st ud ia universitatis he re d it at i st ud ia universitatis he re d it at i Kaštelir nad Kortami pri Izoli je ena od najbolje poznanih prazgodovinskih naselbin v slovenskem delu Istre. Najdišče je prvi omenjal že Pietro Coppo v 16. stoletju, na začetku 20. stoletja ga je Carlo Marche- setti označil kot Il castelliere d‘Albuzzano presso Corte d‘Isola, prve sistematične arheološke raziskave pa so potekale v 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja. Z njimi je bil tudi prvič potrjen izjemen pomen najdišča kot prazgodovinskega kaštelirja. Med leti 2008 and 2014 je arheološka lokacija Kaštelir nad Kortami postal glavni poudarek projekta „Kaštelir nad Kortami – Kulturno-rekreacijski part“, ki ga je finančno podpi- rala Občina Izola, izvajali pa raziskovalci Univerze na Primorskem. V članku prikazujemo rezultate ar- heološkega testnega sondiranja, izvedenega v letu 2014, ki kažejo na to, da je Kaštelir nad Kortami pot- rebno razumeti ne samo kot prazgodovinsko naselbinsko točko ampak tudi kot prostor zelo zgodnje rimske poselitve. Ključne besede: Kaštelir nad Kortami, prazgodovinsko gradišče, rimska poselitev, Istra Kaštelir above Korte near Izola is one of the best known prehistoric settlements in the Slovenian part of Istria. The site was first mentioned by Pietro Coppo in the 16th Century, at the beginning of 20th Cen- tury Carlo Marchesetti described the site as Il castelliere d‘Albuzzano presso Corte d‘Isola, however the first proper archaeological excavation took place in the 60’s and 70’s of 20th Century. With it the site was con- firmed as a prehistoric hillfort of exceptional importance. Between 2008 and 2014 Kaštelir has been a main focus of the project “Kaštelir above Korte - Cultural and recreational park”, financially support- ed by the Municipality of Izola and conducted by research team from University of Primorska. In arti- cle we are presenting results of the archaeological test probing, done in 2014, which demonstrates that Kaštelir above Korte must be considered not only as a prehistoric settlement but also a place of a very early Roman settlement. Key words: Kaštelir above Korte, prehistoric hillfort, roman settlement, Istra Arheološke raziskave na lokaciji Kaštelir nad Kortami v letu 2014 Alenka Tomaž, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem, Koper Maša Sakara Sučević, Pokrajinski muzej Koper 71 Kaštelir nad Kortami pri Izoli velja za eno večjih prazgodovinskih naselbin v slov-enskem delu Istre. Leži na 271 m nad- morske višine tik nad vasjo Korte na južni vz- petini grebena, ki se vleče od Kort do Malije. Sam vrh Kaštelirja je, geomorfološko gledano, obsežna planota ovalne oblike, vsem poznano arheološko najdišče pa leži na vzdolžni vzpetini s položnimi pobočji na vzhodni in strmim pad- cem na severni strani. Sledi obodne arhitekture prazgodovinskega gradišča/kaštelirja so sicer še dobro vidni, vendar na več mestih povsem pre- raščeni z neprehodnim rastjem (sl. 1). Med leti 2008–2014 je potekal projekt Kaštelir nad Kortami – Kulturno rekreacijski park, ki ga je ob podpori Občine Izola izvajal In- štitut za dediščino Sredozemlja Znanstveno-ra- doi: ht t ps://doi .org/10. 26493/2350-54 43.5(1)71-100 st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 5 (2 01 7) , š t ev il k a 2 72 ziskovalnega središča Univerze na Primorskem1. V okviru projekta so se poleg promocijskih de- javnosti izvajale tudi arheološke terenske ra- ziskave2 ter vzdrževanje in čiščenje ohranjenih arhitekturnih ostalin - kamnitih struktur. V letu 2014 so arheološke raziskave potekale v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Koper (šte- vilka kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline Ministrstva za kulturo Republike Slovenije: 62240-375/2014/2, koda raziskave: 14-0423). Cilj arheološke raziskave je bilo dokumenti- ranje ene od bolje ohranjenih kamnitih grobelj/ struktur na parc. št. 1504 k.o. Dvori nad Izolo ter testno sondiranje ob njenem vznožju za po- trebe definiranja stratificiranosti arheološkega zapisa na najvišjem delu Kaštelirja, kar bi omog- 1 Od leta 2016 delujejo kot Inštitut za arheologijo in dediščino Fakul- tete za humanistične študije Univerze na Primorskem. 2 Terenska arheološka raziskava je delno potekala tudi okviru razi- skovalnega programa Sredozemlje in Slovenija (P6-0272), ki ga fi- nancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slove- nije. očilo tudi natančnejšo oceno arheološkega po- tenciala najdišča. Poleg čiščenja večje kamnite groblje (označene z zaporedno št. 1) je bila do- datno očiščena tudi manjša kamnita struktura (označena s št. 2). Arheološke raziskave v obliki testnega sondiranja so potekale na prostoru, ve- likosti 4 x 4 m na ožjem območju kamnite gro- blje 1, kjer je bilo poznavanje stratifikacije arhe- oloških plasti Kaštelirja dejansko najmanjše. Terenske raziskave so potekale med 12.11.2014 in 17.12.2014, z manjšimi časovnimi presledki. Raziskavo je izvedla ekipa Univerze na Primorskem v sodelovanju s sodelavci Pokra- jinskega muzeja iz Kopra, pod vodstvom doc. dr. Alenke Tomaž (UP). Ekipo na terenu so po- leg namestnice vodje dr. Maše Sakara Sučević (PMK) sestavljali še Mateja Ravnik, Maruša Bizjak, Tina Kompare, Aleš Ogorelec, Andrej Preložnik, Ivana Pintarič in študentje podiplom- skega študijskega programa Arheološka dedišči- na Sredozemlja Fakultete za humanistične študi- Slika 1. Kaštelir na Kortami, aero-foto posnetek širšega območja (foto: A. Ogorelec, arhiv IAD UP FHŠ). st ud ia universitatis he re d it at i a r h eo lo šk e r a z is k av e n a l o k a c ij i k a št el ir n a d k o rt a m i v l et u 2 01 4 73 je Univerze na Primorskem, Valentin Babuder, Aleksander Močibob in Peter Šuler. Kaštelir nad Kortami – kratka zgodovina arheoloških raziskav Zgodovina raziskav Kaštelirja nad Kortami je bila ob več priložnostih že nadrobno predstavl- jena tudi širši javnosti3, zato na tem mestu nav- ajamo le najpomembnejše poudarke iz relativno dolge zgodovine raziskav najdišča. Najstarejša omemba najdišča sodi v 16. sto- letje. Pietro Coppo omenja Kaštelir z imenom Albucan, kot starodavno prebivališče Izolčanov in sicer, da gre za enega najvišjih hribov v notran- josti Istre, na pol poti do Grožnjana. Grki naj bi kraj poimenovali Vrano Casto (oz. Vrano Cas- 3 Maša Sakara Sučević, Prazgodovinska keramika med Miljskim za- livom in porečjem Mirne, (Fakulteta za humanistične študije, Uni- verza na Primorskem, doktorska disertacija – neobjavljena, 2012); Alenka Tomaž in Maša Sakara Sučević, Kaštelir nad Kortami – his- torična analiza prostora (elaborat) (Koper: Inštitut za dediščino Sre- dozemlja, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerza na Primor- skem, 2014). tro, tudi Castro - Uranion), Latinci Castelaerio oz. Castel Celeste oz. Castru Arium, v vulgar- nem jeziku pa naj bi mu rekli Castelir (Kaštelir)4. Hrib Albucan omenja tudi G. Thamar leta 1581. D. Fortunato Olmo pa leta 1885 navede vsa antična poimenovanja, ki se razlikujejo od po- imenovanj Pietra Coppa le s podatkom o poi- menovanju Argonautov, ki naj bi ga imenovali Vranio.5 Carlo Marchesetti je Kaštelir opisal kot Il castelliere d‘Albuzzano presso Corte d‘Isola. Obe- nem je podal načrt gradišča z obodnim in dvema prečnima nasipoma ter omenil, da je bila pred kakšnim letom (torej okrog leta 1900) tu najde- na, danes izgubljena, bronasta sulična ost: bella lancia di bronzo6. 4 Sakara Sučević, Prazgodovinska keramika med Miljskim zalivom in porečjem Mirne. 5 Ime Albuzan se med italijansko govorečim prebivalstvom ohrani vsaj še do druge svetovne vojne, kot kažejo napisi na škatlah v de- poju PMK iz leta 1941. 6 Carlo Marchesetti, I castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia (Trieste: Museo civico di Storia naturale, 1903), 74, t. 9: f. 1. Slika 2. Kaštelir na Kortami, aero-foto posnetek očiščenih kamnitih struktur v letu 2009 (foto: A. Ogorelec, arhiv IAD UP FHŠ). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 5 (2 01 7) , š t ev il k a 2 74 Prva sondiranja na vrhu in na pobočjih Kaštelirja je leta 1956 izvedla kustodinja tedan- jega Mestnega muzeja Piran Elica Boltin-Tome. Pri tem je našla bronasto zapestnico rombičnega preseka, ploščat prstan s presegajočimi konci ter lok bronaste certoške fibule, več kosov žlindre in manjše kose hišnega lepa iz železne dobe. Med ostanki rimske materialne kulture pa dele amfor, opek, železne žeblje s polkrožno odebeljeno glav- ico7. Leta 1957 so v celoti izkopali, že v prejšnjem letu deloma izkopan rimski grob z oljenko, pos- odjem, stekleničkami in od ognja poškodovani bronasti strigilis z deli bronaste posodice8. Z ar- heološkimi zaščitnimi in raziskovalnimi izkopa- vanji je Boltin-Tome nadaljevala tudi v letih 1960 in 1962 z večjo sondo na srednjem prečnem na- sipu, da bi ugotovila tehnike gradnje in čas nas- tanka nasipa. Glavni del prazgodovinske nasel- 7 Elica Boltin, “Arheološke najdbe na Kaštelirju nad Kortami,“ Arheo- loški vestnik 9-10/3-4 (1958-59): 237; Elica Boltin, “Kaštelir nad Korta- mi,“ Varstvo spomenikov 7 (1958-59): 279. 