nemški narod, ki Je šel ix te vojn« najbolj poražen in osramočen, se danes tega popolnoma zaveda, tn sam proglaša, da se ie z delom lahko reši. le s povzdigo industrije. In že danes nemški industrija-lec postavi za 75 mark na francosko mejo izdelan bicikel. ki ga francoski tvorni-čarji niti za 500 frankov ne morejo izdelati. Nemški narod se zaveda, da štiri in pol leta ni druzega delal, kakor uničeval in* da ie prišel sedaj čas, ko Je treba utvar* lati. In nemški delavec je bil prvi, ld je zapel pesem o delu »bodi delu časti* Shod tobačnega delavstva. Osrednje druStvo tobačnega delavstva ie sklicalo za nondeljek dne 26. t. m. v Mahrovo hišo javen društveni shod kl le bil izredno dobro obiskan. K dnevnemu redu n rvoeainnjlli nrl monopolski opravi v Belgradu in o ujedinjenju tobačnega delavstva v Jugoslaviji sta poročala ss. Jože Zupan in Marija Staretova, ki sta bila kot delegata v zadevi mezdnih razmer tobačneea delavstva pri monorolski upra- vi v Releradu. Iz stvarnih in točnih poročil, ki sta jih podala, je razvidno, da to admJolstra- tivne razmere pri mohopolsla upravi Se' v povojih. Zadnji dan pred odhodom delega-gatov je dospela brzojavka od nekega gospoda, ki je pri monopolni upravi, da je mezdno razmerje za tobačno delavstvo ugodno rešeno. Kljub temu pa je delegacija šla v Belgrad. In glejte čudo, o kakšni rešitvi sploh pri monopolni upravi ni bilo ne duha ne sluha. Sicer se je dotični gospod izgovarjal, da je bila stvar rešena, samo podpisi in prepis še manjkajo. Osmelil se je celo trditi, da je tobačno delavstvo v Ljubljani itak najbolje plačano, in se čudil vsaj na videz, čemu pač prihaja. delegacija v Belgrad. Delegata sta pri tem spoznala, da se hoče s tem tobačno delavstvo voditi za nos* Pri Savezu monopolskih radmika i radmica za Jugoslavijo, kamor sta se delegata obrnila za posredovanje, se je ugotovilo, da to ni res, ker v Srbiji sami kakor tudi v Sarajevu je razmeroma tobačno dalavstvo boljše plačano kot pa v Ljubljani. Pri Savezu so se potem, izvzemši one v Srbiji za vse tobačne tovarne sestavite enake zahteve in sicer povišek 50 odstotkov celokupnih denarnih prejem-?*0V in §e s posebnim poudarkom za onih pet tednov, ki nam monopol na dokladah dolguje. Te zahteve so se prihodnji dan od strani Saveza in delegatov pri monopolni upravi predložil§« V Srbiji sami ima pa tobačno delavstvo obojestransko podpisano tarifno pogodbo, veljavno do 1. julija t. 1. Na shodu, K je bil precej buren, sta govorila še ss. Verovšek in Kramerjeva, ki sta ožigosala razmere vtobačni tovarni in toplo priporočala ujedinjenje tobačnega delavstva v Jugoslaviji. Končno je s. Lemež v jako poučnih besedah' obrazložil pomen dobre in močne delavske organizacije, katera, je edina rešitev za delavstvo, da se iztrga izpod kapitalističnega jarma. Tobačno delavstvo, vaša delegata sita storila svoio dolžnost, pripravila sta pot, da se tudi ljubljansko tobačno delavstvo ujedi ni z že ujedinjenimi tobačnimi tovarnami v Jugoslaviji v Savez monopolskih radnika i radnicaL Savez šteje že 5000 članov monopolnega delavstva, tora! uje-dhiitno se tja, kjer sfo že vse tob. tovarne v Jugoslaviji. En