Carnium - Creina - Krainburg - Kranj Kranj - glavno mesto dežele Kranjske Irena Pangeršič Kranj, I. Pangeršič 2011 Kolofon - Metapodatkovna oblika v Dublin Core Atribut Sistem DC.Naslov DC.Podnaslov DC.Avtor DC.Avtor.Naslov DC.Tema/Gesla DC.Tema/Gesla DC.Tema/Gesla DC.Tema/Gesla DC.Opis DC.Založnik DC.Založnik.Naslov DC.Datum objave ISO8601 DC.Tip DC.Format IMT DC.Identifikacija PDF DC.Identifikacija CIP/NUK DC.Identifikacija COBISS DC.Jezik ISO639-1 DC.Dostop URL DC.Posodobitev ISO8601 Podatki Carnium - Creina - Krainburg - Kranj Kranj glavno mesto dežele Kranjske Irena Pangeršič ariel.aneri@gmail.com Zgodovina & Arheologija Arhitektura & Urbanizem Družbeno - socialna omrežja Šport & Gospodarstvo & Glasba & Film Zgodovinsko mesto na konglomeratnem pomolu med sotočjem rek Save in Kokre ter sedež Kranjske krajine kasneje poznane kot Vojvodine Kranjske. Pangeršič, I. ariel.aneri@gmail.com 2011-08-27 Tekst/Raziskava pdf format A4 ležeče (višina 21 cm, širina 30 cm)/ teksti, fotografije, ilustracije, karte; 50 str. carnium_creina_krainburg_kranj.pdf slovenski http://arkhitekton-moderator-irena.netai.net/download.pdf.php?file=carnium_creina_krainburg_kranj.pdf 2011-08-28 KRANJ - glavno mesto dežele Kranjske Angel z modrd rdečimi perutmi v zlati halji, drži v desni rdki grb kranjske dežele in v levi rdki grb kranja Iz kodeksa: "Kranjski antifdnar" lOANNES VON werd de AUGUSTA, 17. AVGUST 149 1 Kranj je tretje največje mestd v Sloveniji in je GLAVND MESTD GORENJSKE S sedežem istoimenske mestne □ bčine Kranj in Leži nekaj več k^t 2D km severna □d Ljubljane na visokem konglomeratnem pomolu nad s^t^čjem rek Save in Kokre in je neprekinjeno naseljen že □d časa ilir^v naprej. Danes tu živi približna 53.000 prebivalcev. Mestd krasijo pdzndgdtske meščanske hiše, lep^ oblikovane ulice, renesančni dvorci, cerkve in hiše z arhitekturno bogato okrašenimi pročelji ter vežami. tuj-onao u\b nar-a- di, Li kr-i^onodaoaLat dan, da, Lador 'anookadi^r-o^ir- ij >u-da Ij-a^iTo^/nan, da ra^aLli/rahl la nou-ra<^, lo'xa'nd mo^aL! KRANJ Siva skala na kateri stoluje že ved kot 5ddd let btard davni kranj, je dala prdbtdra za bivališče ljudem že pred 5 u b b□realn i m obdobjem. Najdbe pričajo, da so se tu zadrževali iliri, kelti, etruščani, rimljani in langobardi . Za tem pa je leta 1 □&□ tu nastala krajina, ki je imela utrdbo creina ter je služila kot izhodišče za zmagovite pohode proti madžarom. Kranjsko kotlino so za tem dokončno osvojili nemci in leta 1 256 se Kranj v listinah prvič omenja kot mesto. po nekajkratni menjavi gospodarjev od habsburžanov do celjskih grofov pa se je tudi v Kranju razvila samouprava, ki pa se je v 1 b. sto let ju znašla v hudi krizi katero je poglobil še požar v katererm so pogorele skoraj vse hiše. v času francoske okupacije od 1 797 dalje so Kranj prizadejale neprestane vojne za tem pa še en katastrofalen požar leta 1 b 1 1 , ki je ponovno korenito spremenil podobo mesta. ZGODOVINA PR.KR.DD LETA 1811 Mestna samdstdjndst je bila zaradi te rez ij an s ki h in jožefinskih reform mdcnd □ krnjena, a kako r tudi druga mesta so si tudi tu prizadevali za monopolne pravice v trgovini in obrti na dim širšem območju. po prvi svetovni vojni so industrijski obrati zapolnili globel ob savi in segli na polja v stražišdu in na primskovem. s prestavitvijo pokopališča na levi breg Kokre pa je mesto prvič poseglo tudi preko te stare meje. Bistvene sestavine mesta (cerkev, grad, trg) so bile postavljene že v pozni antiki, srednji vek pa jih je