julijska krajina po drugi svetovni vojni POSEBNI ODTIS IZ ..GEOGRAFSKEGA VESTNIKA LETNIK XIX. 1947 I t LJUBLJANA 1948 TISKALA 1SLASNIROVA TISKARNA V LJUBLJANI ■Iran Z w i 11 e r Julijska krajina po drugi svetovni vojni POSEBNI ODTIS IZ ..GEOGRAFSKEGA VESTNIKA LETNIK XIX. 1947 LJUBLJANA 1948 100285 Julijska Krajina po drugi svetovni vojni i. B orba za razmejitev med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Sloven¬ cev in med Kraljevino Italijo po razpadu Avstro-Ogrske monarhije je privedla do pogodbe v Rapallu 12. novembra 1920, kii je bila pozne je deloma spremenjena s pogodbo v Rimu 27. ja¬ nuarja 1924, s katero je prenehala obstajati svobodna država Reka. S temi pogodbami je nastal eden od najtežj ih manjšinskih problemov, katr jih pozna Evropa v času med prvo in drugo svetovno vojno. To dokazujejo izredno brutalne oblike nacional¬ nega zatiranja slovenske in hrvatsJke manjšine v predfašistični in v fašistični Italiji, pa tudi izredno močan odpor teh manjšin proti 'tujemu gospodstvju. V drugi svetovni vojni se je Italija pridružila Nemčiji in skupaj z njo napadla tudi Jugoslavijo. V Juli jski Krajini je prišlo do oborožene borbe slovenskega in hnvatskega prebivalstva ter velikega dela italijanskega prebivalstva proti italijanskemu goispodlstvu in proti nemškemu okupatorju. Ta oborožena borba je bila sestavni del narodnoosvobodilnega gibanja narodov Ju- gOslalvjije. Sklepi SNOS-a, ZAVNOH-a in AVNOj-a 1. 1943 so sve¬ čarno proklamiraili voljo narodn oosvobodilnega gibanja Jugosla- voije za priključitev Julijske Krajine. V maju 1945 je ozemlje J ulij sike Krajine dio etnične melje os vobodila Jugoslovanska Ar¬ mada. Vprašanje Julijske Krajine je prišlo znova na dnevni red mednarodne politike. Na zalbtevo vlad Velike Britanije in Zedinjenih Držal Amerike je morala nato jugoslovanska vlada podpisati z njima beograjski sporazum od 9. junija 1945, ki odreja uovo> demarka¬ cijsko linijo med ozemljem jugoslovanske in anglo-ameriške okupacije V; Julijski Krajini, takoimeuovano Morganovo linijo. Tekst pogodbe linije v podrobnostih ne opisuje, ampak se skli¬ cuje nia priloženo karto. Vodilni princip te linije je, da vključuje v ozemlje anglo-ameriške okupacije mesto Trst z dosti obsežno okolico, na severu pa vse ozeml je zapadno iin ob glavni železniški pirogi, ki vodi iz Tineta na sever preko Gorice do Sv. Lucije, t. j. do točke, kjer ta proga zapušča dolino Soče, a dalje na sever ozemlje zapadno in ob cesti, ki vodii po diolini Soče iin Koritnice 4 FRAN ZW1TTER: ✓ dio prelaza Predli! (1156 m) in dalje preko Trbiža v Avstrijo; na jugu obsega anglo-ameriška okupacijska zona glavno mesto Istre Polo, ki je s tem izoliran a od ostale Istre. Ozemlje na vzhodu od Morganove linije pripada jugoslovanski okupacijski coni; v Okviru okupacijskih čet zapadoe okupacijske cone se nahaja tudi 2000 vojakov jugoslovanske Armade, /ki so jim pozneje v devin¬ skem sporazumu odredili kot garnizijo malo ozemlje zapadno od Komna, ki ne leži ob nobeni od glavnih komunikacij te cone. V pogodbi je izrečno rečeno, da demarkacijska linija ne predstav¬ lja precedensa za končno razmejitev; ofieielni amglo-ameriški komentarji so jo motivirali z vojaškimi potrebami, z nujnostjo zasiiguranja komunikacij iz Trsta v Avstrijo. Kot mejna linija hi bila tudi geografsko absurdna, ker bi n. pir. na jugu izolirala Pulo od ostalle Istre, na severu pa ločila ozemlje na vzhodu od Morganove linije, ki pripada porečju Soče in gravitira proti dolini Soče, od te doline in njenih komunikacij. Dejansko pa je razdelitev na okupacijske cone predstavljala seveda mogočen faktor, ki je vplival na končno odločitev o razmejitvi. Z devinskim sporazumom med Vrhovnim komandantom Ju¬ goslovanske Armade in Zavezniškim vrhovnim komandantom za Sredozemsko operacijsko ozemlje od 20. junija 1945 je bilo nato kot ozemlje Julijske Krajine definirano ozemlje italijan¬ skih provinc Gorica, Trst, Reka (Kvaimer) in Pida (Istra); to ozemlje sedeli v dve coni (A in B), določijo se posebne odredbe o kontroli gibanja v obeli conah in o kontroli železniškega prometa, zamenjave dobrim lin trgovine med conama. Na ta način je ostala izven jugoslovanske okupacijske cone B provinca Zadar, na za¬ padli so pa ostali izven okupacijske cone A od pred 1918 avstrij¬ skega ozemlja ne samo nekdanji sodni okraj Červinjan (razen Občine Gradež) in občima Chiopris-Viisoone iz nekdanjega. sad¬ nega okraja Krni.in — ozemlje, ki leži zapadno od struge Tera in ki ga Jugoslavija ni zahtevala — ampak tudi vsa Kanalska do¬ lina, razen tega pa vse ozemlje Italije v, obsegu pred 1918, torej tudi Beneška Slovenija. Nekdanji červinjamski sodni okraj (razen Gradeža), Ghiiopris-Viscone, Kanalska dolina am Beneška Slove¬ nija so pripadali namreč italijanski provinci Videni (Udine). Ju¬ goslovanska delegacija v Devinu in jugoslovanska vlada v posebni noti od 13. decembra 1945 sta sicer zahtevali, da bi billi Kanalska dolina in Beneška Slovenija vključeni v okupacijsko cono A, a tej zahtevi ni bilo ugodeno in tako sta imeli Kanalska dolina in JULIJSKA KRAJINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI. 5 Beneška Slovenija v pogledu vojaške okupacije in civilne oblasti isti položaj kakor videmska provinca sploh. Na londonski konferenci Sveta zunainjiiih ministrov je Jugo¬ slavija v govoru podpredsednika vlade E. Kardelja 18. septembra 1945 predložila svoje teritorij alne zahteve proti Italiji. Mejna limi ja jugoslovanskega predloga ima za osnOvlo etnično mejo, t. j. mejo med kompaktnim slovenskim podeželskim prebivalstvom na eni strani in naselbinami z romansko večino podeželskega prebivalstva na. drugi istranii, mejo, ki je izredno osi ra in splošno znana in priznana. Linija jugoslovanskih zahtev odstopa od et¬ nične meje lokalno iz razlogov povezanosti mest in podeželja, drugačne tesne gospodarske povezanosti krajev na obeh straneh etnične meje v njeni neposredni bližini in zasiguran ja možnosti komunikacij med kraji, ki bi prišli v; isto državo. Iz teli razlogov linija jugoslovanskih žalitev na jugu sovpada z zapadno mejo bivših italijamskih provinc Trst dtn Gorica, t. j. z zapadno mejo cone A; na severu, kjer poteka etnična meja skoraj popolnoma po vznožju na robu Severnoitalijanske nižine din kjer bi državna meja, ki bi se z njo popolnoma skladala, ne omogočila komuni¬ kacij med posameznimi kraji hribovite Beneške Slovenije, pa ob¬ segajo jugoslovanske zahteve tudi še občine na robu nižine na liniji K lunin—Čedad—Tarčent, na skrajnem severu pa dolini Re- klanice in Dunje ter naselji Na Beli in Pontetba, kar naj bi omogo¬ čilo slovenski dolini Reziji zvezo preko Kanalske doline z ostalo Slovenijo. Za Italijane vzhodno od etnične meje, ki žive v izoli¬ ranih itali jamskih ali mešanih etničnih otokih, po ogromni večini v mestih in sicer pretežno v obmorskih mestih, stoji jugoslovan¬ ski predlog na stališču, da je njihova politična dodelitev odvisna od etničnega značaja celotne pokrajine, sredi katere žive; zagotavlja jim enakopravnost in vse manjšinske pravice, za mesto Trst, kjer živi približno polovica vseh Italijanov vzhodno od etnične meje, pa statut posebne federalne edinice v okviru Jugoslavije. 1 Na londonski konferenci je tudi italijanska delegacija pred¬ ložila svojo mejno linijo, lci sloni na tukioulmenovani Wilsionov.i liniji, korigirani v južnem delu v korist Italije, ki bi obranila 1 Opis jugoslovanske mejne linije v govoru podpredsednika E. Kardelja 18. septembra n. pr. v reviji Trideset dana, nov. 1945; v francoščina v brošuri Trieste, Le ipoint de vue yougoslave, edite par le Bureau de: Presse de 1’ Am- bassade de Yougaslav'ie, Pariš 1946, v angleščini v brošuri Trieste', London 1946. 6 FKAN ZW1TTER: bazeln Rase. Taka mejna linija, ki bi odstopila j ugoslaviji le Cerkno, Idrajo, ostali del Notranjske brez Vipave, del Čičarije in Liburni je z Reko, bi seveda ne predstavljala nikake rešitve problema, saj bi ostali pod italijansko oblastjo več kakor dve tretjini slovenske m brvatske narodne manjšine in število Jugo¬ slovanov v Italiji, živečih na kompaktnem etničnem ozemlju, bi desetkrat presegalo število Italijanov v Jugoslavija . 2 Komisija ekspertov za študiranje vprašanja italijansko- jugoslovanske meje je dodala svojemu skupnemu poročilu na¬ mestnikom zunanjih ministrov od 29. aprila 1946 karto v merilu 1 : 500.000, ikjer s-o bile včrtnne štiri mejne linije, ki so jiih pred¬ lagale posamezne delegacije; karti ni bil dodan nikaik opis mej¬ nih linij in delegacije niso navedle nikakih motivov, zakaj so se odločile prav za take linije. Iz karte same je razvidno, da sloni sovjetski predlog na istih principih kakor jugoslovanski, samo da zmanjšuje pas ozemlja zapadno od etnične meje, ki naj bi po jugoslovanskem predlogu pripadel iz že omenjenih razlogov Ju¬ goslaviji, s tein da prepušča Itali ji naselja Na Beli, Tarčent, nekaj občin goiriške province zapadno od linije Kirrnin — Far-ra—Gradi¬ šče im občino G rade ž iz tržaške province. Ostali trije predlogi sovpadaj o v severnem sektorju, t. j. do točke severno od vasi Mernik ob reki Idrija; oni vsi predlagajo mejo, ki na skrajnem severu na liniji Peč (1509 m) — Rateško ravodje (854 m) — Sp. Ponča pri Jalovcu (2380 m) sovpada s prejšnjo jugosloVainsko- italijamsko mejo, nato pa s severno in zapadno mejo italijanske province Gorice, t. j. z mejo stare avstrijske pokrajine Goriške proti Koroški in Italiji in z zapadno mejo okupacijske cone A; vse te linije prepuščajo Italiji vso provinco Videm, t. j. vse pred 1918 itali jansko ozemlje z Beneško Slovenijo vred in pa vso Kanalsko dolino. V sektorju Gorice se vse tri mejne linije ujemajo v tem, da potekajo vseskozi po slovenskem etničnem ozemlju in prepu¬ ščajo Italiji skoraj 'v)se mesto Gobca; razlika med njimi je v tem, da francoska linija prepušča Jugoslaviji vsaj 'večji del Brd, vzhodni gorniški kolodvor z neprekinjeno vzhodno železniško li¬ nijo Trst—Gorica—Podbrdo in vasi Miren in Opatje selo, med¬ tem ko britanska in ameriška linija tudi vse te kraje prepuščata 2 'Prim. reprodukcijo od Italije predlagane mejne črte v italijanski ofi- cielni publikaciji »La Fromtiere ita!o-yougoslave. Declaration.s olticielles et autre-s doouments presentes par le Couveriieniemt lialien an Con seli des Mi- nistres des Affaires Etrangeres, Rome, aout 1946. JULIJSKA KRAJINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI. 7 Italiji