gospodar ena organizacija. Obravnava glede mezdnega gibanja velenjskih rudarjev. Pri pogajanjih med zastopniki rudarjev in lastništvom premogovnika v Velenju je bfl sestavljen dne 13. januarja 1520. v deželnem dvorcu v Ljubljani, dvorana št. 65, naslednji zapisnik: Predmet razprave, razpisane z od-lofctam predsedstva deželne vlade za Slovenijo, št. 15.405-19, z dne 7. januarja 1920. Obravnava o zahtevah delavcev državnega premogovnika v Velenju, predloženih s spomenico z dne 6. decembra 1919. Predsednik otvori razpravo ob 9. uri. Prisotni: Dvorni svetnik ing. Mohor Pirnat, kot predsednik razprave; rudarski svetnik ing. Viktor Gostiša, za drž. premogovnik v Velenju: rudarski komisar Josip Močnik, za okrožni rudarski tiTad v Celiu; dr. Milan Lemež. za poverjeništvo za soc. skrb; ing. Milan Suklje, za zvezo industrijcev v Ljubljani; ing. Ladislav Bevc kot zapisnikar: Melhijor Čobal za Unijo slov. rudarjev v Zagorju, ter zastopniki delavcev: Ferdinand Va- lenčak. Ivan Salesnik. Baltazar Debar-Šek. Andicj Martinšek. Martin L Jeleji- Anton Fidej, Ivan 'JevšenaK, Eovrenc Berložnik, Vekoslav Zajc. Delavski zaupnik Valenčak ugovarja, da je kot delavski zastopnik navzoč Ve-kosjav Zajc. Predsednik odloči na podlagi predloženega pooblastila, da je Za]c opravičen zastopati interese delavcev, organiziranih v Jugoslovanski strokovni zvezi. Sklene se: a) 14 - dnevna količina za delavca 10 kg moke, za družinskega člana 4 kg moke po sedanji ceni. Ta količina se bo izdajala po možnosti, v kolikor dopuščajo dobavne razmere. b) Mesečna količina za delavca druž. 1 in pol kg sladkorja, za člana družine 1 kg sladkorja, pridržujoč si odlok odseka za prehrano glede količine. Odsek za prehrano se naprosi, da uredi redno dobavo dovoljene količine sladkorja. c) Mesečna količina za delavca 1 in pol kg masti, za družinskega člana tri četrt kg masti po ceni 28 K za kg. V slučaju, da se mesto masti daje slanina, se za mast določena količina zviša pri slanini za 25 od sto, slanina se bo oddajala po 24 K kilogram. Zastopniki delavstva se s sklepom glede cene ne strinjajo in žele cene po 24 K za kg masti in po 20 K za kg slanine, kar sepredlo ži kompetentni oblasti v odločitev. č) Zastopnik Unije slov. rudarjev sta- vi predlog, da se dovoli mesečno delavcu pol kg kave, družinskemu članu pa en četrt kg kave po 40 K za kg; predlog pa ne najde soglasja in es sklene, da se predloži kompetentni oblasti v odločitev. d) Zastopnik Unije slov. rudarjev sta- vi predlog, da se dovoli mesečno 2 litra petroleja za/družino po zimi in 1 liter poleti, po 3 K liter; predlog pa ne najde soglasja in se predloži v odločitev kompetentni oblasti. Zastopnik Unije slov. rudarjev stavi predlog, da se zvišajo obstoječe plače za 35%, vozačem pa za 50%, tudi ta predlog ne najde soglasja in se ga predloži kompetentni oblasti v odločitev. Zastopnik Unije slov. rudarjev stavi predlog, da se zviša nabavni prispevek za 100%, kateri predlog ne najde soglasja in se predloži kompetentni oblasti v odločitev. Zastopnik Okrožnega rudarskega urada v Celju izjavi, da se bo volitev v Bratovske skladnice v kratkem izvršila. Zastopnik