tudi urbanistično in prostorsko oblikoval. Staro mestno jedro je ohranjeno še danes saj je bil leta 1 983 sprejet odlok o razglasitvi starega mestnega jedra za kulturni in zgodovinski spomenik. Zadnji večji koreniti posegi v izgled mesta pa so izvedene stanovanjske gradnje na nekdaj zelo rodovitnih km eti h j s ki h zemljiščih Zlatega polja in Planini, danes pa uokvirjajo končno podobo kranja še večji nakupovalni centri: superndva, onc qlandija in tuš center. ZGODOVINA □ D LETA 1811 DD DANES Mrežo tlorisne zgradbe Kranja sestavlja tržni prostor z dvema vpadnicama. glavni trg spremljata vzpdredni ulici, ki sta se na prehddu iz 1 5. na 1 6 . std let j e razvili iz gospodarskih poti, ki so nekdaj povezovale dvoriščne predele meščanskih hiš in so jih prečni prehodi povezovali z glavnim trgom .Tlorisna oblika kranjskega tržnega prostora je pravokotnik, ki se na jugu lijakasto zožuje. Urbanistično - razvojno ta oblika pomeni prehod med tako imenovanim cestnim trgom, ki je v bistvu le razširjena cesta in trgom pravokotne oblike. Konec 1 4.stoletja pa so koncept dopolnili z malim trgom (maistrov trg) nepravilne poligonalne oblike na izteku prešernove ulice ob nekdanjih mestnih vratih. razpostavitev višinskih dominant in komponiranje plastičnih sestavin mestnega organizma - obzidja s stolpi in cerkvenih stavb z zvoniki ter svojim piramidalno grajenim vedutnim sestavom se Kranj kompozicijsko uvršča med najbolj pretehtane urbane organizme pri nas in v Srednji evropi. SKDZI ČAS Ddlžina celdtnega dbzidja je bila pri b ll ž n □ b70 m, z b □ brambnimi stdlpi. na lažje ddbtdpnih mestih (med p u ngartdm in vdddpivdevd ulidd je bild □ b zi d j e DVDJND. * Prvi stolp je stal na konici pdmdla nad kokro. njegove □ stanke so odkrili ob izkopavanju leta 1 991 . * Drugi stolp je v celoti □ hranjen in obnovljen. v njem sd bile v 1 9. stoletju mestne ječe, * Tretji stdlp je na Pungartu, ki ga je dal lastnik leta 1 b v 9 pdrušiti. * Četrti stdlp, nad vodopivčevo ulidd, je s ko raj v □ eldti ohranjen. manjka mu streha. * Peti stdlp je v gradu Khislstein. * Šesti stolp še stdji na Škrlovcu. Imel je glavnd vlogd v mestni obrambi in je služil kot mestna drožarna. * Sedmi stdlp je bil na vrhu Jelenovega klanca. Njegdvi ostanki se le še slutijo v zaobljenih temeljih pod stavb o v reginčevi ulici. * Obzidje na severni strani je moralo biti še posebej močno. na nekaterih mestih (za hoteldm Jelen) je še ohranjeno v prvotni debelini 1 □ m in do višine 6 m. * v poglobljenem terenu za Jahačevim prehodom se še sluti nekdaj mogočni obrambni jarek. * Obzidje se je zaključevalo z okroglim osmim stolpom na kokrški strani. ARHITEKTURA □ BRAMBNQ OBZIDJE □ STANKI PRVEGA DBZIDJA ŽE PRED PRIHODOM RIMLJANOV Modernistični hotel stara pošta s pilastri in kipi. □ lavni trg, mestni vodnjak Pavšlarjeva hiša je Značilen primer bogate meščanske hiše iz 16. stoletja, ki se je skozi stoletja dograjevala in povzemala umetnostne sloge. v njej je našla domovanje stalna galerija prešernovih nagrajencev za likovno umetnost. Mestna hiša v Kranju je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na slovenskem. Današnjo obliko je dobila z združitvijo dveh stavb. Starejši del meji na Poštno ulico, na trg pa se odpira s stebriščno lopo. v pritličju je tako imenovana stebriščna dvorana, ki je namenjena občasnim muzejskim in likovnim razstavam. drugi del, nekdanji plemiški dvorec, pa je lep primer renesančne arhitekture in spada po svojem nastanku v začetek 1 7. stoletja. Nekdanja mitničarska