in ‘prekinjata glavno železniško linijo, kd bi še ostala jugo¬ slovanski Goriški. V sektorju Trsta se vse trd linije bistveno uje¬ majo v-tem, da prepuščajo Trst s koridorjem širine ca 7 km Italiji. V istrskem sektorju je razlika med linijami v tem, da francoska linija prepušča Italiji severnozapadni del Istre do reke Mirne (eno šestino 1 površine Istre in eno četrtino njenega prebivalstva), medtem ko britanska linija daje Italiji še ‘širok pas ob vsej za- padni obali Istre in nadaljnjo četrtino njenega prebivalstva, ameriška linija pa gre v sektorju pri Oprtal ju še bol j na vzhod in prepušča na jngu Italiji še širok piats ozemlja z rudnikom Rašo vred. Ker bo treba o francoski liniji, ki je postala osnova za končno odločitev, govoriti še kesneje, naj tu omenim samo, da predstavljata, britanska in ameriška linija zlasti v istrskem sek¬ torju, kjer se najbolj razlikujeta od francoske, primer mon- strnozne rešitve lim to ne samo v etničnem oziru; skoraj vsa Istra, kii bi po teh predlogih pripadla Jugoslaviji, gravitira proti zapadu in jugu, vsa omembe vredna pristanišča in mesta se nahaja jo na zapadni obali, a ti dve liniji mehanično delita mesta od podeželja, pristanišča od zaledja, sečeta dolin. ' rek dn komunikacije, vodo¬ vode in električno mrežo in ločita predele, ki se v agrarni pro¬ dukciji med seboj izpopolnjujejo. Zasedanje Sveta zunanjih ministrov v maju 1946 je privedlo do rezultata, da sta britanska in ameriška vlada opustili liniji svojih delegacij z motivacijo, da bi na osnovi njihovih predlogov prišlo preveliko število Jugoslovanov pod italijansko oblast, in se postavili na stališče francoske Linije. Ostala je velika razlika med sovjetsko lita francosko linijo; Svet zunanjih ministrov ge ni mogel zediniti in je zato odgodil svoje zasedanje. Na novem zasedanju v juniju in juliju 1946 je končno prišlo do sporazuma na podlagi francoskega kompromisnega predloga, da se iiz ozelmlja med li¬ nijo, ki gre oid Delvflna na sever do francoske linije, in francosko linijo stvori posebna politična tvorba »Svobodno Tržaško Ozem¬ lje«, ki mu Varnostni Svet Zedinjenih Narodov garantira inte¬ griteto iin neodvisnost, ostalo ozemlje zapadno od francoske linije se priključi Italiji, ozemlje na vzhodu od francoske linije pa Jugo¬ slaviji (sklep Sveta zunanjih ministrov od 3. julija 1946). V tem pogledu, kjer oni gre samo za historijat končne od¬ ločitve, ne morem opisovati vseh kritik in vse borbe okrog fran¬ coske linije na pariški mirovni konferenci in na zasedanju Sveta zunanjih ministrov v New Yorku, kakor tudi vseli novih razme¬ jitvenih linij, ki so bile tedaj predlagane. Omenim naj samo, da 8 FRAN ZWITTER: so bili visi talki predlogi odibiti in da ni bil sprejet noben predlog za formiranje šublkoonflsriij, ki naj bi preštudirale mejno linijo v celoti ali v posameznih sektorjih, čeprav je bilo jasno, da ustvarja mejna linija ponejkod težkoče za prebivalstvo na obeh straneh, drugod bi bilo pa mogoče z malimi korekturami odstraniti težkoče za prebivalstvo na eni strani, ne da bi to zahtevalo za drugo stran omembe vrednih žrtev. Tako je na končno odločitev vplivala le še interpretacija francoske linije, ki je bila v času odločilne borbe za njo pred sklepom Sveta četvorice začrtana samo z drugimi linijami vred na originalni ikartii v imerilu 1 : 500.000, priloženi poročilu Komisije ekspertov. Projekt mirovne pogiodbe z Italijo, predložen od Sveta zunanjih miuilstrdv pariški mirovni konfe¬ renci v juliju, govori še vedno samo o »takoimenovani francoski liniji« in o »liniji, ki gre od Devina na sever do francoske linije«; projekt vsebuje sicer opis mejne linije, a samo kot predlog ame¬ riške delegacije, in ta opis se na več mestih bistveno razlikuje od linije na karti, in sicer na našo škodo v najvažnejšem sektorju pri Gorici, kjer bi bila po tem predlogu presekana po državni meji vzhodna goriška železnica; ameriška delegacija je pozneje ta predlog umaknila, ker se je ugotovilo, da on predstavlja spre¬ membo sklepa, za katerega se je sporazumel Svet zunanjih mi¬ nistrov. Na konferenci je bil sprejet jugoslovanski amandman, da odločuje v primeri divergence med opiisom meje v tekstu po¬ godbe in med priloženo kario tekst in ne karta (člen I mir. pog. z Italijo); zato je bilo treba sestaviti točen opis meje. Delegacije štirih velesil so se v P aru z u zedinile na enoten opis razen v sek¬ torju ceste pri Mirnu, kjer je prišlo do sporazuma šele med mini¬ stri v New Torku. Tekst mirovne pogodbe ima v členu 3 op's meje med Jugoslavijo in Italijo, v. členu 4 opis meje med Italijo in Svo¬ bodnim Tržaškim Ozemljem, v členu 22 opis meje med Jugosla¬ vijo in Svobodnim Tržaškim Ozemljem, v členu 11 določbe o od¬ stopu Zadra, Pelaigruže in drugih otokov z označenimi morskimi koordinatami in v aneksu I karte novih meja. Kar se tiče določb o statutu in sploh ureditvi in položaju Svobodnega Tržaškega Ozemlja, ki zavzemajo velik del teksta mirovne pogodbe in njenih aneksov in o katerih se je vodila ve¬ lika borba v Parizu nn v New Torku, naj se tu omejim samo na najvažnejše točke končne odločitve, ki pridejo za ta članek v poštev. Integriteto in neodvisnost Svobodnega Tržaškega Ozem¬ lja garantira Varnostni Svet Zedinjenih Narodov, ki ga zastopa gn verueir, medtem ko prebivalstvo voli skupščino in ta izbere JULIJSKA KRAJINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI. 9 vlado. Vrsta določb odreja (kompetence guvernerja in organov volje prebivalstva. Uradna jezika sta stali jamski in slovenski; ustava bo odločala o tem, pod katerimi pogoji more biti hrvaščina tretji uradni jezik. Svobodno Tržaško Ozemlje je demilitarizirano in nevtralno. Prepovedana mu je gospodarska unija ali zveza iz¬ ključnega značaja s katerokoli držalvjo. Samo pri železnicah, kjer je položaj tak, da vsaka proga iz Trsta že po nekaj km preide na jugoslovansko ali italijansko ozemlje, se predvideva možnost sk upne uprave, ki bi bila v rokah mešane tržaško-jugoslovansko- it ali jamske komisije pod predsedstvom tržaškega zastopnika. Stal¬ ni statut predvideva za STO lastno valuto; začasni statut pa odreja, da ostane začasno plačilno sredstvo ditalijamska lira, s čemer nastane seveda vrsta gospodarskih povezanosti Sl O z Italijo-. Odreja se svoboda tranzita brez tranzitnih carin im razli¬ kovanja pri blaigu raznih držav; to velja za STO in države preko katerih gre tranzit v Trst in iz Trsta. STO ima lastno trgovsko mornarico, razen tega pa vodi na željo prizadetih vlad tudi regi¬ ster češkoslovaških, švicarskih in po sklepu mirovnih pogodb tudi register -avstrijskih in madžarskih ladij, ki plovejo pod lastno zastavo. Ustanavlja se svobodna tržaška luka, oproščena od carin, na ozemlju svobodnih con tržaške luke 1. 1939. Nobena država ne more imeti v svobodni luki posebne oone pod lastno juirisdiikoijo, a dopušča se možnost, da se jugoslovanske in italijanske ladje poslužujejo izključno pristaniških naprav v nekaterih delih ozemlja svobodne luke. Ne sime se delati razlika med ladjami in bla gum različnih držav. Ustanovi se posebna Mednarodna komi¬ sija z-a sv-obodn-o luko iz zastopnikov štirih velesil, Jugoslavije, Italije, Poljske, čSR, Švice, Avstrije in Madžarske pod predsed¬ stvom zastopnika STO. Najvažnejša prehodna odredba za STO pa je, da se z dnem, ko stopi pogodba v veljavo, zmanjša število zasedbenih čet na 15.000 in sicer po 5000 jugoslovanskih, britanskih in amerikan- skih. Ozemlje je podrejeno vojaškim upravam, vsaki za njeno področje, -dokler ne nastopi svoje funkcije guverner; določen čas po nastopu guverner odloča, če so čete -še potrebne in če se morajo deloma ali v celoti umakniti; pri tem se po- možnosti ohrani so¬ razmerje med četami posameznih -držav. V pogodbi ni -določeno, kje so stacioniran-e čete po-sameznah držav. — Posledica teh do¬ ločb je, -da so 15. septembra 1947, ko je stopila v veljavo 10. febru¬ arja 1947 podpisana mirovna pogodba z Italijo, na ostalem ozem- l.ju Julijske Krajine sicer prenehale okupacijske cone, na ozemlju 10 FRAN nvtTTER: STO pa še dalje obstoji Morganova lini ja kot meja med conami vojaških uprav, vse dokler ne nastopi svoje funkcije guverner; šele po nastopu guvernerja se bo odločilo, kje bodo te čete sta- cčonirane, a kasneje, če bodo ostale na STO in v kakšnem številu. II. Popolnoma točnih in definitivnih podatkov o površini in pre¬ bivalstvu ozemlja, ki je po mirovni pogodbi z Italijo pripadlo Ju¬ goslaviji, Svobodnega Tržajškega Ozemlja -in spornega ozemlja, ti je ostalo v Italiji, danes ni mogoče dati. Opis mejne linije v tekstu mirovne pogodbe in karta, ki ji je priložena, dopuščajo še vedno različne interpretacije za nekatera naselja, ki bo o njih odločala šele komisija za definitivno razmejitev, oz. veleposla¬ niki štirih velesil v Rimu: mr ovna pogodba predvideva možnost, da se definitivna meja oddalji iz lokalnih razlogov do 500 m od linije teksta, pod pogojem, da se pri tem ne spremeni politična pripadnost kakega mesta ali vasi z nad 500 prebivalci, kake važne železniške ali cestne linije ali kake važne naprave preskrbi j eva- nja z energijo ali vodo (čl. 5, § 5); za število prebivalstva seveda ni mogoče dati današnjih številk, ampak samo rezultate posled¬ njih štetij; a tudi v tem primeru obstoje težkoče pri naseljih ka¬ kor n. pr. Gorica, kjer gre meja kar med hišami, in kjer bii bilo mogoče dati -popolnoma točne podatke n! pr. za naš -del mesta p-o štetju 1956 s-amo na podlagi rokopisnega statističnega pramate¬ ri jala tega štetja za vsako hišo posebej, medtem ko morejo ceni tve pri prebivalstvu tega mesta divergirati tudi za nekaj stotin ali celo tisočev prebivalcev. Iz vseh teh razlogov je treba številke, ki jih navajam tu in ki so rezultat k-olektivue-ga dela jugoslovanskih ekspertov na pariški mirovna konferenci, smatrati samo za pri- bližne. : \ Če vzamemo za osnovo star-o avstrijsko upravno razdelitev, pridemo do rezultata, da je do bila F. L. R. Jugoslavija ves prej italijanski del Dalmacije (Zadar, Laslovo in Pal-agružo), Reko, približno pet šestin 1. 1920 od Italije anektirane (»rapall- slke«) Istre, vso Notranjsko, približno 72% površine nekdanje av¬ strijske pokrajine Goriško-Gradiščanske in vas Lipico- iz tržaške občine. Če vzamemo za osnovo italijansko- uip-ravno razdelitev 1. 