predstojništva drž. premogovnika v Velenju izjavi, da so priprave za kolonizacijo delavstva, ki ne poseduje lastnih stanovanjskih objektov že osnovane in da se bo tozadevni predlog v bližnji bodočnosti m pravočasno stavil v prestojno rešitev. Zastopnik predstojništva državnega premogovnika v Velenju izjavi, da se bodo dežni plašči naročili. Zahteva zastopnika Unije slov. rudarjev, da se zviša količina deputatnega premoga oženjenim na mesečno 12 q, samcem pa na mesečno 8 o ne najde soglasja, ter se sklene da se jo predloži kompetentni oblasti v rešitev. Obratcvodstvo drž. premogovnika v Velenju se naproša, naj ukrene potrebne korake, da se pri premogovniku odpre tobačna izdaja. Obratni vodia državnega premogovnika v Velenju predlaga, da se one, ki izkoriščajo aprovizacije v samopašne namene. n. pr. prodajajo živila v koristo-lovne svrhe, ali pa na podlagi neistinitih po0fatlcov ošKo3u?e$o zaJogo Svil, naj-strožje kaznuje s tem da se jih pred vsem od aprovizacije izključi, kar se odobri. Sporazumne točke veljajo od vštevSl 12. januarja 1920. Razprava se zaključi ob 11. uri 45 m. Zaključeno, prečitano, podpisana V Ljubljani, dne 13. januarja 1920. Podpisi Iz strokovnih organizacij. Prva redna skupščina Osrednjega društva lesnih delavcev in sorodnih strok v, Sloveniji Po sklepu načelstvene seje z dne 15. januarja t. i. sklicujemo prvo redno skupščino našega diuštva na dan 1. m 2. februarja 1920 točno ob 9. uri dopoldne v mestno posvetovalnico (mestni magistrat) v Ljubljano. — Dnevni'red: 1. Poročilo načelstva; 2. poročilo tajništva; 3. poročno blagajnika; 4. poročilo nadzorstva; 5. izprememba pravil; 6. razgovor o uje-dinjenju lesnih delavcev v Jugoslaviji; 7. volitve: a) načelstva, b) nadzorništva. Podružnice, ki so dobile pismen poziv za izvolitev delegatov, se naprošajo, da te volitve takoj izvrše, imena izvoljenih delegatov je na priloženem sporočilu takoj javiti osrednjemu društvu. Delegate se opozarja, da se točno udeleže zborovanja. Vsak delegat mora imeti s seboj poverilnico podružničnega vodstva, kakor tudi svojo društveno izkaznico, brez nje se delegate ne bo moglo pripoznati. Skupščina se bo pečala z zelo važnimi nalogami, zato opozarjamo podružnična vodstva, da o doposlanem predlogu načelstva Osrednjega društva razmotrivajo, ter dajo svojim delegatom primerna navodila, da bo skupščina tem lažje izvršila svojo nalogo. V Ljubljani, 16. jan. 1920. Zore Viktor, predsednik. Srebnlč, Andrej tajnik. Podružnica lesnih delavcev za Ljubljano je priredila v nedeljo dne 18. t. ra. mesečni shod, na katerem je razpravljala poleg običajnih poročil tudi o zvišanju prispevkov. Na shodu je poročal sodr. Senger, kako neobhodno potrebno je zvišanje prispevkov, vsled tega, ker je v bodočnosti računati, na hude mezdne boje, ki jih je možno uspešno izvojevati le, če smo tudi financijelno močni. Nadalje prečita načrt povišanja prispevkov, za I. raz. od 1 K 20 vin., na 2 K 40 vin., III. od 80v. na 1 K 60, IV. od 60 v. na 1 K 20vim., pristopnina od 1 K na 4 K, II. razred se pa odpravi. Sodr. Bradeško omenja, da treba zvišanje izvesti ne samo za Ljubljano, temveč za celo