8 Elica Boltin, “Kaštelir nad Kortami,“ Varstvo spomenikov 7 (1958-59): 293. bine naj bi bil, glede na vse dotedanje raziskave, na zahodnem delu gradišča. Skladno s to ugot- ovitvijo je severni prerez prečnega nasipa poka- zal, da je zahodni del nasipa bolje ohranjen od vzhodnega9. Detajlna analiza in reinterpretacija izsledkov raziskav Elice Boltin Tome je nadrob- no predstavljena že drugje10, zato je na tem mes- tu ne bomo ponovno obnavljali. Med leti 2008-2010 so potekale na območ- ju Kaštelirja raziskovalne dejavnosti v sklopu delovanja Inštituta za dediščino Sredozemlja UP. Leta 2008 je potekalo čiščenje parcel (od- stranitev rastja), čiščenje kamnitih struktur in foto-dokumentiranje stanja na parceli št. 1706 in 1705 k.o. Dvori nad Izolo (sl. 2). V letu 2009 je bilo v okviru študijske prak- se (UP FHŠ OAD) izvedeno dokumentiran- je (opisno, fotografsko) ohranjenosti kamnitih struktur po celotnem Kaštelirju, izkopani sta 9 Sakara Sučevič, Prazgodovinska keramika med Miljskim zalivom in porečjem Mirne. 10 Sakara Sučevič, Prazgodovinska keramika med Miljskim zalivom in porečjem Mirne. Slika 3. Kaštelir na Kortami, raziskave 2008-2010, območje ekstenzivnega pregleda z prostorsko razdelitvijo zbiralnih enot in lokacija sonde (pripravil A. Ogorelec, arhiv IAD UP FHŠ). st ud ia universitatis he re d it at i a r h eo lo šk e r a z is k av e n a l o k a c ij i k a št el ir n a d k o rt a m i v l et u 2 01 4 75 bili tudi dve testni sondi pod vodstvom Maše Sakara Sučević (UP IDS). Sonda 1/2009 na mes- tu divjega vkopa v zahodnem delu parcele 1706 k.o. Dvori nad Izolo in sonda 2/2009 ob vznož- ju gomile 2 na parceli 1705 k.o. Dvori nad Izo- lo. V letu 2010 pa je bil izveden ekstenzivni pov- ršinski pregled na južnem delu parcele 1706 k.o. Dvori nad Izolo, v obsegu 100 x 10 metrov in zbi- ralnih enotah enote 5 x 2 m ter zaščitne terenske raziskave v obliki sondiranja (sl. 3). Sonda v velikosti cca. 3 x 10 m je poteka- la prečno na rob terase. Izkopavanja so na dan prinesla številno prazgodovinsko in rimskodob- no keramiko in bronasto figurico psa, bronas- to fibulo srednjelatenske sheme in jantarno ja- godo11. Stratigrafikacija plasti je pokazala, da je bilo najdišče uničeno že ob prvem terasiranju, ki naj bi se zgodilo v začetku 20. stol. Le na južnem delu sonde, kjer teren strmo pada, se je ohrani- 11 Maša Sakara Sučević, Andrej Preložnik in Aleš Ogorelec, Prelimi- narno poročilo o zaščitnih arheoloških raziskavah na Kaštelirju nad Kor- tami, parc. št. 1706, k.o. Dvori nad Izolo 2.4.-21.4.2010, (Koper: UP ZRS IDS, 2010). lo domnevno tlakovanje in nekaj jam za stojke, ki pa jih ni bilo moč datirati. Vse ostale plasti so vsebovale premešano gradivo12. Rezultati arheološkega testnega sondiranja v letu 2014 Arheološke raziskave v letu 2014 so se izvajale na območju Korte - arheološko najdišče Kaštelir pri Čedljah (EŠD 7238), v obliki arheološkega test- nega sondiranja z namenom preverbe stratifik- acije ohranjenega arheološkega zapisa na najviš- jem platoju nekdanje prazgodovinske naselbine. Sonda, v velikosti 4 x 4 m, je bila zakoličena na parc. št. 1504, k.o. Dvori nad Izolo, tik ob vznož- ju kamnite strukture 1 (groblje) (sl. 4), kar naj bi omogočilo boljši vpogled v stratificiranost arhe- ološkega depozita na tem delu Kaštelirja, hkra- ti pa omogočilo podrobnejšo oceno arheološke- ga potenciala najdišča. 12 Maša Sakara Sučević, Andrej Preložnik in Aleš Ogorelec, Prelimi- narno poročilo o zaščitnih arheoloških raziskavah na Kaštelirju nad Kortami, parc. št. 1706, k.o. Dvori nad Izolo 2.4.-21.4.2010 (Koper: UP ZRS IDS, 2010). Slika 4. Kaštelir na Kortami, lokacije arheološke testne sonde, kamnite strukture/groblje 1 in kamnite strukture 2 v katastrskem načrtu (pripravil A. Ogorelec, arhiv IAD UP FHŠ). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 5 (2 01 7) , š t ev il k a 2 76 Območje, izbrano za testno sondiranje, v preteklosti ni bilo podvrženo intenzivni kmeti- jski dejavnosti, zato je bilo pričakovati, da bo na tem delu arheološki zapis ohranjen najbolj celostno. Sondiranje je potekalo na ožjem ob- močju kamnite strukture 1, kjer je bilo dose- danje poznavanje stratifikacije arheoloških plas- ti Kaštelirja dejansko tudi najmanjše. Izkopno polje je bilo locirano severno od poti, ki vodi vzdolžno po Kaštelirju. Območje sonde je bilo pred našim posegom zaraščeno z nižjimi drevesi, podrastjo in zatravljeno. Sondo smo locirali ob severovzhodni, še vidni rob kamnite strukture 1. S pomočjo ana- lize stratifikacije plasti ob vznožju kamnite strukture smo želeli pridobiti boljši vpogled v relativni stratigrafski odnos med še vidno kam- nito strukturo in evidentiranimi arheološkimi plastmi, kar bi lahko pripomoglo k pojasnjevan- ju nastanka omenjene kamnite strukture, kakor tudi njeni časovni opredelitvi. Sonda je bila postavljena na poševno ob- močje, tik ob vidnemu robu kamnite strukture, katero se je končalo z manjšo kotanjo na njen- em severnem delu. Samo površje območja sonde je bilo pred posegom neravno, kar je kazalo na to, da se pod površjem tudi na tem delu najver- jetneje nahajajo plasti kamenja in lomljencev. Pri postavitvi sonde se je bilo potrebno prilagajati še rastju in večjim, vidnim kamnitim ploščam, zato ni imela povsem pravokotne oblike. Sonda je bila razdeljena v štiri kvadrante, velikosti 2 x 2 m, označeme od kv. 1 – do kv. 4. Metodologija in potek raziskave Metodologija terenskih raziskav je bila pogoje- na s standardi arheoloških raziskav, predviden- imi za testna sondiranja13, se pravi, stratigrafsko so se odstranjevale arheološke plasti in zemlji- na, grajene arheološke ostaline pa so se ohran- jale »in situ«. Ker so se v jugozahodnem delu sonde elementi kamnite strukture 1 pojavili že tik pod travnato rušo, smo jih na tem delu ohranjali nedotaknjene. V dogovoru s konservatorjem smo v kamnito strukturo 1 posegli le na zahodnem 13 Pravilnik o arheoloških raziskavah (Ur.l. RS, št. 3/2013). delu sonde v skupni širini 1,3 m, z namenom pre- verbe njene notranje zgradbe in pa stratifikacije plasti pod samo kamnito strukturo. Dokument- acija je obsegala postopke (geodetsko, fotograf- sko in opisno dokumentiranje evidentiranih plasti in arheoloških ostalin), ki so predvideni s strokovnimi standardi arheoloških raziskav. Stratifikacija plasti in arheološke ostaline na območju sonde Arheološke raziskave smo pričeli z odstranjevan- jem travnate ruše (SE 1), ki je bila tanka, do 0,05 cm debela, temno rjava plast glinenega melja, prekoreninjena, sestavljena iz preperela humu- sa s številnim rastjem. Plast je vsebovala odlom- ke rimskodobne keramike in recentne predmete. Pod travnato rušo smo v južnem delu sonde ev- identirali elemente kamnite strukture 1, v sever- nem delu pa smo naleteli na stratifikacijo plasti, ki so se odložile tik ob njej. Elementi kamnite strukture 1 so obsegali dve zgostitvi kamenja, sestavljeni iz večjih kam- nitih plošč in lomljencev peščenjaka velikosti od 30 x 20 cm do 130 x 60 cm (označeni kot SE 2). Prva zgostitev kamenja v obliki pasu se je naha- jala na sredini sonde v širini 1,30 m, druga pa ob severnem robu izkopnega polja sonde v velikosti 1 x 1,1 m. Kamni so ležali tesno skupaj in so bili interpretirani kot zunanji venec kamnite struk- ture 1. Južno od te zgostitve je ležala plast kam- nov in lomljencev peščenjaka velikosti od 10 x 10 do 15 x 20 cm, označena s SE 4. Kamenje je leža- lo v zgornjem delu pobočja v širini 1,6 m. Pros- tor med kamni je bil zapolnjen z rjavo glineno meljasto, humusno prstjo, ki je bila podobna SE 3 (sl. 5). Kamnita struktura 1 je ležala na rimskodob- ni plasti SE 16, katera je evidentirana kot plast temno rjavega glinenega melja, ki je vsebovala odlomke rimskodobne keramike, redke odlom- ke prazgodovinske keramike, kosti, školjke in redek gradbeni material. Plast je vsebovala tudi precej kamenja manjših dimenzij, peščenjaka in fliša nepravilnih in pravilnih oblik, nekateri med njimi so nekateri tudi ožgani. Plast lahko označimo za ruševinsko plast z več kamenja. Pod st ud ia universitatis he re d it at i a r h eo lo šk e r a z is k av e n a l o k a c ij i k a št el ir n a d k o rt a m i v l et u 2 01 4 77 njo je ležala rimskodobna plast (SE 14), sestavlje- na iz zelo temno sivega glinenega melja, ki je vse- boval veliko količino sicer močno razdrobljene rimskodobne keramike, nekaj odlomkov praz- godovinske keramike, kosti, školjke ter kamni- to kocko, kamnit izvrtek in 3 odlomke kamni- tih žrmelj (sl. 6). Plast SE 14 se je nahajala po celotnem raziskanem delu sonde, tudi v njen- em severozahodnem delu in je ležala neposred- no na geološki osnovi (SE 15). Kamni peščenja- ka v plasti SE 14 so po večini velikosti do 8 x 5 cm. Manj kamenja je bilo v severnem delu plas- ti, več pa v bližini obeh kamnitih grobelj SE 4 in 12. V plasti je bila odkita izjemna količina polžev in manj školjk. Material v severozahodnem delu sonde bolj razdrobljen (odlomki do 2 cm po- gostejši). Plast je bila debela do 0,15 m. Plast lah- ko interpretiramo kot ostalino rimskodobne kulturne plasti. V severovzhodnem delu sonde je pod travna- to rušo (SE 1) po celotni širini sonde ležala rjava plast glinenega melja, prekoreninjena, humusna in gnetljiva, označena s SE 3. Plast je vsebovala rimskodobne odlomke keramike, odlomke rim- skodobnega gradbenega materiala, kosti, školjke, odlomek brusa in manjše kepe ožgane gline. De- Slika 5. Kaštelir na Kortami, sonda 1, georeferenciran kompozitni foto-tloris plasti in arheoloških ostalin po odstranitvi travnate ruše (foto: A. Ogorelec, arhiv IAD UP FHŠ). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 5 (2 01 7) , š t ev il k a 2 78 belina plasti je znašala 0,08 m. Odložila se je le v tem delu sonde v širini 1,5 m. Pod njo se je v sever- ovzhodnem delu nahajala plast SE 12, plast tem- no rjavega glinenega melja, ki je vsebovala tudi številno kamenje in lomljence peščenjaka, ve- likosti do 25 x 20 cm. Plast ni bila čvrsta, prostor med kamenjem pa je bil zapolnjen s temno rja- vo prstjo. Plast kamenja je razčlenjena, manjše zgostitve kamenja pa so se nahajale še zahodno in južno od SE 2. Podobna je bila plasti SE 16, ki smo jo zasledili v jugozahodnem vogalu sonde pod kamnito strukturo. Tudi v tem delu sonde je bilo razvidno da SE 4 leži nad SE 12, obe pa prekrivata kamnite plošče SE 2. V nasprotnem, severozahodnem delu sonde je pod SE 3 ležala zelo temno sivo rjava plast glinenega melja, debeline do 0,10 m (SE 9), pre- koreninjena, ki je vsebovala odlomke rimskod- obne keramike in malo školjk. Pod njo je ležala tanka lisasta, zelo temno sivo rjava do sivo rja- va plast glinenega melja (SE 13), ki je vsebovala odlomke rimskodobne in redke odlomke praz- godovinske keramike, kamen (brus?), kosti, škol- jke in en odlomke gradbenega rimskodobne- ga materiala. Plast SE 13 je ležala nad SE 14, ki Slika 6. Kaštelir na Kortami, sonda 1, georeferenciran kompozitni foto-tloris rimskodobne plasti SE 14 in arheoloških ostalin kamnite strukture 1 (foto: A. Ogorelec, arhiv IAD UP FHŠ). st ud ia universitatis he re d it at i a r h eo lo šk e r a z is k av e n a l o k a c ij i k a št el ir n a d k o rt a m i v l et u 2 01 4 79 je bila interpretirana kot rimskodobna kulturna plast. Pod SE 14 pa je na celotni raziskani pov- ršini ležala SE 15, rumenkast fliš, geološka os- nova (sl. 7).V geološko osnovo ni bilo vkopanih nikakršnih jam ali drugih objektov. Na raziska- nem delu tudi ni bilo zaslediti intaktnih praz- godovinskih plasti. Prazgodovinske najdbe so se nagajale le v sekundarnih kontekstih. Arheološko drobno gradivo Arheološko gradivo, odkrito pri arheoloških raziskavah testne sonde 1, je bilo sicer dokaj številčno, vendar zelo slabo ohranjeno. Gradivo je bilo odkrito v plasteh SE 3, SE 5, SE 8-10, SE 13, SE 16, SE 4/2 in SE 14. Gradivo je bilo oprano, sortirano in odbrano za katalogizacijo. Katalog arheološkega drobnega gradiva po posameznih arheoloških kontekstih V katalogu predstavljamo izbor najdb z arheološ- kega najdišča Kaštelir nad Kortami, ki obsega 57 odlomkov gradiva, izdelanega iz keramike, kam- na, kovine in stekla, ki po večini pripada rim- skemu obdobju, nekateri odlomki pa so opredel- jeni kot prazgodovinski. Slika 7. Kaštelir na Kortami, sonda 1, georeferenciran kompozitni foto-tloris geološke osnove SE 15 in arheoloških osta- lin kamnite strukture 1 (foto: A. Ogorelec, arhiv IAD UP FHŠ). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 5 (2 01 7) , š t ev il k a 2 80 Opisi keramičnih najdb delno sledijo oblik- ovno - tehnološkem obrazcu, kot ga je predlaga- la M. Horvat14. Predmeti so predstavljeni opis- no, grafično v fototabelah v merilu 1 : 2 (sl. 8 - 11), del njih pa je bilo tudi izrisanih (sl. 12 - 14). Fotografije in izdelava fototabel je delo Aleša Ogorelca, najdbe je narisala Janja Tratnik Šumi. Predmeti so v katalogu razporejeni po fazah, katerim pripadajo stratigrafske enote (SE), v kat- erih so bili najdeni, od najstarejše faze do najm- lajše faze. V primeru, da SE vsebuje odlomke ra- zličnih obdobij so le-ti znotraj posamezne SE prav tako organizirani kronološko. Opisi predmetov15 v katalogu vsebujejo na- jdiščne podatke (SE, kv., začasna inv. št.), po- datke o številu odlomkov keramike, obdob- ju, načinu izdelave, podatke o sestavi lončarske mase, dodelavi in barvi površine (barva določena s pomočjo Munsellove barvne lestvice), načinu žganja, opis okrasa in posebnosti. Rimskodobni odlomki so dodatno opredeljeni še funkcional- no kot fino namizno posodje (tera sigilata), nam- izno posodje, kuhinjsko posodje in transportno posodje (amfore) ter posebne oblike (predilno vretence). Kovinski, kamniti in stekleni pred- meti imajo najdiščne podatke (SE, kv., začasna inv. št.), naveden je material in kratek opis. Vsi predmeti imajo velikost podano v centimetr- ih (cm). Za trajno hrambo gradiva je pristojen Pokrajinski muzej Koper. 1. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/38. Odlomek ostenja prazgodovinske posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (BCEF). Gladka površina 14 Milena Horvat, Keramika, Tehnologija keramike, tipologija lonče- nine, keramični arhiv (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fa- kultete, 1999). 15 Legenda: Lončarska masa: zelo finozrnata – zrna so velikosti do 0,25 mm; finozrnata – zrna so velikosti 0,26–0,50 mm; drobnozrnata – zrna so velikosti od 0,51–2,00 mm, grobozrnata – zrna so velikos- ti od 2,01–3,00 mm, zelo grobozrnata – zrna so večja od 3,01 mm. Oznake sestavin: A – kremen, B – kalcijev karbonat, C – sljuda, D – organske snovi, E – železovi oksidi, F – glinena jedra, G – zdrob- ljena keramika. Okrajšave: dl. – dolžina, v. – višina, š. – širina, pr. – premer, db. – debelina, u. – ustje, d. – dno, nv. – največji, SE – stra- tigrafska enota, kv. – kvadrant, zač. inv. št. – začasna inventarna številka. je na zunanji strani lisasta rjava (7.5YR 5/4 in 7.5YR 5/6), na notranji strani pa sivo črna (7.5YR 3/1). Žganje redukcijsko, verjetno sekundarno žgana. Na ostenju je apliciran okras ščipanega rebra. Dl. 3,4 cm, š. 3,2 cm. 2. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/40. Odlomek ostenja z ročajem prazgodovinske posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (BCF). Gladka površina je lisasta sivo črno temno rjava (7.5YR 3/4 in 7.5YR 3/1). Žganje nepopolno oksidacijsko. Dl. 4,6 cm, š. 4,5 cm, ročaj – š. 3,1 cm, db. 1,9 cm. 3. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/1. Fino namizno posodje, odlomek ustja z ostenjem rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase (CE). Gladka, poškodovana površina je rdečkasta (rožnata) (7.5YR 7/4, osnovna površina), na zunanji in notranji strani ohranjen poškodovan sivo črn premaz (2.5Y 2.5/1). Žganje oksidacijsko. Na zunanji in notranji strani vzporedni vodoravni kaneluri. Dl. 2,0 cm, v. 1,4 cm. 4. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/2. Fino namizno posodje, odlomek ustja? z ostenjem rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase (CE). Gladka, poškodovana površina je rdečkasta (rožnata) (7.5YR 7/4, osnovna površina), na zunanji in notranji strani slabo ohranjen sivo črn premaz (2.5Y 2.5/1). Žganje oksidacijsko. Na notranji? strani vzporedne vodoravni kanelure. Dl. 3,2 cm, v. 1,8 cm. Morda del 14/1. 5. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/35. Fino namizno posodje, odlomek roba ustja z ostenjem rimskodobnega krožnika, izdelanega na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (CE). Gladka, delno poškodovana površina je svetlo rdeča st ud ia universitatis he re d it at i a r h eo lo šk e r a z is k av e n a l o k a c ij i k a št el ir n a d k o rt a m i v l et u 2 01 4 81 (7.5YR 7/6, osnovna površina). Na zunanji in notranji strani poškodovan sivo črn premaz (2.5Y 2.5/1). Žganje oksidacijsko. Pr. u. 17,5 cm, v. 2,5 cm. 6. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/16. Fino namizno posodje, odlomek ostenja rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase (posamezni fini vključki) (CE). Gladka, poškodovana površina je svetlo rdeča (10YR 6/6, osnovna površina), na zunanji in notranji strani ohranjen poškodovan sivo črn premaz (2.5Y 2.5/1). Žganje oksidacijsko. Dl. 4,1 cm, v. 2,5 cm. 7. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/36. Fino namizno posodje, odlomek ostenja rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (CE). Gladka, delno poškodovana površina je svetlo rdeča (7.5YR 7/6, osnovna površina). Na zunanji? strani poškodovan sivo črn premaz (7.5Y 2.5/1). Žganje oksidacijsko. Dl. 2,4 cm, š. 1,8 cm. 8. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/37. Fino namizno posodje, odlomek ostenja rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase (CE). Gladka, delno poškodovana površina je svetlo rdeča (7.5YR 7/6, osnovna površina). Na zunanji in notranji strani poškodovan sivo črn premaz (2.5YR 2.5/1). Žganje oksidacijsko. Dl. 2,2 cm, š. 1,6 cm. 9. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/33. Namizno posodje, odlomek roba ustja z ostenjem rimskodobne čaše, izdelane na lončarskem vretenu z finozrnate lončarske mase (ACF). Gladka površina je sivo črna (2.5Y 2.5/1). Žganje redukcijsko. Pr. u. 7,6 cm, v. 1,5 cm. 10. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/34. Namizno posodje, odlomek roba ustja z ostenjem rimskodobne čaše, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (CF). Gladka površina je svetlo rdeča (7.5YR 6/6). Žganje oksidacijsko. Dl. 3,2 cm, š. 1,4 cm. 11. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/25. Namizno posodje, odlomek ustja z ostenjem rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (CE). Gladka površina je svetlo rdeča (10YR 6/6). Žganje oksidacijsko. Pr. u. 8,6 cm, v. 1,2 cm. 12. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/26. Namizno posodje, odlomek ustja z ostenjem rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (CE). Gladka površina je rdečkasto svetlo rjava (7.5YR 6.5/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 2,5 cm, š. 1,5 cm. 13. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/4. Namizno posodje, odlomek ročaja rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (ACEF). Gladka površina je bledo rjava (10YR 7/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 3,8 cm, nv. š. 1,9 cm, nv. db. 0,9 cm. 14. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/15. Namizno posodje, odlomek trakastega ročaja rimskodobne posode, izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske mase (CE). Gladka površina je svetlo rdeča (7.5YR 6/8). Žganje oksidacijsko. Dl. 4,7 cm, v. 2,2 cm, db. 0,7 cm. 15. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/30. Namizno posodje, odlomek dna z ostenjem rimskodobne posode na prstanasti nogi, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (CD). Gladka površina je bledo rjava (10YR 7/4). Žganje oksidacijsko. Pr. d. 9,5 cm, v. 3,4 cm. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 5 (2 01 7) , š t ev il k a 2 82 16. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/19. Kuhinjsko posodje, odlomek ustja z ostenjem rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (ABCD). Gladka površina je temno rjava (10YR 3/1). Žganje nepopolno oksidacijsko, v zadnji fazi dimljenje. Na zunanji površini sledi saj. Dl. 2,1 cm, š. 1,8 cm. 17. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/23. Kuhinjsko posodje, odlomek ustja z ostenjem rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (ABC). Gladka površina je lisasto temno rjava (10YR 3/1 in 10YR 3/2). Žganje nepopolno oksidacijsko, v zadnji fazi dimljenje. Dl. 2,1 cm, š. 2,0 cm. 18. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/27. Kuhinjsko posodje, odlomek ostenja rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (ABC). Gladka površina je lisasto temno rjava (10YR 3/1 in 10YR 3/2). Žganje nepopolno oksidacijsko, v zadnji fazi dimljenje. Ostenje posode je okrašeno z vodoravnim glavničenjem. Dl. 4,1 cm, š. 3,1 cm. 19. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/29. Kuhinjsko posodje, odlomek dna ostenja rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (s posameznimi grobimi vključki)(ABCEG). Groba površina je zunaj lisasto rjava in temno rjava (7.5YR 5/4 in 7.5YR 4/2) in znotraj svetlo rdeča (7.5YR 6/6). Žganje oksidacijsko. Pr. d. 7,1 cm, v. 2,8 cm. 20. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/3. Kuhinjsko posodje, odlomek roba z ostenjem rimskodobnega pokrova, izdelanega na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (ACEF). Groba površina je rjava (10YR 5/3 zunaj, 7.5YR 5/6 znotraj). Žganje oksidacijsko. Na zunanji površini temnejše barve verjetno zaradi uporabe (zadimljeno). Na zunanji stran tik nad robom vodoravna kanelura. Dl. 3,3 cm, š. 1,6 cm. 21. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/24. Kuhinjsko posodje, odlomek roba z ostenjem rimskodobnega pokrova, izdelanega na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (ABC). Gladka površina je temno rjava (10YR 3/1). Žganje nepopolno oksidacijsko, v zadnji fazi dimljenje. Dl. 2,2 cm, š. 1,5 cm. 22. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/8. Transportno posodje, odlomek ostenja/ rame rimskodobne amfore (verjetno Dressel 2-6), izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (s posameznimi drobnimi vključki) (CEF). Gladka površina je svetlo rjava (7.5YR 6/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 4,8 cm, š. 8,1 cm, db. 1 cm. 23. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/28. Namizno posodje (?), odlomek prstanastega dna rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (pogosti drobni vključki) (CF, večji vključki E). Gladka, poškodovana površina je rumenkasto svetlo rdeča (10YR 6.5/6). Žganje oksidacijsko. Dl. 5,6 cm, š. 3,6 cm. 24. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/7. Transportno posodje, odlomek poškodovanega ročaja z ostenjem rimskodobne posode, verjetno amfore, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (s posameznimi drobnimi in grobimi vključki) (BCEF). Gladka površina je bledo rjava (10YR 6.5/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 8,5 cm, š. 8,4 cm, ročaj - š. 4,2 cm, db. 2,9 cm. 25. SE 14, sonda 1/2014, kv. 3, zač. inv. št. 14/12. st ud ia universitatis he re d it at i a r h eo lo šk e r a z is k av e n a l o k a c ij i k a št el ir n a d k o rt a m i v l et u 2 01 4 83 Transportno? posodje, odlomek ročaja z ostenjem rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (CE). Gladka površina je bledo rjava (10YR 6.5/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 6,1 cm, š. 6,4 cm, ročaj - š. 6,0 cm, db. 2,1 cm. 26. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/14. Transportno posodje, odlomek ročaja rimskodobne posode, verjetno amfore, izdelane na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (posamezni grobi vključki) (CEF). Gladka površina je bledo rjava (10YR 8/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 7,5 cm, nv. š. 7,7 cm, nv. db. 5,2 cm. 27. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/6. Transportno posodje, odlomek ročaja rimskodobne posode, verjetno amfore, izdelane na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (posamezni grobimi vključki) (BCEF). Gladka površina je bledo rjava (10YR 6.5/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 7,5 cm, š. 4,7 cm, db. 3,2 cm. 28. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/9. Transportno posodje, odlomek poškodovanega ročaja z ostenjem rimskodobne posode, verjetno amfore, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (s posameznimi drobnimi in grobimi vključki) (CEFG). Gladka površina je bledo rjava (10YR 8/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 4,2 cm, š. 7,0 cm, ročaj - š. 4,8 cm, nv. db. 2,7 cm. 29. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/10. Transportno posodje, odlomek ročaja rimskodobne posode, verjetno amfore, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (s pogostimi drobnimi in grobimi vključki) (BCEF). Groba površina je svetlo rjava (10YR 6/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 8,1 cm, š. 5,2 cm, nv. db. 3,1 cm. 30. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/11. Transportno posodje, odlomek ročaja rimskodobne posode, verjetno amfore, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (posamezni drobnimi vključki) (BCEF). Gladka površina je svetlo rdeča (7.5YR 6/6). Žganje oksidacijsko. Dl. 9,6 cm, nv. š. 5,6 cm, nv. db. 3,2 cm. 31. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/13. Transportno posodje, odlomek ročaja rimskodobne posode, verjetno amfore, izdelane na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (CE). Gladka površina je bledo rjava (10YR 7.5/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 9,0 cm, nv. š. 5,6 cm, nv. db. 2,9 cm. 32. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/41. Transportno posodje, odlomek ročaja rimskodobne posode, verjetno amfore, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (posamezni drobnimi in grobimi vključki) (CEF). Gladka površina je bledo rjava (10YR 7.5/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 9,5 cm, nv. š. 4,5 cm, nv. db. 2,5 cm. 33. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/39. Transportno posodje, odlomek dna s poškodovanim zatičem z ostenjem rimskodobne posode, verjetno amfore, izdelane na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (CEF). Gladka površina je bledo rjava (10YR 7/4). Žganje oksidacijsko. Nv. dl. 10,3 cm, v. 3,3 cm, db. zatiča 2,6 cm. 34. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/31. Odlomek predilnega vretenca, izdelanega prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (CEG). Gladka površina je svetlo rjava (10YR 6/4). Pr. 3,2 cm, v. 2,6 cm, pr. luknje 0,6 cm. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 5 (2 01 7) , š t ev il k a 2 84 35. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/5. Odlomek predilnega vretenca, izdelanega prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (BCE). Gladka površina je svetlo rjava (10YR 6/4). Pr. 3,7 cm, v. 2,5 cm, pr. luknje 0,6 cm. 36. SE 14, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 14/20. Del kamnitih žrmelj, grobozrnati apnenec. Dl. 8,0 cm, nv. š. 4,8 cm, nv. db. 4,0 cm. 37. SE 14, sonda 1/2014, kv. 3, zač. inv. št. 14/21. Del kamnitih žrmelj, verjetno tekač, grobozrnata kamenina. Spodnja? stranica močno obrabljena/gladka in ravna. Dl. 10,6 cm, nv. š. 7,2 cm, nv. db. 4,3 cm. 38. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/22. Del kamnitih žrmelj, tekač, grobozrnati peščenjak. Klinaste oblike, slabo ohranjen robnik. Dl. 14,5 cm, š. 8,3 cm, nv. db. 9,2 cm. 39. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/32. Kamnita kocka, drobnozrnati peščenjak svetlo rumenkasto rjave barve (2.5Y 6/4). Dl. stranic med 2, 4 in 2,7, v. med 2,0 in 2,2 cm. 40. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/17. Kamnit valjast izvrtek, ovalnega preseka, drobnozrnati peščenjak svetlo rjave barve (7.5YR 6/4), morda sekundarno ožgan. Dl. 1,1 cm, š. 0,9 cm, v. 1,7 cm. 41. SE 14, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 14/18. Kos svinca, nepravilne oblike. Dl. 2,5 cm, š. 2,3 cm, db. 0,2 cm, teža 16 g. 42. SE 16, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 16/2. Transportno posodje, odlomek ostenja/ rame rimskodobne amfore (verjetno Dressel 2-6), izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (s posameznimi grobimi vključki) (CEF). Gladka, poškodovana površina je bledo rjava (10YR 7.5/4). Žganje oksidacijsko. Na zgornjem delu ramena verjetno nastavek za ročaj. Dl. 9,4 cm, š. 5,4 cm, nv. š (rame) 24 cm. 43. SE 16, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 16/1. Odlomek rimskodobne tegule, iz finozrnate lončarske mase (s pogostimi drobnimi in grobimi vključki) (CEF). Gladka površina je bledo rjava (10YR 7.5/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 11,9 cm, š. 7,4 cm, v. 6,5 cm db. 3,2 cm. 44. SE 13, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 13/4. Namizno posodje, odlomek dna rimskodobne posode na prstanasti nogi, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (posamezni drobni vključki) (CEF). Gladka površina je na zunanji strani bledo rumena (2.5Y 7/3), na notranji strani pa bledo rjava (10YR 7/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 3,7 cm, š. 1,9 cm. 45. SE 13, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 13/2. Kuhinjsko posodje, odlomek ostenja rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (BEG). Gladka površina je na zunanji strani lisasta sivo temno rjava (10YR 4/1 in 10 YR 4/2), na notranji pa rumena (2.5Y 6/4). Žganje redukcijsko. Na odlomku je okras poševnih pasov kanelur, motiv ribje kosti. Dl. 3,9 cm, š. 3,8 cm. 46. SE 13, sonda 1/2014, kv. 3, zač. inv. št. 13/5. Kuhinjsko posodje, odlomek dna z ostenjem rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (BCD). Gladka površina je zunaj lisasta svetlo rdeča, svetlo rjava in sivo črna (7.5YR 6/6, 10YR 3/2 ter 2.5Y 6/3), znotraj pa svetlo rdeča (7.5YR 6/6). Žganje redukcijsko, v končni fazi oksidacijsko. Na zunanji površini sledi saj, dno sekundarno žgano?. Dl. 3,3 cm, š. 1,9 cm. 47. SE 13, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 13/3. Kuhinjsko posodje, odlomek dna z ostenjem rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz drobnozrnate st ud ia universitatis he re d it at i a r h eo lo šk e r a z is k av e n a l o k a c ij i k a št el ir n a d k o rt a m i v l et u 2 01 4 85 lončarske mase (BCDF). Gladka površina je temno rjava (10YR 3/1). Žganje redukcijsko. Dl. 2,1 cm, š. 1,4 cm. 48. SE 13, sonda 1/2014, kv. 4, zač. inv. št. 13/1. Kuhinjsko posodje, odlomek roba z ostenjem rimskodobnega pokrova, izdelane na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (ABCDE). Gladka površina je rjava (5YR 5/8). Žganje oksidacijsko. Na robu sledi zadimljenosti. Dl. 4,7 cm, š. 2,0 cm. 49. SE 13, sonda 1/2014, kv. 3, zač. inv. št. 13/6. Ovalen ploščat kamnit predmet, morda utež (?). Finozrnati peščenjak, svetlo rumenkasto rjave barve (2.5Y 6/3). Dl. 7,1 cm, š. 5,1 cm, db. 2,0 cm. 50. SE 3, sonda 1/2014, kv. 3, zač. inv. št. 3/2. Kuhinjsko posodje, odlomek ustja z ostenjem rimskodobne posode, verjetno lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (ABCD). Groba površina je temno rjava (10YR 3/1). Žganje redukcijsko. Dl. 3,3 cm, š. 2,0 cm. 51. SE 3, sonda 1/2014, kv. 3, zač. inv. št. 3/3. Transportno posodje, odlomek poškodovanega ročaja rimskodobne posode, verjetno amfore, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (s posameznimi drobnimi in grobimi vključki) (CEF). Gladka površina je bledo rjava (10YR 6/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 5,2 cm, nv. š. 6,4 cm, nv. db. 3,4 cm. 52. SE 3, sonda 1/2014, kv. 3, zač. inv. št. 3/4. Transportno posodje, odlomek poškodovanega ročaja rimskodobne posode, verjetno amfore, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (s posameznimi drobnimi in grobimi vključki) (CEF). Gladka površina je svetlo rjava (7.5YR 6/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 9,9 cm, nv. š. 4,6 cm, nv. db. 2,8 cm. 53. SE 3, sonda 1/2014, kv. 3, zač. inv. št. 3/1. Kamnit odlomek brusa, finozrnati peščenjak. Ovalnega preseka, na eni strani stanjšanega. Dl. 8,0 cm, nv. š. 4,0 cm, nv. db. 2,6 cm. 54. SE 4/2, sonda 1/2014, kv. 1, zač. inv. št. 4/2/1. Transportno posodje, odlomek zatiča rimskodobne amfore, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (posamezni grobi vključki) (CEF). Gladka površina je bledo rjava (10YR 6/4). Žganje oksidacijsko. Pr. d. 3,4 cm, nv. dl. 9,3 cm, v. 5,6 cm, db. zatiča 4,0 cm. 55. KS 1, zač. inv. št. KS/1/1. Transportno? posodje, odlomek ostenja/ rame rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (s pogostimi drobnimi in grobimi vključki) (BCEF). Gladka površina je bledo rjava (10YR 7/4). Žganje oksidacijsko. Dl. 9,4 cm, š. 5,5 cm. 56. KS 2, zač. inv. št. KS/2/1. Odlomek rimskodobnega stekla turkizne barve. Dl. 2,6 cm, š. 1,8 cm, db. 0,2 cm. 57. Čiščenje profila P1, zač. inv. št. SVP/1. Kuhinjsko posodje, odlomek ustja z ostenjem rimskodobne posode, izdelane na lončarskem vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (s pogostimi grobimi vključki) (BCF). Gladka površina je temno rjava (7.5YR 6/6). Žganje oksidacijsko. Dl. 3,2 cm, š. 1,7 cm. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 5 (2 01 7) , š t ev il k a 2 86 Slika 8. Kaštelir na Kortami, izbor, v fotografiji predstavljenega arheološkega gradiva (fotografije predmetov so označene s kataložnimi številkami) (foto: A. Ogorelec, arhiv IAD UP FHŠ). st ud ia universitatis he re d it at i a r h eo lo šk e r a z is k av e n a l o k a c ij i k a št el ir n a d k o rt a m i v l et u 2 01 4 87 Slika 9. Kaštelir na Kortami, izbor, v fotografiji predstavljenega arheološkega gradiva (fotografije predmetov so označene s kataložnimi številkami) (foto: A. Ogorelec, arhiv IAD UP FHŠ). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 5 (2 01 7) , š t ev il k a 2 88 Slika 10. Kaštelir na Kortami, izbor, v fotografiji predstavljenega arheološkega gradiva (fotografije predmetov so označene s kataložnimi številkami) (foto: A. Ogorelec, arhiv IAD UP FHŠ). st ud ia universitatis he re d it at i a r h eo lo šk e r a z is k av e n a l o k a c ij i k a št el ir n a d k o rt a m i v l et u 2 01 4 89 Slika 11. Kaštelir na Kortami, izbor, v fotografiji predstavljenega arheološkega gradiva (fotografije predmetov so označene s kataložnimi številkami) (foto: A. Ogorelec, arhiv IAD UP FHŠ). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 5 (2 01 7) , š t ev il k a 2 90 Slika 12. Kaštelir na Kortami, izbor, v risbi predstavljenega arheološkega gradiva (risbe so označene s kataložnimi šte- vilkami) (risba: Janja Tratnik Šumi). st ud ia universitatis he re d it at i a r h eo lo šk e r a z is k av e n a l o k a c ij i k a št el ir n a d k o rt a m i v l et u 2 01 4 91 Slika 13. Kaštelir na Kortami, izbor, v risbi predstavljenega arheološkega gradiva (risbe so označene s kataložnimi šte- vilkami) (risba: Janja Tratnik Šumi). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 5 (2 01 7) , š t ev il k a 2 92 Analiza in interpretacija arheološkega drobnega gradiva Arheološko drobno gradivo, odkrito v sondi 1, sodi večinoma v rimsko obdobje, nekaj odlom- kov je prazgodovinskih, odkrit pa je bil tudi no- vodoben železni predmet. Glede na zastopanost najdb po posameznih arheoloških kontekstih, ugotavljamo, da je bilo največ najdb odkritih v plasti SE 14, med največ odlomkov keramične- ga gradiva (N=1739), posamezni obdelani kam- ni (N=6), odlomki gradbenega materiala (N=7), številni deli živalskih kosti (N=231) ter obilica školjk (N=634) (sl. 15, 16). Razmeroma številčno je bilo arheološko gradivo še v plasteh SE 13 in SE 3, sicer pa so bile najdbe v evidentiranih arhe- oloških plasteh in ostalinah razmeroma malošte- vilne (sl. 15, 16). Prazgodovinske najdbe so bile v sondi 1 raz- meroma redke. Keramika podobnih oblik, okra- sa in tehnološke izdelave, kot sta odlomka pos- odja iz plasti SE 14: G1, G22, je bila najdena tudi v preteklih arheoloških raziskavah na Kašte- Slika 14. Kaštelir na Kortami, izbor, v risbi predstavljenega arheološkega gradiva (risbe so označene s kataložnimi šte- vilkami) (risba: Janja Tratnik Šumi). Podatki Gradivo SE keramika kamni gr. mat. žel. predmeti steklo kosti školjke SE 3 109 1 26     7 4 SE 5 1             SE 8 8           1 SE 9 23           3 SE 10 5         2 12 SE 13 203 1 1     10 26 SE 16 35   1     5 5 SE 4/2 6         1 3 SE 14 1739 6 7     231 634 Slika 15. Kaštelir na Kortami, tabelarični prikaz numerične zastopanost najdb glede na vrsto gradiva, po posameznih kontekstih (SE). st ud ia universitatis he re d it at i a r h eo lo šk e r a z is k av e n a l o k a c ij i k a št el ir n a d k o rt a m i v l et u 2 01 4 93 lirju16 kakor tudi npr. na Serminu17 in jo lahko pripišemo bronastodobni poselitvi obravnavane- ga območja. Med rimskodobnimi najdbami so bili v sondi 1 odkriti razmeroma številni odlomki izdelkov iz keramike, med njimi odlomki finega namiznega posodja, namiznega posodja, kuhin- jskega posodja in transportnega posodja, odlom- ki kamnitih predmetov, med njimi npr. odlomki žrmelj in brusa, ter fragmenti svinca. Fino namizno posodje Keramika s črnim premazom je v sondi 1/2014 zastopana s 7 odlomki (G3, G4, G5, G6, G7, G8, G9), odlomki ustij in ostenji, npr. v plasti SE 14. Tovrstna keramika je razprostranjena po celotni obali (npr. Sermin, Fornače, Piran, Pulj, Pomljan, Simonov zaliv idr.) ter je v uporabi od 4. (zahodno Sredozemlje in Italija) do začetka 16 Sakara Sučevič, Prazgodovinska keramika med Miljskim zalivom in porečjem Mirne, npr. G558, G582, G583, G600, G601, idr. 17 Sakara Sučevič, Prazgodovinska keramika med Miljskim zalivom in porečjem Mirne, npr. G187. 1. stoletja pr. n. št. najstarejši primerki v Istri so poznani iz Nezakcija (sr. 3, zač 2. stoletja pr. n. št.). Tovrstno keramiko so izdelovale delavnice v Etruriji, Padaski nižini ter na severozahodni jadranski obali, medtem ko so primerki slabše kvalitete izdelovale delavnice v Riminiju, morda celo v Akvileji in njeni okolici (severnojadranske delavnice). V prvi polovici 1. stol. pr. n. št. se v severni Italiji razvije posebna proizvodnja t. im. sredn- jepadanska keramika s črnim premazom, ki je bila razširjena po vsej Padski nižini in je doseg- la tudi Štalensko goro (tam je poimenovana po- rozni fabrikat)18. Skleda (primerek G5) ima po- dobne analogije tudi na Fornačah19 in Okri20. 18 Marko Stokin, “Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri Piranu,“ Arheološki vestnik 43 (1992): 84; Jana Horvat in Alma Bav- dek, Okra, Vrata med Sredozemljem in Srednjo Evropo, Opera Institu- ti Archaeologici Sloveniae 17 ( Ljubljana: ZRC SAZU, 2009), 57. 19 Stokin, “Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri Piranu,“ t. 2/1, 3. 20 Jana Horvat in Alma Bavdek, Okra, Vrata med Sredozemljem in Sred- njo Evropo, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17 ( Ljubljana: ZRC SAZU, 2009), t. 40/1, masa ČP3. Slika 16. Kaštelir na Kortami, grafični prikaz zastopanosti arheoloških najdb, po posameznih kontekstih (SE). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 5 (2 01 7) , š t ev il k a 2 94 Keramika s črnim premazom je bila najde- na tudi na Serminu21. Izdelke poroznega fabrika- ta/srednjepadanske keramike so izdelovali v ob- dobju od konca 2. stoletja pr. n. št. do začetka 1. stoletja n.št.22. Namizno posodje Namizno posodje (primerki G10, G11, G12, G13, G14, G15, G44) iz različnih stratigrafskih enot (SE 14, SE13) je verjetno severno jadranske proiz- vodnje in je pogosto na najdiščih na Slovenski obali, npr. Sermin 23 in slovenskega zaledja, pred- vsem ob prometnicah, npr. na Okri24 . Kuhinjsko posodje Kuhinjska keramika (primerki G17, G18, G19, G20, G21, G45, G46, G47, G48, G50, G57, G23, G25, G55) je bila odkrita na primer v plasteh SE 14, SE 13 in SE 3 in je časovno težje opredeljiva, saj je bila po večini izdelek lokalnih delavnic. Podoben okras glavničenja na kuhinjskih lon- cih kot na primerku G18 se pojavlja tudi na For- načah25, prav tako je iz istega najdišča podoben lonec kot naš primerek G5026. Transportno posodje Velik del keramičnih odlomkov pripada trans- portnemu posodju, ki je bilo odkrito na primer v plasteh SE 14, SE 16 in SE 3 (primerki G22, G23, G24, G26, G27, G28, G29, G31, G32, G33, G42, G51, G52, G54). Amfore tipa Lamboglia 2 in kasneje Dres- sel 6A sta značilni obliki transportnega posod- ja v zgodni antiki. Lamboglia 2 se je pojavljala v času od konca 2. stoletja do sredina 1. stolet- ja pr. n. št. na jadranski obali in je bila namen- 21 Ana Plestenjak, ur., Sermin, Arheološke raziskave v letu 2010, (Ljubl- jana: Arhej d.o.o., 2012), 93, npr. G92. 22 Plestenjak, Sermin, Arheološke raziskave v letu 2010, 93. 23 Plestenjak, Sermin, Arheološke raziskave v letu 2010, 94. 24 Jana Horvat in Alma Bavdek, Okra, Vrata med Sredozemljem in Sred- njo Evropo, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17 ( Ljubljana: ZRC SAZU, 2009), 74. 25 Stokin, “Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri Piranu,“ t. 4/3. 26 Stokin, “Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri Piranu,“ t. 4/2. jena transportu vina. Istočasno (konec 2. stolet- ja pr. n. št. do srednjeavgustejskega obdobja) se na zahodnojadranski obali razvije ovaloidna ob- lika Bransidi, namenjena transportu olja. Kasne- je v zadnji tretjini 1. stoletja pr. n. št. v delavnicah severozahodnega in vzhodnega Jadrana začne- jo izdelovati robustnješo obliko amfor, ki nado- mestijo obliko Lambogia 2, Dressel 6A. Obe ob- liki amfor sta hruškaste oblike z okroglimi ročaji in visokim zatičem, medtem ko je oblika Brin- disi ovalne oblike s kratkim zatičem27. Na podlagi analogij smo amforam tega tipa pripisali tudi odlomke ostenij G22 in G42 ter večino ročajev transprotnega posodja oval- nega preseka. Dno amfore z delno ohranjenim zatičem G33 in ročaj G30 bi lahko bili del am- fore Brindisi. Zatič G33 je sorazmeroma kratek in morda pripada amfori tipa Dressel 2-6. Med transportno posodje smemo prišteti tudi odlom- ke, ki po masi in obliki niso značilni za amfore, verjetno pa so odlomki večjih shrambenih posod (primerki G23, G25, G55). Ostalo V sondi 1 so bili najdeni tudi trije odlomki ročnih mlinov – žrmlje (primerki G36, G37, G38), iz ra- zličnih kamenin, vendar le en (G38) opredeljen kot zgornji kamen – tekač. Odkrita sta bila tudi odlomek kamnitega brusa (G53) v SE 3 ter od- lomek kamnite kocke (G39) v SE 14. Fragmenti svinca (G41) so bili najdeni tudi na Serminu (k. št. 88, 180, 500), kjer so bili inter- pretirani kot uteži za ribiške mreže28. Tudi ker- amični predmeti, podobni sicer predilnim vre- tencem, bi se lahko uporabljali pri ribolovu kot uteži, morda plovci. Podobo so opredeljeni predmeti najdeni na Fornačah pri Piranu29. Kot pripomočke za ribo- lov bi lahko umestili tudi kamnit ovalen pred- met, morda kamnito utež (G49). 27 Verena Vidrih Perko, Amfore v Sloveniji, Annales, Ser. hist. sociol. 10, št. 2 (22), (2000), 421-456; Silvia Cipriano in Francesca Ferrarini, Le amfore romane di Opitergium, Cornuda (Oderzo: Lions club di Oder- zo, 2001), 53. 28 Plestenjak, Sermin, 34. 