1941, pridemo do- rezultata, da je dobila F. L. R. Jugoslavija vse ozemlje italijanskih provinc Zadar in Rekai, veliko večino ozem¬ lja provinc Pida in Gorica ter del province Trst. Novo jugoslo- JULIJSKA KRAJINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI. 11 vansko ozemlje ima površino ca 7.582 km 2 ; od lega pripada L. R. Sloveniji približno 3.982 km 2 , L. R. Hrvat5ki pa približno 3.400 km 2 . Dolžina nove jugo sl o v a nsk e .ob ail e meid J> eči no in Mirno je 307 km, a skupno s sektorjem pri Zadru se jugoslovanska obala podaljša za 326'5ikim. L. 1910 so našteli na vsem sedaj novem jugoslovanskem ozemlju 545.376 (prisotnih prebivalcev. 3 V i tali jamski dobi je šte¬ vilo prebivalstva padlo in po poslednjem italijanskem štetju 211. aprila 1936 je bilo na vsem tem ozemlju le 517.018 premvaicev (»popolazione residenie«; število prisotnega prebivalstva, »popo- lazione presen te«, navaja publikacija rezultatov štetja le za cele občine, kil so v mnogih primerili presekane po novih državnih mejah, iin zaito navajam tu število stalnih prebivalcev, »popola¬ zione rasidente«, ki je diferencirano po naseljih; razlika med številom prisotnih in stalnih prebivalcev sicer ni velika). V pre¬ delih, ki pripadejo LR Sloveniji, bi živelo po rezultatih štetja 1936 skupaj približno 196.000 prebivalcev, v predelih LR ilrvat- skc približno 321.000 prebivalcev. V času druge svetovne vojne je dalo prebivalstvo J ullijske Krajine ogromne ljudske žrtve v boirbi za svojo osvoboditev, mnogo prebivalcev je pa tudi zapustilo mesta, zlasti Reko in Zadar, zaradi bombardiranj in uničevanja v zvezi z naniikiom nemških čet; zato ni presenetljivo 1 , če je danes število prebivalstva še manjše kakor 1. 1936. Po rezultatih našega štetja 1. oktobra 1945, ki ga je za Istro; Reklo-, Zadar in LastoVp izvedel Jadranski Institut na Sušaku, za severne -dele cone A Anketna Komisija pri PNOO v I rstu, za severni del cone B pa naše civilne oblasti, in ki so bili deloma (za Istro) dlj javi jeni v »Donnčes statistiques sur la .si rud ure ethniqne de la Mairche Ju- lienne«, Beograd 1946 (provizorični rezultati), in v »Cadastre National de lTstrie«, Sušak 1946 (definitivni rezultati), živi na vsem novem jugoslovanskem ozemlju 470.527 prebivalcev,, od tega v slovenskem 'delu približno 180.000 prebivalcev iin v hrvatskem delu približno 290.000 prebivalcev. Te -številke so prenizke in se ne smejo brez rezerv primerjati iz rezultati prejšnjih štetij zato, ker je 'bilo- pri štetju 1945 — iz razlogov, ki so v zvezi s samim •n-amemoim štetja — upoštevano samo civilno prebivalstvo, pri prejšnjih štetjih pa vse prisotno prebivalstvo z vojsko vred; v mestu Puli, fci je pripadalo coni A, so bili individualno našteti le 3 Ta številka kakor tudi vse sledeče številke so nekoliko prenizke, ker ni vzeto v p-oštev prebivalstvo priključenega dela mesta. Gorice v ožjem smislu besede, ki ga seveda nobena statistika ne navaja posebej. 12 FRAN ZWITTER- Jugoslovani, celotno prebivalstvo mesta je bilo pa le cenjeno na podlagi živilski:li nakaznic; v slovenskem delu je treba upoštevati, da številke ne zajemajo jugoslovanskega dela mesta Gorice sa¬ mega, ki ga tudi ostale zgoraj navedene številke prejšnjih štetij ne upoštevajo, in verjetno tudi ne mnogih današnjih prebival¬ cev, ki so se šele nekaj časa po koncu vojne vrnili domov. Kljub vsemu temu pa moramo računati z dejstvom, da je število pre¬ bivalcev novega jugoslovanskega ozemlja danes še znatno manj¬ še kakor je bilo 1. 1936. Po rezultatih štetja 1910, ki je igralo tako veliko vlogo v diskusijah o Julijski Krajini po drugi svetovni vojni, je živelo' na sedaj novem jugoslovanskem ozemlju 380.070 pripadnikov slovenskega in srbskohrvatskega in 125.249 pripadnikov italijan¬ skega »občevalnega jezika«; od pripadnikov italijanskega obče¬ valnega jezika živi 1.071 na Goriškem, 89.418 v Istri, 23.283 na Reki in 11.477 v Zadru in na Lastovem. Štetja 1921 kot povsem tendencioznega ne moremo vzeti v poštev, pozneje pa italijanska štetja jezika sploh niiso več ugotavljala. A tudi štetje 1910 ni za¬ nesljiva baza deloma niti za ugotavljanje tedanjega etničnega stanja, še manj pa kot osnova za sedanje etnično stanje iz slede¬ čih treh glavnih razlogov: 1. V Istri so italijanske občiniske upra¬ ve, poslužujoč se kriterija »občevalnega jezika«, naštele nekaj deset tisoče v Italijanov preveč, saj v Istri ni bila izvedena revizija štetja po državnih organih, kii je v občinah Trst in Gorica zmanj¬ šala število Italijanov za 26.285. 2. Vsa štetja v Istri po prvi sve¬ tovni vojni dokazujejo, da je prebivalstvo po ogromni večini slovanskega podeželja konstatno ali da celo nekoliko narašča, medtem ko prebivalstvo pretežno italijanskih mest konstantno pada; s tem je padlo tudi število Italijanov, čeprav se nacionalni značaj imest sam ni spremenil. 3. Druga svetovna vojna je imela za posledico velike spremembe v nekaterih mestih n. pr. v Zadru, kjer je zaradi zavezniškega bombardiranja skoraj vse italijansko pre¬ bivalstvo zapustilo mesto, na njegovo mesto je pa prišlo po osvo¬ bojen, ju skoraj izključno hrvatsko prebivalstvo, — Da se ugotovi realno etnično stanje, je bilo izvedeno že omenjeno štetje 1. ok¬ tobra 1945, ki je ugotovilo na sedaj Jugoslaviji priključenem ozemlju 376.531 Jugoslovanov in 89.100 Italijanov; od Italijanov živi 1340 na Goriškem, 600 na Notranjskem, 7 v, Lipici, 56.650 v Istri, 29.671 na Reki in 1832 v Zadru in na Lastovem. Svobodno Tržaško Ozemlje obsega od starih avstrijskih upravnih enot ozemlje občine Inst brez vasi Lipice, JULIJSKA KRAJINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI. 13 približno sedem občim nekdanje Goriškio-Gradiščanske im pri¬ bližno eno šestino od Italije 1. 19)20 anektirane Istre. Po italijanski upravni razdelitvi mu pripada del province Trst in majhen del province Puila (Istra). Njegova površina meri 717 km 2 . Meja z Jugoslavijo ima dolžimo 85'5 km, meja z Italijo 4 km. Njegova morska oibala začenja pri ustju Mirne; skrajna severna točka v tekstu mirovne pogodbe ni imensko označena, a iz distanc, ki se tam navajajo, sledi, da more biti logično le na ustju Timave; morska oibala bi bila potem dolga 128 km. L. 1910 je bilo naštetih na sedanjem Svobodnem Tržaškem Ozemlju 319.744 prisotnih prebivalcev, 1. 1936 344.308 prisotnih prebivalcev (popolaziome presente) in 341.049 stalnih prebival¬ cev (popiolazione reisildelnte). Od prebivalcev 1. 1910 je bilo 175.731 pripadnikov italijanskega občevalnega jezika in 89.777 pripad¬ nika slovenskega im sibskohrva iškega občevalnega jezika; (k tem številkam je treba pripomniti, da veljajo zlaisti za istrski del vse one kritične pripombe, 'ki sem jih že navedel za način izvedbe štetja 1910 v Istri isploh. Naše štetje 1945 je zajelo celotno prebi- vatstvio Svobodnega Tržaškega Ozemlja v vseh naseljih razen v mestu Trst, v njegovih predmestjih in v mestu Milje; v teh naselbinah so bili našteti samo Slovenci, Hrvatje in Srbi, a tudi omi ne v celoti zaradi prepovedi štetja s strani okupacijskih oblasti; zato je treba smatrati rezultat (97.888 Jugoslovanov.) za delen in nepopoln. A že po tem rezultatu bi tvorili Jugoslovani skoraj 30°/o prebivalstva Svobodnega Tržaškega Ozemlja. Italija je ohranila od spornega ozemlja vse ozemlje, ki ji je pripadalo pred 1918 z Beneško Sloveni jo vred, nadalje vso Kanalsko dolino (prej del Koroške in Kranjske) in del Goriško- Gradiščanske; od enot italijanske upravne razdelitve ji ostane vsa provinca Videm, razen tega pa del province Gorica in del province Trst (Tržič, Gradež). Tu se naj omejim na podatke za tri sektorje preko etnične meje, ki jih je ohranila. Italija: Ka¬ nalsko dolino, Beneško Slovenijo in sektor Gorica. Površina teh treh sektorjev obsega 920km 2 ; I. 1910 (piz. 1911 za Beneško Slove¬ nijo) je živelo na tem ozemlju 85.658 prebivalcev, od tega 56.193 Jugoslovanov, (na Goriškem 19.445, v Beneški Sloveniji 34.800, v Kanalski dolini 1948), 14.913 Italijanov (sklonu izključno v mestu Gorici), 10.301 ostalih (največ Nemcev v Kanalski dolini in v Gorici) in 2251 tujih državljanov. Od tega časa dalje se ni spre¬ menilo znatno niti število prebivalstva, niti število' Slovencev; edina bistvena razlika je, da so italijanski naseljenci nadomestili 14 FRAN ZWITTER: Nemce 'V! Kanalski dolini' in pač tudi Nemce itn tuje državl jane v Gorici. Razen v sektorju Gorice s ca 40.000 prebivalci, Beneške Slovenije is ca 35.000 prebivalci in Kanalske doli ne s ca 7—8000 prebivalci pa žive Slo: venci še v krajih z it ali jamsko-f u r lansko večino preko etnične aneje; 1. 1910 jih je bilo statistično ugotov¬ ljeno 2647, skupaj s Slovenci na etničnem ozemlju torej 58.840. Upoštevati pa je treba, da v mnogih krajih z italijanske-furlan- sko večino na robu slov. etničnega ozemlja (n. pir. v Čedadu) Slo¬ vencev niso statistično nikdar ugotavljali, drugod jih pa niso ugotavljala točno. Za celoten značaj teritorijalnih sprememb po drugi sve¬ tovni vojni je zanimivo primerjanje med površino in prebival¬ stvom ozemlja, ki ga je 1. 