DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
Leto XXX. - Štev. 3	TRST - 10. februarja 1978	200 lir
KPI zahteva naj se pogajanja za sestavo nove vlade čimprej zaključijo. Krščanska demokracija naj razčisti svoja dvoumna stališča
Berlinguer na zasedanju CK KPI:
Vlada demokratične enotnosti poroštvo za izhod iz krize
V dneh 26. do 28. januarja tl. je bilo v Rimu zasedanje centralnega komiteja KPI. Uvodno poročilo je imel generalni sekretar Enrico Berlinguer. Na samen začetku zasedanja je tov. Berlinguer pojasnil, da je bilo zasedanje CK KPI sklicano pred začetkom vladne krize.
Iz obsežnega poročila, ki je razdeljeno na deset poglavij povzemamo naslednje:
, 7 tedanja vladna kriza se odvija v času u . politične in družbene napetosti, v po ožaju, ki je zelo podoben tistemu, ki je “'I leta 1947, ko je prišlo do razbitja ijudske in demokratične enotnosti, nastale v boju proti fašizmu. Danes, trideset let P° tistem razbitju, se država nahaja v skrajno težkem položaju in mora nujno iskati pot in sredstva za svojo rešitev in Preporod za kar pa je nadvse potrebno, da Ji demokratične stranke zagotovijo novo vodstvo.
Nekateri menijo, v glavnem so t< Prvaki demokristjanov, da ni bili utemeljenih vzrokov za vladno krizo da t se vse lahko odvijalo tako kot v zadnjil mesecih, kvečjemu, tako namreč pravijc naJ bi vnesli kak popravek v vladr Program. To seveda ne drži, kajti kriz v l je bila neizbežna.
'o zakaj je prišlo do krize šest mesece P° sklenitvi sporazuma med strankanr ustavnega loka?
Mi smo vedno priznavali in še napr« Priznavamo, da so programski sporazurr med demokratičnimi strankami, dosežer Julija 1977, pozitivno dejstvo, da je bil ena izmed posledic teh sporazumov tue ^°glasje o zakonu 382, pristop k okrepiti lndustrijske in kmetijske proizvodnje te °glasje o pravični stanarini. Pozitivno! Porazuma med strankami ustavnega lok ® je izražala tudi v zunanji politiki. Toc P® sklenitvi julijskih sporazumov, ki srn 1 komunisti sprejeli lojalno, so prišla r kan druga protislovja, ki so pokazala, c kilo dogovorjeno, manjšinsk urBT°kristjanska vlada ne mor sm n!c.evatj 'n zato smo ponovili, k; izidu l^la'fl1' tak°j P° 20. juniju, (t.j. p da h .par amentamih volitev. Op. uredn. rzava potrebuje vlado demokratičn
solidarnosti, kajti le taka vlada lahko pristopi k reševanju težkega položaja.
Na jesen so se splošne razmere v državi še bolj poslabšale in postalo je jasno, da se bodo še naprej slabšale. In medtem ko se je stanje v državi z dneva v dan slabšalo, kar potrjujejo podatki o proizvodnji, o zaposlitvi, javnem redu ter o stanju
nekaterih javnih storitev, in medtem ko je naraščalo nezadovoljstvo delavskih in ljudskih množic, je vlada kazala vedno manjšo pripravljenost, da bi reševala perečeve probleme in da ni sposobna uresničevati obveznosti, ki jih je sprejela z julijskim sporazumom.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Predlog za okrepitev izvoljenih uprav na Tržaškem
Pokrajinski odbor tržaške federacije KPI je na svoji zadnji seji vzel v pretres položaj v glavnih javnih upravah na Tržaškem pred bližnjim glasovanjem o njihovih proračunih. Podčrtal je potrebo, da se razprava in glasovanje vršita na osnovi dokončnih dokumentov, torej po uzakonitvi vladnega dekreta o krajevnih financah pri čemer bo parlament gotovo uvedel določene popravke. Zato je tudi vsedržavno združenje občin zahtevalo odložitev roka za odobritev proračunov in sicer od 28. t. m. do 31. marca, da bi ne zapravljali časa z razpravami o dokumentih, ki jih bo treba popraviti.
Kar zadeva tržaško občino nasvetuje odložitev tudi dejstvo, da o predloženem proračunu še niso izrekle mnenja niti rajonske konzulte niti sindikalne organizacije.
V zvezi s političnimi aspekti, ki so povezani z izglavovanjem proračunov, še niso dobili odgovora pozivi KPI in PSI ostalim demokratičnim strankam k posvetovanjem o usodi treh manjšinskih uprav (tržaške pokrajinske uprave, tržaške občinske uprave in devinsko — nabrežin-ske občinske uprave), čeprav so te ob raznih priložnostih izrazile pripravljenost na programske ali politične dogovore, ki naj zagotovijo obstoj izvoljenih uprav. Komunisti menijo, da bi bilo koristno srečanje demokratičnih sil, da preverijo
možnost širšega sporazuma za ohranitev demokratično izvoljenih uprav, zlasti v tem predvolilnem obdobju. To potrebo narekujejo pomembni roki, ki so pred skupnostjo, kot so izvajanje osimskih sporazumov, ukrepi za okrepitev tržaške univerze, celovita zaščita slovenske narodnostne skupnosti in enotne pobude za obrambo tržaškega gospodarstva.
Na ta način bi tudi ustalili politični okvir in utrdili demokratične ustanove, ki preživljajo delikaten trenutek spričo lo-kalpatriotskih teženj in poskusov razbijanja deželne enotnosti, ki jim lahko kljubuje le učinkovito delovanje uprav.
Potreben je torej tudi na krajevni ravni napor za iskanje sporazuma, kot se izvaja na vsedržavni ravni.
Pokrajinski odbor KPI v Trstu zatrjuje, da obstajajo pogoji za sporazum in pri tem omenja enotne nastope iz zadnjih mesecev, spomenico o tržaškem gospodarstvu, posege javnih uprav pri vladi, enoten dokument o preureditvi avtonomne pristaniške ustanove antifašistične manifestacije v preteklem decembru in sporazum o imenovanjih v okrajne šolske svete.
V istem duhu, ohranjajoč pri tem različne odgovornosti in značilnosti posameznih strank, je treba, tako poudarja pokrajinski odbor KPI v Trstu, iskati tudi dogovor za obrambo izvoljenih uprav.
Odločna obsodba provokacije
Napad na slovenskega dijaka je napad na Slovence in na mirno sožitje
Nesramnost fašističnih pobalinov in tistih, ki stoje za njimi,res ne pozna meja. Fant gre po ulici. Ustavi ga eden od pobalinov ter mu vsiljuje nek letak. Ker fant letak odkloni, ga pobalin fizično napade. Napadalcu priskočijo na pomoč še drugi pobalini. Posledica: napadeni fant mora iti v bolnišnico.
Tako se je zgodilo prejšnjo soboto v Trstu. Aleks Mazzucca, dijak slovenskega znanstvenega liceja "France Prešeren" je bil žrtev napada fašističnih skrajnežev.
Ta vest, je hudo razburila demokratično javnost, še posebej pa slovenske dijake. Ti so se zbrali na skupščini, sklenili, da bodo priredili protestno manifestacijo, na katero bodo povabili tudi dijake italijanskih srednjih šol, hkrati (aa so sprejeli resolucijo, ki pravi:
— V soboto, 4, t.m. je fašistična drhal surovo napadla in pretepla slovenskega dijaka Aleksa Mazzucco, ker je odklonil provokacijski letak "Fronte della Gioventù".
— Odločno odklanjamo vsako fašistično izzivanje in zahtevamo dokončno ukinitev delovanje zloglasnega fašističnega brloga v ulici Paduina ter takojšen sodni postopek proti fašističnim škvadri-stom.
— Zaradi omahljivega ravnanja pristojnih organov in množičnih oprostitev fašistov v raznih mestih v Italiji se v zadnjih dneh fašisti tudi v našem mestu čutijo varnejše.