hiša z bogato razčlenjenim pročeljem je ena najzanimivejših gotsko" renesančnih stavb v kranju. secesijska fasada, giovanni plemiška klasicistična petrčkova hiša ARHITEKTURA STAR^ MESTNA JEDR^ Plečnikdve arkade in VODNJAK Na Mdhdrjdvem klancu, kdt JE DDMAČE IME ZA VDDDPIVČEVD ULICD, SD NEKDČ PDD RDŽENVENSKD CERKVIJD STALA DVD J NA MESTNA VRATA V SREDNJEVEŠKEM DBRAMBNEM DBZIDJU. PDZNEJE JE D B Z I D J E IZGUBILD D B RAM B N D FUNKDIJD IN BILD UNIDEND. ARHITEKT Jdže Plečnik je z arkadami, VDDNJAKDM IN PREUREJEND FASADD HIŠE PDD VRH D M KLANCA V LETIH 19 53 "19 59 SKUŠAL D B LI KDVATI M D N U M E NTALEN VHDD V MESTD. V TEM DELU KRANJA, KI SD MU VČASIH REKLI SAVSKD PREDMESTJE, JE D ELDVALA DD SREDE 1 B. STDLETJA DD ZAČETKA 2D. STDLETJA PlRČEVA BARVARNA, KI SI JD DANES LAH KD DGLEDAMD V DRUŽINSKEM MUZEJU NA ŠTEVILKI 1 1 . na pdbudd svdjega učenca f.jdcifa je plečnik preuredil fasadd ljudskega d d m a danes pdznanega kdt prešerndvd gledališče. IN NA KD N C U ŠE VILA, KATERD JE V PLEČNIKDVEM SEMINARJU ZRISAL NI KD BEŽEK - BEŽKDVA VILA. ARHITEKTURA JDZE PLEČNIK ARHITEKTURA občina v Kranju predstavlja vrhunec □ bravnavanega □ b d □ b j a. v bistvu gre za kompleks prizidka k stari občini v Kranju, kjer je vključen kot dominanten tudi prazen "negativni" prdstdr mestne piazzete. hotel dreina - specifična previsna lega prosto ra se izraža v oblikovni zasnovi objekta " izpostavljanje horizontalnih armiranobetonskih konzol. Fasadna dinamika je poudarjena z igro fasadnih opek. globus nakupovalni center -prvi objekt s cortensko fasado pri nas. tloris je racionalno zasnovan, s parkirno hišo na strehi. Streha je lebdeča. v parterju je ustvarjen vtis nakupovalne ulice. EDVARD RAVNIKAR □ rad stoji na nekdanjem obrambnem območju in je del mestnega pomola nad prehodom čez savo V kranju. sedanja podoba se je izoblikovala od 1 5. do 1 9. stoletja, temelje pa so postavili s postavitvijo 0 rten b urškega stolpa leta 1 256. v obdobju turških vpadov so stolp vpeli v mestno obzidje. Cerkev sv. Roka, Boštjana, Fabijana in Sebastijana, imenovana tudi cerkev zaščitnikov proti kugi, je situirana na koncu mesta, na pungertu. rožnovenska cerkev je bila zgrajena v prvi polovici 1 6. stoletja, času p rotestanti z m a so jo uporabljali kot protestantsko svetišče. Cerkev sv. Kancijana. poznogotska cerkev s prezbiterijem s konca 1 4. stoletja, je posvečena sv. Kanciju, Kancijanu, Protu in Kancijanili. Zaradi lepe akustike, se večkrat priredijo koncerti klasične glasbe. nebotičnik " trofeja in ponos podjetja iskra kranj leta 1911 so zapisali! »vodovodni stolp spada k najveličastnejšim in najimpozantnejšim vodnim zgradbam vse avstrije." ARHITEKTURA D^MINANTE LEOPOLD LAYER ( 1 752- 1 S 2 S ), slikar FRIDERIK IRENEJ BARAGA (1 7971 B6B), misijonar v severni ameriki DR. FRANCE PREŠEREN ( 1 BOO- 1 B49 ) , največji slovenski pesnik DR. JANEZ BLEIWEIS (1 BBS-IBS 1), politik, publicist, zdravnik in veterinar JANEZ AVGUŠTIN PUHAR ( 1 B 1 41 B64), izumitelj fotografije na steklo S I M □ N JEN KO (1 B35-1 BS9), pesnik in pisatelj JANEZ MENCINGER (1 B3B-1 9 1 2), pisatelj ERNST M ALLY ( 1 B79- 1 94-4), filozof HINKD SMREKAR (1 BB3-1 9 4-2), slikar IVAN PREGELJ (1 BB3-1 960), pisatelj JANKO ROGELJ ( 1 B 9 5- 1 9 74), pisatelj, urednik, poblicist, kulturni delavec LOJZE DOLINAR (1 B93-1 970), kipar DR. FRANC NOVAK (1 9 □ B ), ginekolog PETER LIPAR (1 9 1 2-1 9 B □ ), skladatelj MARIJ PREGELJ ( 1 9 1 3-1 9 S 7), slikar MARJAN SORLI (19 1 5-1975), arhitekt FRANCE ŠTIGLIC (19 