1920, oz. 1924 Italija dobila od nekda¬ njega avstroogrškega ozemlja lin ki je bilo zdaj razdeljeno med F. L. R. Jugoslavijo, Svobodno Tržaško Ozemlje in Italijo. To ozemlje sicer ni identično s spornim ozemljem po drugi svetovni vojni, ker Jugoslavija na eni strani ni zahtevala dela furlansko- italijanske nižine jugozapadno od Gorice, na drugi strani je pa zahtevala Beneško Slovenijo; a te razlike se približno kompenzi¬ rajo in ne vplivajo na značaj celotnega rezultata. Od površine nekdaj avstro-ogrskega ozemlja je dobila Jugoslavija 7.382 kur ali 80°/o, Svobodno Tržaško Ozemlje 717 km 2 ali 7'77°/o, Italija 1.147 km 2 ali 13'25°/o; od prebivalstva tega ozemlja ipo štetju 1936 je pa dobila Jugoslavija 517.018 ali 51 19%, Svobodno Tržaško Ozemlje 541.049 alli 33.78 %, Italija 151.738 ali 15'03°/o (gosto na¬ seljena nižina jugozapadno od Gorice se kompenzira z redko na¬ seljeno Kanalsko dolino). Te značilne razlike nas povedejo v sre¬ dino problemov, ki so nastali z novo razmejitvijo. III. Nova teritori j al n a razdelitev Julijske Krajine ima za po¬ sledico, da obstoji danes italijanska narodna manjšina v Jugosla¬ viji, slovenska narodna man jšina v Italiji in da obstoji Svobodno Tržaško Ozemlje, ki ga moramo na podlagi mirovne pogodbe smatrati za politično tvorbo, kjer morajo biti italijanski, sloven¬ ski in do neke mere hrvatski jezik enakopravni, kjer se ne sme delati nikakih irazlik med pripadniki teh narodov, politično tvorbo, na kateri so vsi ti narodi enakomerno zainteresirani. Na- cijonalni, oz. manjšinski problem se pa vendar v teli treh di’žav- nili tvorbah postavlja na različen način. JULIJSKA KRAJINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI. 15 Italijanska imainjšina v Jugoslaviji živi v posameznih itali¬ janskih ali niacijomallno .mešanih naselbinah Bredi hrvabskega etničnega ozemlja. Več kakor polovica vseh Italijanov v Jugosla¬ viji živi v dveh mestih, ki ,sta predstavljali že doslej zelo. izrazito nacijonalno mešani naselbini: na Reki, ki postaja zdaj glavno pristanišče Jugoslavije, in v Puli, glavnem mestu Istre. Tudi ostali Italijani so v glavnem prebivalci malih istrskih mestec, mestec kvarnerskih otokov in Zadra, in le nekaj tiisočev Italija¬ nov pripada agrarnemu prebivalstvu. Verjetno je, da se bo za¬ radi opcij lin izselitve nekaterih Italijanov, ki ne morejo imeti v novi Jugoslaviji več istega položaja kakor so ga imeli v dobi Italije in fašizma, predvsem pa zaradi doseljevanja jugoslovan¬ skega prebivalstva v nekatera mesta, n. pr. Reko in Pulo, pola¬ goma spremenil nacijonalnii značaj nekaterih mest, medtem ko se pri drugih naseljih v tem oziru ne bo inič spremenilo. Ne more pa biti niti govora o tem, da ne bi italijanska manjšina v vseli vsaj nekoliko mešanih naselbinah uživala popolno enakoprav¬ nost glede veljave svojega jezika v šolah, uradnih in javnem živ¬ ljenju, da ne bi imeli njeni pripadniki kot državljani istih pra¬ vic kakor vsi ostali državljani in da ne hi bila manjšina soraz¬ merno zastopana v vseh izvoljenih predstavništvih in vseh obla¬ steh od lokalnih do vsezveznih. Slovenska manjšina v Italiji živi na strnjenem slovenskem etničnem ozemlju, ki meji na državno ozemlje Jugoslavije. Če primerjamo novo vzhodno mejo Italije z FLR Jugoslavijo (dol¬ žina 157 km) in s Svobodnim Tržaškim Ozemljem (4 km) z za- padno mejo strnjenega slovenskega etničnega ozemlja, vidimo, da se nova italijanska meja le lokalno dotika te meje (ustje Ta¬ rnajva, majhen sektor severno od Kanina), da le na anajhnem sek¬ torju v Brdih med Mernikom in škrljevkn na eni strani, Štever- janom na drugi strani poteka tako, da jugoslovansko državno ozemlje zajema slovenska obmejna naselja, a ne njihovega zem¬ ljišča, medtem ko sicer italijanska državna meja vseskozi reže slovensko etnično ozemlje. Od Jamelj pri Devinu do Števerjana spremlja vzhodno italijansko mejo neprekinjen pas sloven¬ skih obmejnih naselij na tleh Italije, a drugi širši pas začne pri Škrljevem in Merniku in »ega do doline Rezije; v Kanalski do¬ lini je danes zaradi italijanske kolonizacije po 1939 odnos med slovenskimi in italijanskimi naselbinami isti kakor je bil prej odnos med slovenskimi in nemškimi naselbinami. Slovenska manjšina v Italiji predstavlja — z edino pomembno izjemo Slo- 16 FRAN ZVVITTER. vencev v mestu Gorici — agrarno prebivalstvo, ki živi na gora¬ tem ozemlju z majhnimi izgleda za ustvaritev novih gospodarskih panog in malo privlačnem za nove koloniste. Najzavednejši del te manjšine predstavljajo goriški Slovenci, a številčno najmoč¬ nejši del beneški Slovenci, za katere ofioielna italijanska argu¬ mentacija zadnjih let sploh nekako ni hotela priznati, da so Slo¬ venci. Iz vseh teh razlogov je vprašanje slovenske manjšine v Italiji bistveno različno od vprašanja italijanske manjšine v J ugoslavi ji. Za nacijonalno vprašanje na Svobodnem Tržaškem Ozem¬ lju je mogoče danes ugotoviti le dve dejstvi: 1. da na tem ozemlju živi italijanska večina in to dkoraj izključno le v mestih, in močna slovensko-hrvaitiska manjšina, ki predstavlja skoraj vse podeželsko prebivalstvo tega ozeml ja, razen tega pa tudi znaten del prebivalstva mesta Tret, zlasti če smatramo Trst za naselbin¬ sko enoto z njegovimi predmestji; 2. da to ozemlje v smislu do¬ ločb mirovne pogube ne sme stopiti v ožjo zvezo niti z Jugosla¬ vijo niti z Itabjo in da ne sme dati eni od teh držav prednosti pred drugo; v notranjepolitičnem oziru mora pa dati enakoprav¬ nost obema glavnima jezikoma in pripadnikom vseli narodov. Na vprašanje, kakšen bo nadaljnji nacionalni razvoj in kako se bo na tem ozemlju reševalo v praksi nacionalno vprašanje, bo pa sevieda odgovoril bodoči politični in ostali razvoj Svobodnega Tržaškega Ozemlja. Vsaka pomembna nova -razmejitev je v zvezi z vrsto geo¬ grafskih in ekonomskih problemov, ki z njo nastanejo, najdejo svojo rešitev ali pa dobe nove aspekte in oblike. V tem oziru mora pač vsak kritik priznati, da je z novo razmejitvijo rešen paradoks Zadra, ki je bil po rapallski meji ločen od svoje naj- bliižje okolice in dodeljen državi na drugi strani Jadranskega morja, in prav tako paradoks Tastovega in Palagruže, sestavnih delov otočja vzhodne obale Jadrana, ločenih po glavni širini Jadrana od države, ki sta ji ta dva otoka po rapallski pogodbi pripadala. Svojo prirodno rešitev je našel problem Keke, nekda njega glavnega pristanišča dvajsetmilijonske ogrske polovice etare monarhije, ki je bila z rapallsko in rimsko pogodbo eno¬ stavno ločena od vsega svojega zaledja, razen tega pa tudi od svoje ožje okolice s predmestjem Sušalkom a red. \ glavnem delu istrskega polotoka, ki ga mirovna pogodba dodeljuje Jugoslaviji, se ekonomsko med seboj dopolnjujejo njegovi trije geološko JULIJSKA KRAJINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI. 17 in morfološko različni predeli, rdeča, žolta, in bela Istra; mesta niso ločena od svoje okolice, obala od zaledja, mejna linija vsaj v glavnem ne iseče dolin rek, komunikacij, mreže vodovodov in električnega omrežja. Ker živi Istra v glavnem od morja in od mediteranskih kultur, predstavlja zanjo dodelitev Jugoslaviji boljšo ekonomsko re&itefv kakor pa prejšnja dodelitev Italiji. Za severne predele pa nikakor ni mogoče trditi, da bi nove mejne 'linije predstavljale v geografskem in ekonomskem oziru jasne, logične rešitve. Tu naj omenim samo troje novib proble¬ mov, ki iso nastali z novo razmejitvijo. Mirovna pogodba prepušča Italiji vso Kanalsko dolino z njenim vzhodnim delom vred, ki pripada porečju Donave, leži zaradi tega po mnenju italijanskih geografov izven takoimeno- vanih »prirodnih meja Italije« (prim. F. Milone, 11 Confine Orienta!©, Napoli 1945, str. 25, 26, 27, 116) in ga Italija ni zahte¬ vala v 'londonskem paktu. Razloig konsekventnega odbijanja zahtev, da hi bila Kanalska dolina pniljučena A coni in Jugosla¬ viji, je v tem, da so hoteli zagotoviti Italiji in Trstu železniško zvezo z Avstrijo*, ki bi ne šla preko jugoslovanskega ozemlja, v upanju, da bi bilo na ta način mogoče Trstu zagotoviti neko zaledje, ki bi ne bilo odvisno od Jugoslavije; razen tega bi mogli priti v poštev še strateški momenti, saj ohrani Italija s talko re¬ šitvijo položaje, ki so često v zgodovini preprečevali prodiranje iz Italije proti vzhodu in, severu. A s tafco rešitvijo je bil ustvar¬ jen nepirirodni klin italijanskega ozemlja, obdan na treh stra¬ neh ojd( 'Ozemlja; tujih držav, in od štirih poti iz unesla Trbiža, znamenitega križišča, preidejo tri že po nekaj Ikm državno mejo in le zapadna pot, ki je od vseli najmanj ugodna, veže Trbiž z državo, ki ji pripada. Najbolj evidentna je problematičnost novih mejnih linij v sektorju imesta Gorice. Geografski razlogi za postanek in razvoj mesta v pokrajini, kjer se stikajo komunikacije iz gornje in srednje Soške doline s komunikacijami iz Vipavske dolne, so jasni; zgodovina Gorice in Goriške pokrajine dokazujeta, da se je mesto razvijalo kot edino' mestno središče pokrajine, ki ji je dalo ime; ono predstavlja zanjo tudi danes mestno središče, trži¬ šče, odvisno je od nje za vse domače surovine svoje industrije, za preskrbi j eivan je z vodo in električno energijo. Nova mejna linija pa gre v tem sektorju v loku im reže glavni del mesta iz njegove okolice, prekinja komunikacije med kraji te okolice, 18 FRAN ZWITTER: povezuje na eni strani mesto s pokrajino na jugozapadu, za ka¬ tero ono ni nikdar predstavljalo središča v istem smislu 'kakor za predele na severu iin vzhodu, na drugi strani pa pušča; njegovo dosedanje gravitacijsko ozemlje brez vsakega mestnega sredi¬ šča. Mirovanji pogodbi je dodan poseben aneks V z določbami o oskrbovan ju občine Gorica in njene okolice z vodo. Jasno pa je, da s temi določbami ni rešen problem, kako bo po taki razme¬ jitvi živelo mesto Gorica, ki z njo preneha vršiti funkcijo, zaradi kaiere je nastalo in se doslej razvijalo, im kako si bo njegovo dosedanje gravitacijsko ozemlje stvori!© novo središče, ki naj vrši dosedanje funkcije mesta Gorice. i * * 4 Najvažnejše in najtežje pa je vprašanje samega Trsta, ki ga morem 'tu le naznačiti z nekaj belsedami. Osnova eksistence Trsta je v prvi vrsti njegova funkcija v prometu, kontinental¬ nem in pomorskem, v drugi vrsti pa njegova industrija. Mirovna pogodba prepoveduje Svobodnemu Tržaškemu Ozemlju gospo¬ darsko unijo ali zvezo izključnega značaja s katerokoli državo in zalbranjuje ustanavljanje posebnih con z lastno juriš dikci jo v tržaškem pristanišču. Kriza tržaškega prometa v italijanski dobi je imela svoj glavni vzrok v tem, da je bil Trst z državno mejo ločen od glavnih pokrajin svojega zaledja in da ®e je jugo¬ slovanski promet usmerjali na Sušak in na Spilit. Danes je Trst s politično mejo ločen od vsega svojega zaledja in vse štiri želez¬ niške piroge, ki imajo svoje izhodišče v Trstu, že po nekaj km prekoračijo državno mejo; tri od njih, med njimi obe najvaž¬ nejši, preidejo na jugoslovansko ozemlje, ena od njih, ki je po pomembnosti na tretjem mestu, pa preide na italijansko ozemlje in se potem usmerja po ovinku preko Vidma in Poutebe proti Avstriji. V Trstu registrirana mornarica je dosegla 1. 