— Dijaki slovenskih višjih srednjih šol smo, zbrani na skupnem zborovanju na liceju "France Prešeren", sklenili, da odločno nastopimo proti fašistični provokaciji. Zato pozivamo vse šolske komponente ter slovensko in italijansko antifašistično javnost k enotemu nastopu.
- Napad na Aleska ni le nedopusten odraz grožnje slovenski narodnostni skupnosti v Italija ampak tudi kršenje osnovnih demokratičnih odnosov!
Resolucija se zaključuje tako:
— Zavedamo se, da so potrebne še bolj razčlenjene in trajnejše oblike boja, ki zahtevajo zavesten nastop vseh nas v stvarni vsakodnevni praksi.
Tudi zavodni svet liceja "France Prešeren" se je sestal na izredni seji. Vse njegove komponente starši, profesorji in dijaki, so z ogorčenjem obsodile divjaški napad fašističnih škvadristov na dijaka Aleksa Mazzucco ter podprle pobudo dijakov za protestni sprevod po mestu. Zavodni svet je v svoji izjavi izrazil tudi zaskrbljenost in bojazen, da se fašistične skupine vračajo k ustrahovanju Slovencev. Fizični napad na našega dijaka, tako je poudarjeno v izjavi zavodnega sveta, nas je prizadel. Tudi ta napad kaže, da nekatere skupine hočejo očitno preprečiti utrjevanje mirnega sožitja v mestu, kar je edino jamstvo za
napredek in dobrobit celotnega prebivalstva.
Odmev na hudo provokacijo je bil takojšen tudi v političnih strankah in demokratičnih organizacijah. Tajništvo tržaške federacije, KPI je v posebnem tiskovnem sporočilu izrazilo solidarnost prizadetemu dijaku in obsodilo fašistično nasilje. V sporočilu je tudi rečeno, da ni naključje da je do tega podlega dejanja prišlo le nekaj dni po hudem ukrepu sodnika, ki je dovolil ponovno odprtje mispvskega brloga v ulici Paduina in po sramotni razsodbi na procesu v Rimu proti pripadnikom proslule fašistične organizacije "Ordine nuovo". Napad na dijaka slovenske šole predstavlja jasen primer šovinističnega sovraštva proti Slovencem. Sporočilo se takole zaključuje:
— Tajništvo tržaške federacije KPI zahteva, da se uvrstijo vsa nasilstva škvadristov v ideološki okvir apologije fašizma, ki jo italijanska ustava izrecno prepoveduje. V tem smislu mora zato potekati tudi dosledno delo državnih organov v boju proti političnemu nasilju.
Senatorka KPI tov. Jelka Gerbec je poslala ministru za notranje zadeve in ministru za pravosodje pismeno vprašanje, v katerem ugotavlja, da se fašistični napadi nepretrgoma nadaljujejo že več kot eno leto in da se fašisti s tem, da so pretepli slovenskega dijaka, usmerili tokrat svoj napad na slovensko manjšino kot tako. S tem postaja položaj Trsta, mesta ob meji, nedvomno zelo težaven in zelo jasen postaja ob tem prevratniški načrt skrajne desnice, da bi ustvarila pogoje napetosti, nestrpnosti in provokacij in na ta način izzvala spopade, kar bi zavrlo izvajanje osimskih sporazumov ter proces demokratičnega razvoja naših krajev. Zato vprašujem, ministra za notranje zadeve in ministra za
pravosodje, kaj nameravata ukreniti, da bi dokončno preprečili fašistične in teroristične akcije, odkrili in zgledno kaznovali krivce ter zagotovili slovenski manjšini nemoten razvoj in vsemu prebivalstvu teh krajev varnost ter možnosti mirnega sožitja.
Prizadetemu dijaku je tov. Jelka Gerbec poslala solidarnostno brzojavko. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je Sindikat slovenske šole organiziral enodnevno protestno stavko. Stavka je uspela.
Pobuda, ki je izšla z zborovanja slovenskih dijakov se je v torek uresničila. Protestne manifestacije, ki se je odvijala v središču mesta, se je udeležilo več sto slovenskih dijakov, šolnikov in staršev, predstavnikov nekaterih demokratičnih strank in organizacij in zastopnikov italijanskih srednjih šol. Delegacija, v kateri so bili predstavniki dijakov, profesorjev in staršev, je šla k vladnemu komisarju, od katerega je zahtevala odločnejše varnostne ukrepe in zaprtje misovskega brloga v ulici Paduina, kjer se porojevajo kriminalni podvigi škvadristov. Vladni komisar je obljubil svoje posredovanje in izrazil solidarnost, dejal pa je tudi da meni, da prihajajo fašistični skrajneži in drugih krajev.
Omeniti je še to, da je skupina mladih fašistov skušala motiti protestni sprevod, ko se je odvijal mimo kraja, kjer je bil dijak Aleks Mazzucca napaden, to je na Oberdanovem trgu. Vendar do incidentov ni prišlo, značilno pa je dejstvo, da ni bilo tam niti enega policista.
Tudi naš list izraža solidarnost dijaku Aleksu ter željo, da bi kmalu popolnoma ozdravil, hkrati pa se pridružuje protestom ter zahtevam po ukrepih, ki so potrebni za varnost in omikano sožitje med Slovenci in Italjani.
Protestni pohod po ulicah v središču mesta.
Župan Albin Škerk o problematiki devinsko-nabrežinske občine
Občinski upravitelji požrtvovalno delajo
Neutemeljene kritike krajevne sekcije Krščanske demokracije
Znano je, da sedanja uprava občine Devin — Nabrežina dela v izredno težkih Pogojih predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Sicer pa podobne težave tarejo tudi druge občinske uprave. Toda težave v občini Devin — Nabrežina so težje zaradi dediščine prejšnjih uprav, ki so jih vodili ali pogojevali demokristjani in tudi zaradi tega, ker je sedanje levičarska uprava — manjšinska uprava.
Pred kratkim je devinsko — nabrežinska sekcija Krščanske demokracije zagnala vik in krik proti sedanjim občinskim upraviteljam. Demokristjanski veljaki so Popolnoma "pozabili" na dediščino, ki so jo pustili na občini ter popolnoma prezrli stvarnost, ki danes dejansko obstaja v vsej državi. No, hrup, ki so ga dvignili, ni rodil sadov, ki so jih, verjetno, pričakovali. Občani znajo trezno presojati.
Župana tovariša Albina Škerka smo naprosili za pogovor ne toliko zaradi kritik, ki so jih na sedanjo občinsko upravo naperili demokristjani, kolikor zaradi aktualne občinske problematike.
Pogovor se je takole odvijal:
čiti nepopravljive škode okolju in naši skupnosti. V zvezi s tem težkim vprašanjem smo pred kratkim ustanovili posebno komisijo izvedencev, ki pripravlja študij za globalni turistični razvoj naše občine, katere smernic se bomo v bodoče oprijemali.
Mislim, da je obveč nadaljevati z naštevanjem raznih uspehov in tudi nedo-statkov občinske uprave, ker je prebivalstvo o vsem na tekočem.
VPRAŠANJE — Kaj pa regulacijski načrt?
yPRASANJE — Devinsko — na brežinska sekcija Krščanske demokracije Je pred kratkim ostro napadla vašo občin-s o upravo. Kaj meniš ti kot župan o tem napadu?
ODGOVOR — Res, zadnje čase smo ' l d?!ežni besnih napadov devinsko — na režinske sekcije Krščanske demokraci-e, i je prej v krajevnem časopisju in o em z lepakom v italijanskem jeziku ter z dvojezičnimi letaki se zagnala proti naši ‘ nr 1 npravi. Tej očita namreč celo Vls.° P°manjkljivosti in neizpolnjevanja svojih dolžnosti.
Razumljivo je, da so izbrali moment, se bližamo deželnim volitvam in Predvsem pa odobritvi občinskega prora-čnna, ki postavlja manjšinsko levičarsko upravo pred veliko preizkušnjo.