19-1993), režiser DAVORIN DOLAR (1921), kemik BOŠTJAN HLADNIK ( 1 929-2DDS), slovenski režiser MARKO POGAČNIK ( 1 944), kipar ANDREJ SIFRER ( 1 952) ,kantavtor ANDREJ STREMFELJ (1957), alpinist BORUT PETRIC AND DARJAN PETRIC (1964), BRATA, plavalca PRIMOŽ PETERKA (1 979) skakalec PRIMOŽ GRASIC (196B), kitarist CALIFORNIA (MATJAŽ Z U PAN ), skupina ZNANI KRANJČANI LA CI CITAT (Francija) □ LDHAM (Velika Britanija) RIVOLI (Italija) banja luka (bdsna in Hercegdvina) B ITD LA (Makeddnija) HERCEG N □ VI (ČRNA GDRA) OSIJEK (Hrvaška) ZEMUN (Srbija) železna kapla (avstrija) POBRATENA MESTA PULA (Hrvaška) am b erg (nemeija) N □ VI SAD (Srbija) ZENICA (Bdsna in H erdegdvina) SINGEN (NEMEIJA) BELJAK - VILLACH (Avstrija) PRIJATELJSKA MESTA NARAVNE DANOSTI OBMOČJA S SKUPNO PROGRAMSKO IDENTITETO ^ \ \ / nizko rastje visoko rastje vodne površine \ ^^ X . i, • izobrazevanje rekreacija staro mestno jedro V. ^ pokopališče stanovanjska dbmdčja degradirana urbana dbmdčja DEGRADIRANA URBANA OBMDČJA CESTE IN JAVNI PROMET \ ^. \ X \ v v "N x7 4 _ degradirana urbana območja industrijski objekti \ X\1 • V.......i - / i ^ / £ -' / i ) / i L ......- - . / V 1 ^ / \ /? \ > - ceste hi javne površine in trgi KATASTER SINTEZA ANALIZ nova železniška povezava skdzi brnik v kamnik zbiranje in reciklaža □dpadkdv nove parkovne ureditve novo sejmišče povezava z gondolo dd mestnega središča krepitev aktivnosti železniške pdvezave (na dbstdječl ldkaciji) nova cestna pdvezava nova garažna hiša krepitev rekreacijskih dejavnosti O 100 STRATEGIJA RAZVOJA nova cestna pdvezava dbvdznica) prestrukturiranje dbmdčja industrije pdvečanjem prdgramske razndlikdsti ozelenela povezava s pdkdpališčem implantacija mešanih programov v multifunk" cidnalnih dbmdčjih degradirana urbana dbmdčja stanovanjska dbmdčja izobraževanje rekreacija stardmestnd jedrd javne površine implantacija mešanih prdgramov Murska Sobota Maribor Radovljica _ ., , ' — Brnik Kranj O O Kamnik O O Skof)a Loka Tolmin LJUBLJANA Nora Mesto Kočevje avtocestna povezava iobota Kamnik Eistricaj Železniška povezava Brnik „ O Ksmnik povezovanja Postojna S kot] a Loka INFRASTRUKTURA ljubljana maribor "It stevild prebivalcev MOTI MU, bruto plača v eur W lEaZMAfilRnfirt: 1 Ih KRANJ t WW Mil .350 1 stevild pasivnih prebivalcev I/DAM 13.500 pdvrsina mesta v m2 I/QAM i 26,3 stevild nočitev M prirddni prirastek KRANJ -hI 1 STATISTIKA 2DDS celje brezposelno prebivalstvo 5,3% brezposelno prebivalstvo 9,7% brezposelno prebivalstvo 4,7% brezposelno prebivalstvo 7,7% STATISTIKA 2008 HI I HI H A > M □ □ CO javni travn gdzddvi 25% vo dne površine 1 □ % industrija 6 stanovanja 57% geste 7% javni prostor 4% travniki 1 3 gozdovi b% površine 5% prestrukturiranje degradirane industrije z ndvimi prdgrami členjenje grajenega tkiva z ddprtim prdstdrdm, generiranje programskega prepleta in ustvarjanje ndvih javnih ter kvalitetnih zelenih površin zndtraj mesta CILJNI MODEL MESTA za ku ltu rn □ in turistično □ živitev skrega mestnega jedra Kranja, se od leta 2 □ □ 3 □ rg an i z i ra prireditev, ki temelji na nesnovni dediščini sejmarstva. v mestu se za en dan čas zavrti nazaj, v 1 . po lovi cd 19. stoletja, čas življenja in delovanja pesnika dr. Franceta Prešerna v Kranju, tudi ob pomoči strokovnjakov gorenjskega muzeja. Prešernov cas je prikazan s kulturnim programom številnih kulturnih društev, folklornih skupin, pevskih zborov in glasbenih sestavov iz vse slovenije. po ulicah starega kranja se sprehajajo igralci in člani folklornih skupin