1914 720.000 bor. r. ton in Trst je bil nekdaj drugo najbolj pomembno središče pomorskega zavarovanja v Evropi; danes se zopet postavlja Vprašanje obnove tržaške mornarice. Razliko med tržaško indu¬ strijo v avstrijski, dobi na eni in v italijanski dolbi na drugi strani karakterizirajo italijanski avtorji tako, da je bila industrija v avstrijski dobi tipična industrija obmorskega mesta velike dr- i Za geografsko zelo zanimiv piroblem mesta Gorice prim. A. Melik »Gorica«, I, j ubij mi a 1946 (v slovenščini, ruščini, francoščini in angleščini); La Proposition fran^&ise de dclimitatio>n entre 1 It ali e, et la tougOisla\ie et la realite, Beograd 1946 (v franc., ruščini in angl,); P. George v publikaciji Protdemes de la Paix, Pariš 1946, str. 59—60; J. Dresch, Geo-graphie et Traites de Panc, L’Universite, Libre, Pariš, 5 aout 1946. JULIJSKA KRAJINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI. 19 za ve, medil e/m ko je postala v italijanski dobi atipična, t. j. na mesto takih znalci In ib panog so stopile droge, za katere ne obstoje talko značilni razlogi, da bi imele svoj sedež baš v Trstu. Danes Tnsit ni miti obmorsko mesto velike kontinentalne države nlitd ne sime biti ožje povezan s kako državo, ki bi stremela za tem, da razivije tržaško industrijo; zato nastane zanimivo vpra¬ šanje, katere industrijske panoge se bodo v Trstu v spremenje¬ nih razmerah razvijale, odkod bodo one dobivale surovine, pro¬ dukcijska sredstva ter kapital in na katero tržišče bodo proda¬ jale slvjoje produkte. Poleg teh glavnih funkcij, utemeljenih v širokem zaledju, velikih tržiščih in svetovnih gospodarskih odnosih, pa je Trst vršil še funkcijo edinega velikega mestnega središča Julijske Krajine; danes živi na Svobodnem Tržaškem Ozemlju le piri - bližno ena tretjina prebivalcev Julijske Krajine, a od te tretjine žive trd četrtine v melstu Trstu samem. Trst je imel s kraji, od katerih je danes odcepljen po politični meji, odnose zamenjave agrarnih za meSaigrarne produkte, iz teh (krajev so mu prihajale vodovodne cevi in električna struja, Trst je predstavljal zanje tržišče, administrativno in kulturno središče. Poseben aneks IX. miilrovne pogodbe vsebuje določbe o oskrbovanju Svobodnega Tržaškega Ozemlja z vodo in električno strujo in predvideva posebna pogajanja za ureditev lokalne zamene dobrin in lokalne trgovine s soLsednjimi jugoslovanskimi! in italijanskimi kraji. Vprašanje je, koliko morejo take določbe preprečiti težke po¬ sledice, Idi nastanejo zaradi nove politične meje tako za Trst kakor tudi za kraje, iki so zdaj ločeni od svojega dosedanjega mestnega središča. Vsa. zgodovina Trsta, vsa njegova napredovanja in nazado¬ vanja v preteklosti dokazujejo njegovo odvisnost od .razmerja do sosednih pokrajin, zlasti pokrajin njegovega zaledja, poveza¬ nost njegove usode s politično in gospodarsko strukturo teh po¬ krajin. Danes so se vise ta razmerja zopet popolnoma spremenila in s tem nastane skrajno zanimivo vprašanje, kakšen bo položaj Trsta v novi situaciji in do kakšnega rezultata bo privedel ekspe- riiment ustanovitve Svobodnega Tržaškega Ozemlja. Opomba Za p rovi zor n o in sumarno bibiografijo o teli vprašanjih 1941—46 prim. S. Ilešič, Pregled nove književnosti o naših mejnih vprašanjih, Geograf¬ ski vestnik XVIII (1946) str. 187—195; izčrpnejša bibliografija 'bo izšla v letniku 1948 »Zgodovinskega Časopisa«. , . JULIJSKA KRAJINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI. 21 tOflHMCKan KpafiHa nočne BTopoft mhpobom BOHHbi (KpaTKoe coflepmaHMe) McTopuHecKMe 3aMeMaHna. florosopu u Panamo (12 iioačpa 1020 roj#) h b Phmg (27 AHBapa 1024 rosa) Bbi3BajiH k jkh 3 hh Bonpoc o cjioBei-max h xopBaTax b IOjiiihckoh Kpatae, — oahii H3 nanOojiee TpyflHHx BoupocoB 6 nan,HoiiajiBiiHX Mem>iiiHHCTBax b EBpone b nepnon Meamy HByMH bgjihkhmii B oni-iaMH. Žnacrae IdTaJiHH bo BTopož mhpoboh bohuo na CTopoHe PepMannu, ee arrpecciM npoTHB IOrocJiaBHH, iorocJiaBcicoe iianHonajiM-ioe ocBoOoflHTejib- H06 jjBHaceiine, nacTBio KOToporo Obijio h BoopyjKeriHoe BoccTaone b IOjiiihckoh K paiine n ocBoOoiicjionHe nocJiennoH IOrocJiaBcicoli apMHefl b naiajie Man 1045 rojj,a ciiona riocTaBHJiH stot Bonpoc b nopsiflOK hiih MeacjiyiiapojiiiOH iiojihthkh. /loroBopbi, saicjnoneiiribie b Benrpajie (O hiohh 1045 rojia) n b Acbmiig— /lyimo (20 hkm-iii 1945 rona), npeAycMaTpnBaioT pa3jiejienno IOjihhckhh Kpaiiiibi na jibc 0 KKynaiiH 0 Hiibie 30iibi no t. h. »jihhhh Mopraiia«; c om-ioii cTopoiibi, na anrJio-aM6pHKaiicKyio 3ony, ocb KOTopoii cocTaBJiHOT jKejieanonopojKiiaH jihiihh TpnecT—Popinja— Cb. JIioiihh h nyTb Ob. JIioiihh —llpeunJibcKHii riGpeBaji (1150 mgtpob) B BepxneH JIOJIHHO Coni (Hsoiiho), H KOTopaa BKJiionaeT b npe- H0Jiax McTpiiH ropoji liyjib (lloJia) — (»3ona A«), a c jipyroii CToponu, ioro- cJiaBCKyio oKKynan,noiiiiyio 30iiy na boctok ot jihhhh Mopraiia (»30iia B«), 3tH UBe 30HBI OCTaBJIHIOT B CTOpOIie Iia BOCTOKO ČLIBHiyiO IITajIbflHCKyiO 'laCTb JlajiManmi (oOjiacTB 3anap—3apa), a na 3anane Jine oOjiacTii, na KOTopuc iipn- THaaoT IOrocJiaBHH: CjioBeiicicyio BeHeniiaHCKyio oOjiacTB, naceJieunyio cjio- BeimaMH h OTOinejiinyio k IdTaJiHH b 1866 rony, h KanajibCKyio flOJiHiiy. OOpa- BOBaime HByx 3on, na KOTopnie IOrocJiaBHH nojuiciia Obuia corJiaciiTbcn no iia- ctohiihio BejiHitodpuTaiiiiH h CeBepo-AMepHKaiicKiix Coojnnieiiiibix UiTaTOB, 9th nepjicaBbi MOTiiBiipoBajm cooOpamGiiHHMii Boemioro xapaitTepa; b jjGHCTBHTeJib- hocth ace ono npejicTaBJiaeT Bajiuibiii npeiieneirr b onionieimii oicoiriaTejiLiioro peincuHH. ToppiiTopnajiMibie TpeOoBainiH IOrocJiaBHH, i)[)opMyjiHpoBaiiiibie 3aMecTH- tcjicm npeflcejiaTejiH npaBHTCJibCTBa KapneJieM b ero pena b Jloiifloiie 18 ceii- TiiOpa 1945 rona, hmgiot cbocii ociioboh 3TininecKyio jihiihio, t. e. jiiiiihio, ot- jiejiHiomyio cJiOBOiiciciie ceJiBCKHO iioceJiGima ot cejibciciix liocejiemiH c irrajib- HIICKO (IiypjiaiICKHM OOJIbHIHIICTBOM, H Iipll0jIH3HTeJIbIIO COBmt/iaiOIHyiO C JIIIHHefl, OT/ioJiHiomcH paBimiiy ceBepnoii HTaJiiin ot K)jihhckhx ajinn h Kapcra. Teppn- Topna, npHcoGjjniieHHH KOTopoii r rpo6yiGT lorocJiaBime, oxBaTLiBae r r 3rnii'iocKyxo iorocjiaBcicyio TeppiiTopiuo, a — b nejiax oCjiemeima CBH3eft MOJicjiy ropiibiMii H JIOJlHIIlIblMH CJI0B6I-ICKHMH ItpaHMH — H IIGKOTOpbie MCCTHOCTH Bile 3TOH TOppH- Topnu. Mto KacaeTca upaeB co cMcniainibiM hjih HTajinaiicKiiM nacejieinicM b nponejiax 3 tiihhgckoh tgpphtophh, to 3 TO iiohtii iiCKJiioHHTeJibiio ropona h, b cbogh iipeodjiajiaioiiiCH 'iac r m, ropojia npiiMopcKHe; c iorocJiaBcicoii tohkh 3penna oiih hojijkiih cJiejiOBaTb cynb0o cboiix oOjiacTeii h hx nonocpe/iCTBeiinoro TbiJia. IOrocJiaBHH rapaiiTHpyeT HTajibfliicicoMy imccjioiiino 3 thx KpaeB iopHflHHGCKOfi n (JmimmecKOe paBiioupaBHe, a ropojiy TpnecTy oOecneHiiBaeT CTaxyT ocoGoii ojUiiiHiibi b cocTaBG iorocJiaBCKoii (ttcnepaHim. HTajibHiicKoe npenjiojKeirae, i{)opMyjiHpoBaniioe 1 b tot ace jieiib /Je Pa- cnepii, HMeeT cbohm ocnoBarmeM TaK na3biBaeMyio jiiiiihio BHJibcona, Hcnpan- jiemiyio b nojib3y HTajmn. PemoiiHe Bonpoca na ocnoBe stopo iipefljiojKeiniH ne buocjio Oh cymecTBenHoro usMericima b nojiojKeime, oosnaiinoe iiocjig nep- Boft MiipoBoii Božiibi: Oojiee JiByx TpeTen cjiOBencicoro h xopBa r rcK.oro naoejionnji IOjiiiiicKoft Kpaftiibi ocTajiocb Obi non PlTajiHefl, a hiicjio IOrocJiaBHH b IItujihh b jiecHTb pa3 npeBbimajio 6 h 'ihcjio HTaJibHimeB b IOrocJiaBHH. kejieran,HH ieTbipex BejiHKiix /lepacaB b »Komhcciih aiccnepTOB no ii3y>iG- ii mo Bonpoca 06 HTajio-iorocJiaBcicoii rpanniie« 29 anpejin 1946 rojia ({)opMyjiK- poBajni cboh npojuiojiceiiiiH o pasrpaiurieiinH na ociioBainiH neTbipox jihiihii, HaMeHeHiibix na itapre b MacniTaOe — 1 : 500.000. CoBeTCKoe npefljioHceimo ocno- BbiBajiocb na Tex 5Ke Hanajiax, Kan h lorocJiaBCKoe, no coicpamajio npejiejibr iorocJiaBCKoii tgpphtophh na sanajio ot STiiHnecKofi rpaHimu. Tpii jipyrHx npenJioJKeriHH otjihiot HTajnni KanajibCKyio nojiHiiy, OjioBeiicicyio BeiienHaH- cijyio oOjiacTb, rjiaBiiyio nacTb ropona PopnuH h ropon TpnecT c icoppiinopoM 22 FRAN ZWITTER: uinprniofi okojio 7 KHAOMexpoB. B 3TOŽ ceBepnoii 'lačni IOjihhckoh KpaflHU yuuMJiHyTbie Tpa jihhhh paBHHAaiorca Meacfly couoh. tojibko b ceicrope 1’opimu, boctok ox ropauhi h huctb cJioBeiicKHi oKpecTiiucTeH aTuro ropona. B JricTpHH (ppaimy3CKaa jihhhh npeAocTaBJiHeT Mtujihh ceBepo-3anuAiiyio aacTb nojiy- ocrpoBa (OAHy niec r i'yio siaci-b Bceii noBepxiiocTH h neTBepTb ee Hacejieima); OpmaHCKaa jihhhh oimaeT Mtujihh bcio 3aiiafliiyio Hacib Mctphh, a aMepHKan- oKaa jihhhh eme OoJiee pacnmpaeT TeppmropHio, upeAiiu3iia>ieHHyio MrajiHH. ime AHUib (J)panB;y3CKaa jihhhh Aaei' iUrocjiaBHH ateae3HOAopoacHyio jihiihio na l paiiHB,a, aaMeaaeMaa OpHTaHCKUM a aMepHKaHCKHM npeAJioHceHHeM, ctabht H crpino b BocbMa cTpunuoe h liapuAoKonjiBiioo nojioiKOHHe. Ajioavct hmgtI) b BH ay, 4 to iiohth Becb nojiyocTpoB TaroTeeT na 3anaA, h Bce CKojibKO-im0yAb BaacHbie ropoma h liopTbi HaxoaaTca Ha sauaAHOH CTopone, CJieAOBaTeJiBiio, takah rpaimaa OTAeJiHJia Obi l opoaa or cejiBCKHx MecTuocTeii, nopTbi ot hx tbijioboi' 0 uKpy 3 K 6 HHa, pa3peaaaa Obi aujihhh peK n pa3AeJiiuia Obi icpaa, iiaxoAainHcca BO B3aHMII0H 3HBHCHMOCTH M6}KAy CoOoŽ, B CMbICJle CeJIbCKO-X03flHCTBeiIHiOH BKOUOMHM. B xvAe AHOKyccHH, HMeBmeii mbcto b CoBe r re Mhiihctpob HnocTpaiinbix A0fl, BeaHKoOpHTauHa h OoeAHHeimbie UlTaTBi oTKasajiHcb ot cbohx nepBOna ‘taJlBHBix npeaaoJKeHHH o pa3rpaiiHTeHHH h crajiH 3am,nmaTb il)paiiHy3CKyio Ahhhio (Maii 1946 rofla). B AaJibHeiinieM Ohji AOCTHmyT komiipomhcc Meacay panny3CKHM h cobotcichm ripeAJiojiceiiHeM: TeppHTopHH, Jieacamaa na 3anaa ot (l)paHii(y3CKOž jihhhh h na boctok ot jihhhh, Hflymeil ot ,Il,eBHHa ao paHHy3CK0H jihhhh oimaeTCH HTajmn, a TeppiiTopHn na boctok OT 3T0H JIHHHH — HJTOCJIUBIIH (nOCTailOBJieHHe OT 3 H K) JIH 1946 rosa). ^HCKyCCHJl 110 Bonpocy o i|)paiiHy3CK0H jihhhh, pa3BHBmaacfl ua iVliipnoli koikJiopoiihuh, ne BiiecJia H 3 MeneHHii b 3to iiocTaHOBJiemie. Bce npenjioateima oO o0pa3OBaiiHH OCOOofi KOMHCCHH H.JIH AaJIblieHHierO H3y l ieHHJI TeppHTOpuaJIbHHX BOnpOCOB Obijih oTicjioiieiibi. BeKOTopoe bjihhhhc na TeppHTopHajiBHbie ycJioBHa MHpnoro AoroBopa ot 10 tpeBpaJiu i947 ro/ia HMeJia tojibko paOoTa no tojikobahhio (ppaii- Hy3CKoii jihhhh, iiaMeaeHHOH na Kapi’e b MacniTače l: 500.000. HaaGojiee cymecTBemibiMH ycjioBHHMii AoroBopa, othochiu,hmhch ic Cbo- Goahoh '1'eppHTopHii 'IpnecT, obijih^ cJieAyioiu,He: 'IpnecT 0yA6T AeMHJinTapii- 30Bau h oo-BflBJieH neHTpaJiBHBiM. l'y0epiiaTop 0yACT na3Ha'ion Cobctom Bob- onacHOCTH OO r beAHHGfiiibix iiauHH; iiapoAHoe OoopaiBie, b cboio otopoab, hbGh- paeT llpaBHTGJIBCTBeHHBIH COBeT. UliKjJHilHajIbl-IBIMH H3BlKaMH 6yAyT HTaJIBJIHCKllH H CJIOBOIICKHli, KOHCTHTyHHH IipeAyCMOTpHT yCJIOBllH HCHOJIBBOBailHH XOpBaT- CKOrO HBblKa KAK TpeTBerO OlplJtHHHaABHOro H3B1KU. fcJKOIIOMHTeCKaa yiIHH hjih o6 r i>e^,HiieiiHe HCKJHOHHTGJibiioro xapaKT0pa c kukiim-jiiiOo rocy^apcTBOM HOCOBMeCTHMBI CO CTHTyTOM (JBOOOAHOH Toppmopllll. 