VPRAŠANJE - In kaj vam očitajo rajevni demokristjanski veljaki?
ODGOVOR — Poglejmo na kratko kaj nam prav za prav očitajo ti gospodje, ki do nedavnega gospodovali v devinsko nabrežinski upravi. Predvsem so užalje-k'. ker smo jih pred javnostjo kritizirali °t zaščitnike davčnih utajevalcev (glašO-a 1 50 namreč proti ustanovitvi občinske-9a davčnega svetal). Poleg tega pravijo, da sedanja uprava, ki jo zaznolikost . lenih komponent sili v politiko odlašanja ln zatorej v imobilizem, umetno veča °brobne probleme s tem, da zakriva z neprodornim dimom stvari, ki jih je treba zares urediti, stvari kot so ogromna finančna pasiva, politika za turizem, urba-ntstična ureditev, razlastitev zamljišč, ki 0 potrebna za gradnjo delavskih hiš... "in rako naprej.
ve VSe te	na^e Uudstvo dobro
■ kako ja treba odgovoriti, ker preveč umni, kako so upravljali oni razne javne socialne storitve.
na .^AŠANJE — Podedovali ste, kot KaT* 16 znano' upravo v kaotičnem stanju, nam s tem v zvezi lahko poveš?
.~ Zavedati se moramo, da Podedovali upravo v zares kaotičnem
stanju kar se tiče socialnih uslug, čeravno so bile takratne finančne razmere mnogo boljše od sedanjih. Dovolj je, da omenimo le nekaj primerov: izboljšali smo zdrav-stevno službo z uvedbo pediatričnih (prejšnja uprava je celo zanemarjala obvezno cepljenje otrok proti poliomieliti-su!) in psihopedagoških pregledov ter druge šolske medicine, spopolnili smo dejavnost občinskih ambulant ter odprli novo ambulanto v Mavhinjah. Prav tako je naša uprava pripomogla k boljšemu upravljanju centra za umsko zdravljenje, reorganizirala je občinsko knjižnico in spopolala njeno dejavnost z raznimi predavanji. Spopolnjeni so bili tudi javni prevozi in prevozi šolske mladine (kar bi hoteli tukajšnji demokristjani omejiti to je poslabšati!). Po triletnem sporu z industrijci, ki imajo v najemu občinske kamnolome, smo prišli končno do ugodnega sporazuma, kar bo povečalo dohodke od dosedanjih 4 milijonov lir letno na 24 milijonov lir (letos) in do 50 milijonov lir približno v prihodnih letih. Uvedli smo tudi decentralizacijo občinske uprave z ustanovitvijo krajevnih skupnosti in drugih odborov za upravljanje otroških vrtcev, vinske razstave in drugih javnih pobud v korist kmetijstva, kar nenehno veča partecipacijo občanov pri upravljanju njihovih interesov.
Nadalje smo speljali razne pobude javnih del, ki so v teku (železniški nadvoz v Vižovljah, novi otroški vrtec v Devinu itd.) ali v načrtu (nova šola v Devinu, športni center v Vižovljah, kulturni dom v Nabrežini, preureditev stavbe stare bolniške blagajne v Nabrežini, kjer bo sedež nove ambulante itd.) Kar, žal, nismo uspeli, ker so nam onemogočili najem posojila, je asfaltiranje nekaterih občinskih cest in trgov, razširitev omrežja javne razsvetljave in ureditev kanalizacije v vaseh.
VPRAŠANJE - In kaj nam lahko poveš v zvezi s stanovanjskimi problemi?
ODGOVOR - Nismo še izstavili gradbenega dovoljenja za velike komplekse ministanovanj, ki jih hočejo zgraditi v sesljanskem zalivu, ker nočemo povzro-
ODGOVOR — Po treh letih čakanja na odobritev nove variante splošnega regulacijskega načrta s strani deželnih oblasti (to dejstvo lahko prištevamo k odlašanju in imobilizmul), ki jim načelujejo demokristjani, smo, končno, speljali do konca tudi to važno zadevo. Pripomniti pa moramo, da so iste oblasti, poleg drugega, zavrnile tisti del člena 26 pravilnika omenjene variante, ki je predvideval možnost gradenj za domačine gornjih vasi tudi na kmečkem področju. Krivdo tega pa bi hoteli tukajšnji demokristjani naprtiti sedanjim občinskim upraviteljem, kar je že prava nesramnost!
VPRAŠANJE — Kaj nam lahko še poveš na koncu tega pogovora?
ODGOVOR — Sedanji občinski upravitelji, čeravno se nahajajo v manjšini in delajo v izredno težkih finančnih pogojih, se požrtvovalno in tudi uspešno trudijo pri upravljanju javnih koristi. Če nam bo uspelo premostiti oviro, ki jo predstavlja odobritev občinskega proračuna, bomo z istim elanom nadaljevali svoje poslanstvo.
Še enkrat bi hotel poudariti željo in pripravljenost po razširitvi osnove sedanje občinske uprave z vstopom v njo tudi drugih demokratičnih sil.
V naši občinski upravi je mesta in dela za vse tiste sile, ki so jim pri srcu splošni ljudski interesi.
Uredil MIRKO KAPELJ
SPD IGO GRUDEN
in
ŠD SOKOL - NABREŽINA
sklicujeta
OBČNI ZBOR ČLANOV
v nedeljo, 12. februarja, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju.
Vabljeni člani in prijatelji društev.
Občni zbor SPD Tabor — Opčine
Prispevek h kulturni rasti širokega dela občinstva
Dne 24. januarja t. I. je bil redni letni občni zbor Slovenskega prosvetnega»1 društva TABOR na Opčinah. Na njem so voditelji društva podali obračun dosedanjega dela ter začrtali smernice za bodoče delo. Občni zbor se je odvijal v zdravem opitimizmu, kar je povsem upravičeno, saj je društvo skozi vse minulo leto intenzivno delalo. To so potrdile tudi številke, ki so bile objavljene in iz katerih je razvidno, da je društvo imelo v tej poslovni dobi kar 54 prireditev.
Objavljamo povzetek iz poročila predsednice Stanke Hrovatinove.
— Deset let delovanja Slovenskega prosvetnega društva Tabor je za nami. To je sorazmerno kratka doba v življenju nekega društva, vendar je bila to doba, ki je zarezala brazde v kulturnem življenju Opčin.
Vsekakor lahko upravičeno rečemo, da smo v desetih letih pripomogli ne le k širjenju naše besede, ampak tudi h kulturni rasti širokega dela občinstva, vendar menimo, da bo treba način dela še dopolniti z novimi pobudami. Ob tem je treba poudariti, da za naše društvo ne velja, da so nekatere dosedanje oblike delovanja (igre ali zborovsko petje) že zastarele in da ne najdejo več odziva ne pri publiki ne pri igralcih oziroma pevcih. Kljub spremenjenim pogojem, novemu načinu življenja, potrošniški miselnosti dobro besedilo v dobri režiji najde pri nas posluh. Kadar začenjamo npr. novo dramsko delo ali pripravljamo kak recitacijski nastop, ne manjka igralcev ne pri otrocih ne pri odraslih. Spremenila sta se način igranja in režije, ostali sta moč in mikavnost odrske besede.
V	poročilu predsednice je tekla beseda tudi o drugih zvrsteh delovanja s posebnim poudarkom pa na razstavno dejavnost. V poročilu je rečeno:
— Po enoletnem načrtnem delu, lahko rečemo, da je bil trud, ki ga vlagamo v razstavno dejavnost upravičen. In prav tako denar za razsvetljavo, panoje, stekla — kajti delo je bilo vse prostovoljno. Zdaj smo res pripravljeni, da lahko priredimo katerokoli razstavo.