Slovenijo, uvaževati je, d'a so stroški za vse potrebščine od lanskega leta silno narasli, isto tako imajo podružnice in Osrednje društvo z vsakim dnem večje. Ostale bratske organijacije imajo še sedaj višje prispevke, skrbeti nam je že sedaj, da se prispevki izenačijo, ker upati je, da se udruženje izvrši v najkrajšem času, in sicer na federativni podlagi. Pred vojno smo plačevali tedensko toliko, kar smo zaslužili v eni uri, sedaj pa plačujemo komaj toliko, kakor zaslužimo v četrt ure. Priporočamo, da se isto-tako sedaj žrtvuje zaslužek ene ure tedensko. Današnje razmere so nadvse obupne in ob mezdnem gibanju bomo naleteli na hud odpor Zveze industrijalcev, ki imajo tudi organizacijo in plačujejo od vsakega delavca po 500 K letno, da se v slučaju stavke med seboj podpirajo. Za zgled naj nam služi organizacija industri* falcev, kf Je naperjena proti Blagostanju delavstva. Sodr. Bučar meni, da to povišanje prispevkov nikakor ne bo zadostovalo, in bo moralo Osrednje društvo v doglednem času zopet regulirati prispevke, ter priporoča, naj se zvišajo prispevki vsaj za 200 odstotkov. Sodr. Srebrnič se boji, da bi preveliko povišale prispevkov imelo slabe posledice, ker delavstvo na deželi, v pretežni večini manj zasluži kakor v mestih. Osrednje društvo je izbralo srednjo pot, in smo prepričani, da bodo na Zveznem občnem zboru tudi vsi zunanji delegati za naš predlog. Sodr. Tokan, Povdarja, da slabotni omahujejo zaradi povišanja prispevkov, je brez dvoma, zvišanje pa je potrebno, da se organizacija ojači. Naš list »Delavec« je premajhen, ga moramo povečati, imeti moramo tudi denarna sredstva za agitacijo, ustanoviti je treba knjižnice. Potrebno je, da Obdržimo osemurni delavnik, ki bi ga nam podjetniki radi zopet vzeli. Organizacija Je poklicana, da prepreči vsako tako nakano organiziranega kapitala. Naraščanje draginje ne bo prenehalo, boriti se nam je z močnejšim nasprotnikom. _ Predpogoj naše eksistence je, da ustvarimo močan obrambni fond, čim večje prispevke plačujemo, tem večje uspehe nam bo mogoče izvoievati od izkoriščevalcev. Končno ie shod sprejel predlog s. Zargija, da se bo Plačevalo prispevke I. razr. 2 K 40 vin. in 60 vin. za lokalni stavkovni sklad, skupno 3 K tedensko. Za delegate na »Zvezni zbor« se je izvolilo sledeče: sodr. Pogačnik, Bradeško, Lenassi- in Žargi. Osrednje društvo usnjarjev in sorodnih strok opozarja vse funkcijonarje, posebno pa blagajnike krajevnih skupin na sklep glavnega odbora z dne 24. januarja 1920, tičoč se prispevkov za stavkini sklad. Po tem sklepu namreč imajo vse Podružnice tudi prispevek za stavkini sklad redno odračimavati glavnemu odboru. Z rednimi mesečnimi odračuni je obenem oošiljati tudi prispevke za stavkini sklad. Upostaviti je prispevke za stavkini sklad v mesečnih obračunih pod rubruto^drugi dohodki«. -r n* zb°r čevljarske podružnice v Trzicu se je vršil dne 25. januarja v sa-lonu_ Konsumnega društva, na katerem so bili izvoljeni sledeči tovariši: predsedni-£Pm /°msič Ivan, tajnikom Ivan Ledrer, blagajnikom Pok Kogoj, namestnikom Ivan Kosmač, Avgust Paulin, Ivan Kra-^nar’ nadzorstvo Simon Primožič, Ignac Mezek, in Jože