v oblačilih iz 19. stoletja, poskrbljeno pa je tudi za oblikovanje pričesk iz tega časa. Tradicionalno se vsako leto predstavijo nepogrešljivi ulični glasbeniki tistega časa -lajnarji . DRUŽENJE PREŠERNOV SEMENJ b.februar Gregorjevo je pdvezand z zaljubljenci, saj pravijd, da se na ta dan 1 2. marca ptički ženijo. Ko je veljal še stari julijanski ko le d ar je Gregor, znan kot prinašalec luči, g □ d □ va l prav na prvi spomladanski dan, ko je navadnih že tdpld . Sv. Gregorij je zavetnik rudni kd v, zidarjev, izdelovalcev g u m b □ v in pdzamentdv (našitkov) , učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba. DRUŽENJE GREGDRJEVD 12.MAREC /agencij™ Največji bldvenski mladinski festival devet dni s prešerno lahkotnostjo in mladostniško nespametnostjo preskakuje mariskatere ovire in se ob živahnem slalomiranju med neštetimi dogodki, skondentiranimi v dober teden, nemalokrat spotakne ob svoj rep. Njegove pisane podobe se razlivajo po kranjskih ulicah in jih dodobra prevetrijo z mladostniško energijo, ki se je iskri vse od Slovenskega trga pa do pungerta in še dalje ..... v festivalski karavani, ki potuje po vsem mestu se zvrstijo udarni glasbeniki ter mladi vseh oblik, stanj in sort. DRUŽENJE TEDEN MLADIH MAJ Tradicionalna množična kolesarska prireditev, kolesarski maraton kranj -jezersko, memorial mirka krakerja. udeleženci se na startu lahko udeležijo krajšega kulturnega programa v kranju in kulturno zabavnega programa na cilju ob planšarskem jezeru na jezerskem. SPDRT KOLESARSKI MARATON MAJ m ulti kulturna izmenjava preko programa mladina v akciji; s poznavanje tu jih kultur, sklepanje novih prijateljstev in sprejemanje drugačnih so dragocene izkušnje mladih in hkrati glavne tendence tristranske izmenjave. Tradicija na mejah Evrope je skupni projekt zavoda Art center, programa Mladina ter Evropske skupnosti . Izmenjava uresničuje jasen cilj - širjenje in učenje novih kulturnih tradicij in sklepanje novih poznanstev. TRADICIJA NA MEJAH EVROPE JUNIJ Pdletni večeri v starem mestnem jedru kranju sd tradicidnalnd prežeti z izbranimi kulturnimi ddgddki, združenimi v m ulti kulturni festival carnidla. s svdjim kakdvdstnim umetniškim prdgramdm d staja nepogrešljiv kulturni ambasaddr gdrenjske, njend pestrd endmesečnd ddgajanje pa prinaša prijetnd preživaljanje pdletnih večerdv. KULTURA FESTIVAL CARNIOLA junij - julij Na vrhuncu poletja, v zadnjih dneh julija, se ulice Kranja spremenijo v naj b □ l j m n □ ž i č n □ prireditev na gorenjskem - kranfest s tradicionalnih kranjsko n □ č j □ , kjer se vsako leto srečajo prijatelji od blizu in daleč. s svojo bogato in raznoliko programsko vsebino vsako leto privabi več desetti s o čg lavo množico iz vseh koncev Slovenije. DRUŽENJE KRAN KONEC JULIJA Enodnevni festival, ki Dvdrand Primskovo, preverjenih kranj skd ko n c ertn □ lokacij □ , ko nec oktobra zatrese z udarnimi rifi in vi rtu □ z ni m igranjem kitare. Pravila igre so enostavna. šest kitaristihv, vsak ima petnajst minut za prepričanje žirije, da si zasluži naziv najboljšega tistega večera. K pravemu rokerskemu vzdušju obvezno prispeva tudi spremljevalni program v obliki predstavitve motorističnih klubov, modnih revij in plesnih performansov. FESTIVAL KREATIVNIH KITARISTOV □KTDBER Klasični ciklus je nepogrešljiva po pestritev koncertne in kulturne ponudbe Kranja. Gostovanja vrhunskih glasbenikov mednarodnega slovesa in številni koncerti klasične glasbe zadovoljijo tudi najzahtevnejše glasbene sladokusce in kranj opravičujejo