Zatem poročilo govori o bodoči dejavnosti na tem področju in pravi:
— V februarju bo (v openskem Prosvetnem domu. Op. uredn.) razstavljal svoja dela slikar Edvard Zajec, organizirali bomo tudi "okroglo mizo" na temo: "likovna ustvarjalnost in razstavna dejavnost prosvetnih ustanov na Tržaškem. Na njej bodo sodelovali nekateri umetniki, predstavniki galerije Kraške hiše v Repnu in dolinske Torklje.
V	marcu bomo v okviru prireditve ob mednarodnem Dnevu žensk v sodelovanju s krajevno žensko zvezo organizirali razstavo dveh akademskih slikark iz Slovenije in sicer bivše partizanske Alenke Gerlo-vičeve in Tince Stegovčeve.
V	aprilu bomo pod pokroviteljstvom Zveze partizanov ob proslavi 71 talcev priredili razstavo z naslovom "Nikoli več". Gospa Mila Perkova bo razstavila dopisnice iz koncentracijskih taborišč.
Kot je znano je g. Perkova dobila za to razstavo že vrsto mednarodnih priznanj. Proti koncu poročila pa je rečeno:
— Kadar se društveno življenje razraste tako kot se je pri nas, bi moralo sorazmerno narasti tudi število ljudi, ki bi se bolj angažirali kot doslej. In čeprav nas je dosti, ki se konkretno udejstvujemo, nas je vseeno premalo, če hočemo biti kos vsem nalogam.
Slovensko prosvetno zvezo je na občnem zboru SPD Tabor zastopal podpredsednik Mirko Kapelj. V pozdravnem nagovoru je med drugim dejal:
— Na Opčinah je bila tudi v preteklosti razvejana in kvalitetna kulturna dejavnost, vendar pa lahko z zadovoljstvom poudarimo, da se je ta dejavnost zlasti v zadnjih letih še bolj razvila in dopolnila. Da se je to zgodilo gre zasluga predsem odboru, ki vodi društvo, pa tudi vsem tistim, ki z njim kakor koli sodelujejo.
Govornik je zatem v imenu SPZ še posebej pozdravil nastanek ženskega pevskega zbora in mladinske folklorne skupine, izrekel je tudi priznanje moškemu pevskemu zboru, ki se čedalje bolj uveljavlja. Za kroniko naj omenimo, da oba pevska zbora požrtvovalno vodi prof. Sveto Grgič in da bo ženski zbor prvič nastopil na prireditvi ob Dnevu žensk.
Priznanje
kulturnim ustvarjalcem
Ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, je bila v Ljubljani osrednja prireditev, na kateri so podelili letošnje Prešernove nagrade in nagrade iz Prešernovega sklada. Te nagrade podeljujejo vsako leto zaslužnim kulturnim ustvarjalcem. Med letošnjimi dobitniki nagrade iz Prešernove sklada sta tudi dva ustvarjalca iz zamejstva: pesnik Miroslav Košuta iz Trsta in pisatelj Janko Messner iz Celovca. Slavnostni govor na osrednji proslavi v Ljubljani je ime! predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Na programu, ki ga je izvaja! komorni orkester RTV Ljubljana, je bila tudi skladba "AH sijaj, sijaj, sončece" Pavleta Merkuja iz Trsta.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Aldo Nicolaj
STARA GARDA tragikomedija v dveh dejanjih
V	soboto, 11. februarja ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu
Miroslav Košuta
VITEZ NA OBISKU mladinska igra v šestih slikah
V	ponedeljek, 13. in v torek, 14. februarja ob 10. uri v gledališču "Fra'nòe Prešeren" v Boljuncu
Alviero Negro BUNKER
komedija v dveh dejanjih
V ponedeljek, 13. februarja ob 20,30 v Štandrežu pri Gorici
PRISPEVKI
V POČASTITEV SPOMINA
14. let je minilo od tedaj, ko je preminil tov. Sandro Purger iz Mačkolj, star šele 39' i let, bivši partizan ka-snejši aktivist in občinski svetovalec ■
K P v Dolini, éjà Hvaležno se ga spo- I minjajo vsi, ki so ga I poznali in cenili nje- I govo predanost delavskemu gibanju.
V počastitev njegovega spomina darujejo žena Bazilija, hči Vesna in sestra Marija 20.000 lir za sklad DELA.
Preminil je tov. Elo Pertot iz Barko-velj. Svojci se ga hvaležno spominjajo. Za sklad DELA so prispevali: Mirko Pertot in družina 10.000 lir, Stojan Pertot 10.000 lir.
Angelo Veljak iz Domja se spominja svoje žene Valerije, ki je preminila pred 12 leti. V počastitev njenega spomina ja prispeval za sklad DELA 5.000 lir.
Pred dnevi je preminila tov. Andreina Simonini - Mezgec. V počastitev njenega spomina sta sekcija KPI in krožek "Zverzda" iz Podlonjerja prispevala 30.000'1ir za komunistični tisk.
Ob vpisu naročnine so prispevali za sklad DELA:
Alfonz Okretič, Mavhinje, 2.000 lin Kleti Gruden, Nabrežina, 2.000 lir, Josip Peric, Cerovlje, 1.000 lire, Emil Furlan Škedenj, 2.000 lir.
Mihela Vremec, Opčine, je dala z« sklad DELA 2.000 lir.
Zdravko Pavlič, Boršt, je ob vpis11 naročnine prispeval 2.000 lir za skla^ DELA, Leopold Španger, Devin, 5.00^ lir, Adalgisa Biekar, Škedenj pa 4.000 lir
Vsem darovalcem iskrena hvala.
Ob slovenskem kulturnem prazniku
PREŠERNOVA VIZIJA JE POSTALA STVARNOST
I>a je Prešeren prišert na čelo manifesta, ki je pomenil temeljno listino slovenskih komunistov ob njihovi dokonč-organizacijski preureditvi v stranko naroda, ni naključje. Revolucionarno mišljenje in delovanje, ki je iskalo stik z najbolj razvito in tvorno domačo kulturno tradicijo in tudi s tem izpričevalo zakoreninjenost v slovensko resničnost, mirno Prešerna ni moglo. In še posebej mi:no Zdravljice ne, saj je pesnikova družbena misel v njej dozorela do svo-Je najgloblje in najbolj razvidne formacije. Pesem ima več miselnih in doživljajskih jeder, toda središčno jedro Je v spojitvi skrajno uporne narodne misli z doslednim internacionalizmom.
Pesniku malega in ogroženega naroda pravzaprav še nevzpostavljenega na-r°^’	dano, da je v pomembnem
zgodovinskem trenutku, na pragu marč-iie revolucije in »pomladi narodov« z izredno tenkim posluhom znal izmeriti ,„1^naln^ .Jp internacionalno stran cK^-ri’ °^k'rltl humanistično središče tu najti politično formulo, ki je noiriif tvoirna do danes, aktualna tudi v v ^Pletenih izkušnjah socalizma. žit» ^ ljlCÌ, 86 vizija in stvarnost dru-slmai stoletja' ^ J1 z?otavlja živlJenJe
nHi undar Zdravljica ni bila napisana mu zaradi Vrtovca niti zaradi Koseskega in moža nista bila njen poglavitni Razlog. Njena ideja sega čez in globlje. Prihaja iz bistva Prešernovega življenjskega nazora, ki je bil, bolj kot ponavadi vemo, na ravnini novodobne, daleč razgledane in razvite zavesti, ne le v mišljenju o poeziji, filozofiji in religiji, temveč tudi o družbenih in političnih zadevali tedanje Evrope. V Zdravljici ni mogoče prezreti zdemokrutiziranih in poslovanjenih idej francoske revolucije. Prilagojenih slovenskemu položaju. De ™val je tudi vpliv novejšega evropske su m še posebej poljskega revolucionar-uega gibanja, ki mu je že od nekdaj po-f0™0. sledil. Gotovo je Prešeren poznal P® ideje italijanskega revolucionarja ■ Mazzinija, ki je pod vplivom franoos-® .revolucije, saintsimonizma in her-uerjanstva razvil močno odmevno giba-t*Je za osvoboditev in združitev Italije evropsko federacijo demokratičnih ®Publik enakopravnih narodov, pri čemer naj bi Slovenci pomagali razbiti Avstrijo. Fran Zwibter je nekoč postavil ®®io taao, da je Zdravljica napisana »po-Poinoma v duhu Mazzinijeve Mlade Ev-*PP?«. Pri presojanju zunanjih in not-mmjih pobud zanjo pa ni mogoče mimo fSudovinskega trenutka, v katerem je u®-stala. Najbrž ni samo naključje, da J6 Je to zgodilo v času, ko je mettemic-uovska Avstrija že bolj ali manj razloč-r3 ursela revoluciji naproti. Òas sam je tj.Svoj° vse bolj usodno težo silil poli-nitO-0 C)s,'ro osveščenega Prešerna k pes-skomu zapisu narodno združevalnega m narodno osvobod,ilnega programa ...
je nianif^°Pala okvire literaturi mobilizacijsko močjo na pol
nega in socialnega osvobajanja Slovencev. Postajala je neke vrste himna, pravzaprav še nekaj več, ker lastnost himne Je, da je podvržena formalizaciji in konvenciji.’