Bukovnik. Sodrug NovŠah je v svojem govoru razložil potrebo in K°JtSt strokovne organizacije ter Poudanjal, da le v slogi je moč, ki je pa ravno sedaj potrebna, ko so si industri-Jalci trdno zvezala ter hočejo delavstvo Čevljarske kakor usnjarske stroke še na-dalje izkoriščati. Naloga vsacega tovariša Je, da stori vse za svgrjo korist. Z veseljem konštatiram da je pri delavstvu v Tržiču veliko zanimanje za organizacijo. Do&i$I. Brezno-Huda Jama je premogovnik blizu Laškega in last trboveljske premo-gokopne družbe. Mnogokrat smo že bičali razmere v tem premogovniku, toda gospodje se ne zganejo; delajo se, kakor bi jih vse to nič ne brigalo. Ce poročamo o nedostatkih, storimo to zaraditega, da se odpravijo kolikor je mogoče, in jako nespametno bi bilo, če bi hotela družba v Trbovljah izigrati delavstvo v Breznu-Hudi jami z doslednim preziranjem njih opravičenih zahtev, v tem premogovniku dela več predpisanih kopačev v rovu. ki silno moči, tako, da so delavci v niem v dveh urah popolnoma premočeni. In lraj Sela naš gospod ravnatelj? Dočim plača kopačem .30 K, kar tudi ni velika plača, plačuje rezervne kopače in vozače samo po 15 do 18 K. Povejte, gospodje, ali ni to premalo v današnjih razmerah? Zahtevamo odločno, da se nam v tem pogledu kmalu pomaga. Pri vseh premogovnikih trboveljske družbe, kamor spadamo • tudi mi, ne ločijo kategorij. To zahtevamo tudi tukaj. Upajmo, da gospodje ne bodo več delali po svodih trdih glavah, ker !e naša zahteva opravičena. Rajhenburg. Strokovna in politična organizacija naznanja s tem žalostno vest, da je dne 17. januarja 1920 umrl naš sodrug Poznič Franc, paznik v Ratfhen-burgu. Pokojnik je bil vedno reden in zvest član naših organizacij. Časten mu bodi spomin med prijatelji, znanci in so-drugi. Tržne cene živil na ljubljanskem trgu meseca septembra 1919 in Januarja 1920. Cene Živilom trajno naraščajo. V zadnjem pregledu smo navedli cene za daljšo dobo, v kateri so bile cene deloma tudi padle. Današnji pregled nam pa zopet kaže dvig cen, ki so uradno ugotovljene. Cene za govedino so bile uradno določene, proti čemer pa mesarji najodločneje protestirajo. Sladkor in. moka, ki sta navedena v pregledu se po navedenih cenah sploh te dni ne dobita. Prave cene, zlasti v tajni kupčiji so pa še znatno višje. Valutna regulacija, ki jo nameravajo v Belgradu izvesti, nam bo pa najbrže že prihodnje mesece povzročila novo dviganje cen. Naj sledi tu pregled ljubljanskih cen za najvažnejša živila. Govedina kg: Sept. 1919 Jan. 1920 K ; v K v Meso I. 16 15.70 Meso II. 14 13.70 Vampi 5 6 Pljuča 4 6 Loj 14 25 Teletina kg: Meso I. 14 18 Meso II. 12 17 Jetra 14 18 Svinflna kg: Meso I. 20 26 Meso IL 18 25’ Pljuča, 10 12 Jetra 12 16 Glava 8 12 Slanina sveža 32 46 Slanina prekajena 32 48 Mast 36 50 Meso prekajeno 30 34 Parklji, prekajeni 8 12 Glava, prekajena 10 14 Klobase kg: Krakovske 42 44 Safalade in hrenovke 26 34 Kranjske, sveže 32 38 Kranjske, prekajene 36 44 Perutnina komad: Kokoš 24 40 Raca 24 55 Gos 38 100 Divjačina kg > • Zajec, domači 12 24 Mleko, Jajca, maslo, sir kg: 52' Surovo maslo 40 Čarno maslo 50 60 Maslo 44 52 Mleko liter 2.50 3.20 