1OJ1BKO B OTHOU16HHH JKO- jic 3 hbix Aopor npeflycMaTpHBaeT&H a am h h h ctp aiiiin, oouia ajih TpnecTa, IUrocjiaBHH H liTajiHH. lipeABHAeiio oOpacoBaaue TpHecTCKOH AonenciiOH ch- CT0MBI, HO HTaJIBHHCKafl JIHpa BpOMCIlHO 0yflOT CJiyiKHTB 3aK0HI-I0ft MOUBTOa. OGecneHHBaeTca cboGoah TpaH3HTa. ByA6T gojahii tphoctckhh toiitobbih iJjjiot, h CBoOoAHaa TeppHTopHJi 6yAeT oTKpHBaTB cneiiHaJiBHbie cyAOBBie peecTpu AJJH H6X0CJI0BaHKHX, HIBeHHapCKHX, aBCTpllHCKHX H BeHI'epCKHX CyAOB. LboOoa- libiH; IlopT 0yAeT uaxoAHTbcfl iioa MeawyHapoAHiJM yiipaBneHneM. CosAaime CII0HHajIbHbIX 3OH, ,3aBHCHHIHX OT HCKJIIOHHTeJlbllOH IOpHCAHKHHH KaKOTO-JIHOo rocyAapcTBa, iipHsuaeTca HeAony cthmbim. O momouta BCTynAeiiHH b cHJiy Mnp- noro AoroBopa, THCJieiinocTb 0pH r raHCKHX, aMOpHKancKH.x h 101 0CJiaBCKiix boiick, nii .YnTT.mHMYr.CT na CboOoahoh 'leppHTopHH, ne AOJiiKiia iipeBBimaTB 5000 hcjiobok ajih KajKAOii apMHH. Fy6epHaT0p pa3pemHT 4 Boupoc o AaJibiieHirie.M coitpameirnH hjih o' iiojiHOii 3 BaKyaiiiiH CboOoahoh TeppiiTOpHH BoncKaMii 3thx rocyAapcTB. C MOMeiiTa BCTynjieiiHH b CHJiy M.HpHoro AOi’OBopa c llTaJineH (15 cgiithoph 1947 roAa) HHCJieiiHocTB 0 KKynaHH 0 HHHX BOiicic, HaxoAHiu,Hxca na Oboooahoh TeppHTopHH, coKpamaeTCH b corjiacHH c y caobhhmh AOix>Bopa. /J,eMapKaHH0ii- hoh JiHHHefl MesKAy aiirJio-aMepHKancKOH h iorocAaBCKOii OKKynaiiHOHHbiMH 30 - HaMH CboOoahoh r l‘eppHTopHH TpnecT (a ao BCTynJieiniH ryOepiiaTopa b hciioji- Heime oOH3aiiHocTeH h MejKAy 30 hoh Boemioro ynpaBAeiiHH) ocTaeTca h Aajieo jihhhh MopraHa. HecKonbKO i 4 nc|)p. HoBbie rpaHHHH oKOHTaTeJiBHO eme ne onpeAeJieHBi bo Bcex iioApoOnocTHx, h n p h Ha a Ji e JKH o ct b HeKOTopBix AepeBeiiB Bce eme ocna- JULIJSKA KRAJINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI. 23 piiBaeTcfl. TpaHMija npoxonnT nonnac Me?Kjjy OTneJibHbiMH noMaMii onnoro n Toro sne nocemeHns (nanpnMep, b ropoče fopnne), a b ny0.jiHKanHHx o nepe- rrncH Hacejienaa hot nai-iHbix 06 3thx nacTax nocejiennii. lio3T0My ripHBonHMbio 3Aecb nnijipbi o eoBOKyunoH TeppnTopnn h oO oGinen 1 ihcji6hiiocth nacenemi« SIBJUIIOTCH TOJlbKO IipilOJIH3HTGJIbIiblMH. HoBaa TeppHTopiia, npncoenHHeiiHaa k KHTejieft, H3 KOTopbix 175,731 HTaJinanneB n 89,777 cjiOBenneB n cep6o-xopBa- tob, a b 1936 rony — 341,049 acHTeJiefi; lorocjiaBCKaa nepenncn 1945 rona, 3aporncTpnpoBaBniaH xojibko cJiOBencitoe n cep6o-xopBaTcitoe HacejieHne n■ emo ne Biiojine saKoiniennaa, HacnnTHBaeT 97-888 cjiOBenneB n cep0o-xopBaxoB. TeppHTopnn, OTnanHaa HTajinn, 3annMaex n Tpn oGjiacxn na boctok ot 3THiniecicoH rpannnbi: KanamcKyio n;oJiHHy (ot 7 «o 800 jitnTeJien; no 1918 rona He3HanHxeJibnoe neMenitoe Oojibihhhctbo; snaanTejinnoe cnoBencKoe Menb- mnncxBo; b 1939 rony: corjiameiine Me?Kfly PnTJiepoM h MyccoJiniin, ne.MenKan sMurpaiina, HTajunicicaa HMnrpannfi; b HacToainee BpeMfl: neGoJibiuoe nxajib- nncKoe OojibinnucTBO, 3Ha'iHTeJibnoe CJiOBencitoe Meiibinnuci^o, HesnanHTOJibnoe neMenitoe MeHbinnncTBo). — OGjiacTb BenennaiicKon CjiOBeiinn (35.000 atHTeJieii, ncKjnoxnxejibHO cjiOBenneB). — OOjiacTb Popnnbi (40.000 acHTejieii, 113 Koxopbix 30.000 ropoflcitoro nacejiennn n 10.000 nacenenna caoBoiicicHX nepoBGiib. llo- JiOBHiiy nacejienna 3xofi očnacxn cocxaBJiaiox cJioBennu, HMeinio onny TpoTb nacenenna ropona a nonxn Bce Hacejienne oitpecTHbix cnoBencKnx nepeBeHb). ABCTjinncKan nepenncn 1910 rona n majibancitaa nepenncn 1911 rona naciHTbi- naan 56,193 iorocnaBaHa b Kpaax na boctok ot aTiinnecicon jihiihh n 2647 — b npaax Ha sanan ot stoA jhihhh; bo Miiornx H3 sthx nocnennnx KpaeB nopcnncn caoiienneB motorna ne npon3Bonnjiacb. TeppnTopnn, aeacainaa Meacny rpannnen 1920 n 1921 rr, c onnon croponH, n Jinnnefl, OTBenaioinen KrocaaBCKHM TpeOoBannaM', c npyron CToponni, npnOjin- SHTeJibno cooTBeTCTBjeT TeppnTopnn, pacnojioacemioK Ha boctok ot ancxpo- HTajinancKon rpaHnnni no 1915 rona. B ceBepnoM ceKTope anuna iorocjiaBcicnx TpedoBannfl npoxonnx na 3anan ot rpannnbi 1915 rona, a b iojkiiom ceicxopo — na boctok ot nee. Ecjih npnHaTb bo BiiHManne TeppnTopmo, 6niBinyio panee aBCTpnncKon n npncoennHeHHyio ic Hrajinn b 1920 n 1924 rr., b tom Bone, itait OHa pa3aejieiia Mejicny HaponHoft Pecny6jiHKon lOrocaaBnen, CBoOonnon Teppn- 24 FRAN ZW1TTER: Topiiett TpiiecT h HTajmeii b cHJiy noroBopa 1047 ro^a, mu itpHaeM k cjieny- ioihhm pe3yjibxaTaM: H3 oGmcii mioma#!! aTofi TeppuTopim lUrocJiaBna nojiy- 'iaeT 8u%, CBoOoflHaa 'leppHTopHa '1'puecT — 7,77%, imuum — 12,23%; hb oGmero mhcjki jkhtgjigJi (no nepermcu 1030 ro#a) iorocnaBCKasi i iacTb nacaHTu- Baex 51,19%, CBoGofluaa Teppm-opaa TpaecT — 33,78%, HTuJiuiiicitaH aacTb — 15,03%. FaBJiHiHfl Me3Kny nmppaMH, otuochiiihmucji e ToppuTupiiu, n jj;H(J)paMH uaceJieiiHsi B036y3KnaioT pa# npoOjieM, cBH3aniiux c iiobumm rpammaMH. ripočneMbi npoiunoro m 6yflymero. Mnpiiufi aoroBop c MTajineii co3#aji HTajIbflliCKOe MeHblUHHCTBO B iOl’OCJIaBHH, CJIOBeiiCKOe MCilJjiiUlHCTBU B MraJlHM, h CBoGo,miyio TeppHTOpBio TpnecT, b othoihghhii KOTopoli Miipiiuii floruBop ycTanaBJiHBaeT 3anpeT npe#ocTaBJieun5i npeHMymecTB kuk #jui lOrocJiaBHH, Taic H #JIH 11'raJIHH, H na KOTOPOH HTaJIbHHHU, CJIOBGIIHU H XOpBaTbI HOJIJICHU llOJIb- aoBaTBCH iopHHH'iecKHM h ijpaKTMHCCKHM paBiionpaBHeM. Tbm ho Menee, b Ka 5 K#oM H3 3Thx xpex rocynapoTBax iiau,HOHajibHbiH Bonpoc cTaBHTca rio-cBoe>iy. Bonee noJioBHHU HTaiibHHCKoro MeiibmiiHCTBa b lOrocJiaBHH npoHcimaeT b ropo#ax Peica—<&HyM6 h liyjia-liojia; ocTajibHan nacTb HTaiibflHCKoro nace- JieilHJI JKHB6T B MajieilbKHX I'op01iax, H TOJIbKO IIOCKOJIbKO TblCHH HTaJIbSlIIHCB cocraBJiHioT 3eMJieneHb'iccKOG HaeeJieHHe. HTajibjnicicHe iioecjioniiii no hmgiot CBJI 3H HH Meacny COOOH IIH C 3TIIHBGCK0H HTaJIbSlIICICOH TGppHTOpHGfi. Bjlal'0- #apii HMMiirpaiiHH iorocJiaBim h, mohcct OuTb aMiirpauHii imKOTopux htujighii- UGB, yTpaTHBIUHX CBOG IipHBHJIJlGrHpOBailHOG nOJlOJKGHHG, ripOHCIIT UTajIMIlI- GKOrO IiaCGJIGHHlI, BGpOHTllO, yMGHbIHHTCH B PgKC, KOTOpaH CTailGT HGpBI.lM nopTOM lOrocJiaBHH, h b llyjie, masnoM ropoče iorocnaBCKoft Hctphh. Bo miio- FHX #pyrHX KpaHX 3THH46CK0G H0JI03K6IIH6 110 nO#BeprHCTCH HHKBKHM H3M0- II0IIH5IM. B.6T HH MaJIGHIBCrO COMHGHHH, HTO BO BCGX HTaJlb»IllCKHX H CMGIliailllblX Kpaax HTaJIbflimbl H HTaJIbflHCKHli H3UK 6y#yT H0Jlb30BaTbC3I G63yCJ10BlII.IM lOpHHHHeCKHM H (JiaKTHHGCKHM paBHOIipaBHeM. llanpOTHB, CJIOBOHCKOG MOIIbllNIlI- ctbo b H r rajiHH npojKHBaeT Ha KOMnaicTHoii cjiobghckoh TeppiiTopnu; oth cjio- BOimbi, 3a hckjiioughhgm cnoBeiicicoro MGHbniHiicTBa ropo#a PopHHU, npGflCTaB- JIHIOT CGJIbCKOG IiaCGJIGHHe H IipOJKHBaiOT B XOJIMHCTbIX 11 rOpiICTbIX KpaHX, r/10 cosnaiiHG iiobi>ix npGflnpHHTHii, h, cjiGAOBaTejibiio, cHJibiiaa HMMHrpaiiHsi SIBJIHIOTCH MajIO BepOHTHUMH. KpOMG JOTO, HTaJIbHHHU HG CKJlOHIIU IlpilBliaTb GJiOBGimaM Cjiobghckoh BenenHaiiCKoH oOnacTH, cocTaBjmiciHHM OojibmniicTBo cJiOBeHHeB b IfeuiHH, cbohctb cJiOBGiineB b coCctbghiiOjM cmucjio cJioiia. — Bto 3kg KacaGTca nojioJiceiiHii nai;Hoiiajibnoro Boupoca h otiiouiciihh Me3itHy 3TIIHHGCKHMH rpyniiaMH na CboGOHHOH 1 GppilTOpHH TpHGCT, TO 0110 B HOJUIOfl MGPG 3aBHCHT OT 6yflyHlGrO IIOJIHTHHOCKOFO H X03HHCTB6IIH0r0 paBBHTHH 3T011 TGppi-ITOpHH. OCTpOBa IIHMV llOUOUOJKblU B yCJIOBHHX HpOHCllGH rpaHHHbi Gun othcjigii ot eBoero iieiiocpcACTBCinioro Tuna n ot cBoero npon- MGCTbH Cymaica. KlrocJiaBCKaa nacTb nojiyocTpoBa llcrpiiH c reorpa4m>iGCKoli h xo3jih- CTBGlIlIOil T0BKH 3PGHH5I IipGflCTaBJlflGT GflllUOG HGJ10G, TaK KHK TOpOfla H CGJia, HoGopOJKbG, HOpTbl' II GjlHJKaHHlHH TUJI, 3GMJIGfl6JIbHGCKH0 11 CKOTOBOflHOCKHO k n a« npHiiaflJiesKaT owioMy 11 TOMy ute rocy fl apcTBy. llo na ceBepo uouuo rpaiiimu BO30y 3 KnaioT h iiobug reorpaOHHiGCKiie 11 bkohomhtgckhg iipoOjigmu. BocToaiiaji aacTb KaiiaJibCKofl hojihiih, iipHiia/iJiOjitamaii k AynaiiCKoii rHHpojiorHaecKOH chctcmg, cocTaiuiaoT huiic OipapieiiT iiTajibnucicoH tgpphto- PH«; OTflaimoft HTajiHH b Bimy meJieoHoflopoHtiioH nmiHii, cocahiuiioihgh iPra- JlllIO (H TpHGCT) C AbCTPHGH. >3011 'IpOlUKa ( 1 apBH3H0) 11,1 CGBGpG, BOCIOKC 11 iorG iiaxoHHTCH b iiecKOJibKiix KiuioMCTpax ot rpairnuu. llorpamiaHaii Jiiuuui b CGKTope ropoma PopHU,u npeHCTaBJiaeT ocoGeimo iiiiTGpecnyio rGorpaiJmHe- ckv - io npoOjiG.\iy. Btot ropon oOpaooBaJicu h pa3BHBajicii kuk nyiiKr, coguhiiji- KHiiHfl H0Jiiiiiy BepxiiGH Cohh (M30hho), na ceBepe, H HOJHIllJ, JillliaBbl, Ila B0- CT0KG- Popnua B TGTCIlllO CTOJIGTllii GblJla PUHKOM H aflMHHHCTpaTlIBIlblM H ityjibTypiibiM neiiTpoM aToii oOnaoTH, KOTopott ona^ Hana 11 cbog hmh. lloBaa rpaiuina oTMejinoT rJiaBiiyio *iaCTb ropoma ot ero oojmcth ii ahag ot hctotiih- KOB CI-iaCjKOHIIH BOflOii H BJIOKTpHHGCKOH GIIGprHOH. B liaCTOHIHGG BpoMll B031IH- Kacr Bonpoc, KaKiiM oGpaaoM ropo/i OyflGT b coctohihih- naHTH uoByio Gaay JULIJSKA KRAJINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI. 25 j; ji h cBoero cymecTBOBaHHJi, a oicpj^Jicaiomaa ero odjiacTt eo3flaTb iioblih penTp, lcOTOpnft HOJI3K6H 6yneT bhiiojihjitb $yHKpHH, ocymecTBJifiBmHecfl ao nocjiea- nero BpeMeiiH PopKiieH. — Ho nanOojiee BaacHOfi iiBJijieTCJi bco ute npoOjieMa TpnecTa. Mapiibili aoroBop Bocnperaji Cbo6oshoh TeppHTopim Bcaicyio aicono- MHTecicyio yHHio HCKJiiouHTeJibHoro xapaKTepa c icaiiHM-jmSo rocyaapcTBOM. y JK e nocJie nepBoft MHpoBOii bohhbi ToproBJUi TpnecTa nepeacHBajia iioctojih- rn.T fir KpH 3 nc. Htme JKe bobi« rpaiiiiiibi oTHejnraii TpnecT ot ero iienocpefl- cTiieimoro THJia. TpnecTCKaji HiinyoTpHJi b nepirofl aBCTpHiicKOH MonapxHH 6i>uia THiiiivecKOH Hi-inycTpHeH npHMopcKoro ropona b oOnrapnoM kohthiioh- TaubiioM rocynapcTBe. Bo BpeMJi HTaJiMiiicKoro BJiaflbiaecTBa HiiflyoTpHa TpnecTa CbiJia HJia iiero neTHiniuecKOH. B nacTOJiinee BpeMJi B03iiHKaeT Bonpoc, rne TpnecT naiineT cbipbeBbie peccypcbi h phiikh ujm c6biTa. KpoMe Toro, TpiiocT 6 wji panee enmicTBeniibiM KpynHHM roponcioiM iioiitpom IOjiHiicKoft KpaHHM. Te- nepb jrce CBoCofliiaji TeppuTopiui TpnecT BKJiioaaoT JiHinb onny tpctb naco- jieoiiji IOjiiihckoh Kpatabi, npii bom Tpn veTBopTH nacejienuji ero TeppiiTopini npojKHBaeT b caMOM ropoče. B cbbbh c bthm B03iniKai0T HOBbie iipo6jieMH Kaic UJM ropoma, Taic h jijiji ero npesiuieft cijiepH TJiro^emui. Cynb6a Tpiiecra Bceraa uaxoflHJiacb b 3aBHCHM0CTii ot oicpy3Kaionieft ero odjiacni h ocodemio ot ero iienocpencTBeiiiioro THJia. Tenopemiiee ero nojiojicemie, ne iiMeranee npeiienen- tob b HCTopHH, noposKnaeT ocodeimo HHTepecubie npofijieMbi. &M6nnorpa(|)kmecKoe npMMeuamie. KpaTityio npenBapnTeJibiiyio 6H6jiHorpaijHio Bonpoca o TpneoTe h o lOjuiftcKoa 'Kpaiiiie e 1941 rona mojkiio nafiTH b HacrojimeM 3icypHajie sa 1940 roji; nojiima CuCjmorpa^HJi 6yneT onyCjiincoBaiia b 1948 rony b