Slovenski komunistični manifest je novo in nevarno dobo naše zgodovine napovedal jasno In naravnost, s posebno močjo predvidevanja. Motu iz Zdravljice sledi brez uvoda ali prehoda ostro zar risana podoba slovenske prihodnosti. Zapisana je v Jeziku, ki je slog in še da nas nosi razločna znamenja vznemirjenosti ter odločanja usodne vrste:
»Nad usodo našega, stoletja mučenega in zatiranega slovenskega naroda, fct je pretrpel v svoji zgodovini vse, kar mora pretrpeti majhen, nikoli svoboden narod, se grozeče kopičijo oblaki, ki jim ni primere v njegovi zgodovini.
Na kocko je postavljen narodni obstoj v trenutku, ko je on sam — zaradi razcepljenosti in neenotnosti — neoborožen in nesposoben za obrambo.
Mednarodni dogodki in položaj v Jugoslaviji se razvijajo v taki smeri, da brez vsakega pretiravanja lahko rečemo: slovenski narod v vsej svoji zgodovini ni bil še nikdar v tako veliki nevarnosti, v kakršni je danes.«
V besedilu sledi nato cela vrsta dejstev (vse do omembe nemške karte bodočega tretjega rajha, kjer je bila Slovenija izbrisana in poteptana vanjo), ki so do kraja razvidno napovedovala uničevalni pohod nacistične Nemčije in fašistične Italije v ta del sveta in znotraj njunih načrtov nacionalno likvidacijo Slovencev. K temu je dodana še kritična podoba notranjega stanja, ki je bilo stanje razkroja jugoslovanske meščanske družbe na vseh ravninah, tako v zunanji kot notranji, nacionalni in gospodarski politiki. Skratka, manifest ugotavlja popolno nezavarovanost Slovencev in njihove narodne biti tik pred njihovo neizogibno in popolno zgodovinsko preizkušnjo.
Toda iz kriznega položaja gradi manifest vizijo izhoda, postavlja program, ki je kljub skoraj utopičnim razsežnostim zelo stvaren. Razvit je v dve glavni akcijski smeri. Prva in poglavitna kaže k organiziranju širokega Ijudskofrontne-ga zbiranja, k notranjemu združevanju vseh demokratičnih sil naroda, ne glede na nazorske razločke, v »slovensko
piotifašistično osvobodilno gibanje«, ki je bilo zasnovano tako, da je poznejša OF neposredno nadaljevala te zasnove v novih razmerah. Osvobodilno gibanje že leta 1937 ni bilo načrtovano kot zgolj odporniško gibanje, kot gverila v navadnem pomenu besede, temveč je imelo pred sabo globlje narodne, družbene in državniške cilje. Manifest postavlja nov in celovit narodni program:	postavlja
vprašanje zamejskih Slovencev v Italiji in Avstriji; z vso odločnostjo postavlja zahtevo po združeni in svobodni Sloveniji, začenjajoči se v Linhartovi Zgodovini, zasnovani pri Prešernu in javno programirani ob marčni revoluciji 1848; in naposled, postavlja tudi jugoslovansko vprašanje, to pa tako, da predvideva izid skupnega protifašističnega boja v novi skupni tvorbi, ki bo »svobodna zveza bratskih narodov v obliki zvezne države« z narodnimi parlamenti, pri čemer je samoumevno, da ni mišljena zvezna kraljevina. Tej zamisli bi lahko sledili naprej mimo programa OF v sklepe drugega avnojskega zasedanja v Jajcu. Združevalni in osvobodilni program iz leta 1937 je kazal daleč naprej in daleč nazaj. Navezoval se je na slovensko narodnoosvobodilno tradicijo vse tja do njenih začetkov, hkrati pa je bil odprt v novo dobo. Njegova bistvena novost je tudi v tem, da ni bil več meščanski, ampak je v akcijsko in organizacijsko središče postavil delavski razred. Delavskemu razredu kot že tretjinskemu, najbolj naprednemu in družbeno najbolj osveščenemu delu naroda nalaga manifest dolžnost, sklicujoč se tudi na Cankarja, da prevzame nase »zgodovinsko odgovornost za bodočnost slovenskega naroda«. Druga bistvena programska težnja, ki prvo podaljšuje čez slovenski in jugoslovanski okvir dogajanja, pa kaže k mednarodni razsežnosti osvobodilnega gibanja. Medsebojni mir in zaščitenost malih narodov je ena najvišjih humanističnih vizij slovenskega komunističnega manifesta. Toda tudi na tem mestu je bila mera za možno in nujno zanesljiva. Glasi se: skupna obramba vseh ogroženih narodov zoper fašizem in nacizem. Manifest Je naravnost uokvirjen v internacionalno misel. Na njegovem začetku stoji moto »Žive naj vsi narodi...«, sklep besedila pa se izteka v geslo »Naj živi bratstvo narodov v boju za svobodo!«	"Komunist''
Prešernovi proslavi v Gorici in Trstu
V soboto, 11. t. m. ob 20,30 pa Prešernova proslava v dvorani Avditorija v ul. Roma v Gorici. Proslavo prireja Slovenska prosvetna zveza v sodelovanju z goriškim Mladinskim centrom.
Spored: priložnostni govor, podelitev priznanj zaslužnim prosvetnim delavcem, nastop pesnikov, recital, nastop dekliškega in mešanega pevskega zbora Igo Gruden iz Nabrežine.
Osrednja Prešernova proslava v Trstu bo v nedeljo, 12. februarja ob 17. uri. Proslava bo v Kulturnem domu, prireja pa jo Slovenska prosvetna zveza. Slavnostni govor bo imel pesnik Miroslav Košuta, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada. Ostali spored bodo izvajali: moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka — Kontovela, pianistka Verenka Terčelj, pesniki Tone Pavček, Herman Vogel, Tone Kuntner in Janez Menart. Nastopila bo tudi mladinska dramska skupina SPD Tabor z Opčin, ki je prejšnji teden sodelovala na osrednji proslavi stoletnice rojstva Otona Župančiča v Vinici v Beli krajini. Režira gledališki igralec Mario Uršič, sceno pa je pripravil slikar Franko Vecchiet.
Vznemirljivo naraščanje kriminala v Italiji
Leta 1977 je bilo 2.013 atentatov, ugrabitev in provokacij
V Italiji že več let zaporedoma narašča število kriminalnih dejanj. V letu, ki je za nami, je število teh dejanj doseglo pravcati višek, saj je bilo ker 2.013 raznih atentatov, ugrabitev in drugih provokacij. Proti sedežem sil javnega reda je bilo izvršenih 124 atentatov: 69 proti karabinjerjem, 29 proti policiji in 12 proti raznim drugim oddelkom ali posameznikom, 14 atentatov pa je bilo izvedenih proti policijskim vozilom. Atentatov proti sedežem političnih strank in sindikatov je bilo skupno kar 423. Med temi je bilo 77 atentatov proti KRI, 4 atetati proti PSI, 164 atentatov proti Krščanski demokraciji, 75 pa proti drugim organizacijam. Izvedenih je bilo dalje 13 atentatov proti sodiščem, 44 proti
Toda statistika se ne ustavlja tu, kajti v raznih spopadih je bilo ubitih 23 oseb, ob katerih je bilo 16 civilistov, 7 pripadnikom sil javnega reda, ranjenih v raznih spopadih pa je bilo 296 oseb, od teh 249 civilistov in 47 pripadnikov sil javnega reda.