29 Stokin, “Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri Piranu,“ t. 5: 6-8. st ud ia universitatis he re d it at i a r h eo lo šk e r a z is k av e n a l o k a c ij i k a št el ir n a d k o rt a m i v l et u 2 01 4 95 Interpretacija arheoloških plasti in arheoloških ostalin v sondi 1 Stratifikacija plasti in struktur se je na raziska- nem območju najdišča izkazala za enostavno. Vse evidentirane ostaline so bolj ali manj vezana na procese in dejavnosti, ki so se odvijale v rim- skem obdobju. Najstarejšo evidentirano plast na tem delu najdišča predstavlja SE 14 ( faza 1), kul- turna plast, ki je ležala neposredno na geološki osnovi SE 15. Odkrita je bila na celotni raziska- ni površini sonde, predvidevamo pa tudi, da se nahaja še izven izkopnega polja. Nanjo odložena ruševinska plast SE 16, ki je bila dokumentirana v zahodnem delu sonde, in je po strukturi močno podobna SE 12, zaradi česar sklepamo, da sta obe evidentirani plasti posledica iste aktivnosti in sta sočasni ( faza 2). Konstrukcija kamnite strukture 1 se je začela po odložitvi SE 16 in SE 12. Najprej je bil izgrajen notranji del, sestavljen iz manjših kamnov in lomljencev (SE 4), kateri je bil nato zamejen z vencem iz večjih kamnitih plošč SE 2. Gradnja notranjih elementov kamnite strukture pripada fazi 3, gradnja obodnega venca pa fazi 4. Sledilo je formiranje plasti SE 13, ki se je odložila le v skrajnem severnem vogalu sonde ob kamniti strukturi in nato nanjo tudi plast SE 9. Obe vkl- jučujeta rimskodobne najdbe, v SE 13 pa so bili odkriti tudi posamezni odlomki prazgodovin- ske lončenine. SE 9 je prekrila plast SE 3, ki se je podobno kot SE 9 in SE 13 odložila le ob obsto- ječi kamniti strukturi 1. V njej sta bila poleg raz- meroma številnega rimskodobnega keramičnega gradiva odkrita tudi dva odlomka, ki bi ju morda lahko pripisali srednjeveškemu obdobju. S pravi, da je nastala bistveno kasneje od predhodnih SE 9 in SE 13. Vse skupaj je prekrila travna ruša SE 1. Čiščenje kamnitih struktur 1 in 2 na parc. št. 1504 k.o. Dvori nad Izolo Ob testnih sondiranjih se je izvajalo tudi čiščen- je in dokumentiranje kamnitih struktur 1 in 2 na parc. št. 1504 k.o. Dvori nad Izolo (sl. 4). Čiščen- je kamnitih struktur je potekalo na način, da se je odstranilo podrastje in suho listje, arhitek- turni ostanki in zemljeni depoziti pa so se ohran- jali na mestu odkritja. Strukturi sta se očistili do te mere, da je bilo možno geodetsko merjenje in fotografska dokumentacija območja. Kamnita struktura 1 – parc. št. 1504 k.o. Dvori nad Izolo Kamnita struktura 1, ki je sestavni del naše- ga preučevanja, je ležala ob vzhodnem robu parcelne meje, oblikovana nepravilno podolgo- vato v smeri vzhod – zahod. Njen južni rob je bil bolj strm kot severni, proti zahodu se je spuščala bolj blago. Njena višina je na najvišjem delu pre- segala 1 m. Pred našim prihodom je bila precej zaraščena s travo in nizko podrastjo (bršljan, trn- je idr.), na njenem vzhodnem delu pa se je naha- jala tudi višja zarast v obliki hrastov, ki ob proce- su dokumentiranja ni bila odstranjena. Na vrhu strukture so bili kamni precej razrahljani in po- raščeni z mahom, prostor med njimi pa prazen oziroma zapolnjen s humusom, preperelo lesno maso in suhim listjem. Na njenem zahodnem in severnem delu je kamnito strukturo v večji meri zaraščala trava (sl. 17a, b). Po postopku čiščenja je bilo dokumentirano stanje, kot sledi. Kamnita struktura 1 (groblja) je bila velika 15,54 x 7,6 m. Sestavljena je bila iz nevezanih lomljencev in kamnov peščenjaka ter fliša. Podrobno je bil dokumentiran le njen vid- ni del, sta pa bili na območju v povezavi z njo do- kumentirani kamnito vsaj še dve manjši groblji kamenja, ki kažeta na to, da se struktura nadal- juje tudi pod današnjo travnato ruši ((SE 2 in SE 4 v testni sondi 1). Zunanje mere vseh zaznanih elementov kamnite strukture znašajo 18,9 x 12,7 m. Kamnita struktura najverjetneje ni nastala ob enkratnem procesu, ampak je povsem možno, da sta obe manjši groblji, SV od dokumentirane, nastali kot posledica primarne destrukcije kam- nite strukture 1. Na celotni površini kamnite strukture ni bilo najti takorekoč nikakršnih ar- heoloških najdb, izjemo je predstavljal primerek ostenja rimskodobne transportne posode G55. Kamnita struktura 2 – parc. št. 1504/k.o. Dvori nad Izolo Kamnita struktura 2 je ležala severno od struk- ture 1 in od testne sonde 1, ob parcelni meji s st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 5 (2 01 7) , š t ev il k a 2 96 Slika 17. Kaštelir na Kortami, kamnita struktura 1, pred čiščenjem (a) in po čiščenju (b) (foto: A. Ogorelec, arhiv IAD UP FHŠ). st ud ia universitatis he re d it at i a r h eo lo šk e r a z is k av e n a l o k a c ij i k a št el ir n a d k o rt a m i v l et u 2 01 4 97 Slika 18. Kaštelir na Kortami, kamnita struktura 2, pred čiščenjem (a) in po čiščenju (b) (foto: A. Ogorelec, arhiv IAD UP FHŠ). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 5 (2 01 7) , š t ev il k a 2 98 parcelo parc. št. 1505 k.o. Dvori nad Izolo. Pred čiščenjem je bila povsem zarasla s travo in nižjim rastjem ter prekrita z mahom. Struktura je bila na zahodnem delu precej poškodovana z višjim rastjem (sl. 18a, b). Po postopku čiščenja se je pokazalo, da je kamnita struktura 2 velika 4,5 x 2,9 m in sestavl- jena iz nevezanih lomljencev ter kamnov peščen- jaka, ki so v glavnem ležali v njeni ruševina. Nekateri deli strukture so verjetno obdržali še originalno gradnjo iz suhozida kot npr. notran- ji prostor in jugozahodni vogal strukture zidan na fronto. Struktura je imela oblikovan tudi notranji prostor, ki je na zahodni strani zalom- ljen in oblikovan v neke vrste vhod oziroma od- prtino. Dokumentirana velikost je bila 0,9 x 0,63 m. Začetek vhoda je bil zamejen z večjim, pokon- ci stoječim blokom kamenja, na nasprotni strani pa z zamikom ovalno-polkrožne stene. V osred- njem delu prostora je bila evidentirana humus- na plast zelo temno sivega humusa s drobci oglja, odlomki rimskodobne keramike in odlomkom stekla. V severozahodnem delu prostora pa je bila odkrita zaplata temno sive gline, pod hu- musom pa so se na jugovzhodnem delu nahajale še kamnite plošče, ki verjetno predstavljajo tlak- ovanje notranjega prostora. Kamnita struktura 2 je zanimiva pred- vsem zato, ker se so po njenem čiščenju pokazali posamezni elementi, ki izkazujejo njeno namen- sko gradnjo. Vidne so bili deli originalne grad- nje objekta, kot npr. polkrožno grajen notranji del, vogalni kamni zunanjega zidu itd. Najdb je bilo v njej malo, le odlomek antičnega stekla v se- kundarni legi, ki pa ne zadošča potrditev dom- neve, da je kamnita struktura 2, ravno tako kot kamnita srtruktura 1, nastala rimskem obdobju. Sklep Arheološko testno sondiranje na Kaštelirju nad Kortami pri Izoli je bilo načrtovano in izvedeno z namenom, da bi se evidentirala stratifikacija ar- heoloških ostalin na tistemu delu najdišča, kjer se v preteklosti ni intenzivno kmetovalo. S po- močjo relativnih stratigrafskih odnosov pa smo želeli natančneje definirati čas nastanka kamni- tih struktur na vrhu platoja. Testna sondiranja so ponudila zelo zanim- ive in hkrati presenetljive rezultate. Presenetljivi so predvsem zaradi tega, ker smo z izborom lok- acije sonde predvidevali, da bomo odkrili sosled- je ohranjenih prazgodovinskih plasti in ostalin, kot je bilo to zaznano pri raziskavah na južnem delu platoja v letih med 2008 in 2010. Izkaza- lo pa se je, da so na tem delu najdišča ohranjene samo sledi antične poselitve, redke prazgodovin- ske najdbe pa so se nahajale le v sekundarnem kontekstu rimskodobnih ruševinskih in kul- turnih plasti. Posamezni odlomki prazgodovin- ske keramike, ki so bili odkriti v sekundarnem kontekstu, lahko kažejo bodisi na uporabo pros- tora v prazgodovinskem času ali pa na dejstvo, da so rimskodobne aktivnosti prazgodovinske os- taline povsem uničile. Ravno tako presenetljivo pa je tudi dejstvo, da na prostoru raziskav nismo zaznali nikakršnih posegov v geološko osnovo. Testna sondiranja ter čiščenje in doku- mentiranje kamnite strukture so pokazali, da je bila le-ta grajena oziroma zamejena namen- sko z večjimi kamnitimi ploščami po obodu. Najprej je bila izgrajena notranjost, kasneje pa ji je bil dodan zunanji venec, sestavljen iz velikih kamnitih plošč. Na ta način je bila grajena kam- nita struktura, raziskana v letu 2009. Začetek njenega nastajanja je sicer težko natančneje pre- cizirati, vendar pa stratigrafska situacija in sos- ledje ruševinskih plasti v testni sondi ponujata dve možni interpretaciji. Najverjetneje je velika kamnita struktura na parc. št. 1504 k.o. Dvori nad Izolo začela nastajati v rimskem času. Ne sicer v njegovem zgodnjem odseku, saj se pod samo kamnito strukturo in pa ob njej nahajajo rimska ruševinska in rimska kulturna plast, kat- erima lahko pripišemo zgodnejši nastanek, am- pak v kasnejših obdobjih antike. Druga