laskavega slovesa kulturne prestolnice. klasični večeri se odvijajo občasno tekom celega leta v idiličnem ambientu atrija pavšlarjeve hiše, v Plečnikovi Roženvenski cerkvi in v galeriji Gorenjskega muzeja. VIRTUOZI KLASIČNI CIKLUS CELD LETD Med drugo bvetdvnd vdjnd s□ v Kranju zgradili ved rovov, ki so jih prebivalci uporabljali kot zaklonišča ali zaklonilnike. izdolbli so jih v konglomerat pleistocenske starosti, na katerem leži tudi stari Kranj. Kranjska občina je z gradnjo rovov začela tik pred vojno, na novo pa so se je lotili med okupacijo, leta 1 944, ko se je povečala nevarnost zavezniškega bombardiranja iz Italije. Delo sta prevzeli dve priznani kranjski gradbeni podjetji, Josip Slavec in Josip Dedek. Približno 1 3D najetih delavcev je do konca leta 1 944 opravilo večino gradbenih del, za dokončanje betonske zaščite rovov in opremo pa je zmanjkalo materiala ter časa. Kljub temu so meščani v zadnjih mesecih vojne zaklonišče že zasilno uporabljali med pogostimi protiletalskimi alarmi ob preletih zavezniških letal. ZNAM E NITOSTI ROVI POD KRANJEM 50 iet delovanja Poleg najdaljšega rova pod starim Kranjem so v tem □ b d □ b j u nastali še zaklonilniki ob savski cesti, pri želežniški po staj i , ob stari tovarni sava kranj v kanjonu Kokre ter ob naravni jami tular na Gaštejskem klancu. Tam je tudi jamski laboratorij v katerega so l. 1 960 naselili človeške ribice (Proteus anginus). Poleg tovrstnega laboratorija v Pirenejih je to edini kraj, kjer se človeške ribice razmnožujejo zunaj narave. tular je naravna jama, ki je nastala v mladi, pleistocenski labori reke Save v Kranju. Dolbe jo droben potoček, ki zbira vode z južnih pobočij šmarjetne gore. tular včasih poimenovano dular "jama zastar. votlina; JAMSKI LABORATORIJ TULAR Konglomeratne stene kan j□na 5 □ mdčnd raz p □ kan e . Kamnina je razkosana na številne b lcd ke različnih veli ko sti ko n g lcd m eratu prihaja dcd procesov raztapljanja kamnine. Nastajajo razpoke, votline, jame in spodmoli in delo sigaste prevleke. Nadeta je stabilnost kamnine, ki jo dodatno obremenjujejo gradnje vseh vrst na robu kanjona. Zato pogosto prihaja do nenadnih odlomov skalnih blokov v kanjon, kar ogroža predvsem objekte na robu kanjona. Kanjon Kokre predstavlja pester mozaik vodnih in obvodnih biotopov: reka, obrežje, pro d i š da , loka s poplavnim gozdom, skalnati bloki in konglomeratno ostenje. Tako razgibano in pestro območje zato nudi zatočišče in prebivališče številnim, po življenjskih zahtevah različnim živalskim vrstam . ZNAMENITOSTI KANJON REKE KOKRE Leta 1901 je zadela □ b ratd vati hidroelektrarna v strugi reke kokre. manjšo h i d r □ e l e kt r a r n □ sd zgradili v tesni kokre v bližini m □ stu na primskdvem. podjetje ni u s p eva l □ , zato sd ga leta 1 909 na dražbi prddali. Kupila ga je Marija Mayer. v 3d - ih letih 2D. st. je h i d r □ e l e kt r a r n □ dgrdžala velika skala in zaradi n evarn □ s ti p □ d □ ra sd jd odstranili. h i d rd ele ktrarna deluje še danes. HIDROELEKTRARNA HE KOKRA KRANJ Leta 2DD4 je Kranj kdncnd d □ b i l na j ve c j □ plasti c n □ skakalnice! v sloveniji, ki je namenjena za d □ mace treninge najboljših slovenskih skakalcev, hkrati pa se je na njen tudi ze odvijala tekma za svetovni pokal. nahaja se na severnem pobočju smarjetne gore - bauhenk. Rekordi : Zimski rekord: Jernej Damjan 115,5 Letni rekord: Robert Kranjec 1 1B,5 Ženski rekord: Juliane S eyfarth 1 D9 , 5 Iz Kranja prihajajo mnogi uspesni slovenski skakalci: Lojze Gorjanc, Peter