Več ali manj zaznavna nasilna dejanja so bila izvršena v 66 pokrajinah (vseh pokrajin v Italiji je 94). Mesta, ki so bila najbolj prizadeta zaradi nasilstva so:
Rim, kjer je bilo skupno 579 provokacij, atentatov, nasilstev (v odstotkih 28,76): 8 padlih (5 civilistov, 3 pripadniki sil javnega reda) in 214 ranjenih (179 civilistov in 35 pripadnikov sil javnega reda).
Napoli: 47 atentatov in nasilstev, Padova: 43 atentatov in nasilstev, Palermo: 41 atentatov in nasilstev, Genova: 32 atentatov in nasilstev. Trst: 32 atentatov in nasilstev, Benetke: 28 atentatov in nasilstev, Bergamo: 26 atentatov in nasilstev, Bari: 25 atentatov in nasilstev (en tovariš je bil ubit), Catania: 21 atentatov in nasilstev (dva fašista sta bila ubita zaradi eksplozije bombe, ki sta jo pripavljala), Brescia: 20 atentatov in nasilstev, Vicenza: 18 atentatov in nasilstev, Sassari: 17 atentatov in nasilstev. V ostalih 46 pro-krajinah se atentati in nasilna dejanja gibljejo med 1 in 9 primerom.
Ob vseh teh ugotovitvah pa moramo podčrtati še žalostno dejstvo, da je bilo že v minulem mesecu tega leta več atentatov in drugih nasilnih dejanj, kar kaže, da se kriminal ne zaustavlja.
Kdo vse je zapleten v ta obsodbe vredna dejanja? Predvsem lahko podčrtamo, da so to v prvi vrsti temne sile, ki s takimi dejanji zasledujejo cilje kot so: zrušenje sedanje državne ureditve in miru v državi. Te sile, ne glede ali so črne ali "rdeče" ali kdo ve kakšne, bi s kriminalnimi dejanji rade ustvarile kar največjo zmedo pa tudi preplah med državljani, negotost in seveda s tem ugoden teren za nadaljnje pustolovščine. Prav zato pa je danes poglavitna naloga delavskega gibanja, vseh resnično demokratičnih sil, da še naprej utrjujejo budnost, enotnost in s tem demokracijo.
	umorjeni	ranjeni
- sodniki	-	1
- državni funkcionarji	-	2
- podjetniki	2	18
- odvetniki	1	“
- politiki	1	8
- pripadniki sil javnega reda	3	-
- novinarji	1	7
Skupno	8	36
raznim javnim uradom in občinskim upravam, 140 proti šolam, cerkvam in proti poslopjem, kjer imajo svoj sedež kulturne organizacije odnosno ustanove.
In statistika gre dalje: 22 atentatov proti tovarnam, 133 proti uradom raznih podjetij in časopisov, 345 proti trgovskim hišam, barom in knjigarnam. Poleg teh pa je bilo še 479 nasilnih dejanj in provokacij proti posameznikom ali skupinam in kar 290 ugrabitev ljudi. 44 atentatov so izvedli iz zasede in sicer proti sodnikom, drugim državnim funkcionarjem, politikom, novinarjem, poslovodjem in pripadnikom sil javnega reda. Zaradi atentatov je 8 ljudi izgubilo življenje, 36 pa je bilo ranjenih.
Milan, kjer je bilo skupno 287 provokacij, atentatov, nasilstev (v odstotkih 14,25), življenje so izgubile 4 osebe (2 civilista in 2 pripadnika sil javnega reda), ranjenih pa je bilo 38 oseb (35 civilistov in 3 pripadniki javnega reda).
Turin, kjer je bilo največ mrtvih: 11 (7 civilistov, od katerih so bili 3 ubiti v zasedi, 4 pripadniki sil javnega reda) ranjenih pa je bilo 55 oseb, od katerih 11 v zasedi. Provokacij, atentatov in nasilstev je bilo v tem mestu 181 (v odstotkih 8,99).
Navedenim mestom sledijo: Firenze: 67 atentatov in nasilstev (en nočni stražnik je bil ubit), Bologna: 55 atentatov in nasilstev (en civilist je bil ubit).
KOROŠKA
Globe zaradi dvojezične table
Avstrijske oblasti so 17. januarja nasilno odstranile reklamno tablo na posojilnici v Pliberku. Zdaj pa so predsednik Kmečke gospodarske zadruge, Ciril Opetnik in brata Henrik in Jože Tratar dobili še poziv za plačilo denarne kazni po 1.000 šilingov, ker so po mnenju okrajnega glavarstva neupravičeno namestili omenjeno tablo. Namestitev reklamne table z napisom "Posojilnica -Bleiburg/Pliberk - Kmečka gospodarska zadruga" predstavlja torej upravni prekršek, kakor je prej sama tabla že menda ogrožala varnost cestnega prometa.
Slovenki jezik v javnosti koroške oblasti tako boli, da proti njemu uporabljajo vse mogoče pretveze. Bolj in bolj jasno pa tudi postaja, da dejanski germanizatorji sedijo v pisarnah koroških uradov in jim je nemškonacionalni Heimatdienst le dobrodošlo sredstvo za njihove naklepe.
V isti okvir se uvršča tudi postopek proti Mariji Logar, ki jo kot obdoženko hočejo zaslišati zaradi "stvarne poškodbe", ki jo je storila 19.8.1977 v Pliberku s tem, da je pobarvala poleg privatnega dvojezičnega napisa stoječi samo nemški napis za Pliberk.
Sindok
	Rim	Milan	Turin
-	Atentati proti sedežem sil javnega reda -	Atentati proti sedežem političnih strank	22	11	6
in sindikatov	135	36	39
- Atentati proti sodiščem	2	2	-
-	Atentati proti sedežem javnih ustanov -	Atentati proti šolam, cerkvam, ter	13	49	6
sedežem kulturnih ustanov	64	34	9
- Atentati proti tovarnam	4	5	8
- Atentati proti sedežem podjetij	51	29	14
-	Atentati proti prodajalnam, barom ipd. -	Druga nasilna dejanja in provokacije	142	50	24
proti posameznikom ali proti skupinam	138	73	52
- Ugrabitve oseb	8	17	6
- Zažgana ali pokvarjena vozila:	300	238	66
- Mrtvi	8	4	11
- Ranjeni	179	35	55
Washington in možnosti vključitve komunistov v zahodnoevropske vlade
Nasprotovanje - pritisk
Svojčas so predsednik ZDA Gerald Ford, tedanji ameriški državni sekretar za zunanje zadeve Henry Kissin-ger in poveljnik vojaških sil pakta NATO general Haig uradno sporočili stališče Washingtona, ki zavrača možnost vstopa komunistov v vlade zahodnoevropskih dežel in so povsem odkrito dali vedeti, da to zavračanje vsebuje tudi dokajšnjo mero pritiska. Okoli teh izjav se je v državah, ki so zaveznice ZDA, dolgo dvigal prah, in celo nekateri prijatelji Washingtona so zelo zamerili ameriški administraciji, ker ni Javno pretirano občutljiva pri izbira-nju objektov svojih pritiskov med državami zaveznicami in tistimi, ki to niso.