Jajca, komacf —.90 1.80 Sir, polernadolski 52 72 Sirček 8 10 Piiača liter: Vino. staro 14 18 Vino, novo 10 18 Pivo 3 6 Žganje — 54 Sadje kg: Hruške 111. vrste 3 6 Hruške 11. vrste 4 7 Hruške II1I. vrste 3 6 Jabolka I. vrste 4 10 Jabolka. II. vrste 3 8 Jabolka III. vrste 1.60 6 Špecerijsko blago kg: Riž 18 28 Kava II. vrste 54- 72 Kava II. vrste pražena 96 88 Sol 2 2.40 Testenine 10 12 Kis, navaden, liter 4.40 5.20 Kis, vinski, liter 6.20 6.20 Olje, namizno, liter '44 70 Olje, jedilno, liter 30 64 Sladkor, kg 7.60 12.40 Žito, 100 kg: Pšenica 230 650 Rž 230 550 Ječmen 280 550 Oves 240 , 320 Proso 220 500 Koruza 220 480 Fižol, ribničaM 500 600 Fižol, prepeličar 550 600 l.eča — 1000 Mlevski izdelki kg: Pšenična moka št. 1 4.66 8.50 Pšenična moka, St. 7 Kaša 4 5.50 8 Ješprenj 4 ’8 Koruzna moka 2 5 Koruzni zdrob 3 6 Pšenični zdrob 5 6 Ajdova moka (I. 6.50 9.— Ajdova moka II. -—.—. 7.— _ Kruh kg: Bel 5 8 Cm 2 5 Kurivo: Drva, trda m3 100 180 Drva, mehka m* 90 110 Premog, kočevski q 20 22.50 Zelenjava in podzemHine kg • • Radič 1.40 12 Špinača 10 Peteršilj 2 6 Čebula 1.20 6.— Česen 3 20 Zelenjava za kuho 2 6 Krompir, pozni 1.20 2.20 Kislina kg: Zelje, kislo 1 / 3 Repa, kisla 1.20 2.40 Društven! funkcionarji in člani, pozori ^ Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 6. tedenski prispevek t L zapadel. Vsi (Sani, ki imajo prispevek plačan samo do 51 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo. Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 51. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki »dtegnejo. Domači pregled. Ofcčii-tite volitve v blovenili be bodo vršile najbrže šele meseca marca. Deželni predsednik dr. Žerjav je sicei ukazal sesiaviti volilne imenike po nekeui načrtu za volilno pravico, ki ga ie sam skoval, in ki ni pravičen in ne času primeren. Delovni sloji bi bili izključeni od volilna pravice. Volilno pravico bi imeli po njegovem načrtu le oučam, ki bivajo it cive teti v občim in žene, ki imajj ne le Ijudsi-o šolo ampak tudi višje šole. Možakar je torej pogrunuU volilno pravico čisto tako kakor mu je kazalo. No. mi mu ne zamerimo, ker vemo, da taka volilna pravica ne more obveljati. Predsednik Žerjav si je mislil, de:..elne vlade ni, lom pa kar sam komandiral, bo že šlo. In sedaj bo pa ... 2erjav vzel slovo. Ko se sestavi nova vlada, se bo posvetovala o volitvah in odredila sestavo., volilnih imenikov na podlagi novih določb. Kljub temu pa morajo biti naši pristaši povsod pripravljeni, da pregledajo volilne imenike, vpišejo v imenike, kar ni naših ljudi vpisaniii in dajo tudi izbrisati jz njega vse tiste, ki ne spadajo vanj, ker bati se je. da bodo vaški in mestni mogotci delali na vse kripije. kako ti spravili naše ijuds.vo ob pravico do zastopstva v občinah. Z velikim bobnom delajo klerikalci sedaj pred volitvami svojo politiko. Obrekujejo in lažejo, da se kar kadi. 5n če jim praviš, to in ono ni resnica, pa molče kakor zakleta grofica. Ko so bili še v bel-grajski vladi, bi bili lahko marsikaj napravili, vsaj so vladali tri četrt leta. Bog ne daj, da bi pogledal v njih časopise in našel tam vsaj eno pametno stvar. Pa jih