jicypnajie »Zgodovinski glasnik« (»HcTopiriecKiift BecTimic«) b JliodJiane. tUpaHLl UEJMTTep La Marche Julienne apres la Deuxieme Guerrei Mondiale. (Resume) Historique. Les traites de Rapallo (12 novembre 1920) et de Rome (27 janvier 1924) ont fait suirgir le probleme des Slovenes et des Croates dans la Marche Julienne, ime des questidns ooncernant les minorites nationales les plus graves de 1’Europe eintre les dcux guerres. La participation de 1’ Italie a la Deuxieme Guerre Mondiale du cole de 1’Allemagne, so:n agression con tre la Yougoslnvie, le momvement de Liberation nationale yougoslave dont faisait partie aussi 1’insurrection armee dans la Marche Julienne, el la Li¬ beration de eette derniere par 1’ Armee yougoslave au debut de mai 1945 ont rernis cette question a 1’ ordre du jout de la poIitique internationale. Les traites de Belgrade (9 juin 1945) et de Devin — Dnino (20 juin 1945) stipulent le partage de la Marche Julienne en deux zones d’occupation, se- parees par la »ligne Morgan«: d’une part une zone d'occupation anglo-ame- ricaine, dont 1’axe est forme par la ligne ferroviaire Trieste — Gorice — Sv, Lu¬ cija et par la route Sv. Lpcija — col de Predil (1156 m) dans la vallee su- p)eirieur|e de La Soča — Isonao, et qui englobe en Istri e la ville de Pula — Pola (»zone A«), et d’ autre part une zone d’occupation yougoslave a 1’est de la ligme Morgan (»zone B<). Ses deux zones laissent de cote, a 1’est, la partie autrefois italienne de la Dalmatie (la province de Zadar — Žara) et, a 1’ cuest, deux regioais revendiquees par la Yougoslavie: la Slovenie Veni- tienno — contree haibitee par los Slovenes et appartenant a 1’Italie depuis 1866 — et la Vallee de Kanal, La creation des deux zones que la Vougoslavie s’est vue te-nue dacepter a la demande de la Grande Bretagne et des Etats- 26 FRAN ZWI1 TER Uinis, fut expliquee par celleis-ci par de-s raison-s- d’ ordre militaire; en effet, elle- constitue un no table precede-nt pour la decision finale. Les revendications territoriales yougoslaves, formulees par le vlice- prosident du gouvernement M. Kardelj dans son discours a Londres le 18 sep¬ tembre 194-5, o-nt pour base la ligne ethniqne, cesi-a-dire la ligne qui separe les agglomeratians rurales slov en es des agglomerations rurales a inajorite italo-frioulaine e-t oorrespondant k peu p-res a la ligne qui -sepaire la platine de lMtalie -septentrionale -des Alpes Juliennes et du Karst. Le- territoire rcven- dique par les Yougoslaves comprend le territoire ethnique yougoslave et — afin de faciliter les commiunications entre les localii-tes des -montagnes et ooillitnes slovene-s — quelques agglotmeratiotns -rnixtes ou italiennes en marge de ce territoire. Quant aux agglomerations mixtes ou italiennes situees a rinterieuir du territoire eilinkjue yougos>lave — presque- exclusiveme-nt des villes et, en majeure partie, des villes maritiones —, e-lle-s do-ivemt suivire d’ ap-res le point du vue yo-uigoslave le sort de leurs pro-vinces -et de leu-r hin- terland. La Tougoslavie- garantit aux Italiens de ces agglomerations 1’ cgalite en droit et en fait, et a la ville de Trieste le statut d’ ume u-nite fi part d-ans le cadre de -la federation vougoslave. La proposition ita-lienne, fo-rmiulee le meme jo-ut, le 18 septembre 194-5, par M. de Gasperi, a pour base la soi-disa-nt ligne Wilison, rectifiee en faveur de 1’ Italie. Unei solutio-n de la question sur la base- de cette propo-sition n’apporterait pas un grcmd changement a la situatione creee ap-res la Premiere G-uerre Mo-ndiale; plus des de-ux tie-rs des Slotvenes et Croates det la Marche Julienne re-steraient en Italie et le nombre des Yougoslaves en Italie ddpa-s- serait dix fo-i-s cel-ui des Italiens en You.goslavie, Les deletgations de quatre Gr an d es Pui-ssances k la >Com,mission d' ex- perts pou-.r 1’ etude de la que-stiom de la frontiere ita.lo-yougosla.ve< ont formuld le 29 avri-1 1946 leurs pr-opositions sur la delimitatiom par quatre ligne tracees sur une carte a 1 echelle 1 : 500.000. La protposition sovietique est basee sur le-s memes p-rincipes que la proposition yo-ugoslave, mais en diminuant la marge du territoire yougoslave k 1’ oue-st de la ligne ethnique. Les trois autres propositions attribuent & 1 Italie la Vallee de Kanal, la Slovenie V6ni- ttienme, la partie princip-ale de la ville de Gorice, la ville- de Trieste avec un oouloir d’enviro'ii 7 km. de largeur. D-ans cette partie septentrionale de la Marche Julienne, les t-ro-is lignes ne diverge-nt que dans le seeteur de Gorice ou, seule, la ligne franfaise attribue a la Yougoslaviei la ligne ferro-viaire k 1’ ©st d,e G-orice et une partie des enviiron-s slovemes de la ville. Quant k 1’Istrie, la ligne francais-e- laisse a 1’Italie la partie nord-occidentale de la peninsule (u-n sixieme de la superficie totale et un quart de la po-pula-tion); la ligne lbritannique laii-sse k 1’ Italie toute la cote occidentale de 1' Istrie, et la ligne americaine elargit encore le territoire quon propose de donner a 1’ Italie. Une frontiere -sur la base de la proposition ibritannique ou ameri- caine mettrait 1’Istrie da-n-s une situatio-n fort bizarre et paradoxale: etant donne que p-resque toute la peninsule gravite vers 1 ouast et que toutes les villes et ports d’ une i-mportance quelconque se- troiuveint sur la co-te ooci-den- tale, une telle frontiere sepurerait le-s villes de la ca-mipaigne, les ports da leur hinteirland, co-uperait les vallčes des fleuves eit se-pa-rerait dos' regio-ns de- pendant 1’ une de 1’ aut-re dans 1’ economie agrioo-le. JULIJSKA KRAJINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI. 27 Au. cours de Ja discussion qwi se deroula au sein du Conseil des Mini- etras des Affaires Etrangeres, la Grande Bretagne et les Etats-Uni® renon- cerent a leurs pr opreš lignes et se muren t a defemdre la ligne frangaise (mai 1946) . Apres quoi on aboiutit a un coimpmmjs entre la proposition frangaise et la proposition sovietique: le. territoire a 1’ouest de la ligne frangaise et & 1’ est d’ ime ligne allant de Devin a la ligne frangaise sera constitue en Territoire libre de Trieste; le reste du territoire a 1’ouest de la ligne fran¬ gaise sera donne I' Italie, et le territoiire F est de cette ligne a la Yougo- ftlavie (decision du 3 juillet 1946). Les discussions qui se sont deroulees & la Conference de la Paix au sujel de la ligne frangaise n ont rien change a cette dcciision. Toutes les propositions qui tendirent a former des sous- commisions pour Fetude des questioniS territoriailes fuirent refusees. Seul le irava.il d’ inteirpretation de la ligne frangaise, tracee le 29 avril sur ure earte 6 Fechelle 1 : 500.000, eut quelque influence sur les claušes territoriales du Traite de Paiix du 10 fevrier 194-7. Les siipulatioins les plus importantes quant au Territoire libre de Tri¬ este somi les suivantes: II sera demilitarise et neutre. Le gouvemeur sera noTume par le C-onseil de Securite des Nations Unies, et 1 Assemiblee Popu- laire sera elue par la population. quii 6 son tour elira le Conseil du gouver- nement. Les langues: italienne et slovene selront les langues officielles; la constitution decidera dans quel!e mesure le croate ipeut devanir la troisieme langue oifficielle. Toute union economique ou association d un caractere ex- clusiif avec un Etat qu*leonque sera .interdite. Ce n’ est que pour les chemins de fer qu’ on prevoit la possibilite d’une administration commune avec la Yougoslavie et F Italie. On prevoit F etablissament d’ un regime monetaire triestin, mais provisoirement la lire 'italienne continueira d’etre la monnaie legale. La liberte du tran.sit est stipuilee. II y aura une marine marchande triestine et le Territoiire Libre pourra ouvrir le registre p-our les navires et batiments tcheooslovaques, suisses, autrichiens et hongrois. Le port libre se trouveira sous une administration internationale; la creation de zones spe- ciales relevant de la jurid.iction exc.lusive d urn Etat sera interdite. Le jour de F entree en vi.gueur du Traite Igs effectifs des troupes ibritanniques, ame- ricaines et vougoslaves seront reduits a 5000 par armee; le gouverneur deci¬ dera d’ une nouvelle reduction ou de F evacuatiom complete du Territoire libre par les troupes de ces Etats. Le jour de F entree en vigueur du Prali te avec F Italie (15 septembre 1947) los effectifs des troupes d’ occupution se trouvant sur le Territoire libre ant ete reduits conformcanent aux stipulations du Traite. La ligne de deinar- cation entre la zone d’occupation (et, jusqu’ a F entree en fonctions du gou- veirneur, aiussi de F administration inlilitaire) anglo-americaine et la zone you,gO'slave sur le Territoire libre de Trieste reste toujours la ligne Morgan. Quelques c hi f fr e.s. Les nouvelles frontieres ne sont pas encore fixees dans tous les details et F appartenance de quelques villages est toujours oontestee. La frontiere passe parfois entre les maisons d’une meine agglomeratiom (ce qiuii est le cas p. ex. pour la ville de Gorice) et, dans las publioations des recensements, on nci troiuve pas. de donnees sur ces parties d’ agglomerations. C’ est pourquoi les chiffres sur Ja superficie totale et la popiulation donnees ici n’ont qu’ une valeur approximative. 