možna interpretacija pa bi bila, da so kamnite strukture dejansko nastale kasneje (npr. v srednjem veku) in so pri tem povsem uničile rimske ostaline. Slednja interpretacija je sicer manj verjetna, ker med drobnim arheološkim gradivom, najdb kas- nejših časovnih obdobij skoraj da ni. Kar pa seve- st ud ia universitatis he re d it at i a r h eo lo šk e r a z is k av e n a l o k a c ij i k a št el ir n a d k o rt a m i v l et u 2 01 4 99 da ne pomeni, da kamnita struktura 1 ni bila up- orabljana tudi v kasnejših obdobjih zgodovine. Povzetek Kaštelir nad Kortami pri Izoli je ena od najbolje pozna- nih prazgodovinskih naselbin v slovenskem delu Istre. Najdišče je prvi omenjal Pietro Coppo v 16. stoletju, na začetku 20. stoletja ga je Carlo Marchesetti označil kot »Il castelliere d‘Albuzzano presso Corte d‘Isola«, prve siste- matične arheološke raziskave pa so na najdišču potekale v sredini 20. stoletja. Med 2008 and 2014 je Kaštelir nad Kortami postal glav- ni poudarek projekta „Kaštelir nad Kortami – Kultur- no-rekreacijski part“, ki ga je finančno podpirala Občina Izola, izvajal pa Inštitut za dediščino Sredozemlja Uni- verze na Primorskem. Vse dosedanje raziskave na Kaštelirju so razkrile izje- men pomen najdišča kot prazgodovinske naselbine. Osrednji prostor platoja je bil naseljen vsaj od pozne- ga neolitika dalje, pa do rimskega obdobja, medtem ko so se v spodnjem delu ohranili naselbinski ostanki iz časa bronaste, železne in rimske dobe. Med prazgodo- vinskim gradivom prevladuje lončenina. Najdbe, kot so apulijski krater, estenska keramika, figurica bronastega psa, odlomki fibul, jantarna jagoda pa nakazujejo na po- membno vlogo te naselbine zlasti v času razvite železne dobe. V decembru 2014 je Inštitut za dediščino Sredozemlja Univerze na Primorskem v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Koper izvedel arheološko testno sondiranje, s katerim je pridobili boljši vpogled v arheološko strati- fikacijo plasti na osrednjem platoju gradišča. Ohranje- nost plasti naj bi bila na tem delu največja, saj prostor v preteklih desetletjih ni bil povržen intenzivnemu kme- tovanju. Sonda, velikosti 4 x 4 m, je bila locirana ob vznožju ka- mnite strukture/groblje 1 na parc. št. 1504 k.o. Dvori nad Izolo. Sondiranje je pokazalo, da so se na tem delu naj- dišča ohranile le ostaline rimskodobne poselitve pros- tora. Prazgodovinske najdbe so bile izjemno redke in v sekundarni legi. Sosledje plasti razkriva, da se je nad geo- loško osnovo odložila rimskodobna plast SE 14, v kateri so bili odkriti odlomki zgodnjerimske namizne kerami- ke s črnim premazom, ki zastopana s sedmimi odlom- ki. Tovrstna keramika je razprostranjena po celotni oba- li (npr. Sermin, Fornače, Piran, Pulj, Pomljan, Simonov zaliv idr.) ter je v uporabi od 4. (zahodno Sredozemlje in Italija) do začetka 1. stoletja pr. n. št. Nad njo sta se odlo- žili rimskodobni ruševinski plasti SE 16 in SE 13, ki sta si po strukturi in sestavi precej podobni, zaradi česar skle- pamo, da sta posledica istega procesa propadanja. Nad njimi se je formirala kamnita struktura/groblja 1, kate- ro prekrivajo še druge ruševinske plasti z rimskodobni- mi najdbami, zaradi česar sklepamo, da lahko začetek nastajanja vsaj nekaterih kamnitih struktur na central- nem platoju Kaštelirja postavimo v čas rimske naselitve regije. Kaštelir nad Kortami je izjemna prazgodovinska nasel- binska točka, ampak je pa tudi prostor zgodnje rimske poselitve, ki je zaradi svoje geostrateške lege igrala po- membno vlogo pri zgodnji romanizaciji širšega obmo- čja. Summary Kaštelir above Korte near Izola is one of the largest and best known prehistoric settlements in the Sloveni- an part of Istria. The site was first mentioned by Pietro Coppo in the 16th century. At the beginning of 20th cen- tury Carlo Marchesetti described the site as Il castelliere d’Albuzzano presso Corte d’Isola, first systematic archaeo- logical excavation, however took place in mid-20. Cen- tury. Kaštelir has been a main focus of the project “Kaštelir above Korte - Cultural and recreational park”, financial- ly supported by the Municipality of Izola and conduct- ed by the Institute for Mediterranean Heritage of Uni- versity of Primorska between 2008 and 2014. All previous excavations revealed the particular nature and importance of the site as a prehistoric hillfort. The central plateau has been inhabited at least from late Ne- olithic onwards till the Roman period, while in the low- er part settlement remains from Bronze and Iron Age as well as from Roman period have been discovered. Ce- ramics has been predominant prehistoric finding, while finds such as an imported vessels, the bronze animal rep- resentation of dog, amber beads and fibulas indicate the important role of the Kaštelir in Iron Age. In December 2014 the Institute for Mediterranean Heritage of University of Primorska, in cooperation with Koper regional museum, carried out an archaeo- logical test probing to get the better insight into the ar- chaeological stratification in the central plateau, where st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 5 (2 01 7) , š t ev il k a 2 10 0 the archaeological deposits should be preserved at their best, since intensive farming hasn’t extended in this area of the site. The trench (4 x 4 m), has been located in the foothill of stone structure 1 at plot 1504 (Dvori above Izola). The test probing has revealed that in this particular part of the site only remains of Roman period settlement have been preserved. Prehistoric finds have been sporadic and in the secondary position. The stratification of the layers revealed that the first layer above geological base is layer SU 14, containing seven sherds of Early Roman pottery with black slip, which has been found also at other sites in Istria. This kind of pottery has been in use from 4th Century BC in W Mediterranean and Italy till the beginning of 1st Century BC. Above this layer a cou- ple of rubble debris layers with similar composition, con- taining Roman finds, have been detected (SU16 and SE 13), thus concluding that rubble debris layers have been the result of the same process of the decay. Above them the stone structure 1 has been erected, covered also by several debris layers with Roman findings. The results of the excavation have underpinned indica- tions of previous studies that the area of Kaštelir above Korte has been intensively used during Roman period. Pottery with black slip and fragments of amphorae of Lamboglia 2 type speak in favour of early Roman settle- ment, stratification of several layers of debris with exclu- sively finds from Roman period above the stone struc- ture 1 foundation however indicate that at least some of the stone structures in the central area of Kaštelir has been erected during Roman period. Kaštelir above Korte has been considered as prehistoric settlement of exceptional value, but it is also a place of a very early Roman settlement, which has due to its geo- strategic location played a very important role in the Ro- manization of a broader region. Literatura Boltin, Elica. “Arheološke najdbe na Kaštelirju nad Kortami.“ Arheološki vestnik 9-10/3-4 (1958-59): 237-250. Boltin, Elica. “Kaštelir nad Kortami.“ Varstvo spomenikov 7 (1958-59): 279. Boltin, Elica. “Kaštelir nad Kortami.“ Varstvo spomenikov 7 (1958-59): 293. Cipriano, Silvia in Francesca Ferrarini. Le amfore romane di Opitergium. Cornuda. Oderzo: Lions club di Oderzo, 2001. Horvat, Jana in Alma Bavdek. Okra. Vrata med Sredozemljem in Srednjo Evropo. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17. Ljubljana: ZRC SAZU, 2009. Marchesetti, Carlo. I castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia. Trieste: Museo civico di Storia naturale, 1903. Plestenjak, Ana, ur. Sermin, Arheološke raziskave v letu 2010. Ljubljana: Arhej d.o.o, 2012. Sakara Sučević, Maša. Prazgodovinska keramika med Miljskim zalivom in porečjem Mirne. Koper: Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem (doktorska disertacija - neobjavljeno gradivo), 2012. Sakara Sučević, Maša, Preložnik, Andrej in Aleš Ogorelec. Preliminarno poročilo o zaščitnih arheoloških raziskavah na Kaštelirju nad Kortami, parc. št. 1706, k.o. Dvori nad Izolo 2.4.-21.4.2010. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno- raziskovalno središče, Inštitut za dediščino Sredozemlja, 2010. Tomaž, Alenka in Maša Sakara Sučević. Kaštelir nad Kortami – historična analiza prostora (elaborat). Koper: Inštitut za dediščino Sredozemlja, Znanstveno- raziskovalno središče, Univerza na Primorskem, 2014. Vidrih Perko, Verena. “Amfore v Sloveniji.“ Annales, Ser. hist. sociol. 10, št. 2 (22) (2000): 421-456. st ud ia universitatis he re d it at i