Stefancic, Marjan Mesec, Vinko Bogataj, Bojan Globocnik, Tomaž Dolar, Brane Benedik, Matjaž Zupan, Bogdan Norcic, Miha Rihtar, Bine Zupan, Matevž Sparovec, Primož Zupan, Zvonko Kordez, Jure Bogataj, Robert Kranjec, Rok Urbanc, pa tudi nas najuspešnejši skakalec vseh časov Primož Peterka. SPORT PLASTIČNA SKAKALNICA celo LETO Atletski in nogometni stadion: atletsko metališče, nogometni stadion z glavnim igriščem z naravno travo in igriščem z umetno travo, dve asfaltirani igrišči za košarko, rokomet in mali nogomet ter tribuno za gledalce. atletski stadion ima osem stez, skakališča za skok v daljavo, troskok in skok v višino ter nove naprave za skok ob palici. atletsko metališče omogoča vadbo meta kopja, diska in kladiva. Tribuna ima 1.56d sedežev in sprejme 1.bqq gledalcev. Smučarski skakalni center Gorenja Sava dopolnjuje državni panožni center v največji športni kompleks za smučarske skoke v državi. v centru je pet skakalnic. to so 1d m, 15 m, 2d m, 4q m in 5d meterska skakalnica. oba centra letno obišče 15.ddd uporabnikov in obiskovalcev. Letno kopališče in pokriti olimpijski bazen sta največji bazenski kompleks za vodne športe v državi. letno kopališče ima veliki plavalni bazen (5d x 25 m) in dva otroška bazena. vsi bazeni lahko sprejmejo 1.1b0 kopalcev. na tribunah ob velikem plavalnem bazenu je prostor za 1.5qq gledalcev. v pokritem bazenu so fitnes center, vadbeni prostori za športno plezanje in boks ter poslovni prostori športnih društev. ŠPORTNI OBJEKTI Športna dvorana Planina stoji na jugovzhodni strani mesta. Objekt ima lahek dostop in 60 parkirnih mest. dvorana se lahko s predelnimi stenami razdeli v tri manjše dvorane. Tribune sprejmejo bqd gledalcev. športni objekt je opremljen za športna tekmovanja, rekreativne in kulturno-zabavne prireditve. Teniški center Triglav je eden izmed največjih v državi. Obsega sedem (7) zunanjih teniških igrišč, teniško dvorand s tremi igrišči in upravno stavbo. v preteklih letih je gostil davis cup in atp turnirje Slovenian Challenge. Športni objekt je opremljen tako za velika mednarodna tekmovanja, kot za množične rekreativne prireditve. Športni park Stražišče sestavljajo dve nogometni igrišči z naravno travo, kolesarska steza, večnamensko igrišče za košarko, mali nogomet, rokomet in in-line hokej ter upravno stavbo. ŠPORTNI OBJEKTI Tradicionalne jedi v Kranju in □ ko lici so tako kot povsod na Gorenjskem povezane s kravjim mlekom in siri, zaradi bližnjih planšarij pa tudi z ovčjerejo. Značilni so tudi prosena in ajdova kaša, gorenjski kuhani štruklji, jedi iz divjačine in kranjska klobasa. Jedi še vedno pripravljajo v številnih lokalnih restavracijah in gostilnah. tradicionalno čebelarstvo pa je poskrbelo za raznovrstno ponudbo medu, napitkov in zdravil. skutni štruklji krajska klobasa ajdovi žganci gorenjska prata gorenjski želodec KULINARIKA TRADI C IJA 3 r i ni & k o v £ Ime e-točka je pdbtald sinonim za j avn □ dostopne točke (JDT) do svetovnega spleta. S spletiščem upravlja in zanj skrbi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo caffe mana □ srednja knjižnica kranj Študijska knjižnica oš matije čopa kranj center mladih kranj Art center Gorenjska turistična zveza Turistično društov kranj D ES KANJE PO NETU E-TDČKE CELD LETD 1 "oš orehek 2"oš simona jenka kranj 3-oš staneta Žagarja kranj 4-oš stražišče 5-oš franceta prešerna 6-dš jakoba aljaža kranj 7-dš matije čopa B-dš helene puhar 9-esic (ekonomsko-storitveni izobraževalni center) višja strokovna šola 1 D-eimnazija 1 1 -ekonomsko-trgovska šola gradbeno-storitvena šola 1 2-dijaški in študentski dom kranj 1 3-tehniški šolski center kranj, višja strokovna šola študijski program mehatronika. 