28 FRAN ZWITTER: I Le nouveau territoire de la R, F. P de Yougoslavie a une superfidie totalc de 7,382 km 2 doot 3982 km 2 emviron revienneort a la R. P. de Slovenie et 3400 km 2 environ a la R. P. de Croatic. La cote yo'ugoslave se p rol ang-e de 19,5km dans le sccteur de Zadar et de 307 km en Istrie (entre les rivieres Reči n a et Mirna-Quieto). La population du nouveau territoire yougoslave s’ele- vait a 545,376 habitants d’apres le recensement austro-hongrois de 1910, a 517,018 d’ apres le recensement italien de 1936, h 470,527 d’apres le recen¬ sement yougoslave de 1945; ce der-nier ne oomprend que la population civile et ici meme on doit tenir compte du fait qu a ce moment la toois les habitants n’ etaient pas encore rentres chez eux. Neanmoins, la population reste au- jourd’hui inferieure h celle de 1936. La parti e slovene comipte 196000 habi¬ tants environ (1936), resp. 180,000 (1945), la partie croate 321,000 (1936). resp. 290.000 (1945). D’ apres le recensement austro-hongrois de 1910, le territoire oomptait 125,249 Italiens (d’apres la riangue dusage«), Ce chiffre est trop, eleve mejne pour la satuation d’alors, ce qui provient de la fa^on dont le recensement fut effectue par les municipalites qui se trouvaient entre les naanns des Italiens. Entre les deux gucr-res, le nomlbre d Italiens diminua dans les villes istriennes h cause de la decadence de celles-ci. La Deuxieme Guerre Mondiale provo- qua une nouvelle diminuation (p. ex. 1’ emigiration de la presque totaliite de la population italienne de Zadar lors des bombardements allies). D’apres le recensement vougoslave de 1945 89.100 Italiens vivent sur ce territoire. Le Territoire libre de Trieste a une superficie totale de 717 km>, une frontiere avec 1’ Italie de 4 km, avec la 1 ou gosi a vi e de 83,5 km et une cote (entre les rivieres Mirna et Timava — Timavo) de 128 km. En 1910, vivaient sur se territoire 319,714 habitatnts, dont lo,,31 Italiens et 89,(77 Slovenes ou Se-rbo-Croates; en 1936, 341,049 habitants; le recensement yougoslave de 1945 qui, dans les villes dc Trieste et de Milje Mnggia, n on regi str a i t que la po- pulatiom slovene et .serbo-eroate et qui ne fut pas tout-a-fait acheve, atteste 97,888 Slovenes et Serbo-Croates. Le territoire conserve par 1 Italie comprend aussi trois rčgions ž 1' est dc la frontiere ethniqne: la Valiče do Kanal (7 h 8000 habitants; a v ant 1918: faiblc majoritč allcmandc, forte minorite slovene, 1939. accord Ilitler- Mussolini, emigration allcmandc, immigration italienne; aujourd’hui faible majorite italienne, forte minorite slovene, faiiblc minorite allemande), la Slo¬ venie Venitienne (35.000 habitants; entierement slovene) et la 'region de Go¬ rice (40.000 habitants, dont 30.000 en ville et 10.000 dans les villages slovenes; une moitie de la population de la region est slovene, soit un tiers de la po¬ pulation de la ville et presque toute la population des villages aux cnvirons). Les rečen,se/ments antrichien de 1910 et itallien de 1911 ont donne 56,195 You- goislaves dans los localites a 1’est de la ligne ethnique e t 2647 dans les lo- calites a 1’omest; dans beauooup de ces dernieres les Slovenes n ont jamais ete recemses. Le territoire entre la frontiere de 1920 et 1924 d une part et la ligne des revendications yoiugoslaves d’autre part eorrespond a .peu preš a:u terri- toiire situe a l’est de la frontiere austro-italienne avant 1915; dans le sectenr nord, la ligne des revendications yougosIaves passe a 1 ouest de la frontiere de 1915, et dains le sccteur ,siud a 1’est. Si 1’on considere ce territoire autrefois autrichien et annf xe par TItalie en 1920 et 1924, tel qu il a ete partage entre JULIJSKA KRAJINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI. 29 la R. F. P., de You-goslavie, le Territoire liibre de Trieste et 1’Italiie d’ap’res le Traite de 1947, on en arrive aux resultats suivants: sur la superficie totale de ce territoire, la Yougo-slavie reijoit 80%, le T. 1. de Trieste 7,77%, 1’Italie 13,23%; sur la population totale (d’apres le reccnsement de 1936), la partie yougoslave coonpte 51,19%, le T. 1. de Trieste 33,78%, Pitali© 15,03%. Les diffe- rences existant entre les chiffres relatifs a la superficie totale ei ceux de la population font ress-ortir les problemes que soulevent les nouvelles fronttores. Problem e s d u p a s s e e t de 1’ a v e n i r Le Traite de Paix avec FltaJfle a cree une minorite italienne en Yuogoslavie, une minorite slovene en Italie et un Territoire liibre de Trieste, a qui le Traite interdit -d’avoir des prcfčrencos, soit pour la Yougo»lavie soit pour 1 Italie, et oii les Italienis, les Slovenes et los Croates devraient jouir de lega lite e,n droit et en fait. Cependant, dans les trois Etats, la question nationale se pose d’une fa^on d i f feren to. Plus de la imoitie de la minorite italienne en Yougo-slaviie vit dans les villes de Rijcika-Fiumei et Pula-Pola; le reste peuple des petitas villes; quel- ques milliers seulement constituent la population agraire. Les agglomerations italiennes ou mixtcs n’ont pas de contiguite ni entre elles ni avec le territoire ethnique italien. Le ponreentage de la population italienne diminuera pro- baibleanent d Iti jeka, qui devient le premier port you-goslave, et a Pula, la c a,pitale de 1’Istrie yougoslave, par suite de 1 immigration das Yougoslaves et pemt-čtire aussi de lemigration de quelques Italiens qui ont pardu laurs privilegcs. Da n s beaucoup d’autres localites, la situation ethnique ne chan- gera nullement. Or, il est inoo-ntestable que les Italiens et la langue italienne jouiront dans toutes les localites italiennes ou mixtes d’une parfaite egaliite en droit et en fait. — La minorite slovene en Italie, au comtraire, vit sur un territoire slovene compact, contigu au territoire de la Tougoslaviie; ces Slo- veneš, a r©xceiption de la minorite slovene de la ville de Gorice, representent une population rurale ot habitent les collines et les .montagnes ou la creation de nouvelles e-ntreprisos et, par cansequent, une forte immigration est peu prababic. En o-utre, les Italiens liesitent a rcconnaitre aux Slovenes de la Slovenie Vcnitienne, qui fo-rment la majoritc des Slovenes dTtalie, la qualite de Slovenes proprement dits. — Le caracterc que prendront la question na-tio- nale et les rapports entre les groupes ethniques dans le Territoire libre de Trieste, depend entieroment du dev-eloppeiment politique et economikjue de ce territoire dans 1’avenir. Los nouvelles fronticrcs ont supprime le paradoxe geographique de la ville de Zadar ot de 1’ile de Lastovo (Lagosta) qui appartenaient politique- ment a la cote occidentale de l’Adriatique, et celini de la ville de Rijeka, separee de som hinterland, de ses environs ct de son fauibourg Sušak par Fancienne frontiere. In partie yougoslave de la peninsul-e dTstrie forme un tout du point de vuc g6ographique et eoo,nomique, puisque les villes et la eaimpagne, les cotes, les port-s et 1’hinterland, les region-s agricoles et d’elevage appartiennent tous au meme Etat. Au nord, cependant, les nouvelles fron- tieres ant fait s-U/rgir de nouveaux prcblemes g6ograpbiques et economiques. La partie orientale de la Vallee de Kanal, qui appartient au systfeme hydrolagique du Danube, forme aujourd’hui un coin du territoire italien, danne a Fltalie a cause de la ligne ferro-viaire reliant Fltalie (et Trieste) a 1’Autriche. Le carrefour de Trbiž (Tarvi-sio), se trouve au nord, a 1’est et 30 FRAN ZVVITTER: JULIJSKA KRAJINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI. au sud a quelques kan de la frontiere. — La ligne frontiere daniš le secteur de la ville de Gorice eonstitue um probleme gebgraphique particulierement interessant. Cette ville e ete creee et s’est developpee en iant que lieu de jonciio® de la vallee de la Soča (Isonzo) superieure, au nord, et de la vallee de la Vipava, a 1’est. Elle fut pen dan t des siecles le marche eit le centre ad- ,ministratif et culturel de cette province a laquelle elle a donne so n mam. La nouvelle frontiere separe la partie principale de la ville de isa province et mčme de ses sources d’eau et m de Trieste et de la Marche Julienne depuis 1941 dans 1’aninee 1946 de cette revue; une bibliographie complete .par.aitra dans l’annče 1948 du »Zgodovinski Glasnik< (Revue historique) de Ljubljana. Fr. Zwitter JULIJSKA KRAJINA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI lOJiHMCKAfl KPAHHA nOC/IE BTOPOft MHPOBOft BOHHbl LA MARCHE JULIENNE APRŽS LA DELIKTE GUERRE MONDIALE Geografski Vestnik XJX. C Blače Dobrla Vel Brnica 'tn p ° droiči !ranjška-Gora Q Mojstrana' 1 tim? > - , -Ijgerk ^ 2126*,,. )Ži rov.fticaN rnžič 2132'*, ^Gorfnik ) V _Fužin i, =1 i “l569t^ 1. ’ L V, y\ Podbrcjš 1 ®! oSorica , ca-'54S Radovljica f 1648 KAMNIIt Motnik. Škofja lokJ® jane Medvode Čepovan r a d e i UBLJANA <> žtefljica fe) 9Cm^4 VRHNIKi / ?48 Irosupl ‘^•KV cvrčat * Podpe 'tjg4ideS p* 53 aR\ V 98 } t oSv.Vid . ^jRake^T ^fEL.LrtC^, TV^erknicjD: .u-r^ ■OGATEC jsnjaGoi '"Radohol ipava Videm , ^ Ambrus [liWunar\\ ^U--. Ogli 1268 , restranekF Senožeče rc’aroMi i 'JenjaV: -pt. Peter OaKrasu 9 .12 \Knežak 1256 iiftIESTE; K ane-ztuflt A t Mrska-Bistrica 179e j oPbrov>^ i ! " / \rJ\ f - Podgrac W97^ f Vodice-^s^r \ 'J' ŽejanA \yS 'oL RačjAVas -r»>T |S VsZf-vjf. 1234 ievska^geka ■y ( ti. ii U TE Ef^ u*ska Polica -^224 \Jv Lovreo/c a o\ 9Lividrs lL4i?fc VSJArzlaV« Lokve 11(J6- Mandiči ajiraac 41428 lostelj [VENICA Bribir / 1286 o Ledenice’ Ružič^f VRBNIJJo yt*Y(MK Sv Martina lO sžrifie S H- U 8AB J ».fifefit Avstrijsko-italijanska meja do 1918 ABCTpo-HTajibHHCKan rpaHHi^a po 1918 rosa Frontišre austro-itallenne avant 1918 Jugoslovansko-italijanska meja po pogodbah v Rapallu (1920) in Rimu (1924) mhhhm Hraao-ioroc/iaBCKaa rpasHuacor/iacHO AOroisopaM b Pa¬ ri a juio (1920) h b Pujte (1924) Frontišre italo-yougoslave d’ apršs les Traitšs de Rapallo 1920 et de Rome 1924 Morganova linija (1945) *— • jIhhhs MopraHa (1945) Ligne Morgan (1945) Zapadna meja cone A. ooooooooooooo SanaflHaa rpanHu,a 3 ohm A. Limite occidentale de la zone A. Ozemlje jugoslovanske garnizije v con! A. TeppHTopHH jorocjiaBCKoro rapmiaoHa b 3oHe A. Territoire de la garnison yougoslave drns la zone A. *• 4* •••<*♦♦+ + ♦ + + +■++ Mejna linija italijanskega predloga (1945) rpaHHu,a coraacHO HTajibaHCKOMy npeAJiojKeHmo (1945) Frontiere d’ apršs la proposition italienne (1945) Mejna linija predloga sovjetskih ekspertov (1946) PpaHHu,a, npeAJio>KeHHaH cob6tckhmh aKCnepTajvm (1946) Frontižre proposše par les experts sovištiques (1946) Mejna linija predloga francoskih ekspertov (1946) rpaHHu,a, npeAnoKemaa tj)paH4y3CKHMH BKcnepTaMH (1946) Frontiere proposše par les experts fr&ngais (1946) Mejna linija predloga britanskih ekspertov (1946) rpaHHt;a, npeAJiojKeHHas 6 pht3hckhmh aKcnep.Taivut (1946) Frontišre proposee par les experts britanniques(1946) Mejna linija predloga ameriških ekspertov (1946) rp.aHHLja, npeflJio>KeHHaH aMepnKaHCKHMH aKcnepTaMH (1946) Frontišre proposše par les experts amšricains(1946) Meje pariške mirovne pogodbe (1947) JTpaHHitbi coraacHO MapH0My Aorouopy b napHwe (1947) Frontišres d’ apršs le Traitš de Paix de Paria (1947) Mejna linija jugoslovanskega predloga (1945) rpamiu,a coraacHO iorocaaBCKOMy npeAaoiKeHHto (1945) Frontišre d’ apržs la proposition yougoslave (1945) Bazmer 1 ; 750.000 Meje Avstrije od 1920 do 1938 TpaHHijbi Abctphh c 1929 ao 1938 rr. Frontišres de I’ Autriche de 1920 0-1938