vprašaj, naj vendar povedo, kaj so delali, kako, da so zavozili to državno politiko, pa ti tudi ne dajo odgovora. Niti enega pomembnega dejanja ne morejo navesti. Svojo lenobo in nezmožnosl hočejo prikriti z lažmi o naši stranki. Ker vse tc nič ne pomaga, so pričeli jokati kakor sr-borito otroče in tako milo prosijo in pripovedujejo, kako bi /adi sedeli v vladi in v občini, prav kakor otrok, ko se mu je polegla jezica. Te prošmje in jok pa niso odkritosrčne. O ne, prijatelji, za oblast jim gre, boie se, da se bo ljudstvo samo vladalo in se jim tako vzame vpliv. Delavska nezgodna zavarovalnica ▼ Ljubljani opozarja ponovno vsa županstva in župne urade na § 56 nezgodnega zakona, po katerem so vse listine brez izjeme, ki so jih ti uradi dolžni izdajati ponesrečencem, vdovam in sirotam In ki služijo uradni uporabi del. zavarovalnice, kolka in pristojbin proste. Zato Je protipostavno. ako nekatera županstva zahtevajo n. pr. za vdovska In iivljcnska potrdila pristojbino. Interesirane opozarjamo, da se ob danih prilikah sklicujejo na to zakonito določilo. iteiovni pregled. Draginja v Gradcu. V Gradcu vella sedaj hleb kruha 4 K 16 vin., kilogram moke ! 1 K 20 vin. Mast velja že dali časa v nakupni ceni 160 do 180 K. Ce se aobi cer.eiša mast. l?vlra Iz starih zalog. Kilogram sladkorja bo kmalu dosegel ceno 50 kron: eno iajce velia 4—5 K: fižol In polenta sta Dcstala prava redkost. Les za kurjavo velia skoral tol'ko kot meso pred vojno, dober premoč skoral več. Vsled neznosne draglnle sta sedal v ivstrilski republiki samo dva sloja: delavstvo strada in tTpi. na drugi strani Živi aristokracija v i7obilju. nasladah in razkošju. Edvard liernsteln znani nemški *o-cilalističnl nisatell le slavil te dni sedemdesetletnico svofe*» rojstva. Za šesturno delo ▼ premogovnikth. »Berliner Tageblatt« javlja iz Bohuina: Na današnji seji izredne glavne skupščine »Stara zveza rudarjev« so končali debato o vprašanju delovnega časa. Pri glasovanju se je skupščina izrekla za to, da se delovni čas pod zemljo skrajša na šest ur. V poimenskem glasovanju so odklonili iz-silitev šestumega delovnega časa s štraj-knrn ali z odHanianiem dela. Obvestila. Osrednje društvo stavblnsklh delavcev naznanja, da priredi v nedeljo dne 15. februarja 1920 na obletnico svojega obstanka dopoldne Izredno skupščino In zvečer veselico v vseh zgornjih prostorih »Narodnega doma«, na katero vabi vsa sorodna društva. Liboje. Za časa stavke kovinarjev v Ljubljani po rudarjih tvrdke Schfltz & Paulin nabrani znesek 139 K smo pravilno prejeli — Tokan. Svarilo. Sodrugi od strokovne organizacije steklarjev na Grškem nas obveščajo, da je tamkaj cela vrsta steklarjev brez dela. Svarijo steklarje v Jugoslaviji pred potovanjem na Orško. ker bi število brezposelnih steklarjev le povečali. Tudi delovni pogoji grških steklarjev vsled tega trpe. Sodrugom steklarjem torej priporočamo, da v Grčijo ne potuje jo. V Bukarešti (Rumunija) stavkajo klobučarji in krznarji. Nihče izmed klobučarjev in krznarjev iz Jugoslavije ne potni tla. Zenni koledar za leto 1V20. se je pričel razpošiljati te dni. Upamo, da se že v teku bodočega tedna odpošlje vsem