Med zamenjavo v Beli hiši pred dobrim letom je bilo v ameriškem časopisju pogostno najti ocene, da so Kissingerjeve zunanjepolitične formule temeljito in dolgoročno izločene iz uporabe. Toda zadeve so vedno — tudi v tem primeru — takšne kakršne so, JJ® pa takšne kot jih predstavljajo v zdravicah po volilni zmagi nad nasprotno stranko. Samo kak mesec po izvo-«tvi novega predsednika ZDA je State Departement uradno sporočil, da bi sodelovanje ZDA z zahodnoevropskimi ■viami »lahko naletelo na težave, če litijev 7lad? znašle pod prevlado po-nS1 SJtrank' iterili specifične ideje, 111 Praksa so tuje našim te-_/ nim demokratičnim načelom in jrapnan interesom, na katerih so zasnovani naši odnosi z zahodno Evro-PO.«
Med nedavnim obiskom v Parizu Je Predsednik ZDA Jimmy Carter v pogovoru s prvim sekretarjem socialistično stranke Francije Mitterandom ponovil stališče Washingtona o morebitnem sodelovanju komunistov v zahodnoevropskih vladah. V skladu s predsednikovo izjavo je State Departement Januarja izdal o tem novo deklaracijo. Dokument poudarja, da najnovej-si razvoj položaja v Italiji posebej »Krepi stopnjo ameriške zaskrbljeno-n.« Deklaracija pravi, da so zahodno-jraPski zavezniki ZDA »suverene drža-® in da je odločitev o tem kak» se ivwrìv. vladalo, povsem zadeva nji-državljanov«. Takoj za to tezo Je dodano, da je stališče ameri-e administracije do sodelovanja ko-n7r!1Stov v vladah evropskega zahoda t rPramenjeno in jasno: »Mi nismo za ^KAno sodelovanje in bi želeli, da bi komunistični vpliv v katerekoli zahodnoevropski državi zmanjšal « Ni pa nstalo pri želji. Sledita poziv in pripo-°cilo: ZDA »verjamejo, da je najbolj-vo P,0L za dosego tega cilja v prizade-anjih demokratičnih strank, zadosti-željam svojih narodov po obliko-vi^U dčinkovitih, pravičnih in vdanih vt^T' .katere pa so te »učinkovite, pra-d<Se 111 vdane vlade«, razloži tisti del ««Kiaracije, ki govori o Italiji: »ZDA kn U :'?■ Iniajo iste interese in globo-vrv,0®11^0 iste demokratične vrednote, „7 Pa sodijo, da komunisti niso za vrednote in interese.« koT>^e .sarno funkcionarji in časopisi tem,Ulilsti^nih Partij v zahodni Evropi, ^ več tudi mnoga glasila in politiki, navil rabakor ni mogoče pripisovati laklonicnosti do komunistov, so to de-sVt-k1C1J0 zavmili z izrazi globoke za-KrblJenosti. Nekateri, na primer levi
britanski laburisti opozarjajo na nedopustnost vmešavanja velikih sil v politično življenje manjših dežel. Drugi, recimo pariški dnevnik Le Monde, spominjajo na razne oblike »nenaklonjenosti« ZDA do udeležbe komunistov v vladah posameznih držav, od strmoglavljenja Allendeja v Čilu, do podpore desnici v portugalskih dogajanjih pred tremi štirimi leti. Tretji, kot na primer, italijanski socialistični Avanti so ocenili stališča v deklaraciji ameriškega zunanjega ministrstva za »nesprejemljiva kot načelo in kot metodo.«
Zahodna Evropa nd tista od včeraj, pa tudi stanje v njenem delavskem gibanju rri včerajšnje. Najmočnejše zahodnoevropske komunistične partije niso v svojih državah postale samo politične sile, ki se jim ni mogoče izo-niti, temveč v raznih oblikah in na različnih stopnjah vse bolj sprejemajo vse večjo odgovornost za položaj v državi. S tem se vse bolj občutno oddaljujejo od obdobja samozadovoljstva in sektaštva in vse bolj širijo različne oblike sodelovanja z drugimi demokratičnimi, naprednimi in miroljubnimi silami. To sodelovanje ni povsod enako uspešno, niti ne vnašajo vsi partnerji vanj enake stopnje načelnosti in neizključnosti, je pa vse bolj očitna značilnost političnega življenja vsaj v nekaterih zahodnoevropskih deželah.
Komunistična partija Italije je imela v obdobju 1965 do 1976 milijon 814.000 članov, na volitvah 1976 pa je dobila 12 milijonov 620.509 glasov in 627 poslanskih sedežev v parlamentu. Komunistični partiji je pripadlo 34,4 odstotka vseh glasov v Italiji, oziroma za 7,3 odstotka več kot na volitvah leta 1972. Pred dvema letoma je bil za predsednika italijanskega parlamenta prvič izbran komunist, poslanci, člani KP p>a so dobili tudi sedem predsedniških mest pomembnih parlamentarnih komisij.
Komunistična partija Francije je tonala v obdobju 1965 do 1976 pol milijona članov, na volitvah 1973 pa je dobila 4,5 milijona glasov (več kot 21
odstotkov vsega števila glasov v Franciji) in 73 poslanskih mest. Poseben Vtis zapustijo volilni uspehi koalicije levih , strank v Franciji (socialisti, komunisti in levi radikali) v preteklih nekaj letih: na parlamentarnih volitvah 1973 je koalicija dobila več kot 46 odstotkov glasov, na predsedniških volitvah 1974 že 49 odstotkov, na kantonalnih volitvah 1976 pa 51 odstotkov.
Politika zgodovinskega kompromisa in socializem francoskih barv kot alternativi socialistične demokratične družbene preobrazbe sta očitno vse privlačnejši za vedno širše množice delovnih ljudi Italije in Francije. Omenjeno ameriško sporočilo in deklaracija sta bili očitno spodbujeni predvsem c tem dejstvom. Mehanizem obtožb na račun komunistov je bil nekoč razmeroma preprost: komunisti so nosilci tujega vpliva in interesov v svojih državah. Zaradi znanega stanja v mednarodnem delavskem gibanju je bila ta teza dolgo učinkovita in je bolj ah manj uspešno prikrivala tudi vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Danes je vse drugače. Nekatere komunistične partije so kot samostojne in neodvisne postale »nevarnejše« za interese nekoga, poudariti velja, da so ti interesi tudi narobe razumljeni.
Tudi zelo skrbno branje omenjenega sporočila in deklaracije ne odkrijejo nikakršnih argumentov. Odkrijejo pa nemalo preračunanih sklepov in trditev, ki naj bi s strani vplivale na politične razmere in odločitve ljudi v teh državah. To početje ima svoje ime: vmešavanje v zadeve drugih. Njegovo nevzdržnost v odnosih med državami v sodobnem svetu je najpopolneje izrazil sklepni dokument evropske konference o varnosti in sodelovanju. V njem je med drugim rečeno:
»Države udeleženke se bodo vzdržale vsakršnega vmešavanja, neposrednega ali posrednega, posamičnega ali kolektivnega, v notranje ali zunanje zadeve, ki sodijo v nacionalno pristojnost druge države udeleženke, ne glede na njihove medsebojne odnose...«
Mehmed TOČKI C "Komunist”
Na vojaškem pokopališču v Trstu, kjer so pokopani sovjetski vojaki, ki so padli v boju proti nacifašizmu v naših krajih, je bila prejšnjo soboto spominska svečanost. Svečanost je priredila tržaška sekcija združenja Italija — Sovjetska zveza. Prisotni so bili tudi predstavniki sovjetskega veleposlaništva v Rimu.
Sporočilo o srečanju med sekcijama KPI in SSk v občni Dolina_
Sodelovanje je potrebno in koristno
Dne 2. t.m. sta se sestali v Dolini delegaciji občinske sekcije KPI in Slovenske skupnosti. V prvi delegaciji so bili: Germano Švara, Dušan Lovriha, Drago Ota, Rino Kuret in Edvin Švab, v drugi delegaciji pa: dr. Alojz Tul, Glavko Peta-ros, Silvester Metlika in Boris Gombač.