naročnikom. Izvod stane 5 K. Naročila in denar za koledar naj se pošilja na upravo »rviavca« po nakaznici ali na po položnicah. ki so označene z t. K. Pri ših naročilih ie najbolje če se denar na-prei pošlje, ker so stroški za povzetje, znatno večfl. Zahvala. Za pomoč, ki so mi jo naklonili za časa moje dolgotrajne bolernl moji tovariši, gospod ob ra to vodja ter gospodje pazniki premogovnika v Štorah, se najtopljeje zahvaljujem. — Alojzij Petrin. Zahvala. Vsem tovarišem In tovarišicam tovarne g. Polaka kakor tudi krajevni skupini Ljubljana osrednjega društva usnjarjev m sorodnih strok se za naklonjeno mi pomoč v znesku 384 K najtopleje zahvaljujem. — Ivan Tamocij. Zahvala. Člani podružnice Unije slov. rudarjev v Mežici so mi v času bolezni podarili znesek 165 K kot pomoč. Za ta dar se tovarišem iskreno zahvaljujem. — Martin Komar. Zahvala. Podpisani Izrekam tem potom vsem darovalcem, sodr. in sodruži-cam. zaposleni mv pivovarni »Union«, ker so mi prišli v moji dolgotrajni bolezni zopet z zneskom 24? K 50 vin. na nomoč. najlepšo zahvalo. — Pirc Matevž. Zahvala. Podpisani se tem potom, vsem darovalcem sodr in sodružicam pivovarne tUnion« za poslano mi večtedensko bolniško podporo v znesku 100 K (rdmsto kron) najtopleje zahvaljujem. — Jožef Nadišar. Zahvala. Tem potom se vsem *odr. odbornikom pivovarniškega delavstva »1 inlon«. za nakazano ml podporo. Iz rezervnega sklada v znesku 100 K (ensto kron) ob moji večtedenski bolezni najtopleje zahvaljujem. —- Skrajnal Franz. bdajitalj ta odgovorni mMk IVA* rOKAN tlaka ,0&t«l|i)ca tiskarna' v LjubltanL ------------------------------- UČITELJSKA TISKARHfl U08LJJUUL FnutiSUa ilka lin. i. o um* > an» - J Tiskovine s« Mt, Upu-•tv. Ib urade. N«|*w4w> M|b plakat« la nMb • aa akori* l« »muHm. • LETNE ZAKLJUČKE E Nalmedernejfta irtdka ma dekanje I la tov, knji«, ■ taJ IM. 1*4. - V 8TKREOTIP1JA LITOGRAFIJA. | s— KAJO D I L I € N draguljar la t talar *[ Ljubljana« Hilfwrj#»va alka kt.v. 4 3 zlatarsko in dragoljarsko delavnico » u dovm dela la popravila vsake vrata, kakoi e *>. tudi m pozlatovanjn In poarehrovani« itd V 4 5 salogi im« (la In in* in orebrnine. poro&ne J S pralno*' po m h vzorcih in merah, uh»ne itd « •j Kupuje tudi tlaio m srebro ter plačuje 4 2 po najviijih cenah ali pa izmenjava aa oovo J i u*0- i? ?.<<,«* *-rrrrr **-* ***' * tv *-*»-«-*-• 4 M iši-podgane stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbo je prelzkuiena In spioino hvaljena sredstva koti proti poljskim mlilm u podgana m mlU K T- ; za Murk« K8 -; posebno motna tinktura za ateniee K 7 —; anlte* alee moljev K 6" ; praiek proti mrCeaom K 4‘- In 8 - ; mazilo proti ute« pri ljudeh K fr-; mazilo u uii pri »Ivini Klin 8 —; praiek za uti v obleki In perilu K 6 — tinktura proti mrCesu na sadju in na zelen a dl (uničevalec rastlin) K 6 - : praiek proti mravljam K 8-. Pofillja po povzetju zavod za ekaport BI Jfinker, Zagreb 6., PetrluJvka ul. t. ■n ia n ■ ■«! Baal Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta 17. priporoča svoj« bogato zalogo Hvalnih »trote ia stroje ia p r teaje iStrlCKliUliBS a rodbin« m obit Pisalo strel* Adler V »is • knle