Delegaciji sta izrekli zadovoljstvo nad prvim uradnim srečanjem med KPI in SSk na krajevni ravni ter pripravljenost na odprto sodelovanje med vsemi političnimi silami v korist krajevnega prebivalstva.
Tako sodelovanje in izmenjava mnenj je danes možna, potrebna in koristna posebno v upravljanju javnih ustanov.
Delegaciji sta obravnavali in si izmenjali mnenja o konceptu demokratičnega
upravljanja, o spremljanju celotnega družbenega razvoja, o splošni problematiki javnih uprav, o glavnih problemih in perspektivah v občini, o občinskem proračunu in drugem.
Podrobneje sta delegaciji razpravljali o izvolitvi občinskih predstavnikov v italijanske šolske okraje in bili soglasno mnenja, da je o tem vprašanju potrebna koordinacija med vsemi občinskimi upravami, na ozemlju, kjer živijo Slovenci.
Srečanje je potekalo v iskrenem in konstruktivnem vzdušju, v spoštovanju in priznavanju idejnih razlik, ki pa ne morejo biti ovira za poglobljeno, hitro in učinkovito reševanje cele vrste problemov, ki so skupni.
nadaljevala bi samo škodovala državi,1 zavirala napredek, silila v korporativizem in v anarhijo ter jo izpostavljala nevarnosti reakcionarnih izhodov.
V svojem obsežnem poročilu se je tov. Berlinguer dotaknil tudi vprašanj, ki so v zvezi z akcijami proti terorizmu. Med drugim je dejal:
— Na področju, javnega reda so potrebne temeljite spremembe. Položaj se je strahovito poslabšal in varnost državljanov, zlasti v nekaterih mestih, je vse prej kot gotova. Seznam oseb, ki so bile kakor koli prizadete po terorizmu, tistih, ki so izgubile življenje ali se nahahajo v težkem stanju, je zelo velik in se zlasti v zadnjem času nenehno veča. V julijskem dogovoru med strankami ustavnega loka so predvideni ukrepi, ki so potrebni za to, da se terorizem onemogoči in mi tudi danes menimo, da to, kar predvideva omenjeni dogovor, še vedno velja. Toda vprašujemo: Kaj je storila vlada na tem področju? Gibala se je z neverjetno počasnostjo. Zelo pozno je odobrila in predložila parlamentu osnutek zadevnega zakona. Po nepotrebnem je minilo mnogo časa preden so bili imenovani novi voditelji varnostnih služb. Krščanska demokracija je po julijskih dogovorih menjala svoje stališče glede demilitarizacije javne varnosti in še danes traja negotovost glede problema sindikata policije. Tudi to je pripomoglo k poslabšanju položaja na področju javnega reda.
Napetost pospešujejo tudi nesramne razsodbe, kot je bila npr. tista, ki je na procesu v Rimu oprostila fašiste organizirane v "Ordine nuovo", to je razsodbe, ki naravnost opogumlja fašiste ter ponižuje tiste policijske sile in tisti del sodstva, ki se z vnemo zavzemata za odkritje in pravično kaznovanje kriminalcev. Iz tega izhaja, kako mujno je spremeniti metode in se na političnen način spoprijeti s kriminalom, kajti v nasprotnem primeru bi položaj postal nevzdržen. K tem problemom je treba pristopiti odločno. Parlament mora čim-prej odobriti zadevni zakon. V akciji proti 1 zatiranju terorizma morajo sodelovati vse demokratične sile. Vsakdor naj izpolni svojo nalogo: vlada, javna uprava, dežele, I krajevne ustanove, sindikalne in družbene 1 organizacije. Mi komunisti smo že obja- : snili svoje politično stališče glede tega problema.
BERITE - ŠIRITE - PODPIRAJTE "DELO"
D E L O - glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktoi ALBIN ŠKERK
Ureja uredniški odbor Odgovarja FERDI ZIDAR Uredništvo in uprava:
Trst - Ulica Capitolina, 3 telef. 764-872, 744-047 Dopisništvo v Gorici: Ulica Locchi, 2 telef. 24 36
Poštni tekoči račun 11/7000 Letna naročnina 3.Ò00 lir Tisk: Tipo/offset Riva Trst, Ulica Torrebianca, 12
Berlinguer na zasedanju CK KPI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Dolgo bi bilo naštevanje obveznosti vlade, ki so ostale le mrtva črka predvsem po krivdi demokristjanske stranke. Med te obveznosti sodijo: reforma policije, načrti socialnega skrbstva, imenovanja na vodilna mesta denarnih zavodov ipd. Vlada je zavlačevala tudi imenovanje novih funkcionarjev na vodilna mesta varnostnih služb. Prihajalo je do čedalje pogostejših in hrupnih nasprotovanj med raznimi ministri. Toda med dejstvi, ki so v največji meri razgalila nesposobnost dosedanje vlade za pristopitev k reševanju perečih vprašanj in za dejansko uresničevanje obveznosti, ki jih je sprejela z julijskim sporazumom, je bilo vrašanje državnega proračuna za leto 1978.
Kako naj potemtakem demokristjanski prvaki še naprej trdijo, da ni bilo utemeljenih razlogov za vladno krizo ko pa je vendar njihova vlada iz tedna v teden spreminjala državni proračun in predvidevala desetine milijard lir zdaj za eno in nato za drugo področje? Nič čudnega torej, da je vlada životarila v negotovem položaju, da je prišlo do hromitve in ni bila sposobna, da bi uresničevala sprejete obveznosti ter nadaljevala dialog tudi s sindikati.
Zaradi nastalega položaja je prišlo do nezadovoljstva in do kritik v vrstah strank ustavnega loka, prišlo je do odločne zahteve po spremembi politike. V tem pogledu zo znana stališča republikanske stranke, ki je sklenila, da ne bo glasovala za državni proračun in ki je prišla do zaključka, da je za rešitev države nujno potrebna vlada demokratične solidarnosti, v kateri naj prevzamejo večje odgovornosti tudi komunisti. Podobno stališče so zavzeli tudi socialisti. Ti so že novembra poudarili, da se mora politični
okvir v državi nujno spremeniti, da se ne sme več odlašati, da gospodarsko stanje in javni red v državi to nujno narekuje. Socialisti so tudi poudarili, da bi vsako odlašanje povzročilo nove in težke odgovornosti, kajti šibka vlada slabi državo. Toda država ne sme slabiti.
Nezadovoljstvo je bilo tudi v vrstah socialdemokracije, kjer so priznali nujnost spremembe političnega okvira. Značilno pa je tudi dejstvo, da so celo nekateri demokristjanski politiki, čeprav na različne načine, priznali nujnost po spremembah.
Komunisti — tako je dalje poudaril Berlinguer — so v vsem tem času pokazali veliko mero strpnosti, prišli pa so do zaključka, da. je nadvse nujno potreben politični preokret. V dokumentu vodstva partije, ki je bil objavljen dne 7. decembra, je jasno in odkrito postavljena zahteva po tem preokretu, ki pomeni ustanovitev vlade demokratične enotnosti. Povsem jasno je, da ko je KPI postavila zahtevo po imenovanju vlade demokratične enotnosti, je pri tem mislila na to, da morajo biti v vladi zastopani tudi komunisti. Že vnaprej je bilo jasno, da bo ta predlog po eni strani vzbudil zanimanje in odobravanje po drugi strani pa da bo povzročil pravcati alarm, kar se je v resnici tudi zgodilo — glej stališče konservativnih krogov v katoliškem svetu, glej vznemirjenost tujih protikomunističnih sil, zlasti v ZDA.
Dejstva sama kažejo, da partije, ki se je tako močno uveljavila in ki je deležna tako široke podpore državljanov, ni mogoče izrivati iz vodstva države. Brez KPI ni mogoče resno vladati. Diskriminacija KPI je neutemeljena (nekateri bi jo radi še naprej opravičevali!) in če bi se