1 4-ljudska univerza kranj, cik kranj 1 5-univerza v mariboru, fakulteta za organizacijske vede 1 6-edc kranj, višja strokovna šola, študijska programa gradbeništvo in komunala. 1 7-b&b, d. o. o., višja strokovna šola v kranju študijski programu promet, poslovni sekretar in komercialist. IZOB RAŽEVANJE 1 "zavod za zdravstveno varstvd kranj, 2-dsndvnd zdravstvo □□renjske 3-zdravstveni dom kranj, 4-nujna medicinska pomoč 5-zobna poliklinika kranj, 6-zavod za zdravstveno zavarovanje slovenije 7-zavdd za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovenije B-gorenjske lekarne 9-osrednja knjižnica kranj 1 o-prešernovd gledališče kranj 1 1 -gorenjski muzej 1 2-javni sklad rs za kulturne dejavnosti, di kranj 1 3-galerija prešernovih nagrajencev za likovno umetnost kranj 1 4-zavod za varstvo kulturne dedišeine JAVNI ZAVOD I 1 -H DTE L BELLEVUE 2-HQTEL CREINA 3-APARTM A IN S □ B E B □ LTEZ 4-DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI D□M KRANJ 5-GDSTIŠČE AR VAJ 6-GDSTIŠČE LABQRE 7-HQTEL AZ U L NAMESTITEV 1 -BUS PUB 2-CAFE GALERIJA PUNGERT 3-BAR MITNICA 4-BAR PREŠERNOV HRAM 5-DR. FIG 6-FDKUS BAR 7-IZI BAR B-KAVA BAR KAVKA 9-KAVA BAR KIND CENTER 1 D-KAVA BAR OVČAR 1 1 -KAVA BAR POTEPUH 1 2-K AVAR NA CARNIOLA 1 3-K AVAR NA ILUZIJA 1 4-KAVARNA RANDEZ-VOUS 1 5-KAVAR N A RAN D US 1 6 - KAVA R N A SLONČEK 1 7-KLU BAR 1 B-KRAN J S KI KOLAČEK 1 9-M Al STE R BAR 2D-PALU STRI S BAR 2 1-RONDO KAVA BAR 22-ROCK AND ROLL PUB 23-STORŽIČ BAR 24-TEATER CAFFE 25-TENIŠKI KLUB TRIGLAV KRANJ Z6-TERASA CAFE LOUNGE 2 7-TH E OLD HOUSE LOKALI 1 -G □ STI LN A BENEDIK 2-GOSTILNA PRI VIKTORJU 3-G □ STI LN A Z VRTOM G ITADELA 4-GOSTIŠČE PRI MARKOTU 5- K RAN J S K A G □ STI L N I CA 6-McDO NALD'S 7-MLEČNA RESTAVRACIJA 8-OKREPČEVALNICA GALERIJA DALI 9-G □ STI LN A PR'MATICKU 1 □-OKREPČEVALNICA IN PIZZERIJA GIOVANI 1 1-PIZZERIJA G □ REN C 1 2-PIZZERI JA IN RESTAVRACIJA TONAČ 1 3-PIZZERI JA IN OKREPČEVALNICA LEDINA 1 4-PIZZERI JA IN ŠPAGETERIJA B U F 1 5-PIZZERIJA KARANTAN I J A 1 6-PIZZERIJA SILVESTER 1 V-RESTAVRACIJA BELLEVU E 1 B-RESTAVRACI JA BRIONI 1 9-RESTAVRAC I J A MONA LISA 2D-TAVERNA REKAR GOSTINSKA PONUDBA G O OD 'fYEA R N vi HHANOMU ALPETOU Potovalna agencija d.d domplan ISKRATEL cestno podjetje gbd " kranj, d. d. Gorenjska borzroposrodniska družba d.d. ISKRAEMECO Ko JE PRED S KO RAJ 1 B LETI UMRL TEKSTILNI VELIKAN IN ponos Kranja Tekstilindus, se JE ZAČELO OBDOBJE SPREMEMB. Ene od značilnosti mesta SKORAJ NI VEČ, OSTALA JE ŠE tovarna Zvezda, tudi ponosa SOCIALIZMA, IBI - KJER SO RED, VISOKE PLAČE IN ZADOVOLJNI DELAVCI, DANES NI VEČ. Podobna je bila usoda Gorenjskih oblačil, ki pa so JIH LIKVIDIRALI LANI. IZ KRANJA JE IZGINILA TUDI OBUTVENA INDUSTRIJA, KO JE UMRLA KRANJSKA PLANIKA. KRANJ JE BIL TUDI ROJSTNI KRAJ NEKDANJEGA VELIKANA NAD velikani - Iskre. Danes so Gorenjcem "vzeli" celo ime in SE ZANJ PRAVDAJO. EGIPČANI SO KUPILI PROIZVODNJO ŠTEVCEV, A NI ŠE DOKONČNO, ALI BODO LJUDJE OBDRŽALI DELO IN KRUH. ISKRATEL JE V POLOVIČNI LASTI NOKIE " SlEMENSA, DOLGA LETA PA JE ZDRŽAL V GLOBALNI BITKI ZLASTI ZARADI PONUDBE NA vzhodu. Za Gorenjsko in Kranj je bila zaščitni znak TUDI GUMARSKA INDUSTRIJA, V ODLOČILNEM TRENUTKU PA SO JO prodali Američanom. Odločilnem zato, ker sami ne bi preživeli, Nemci pa so za Savo ponujali precej manj od Američanov. Lani je odmrl še ZADNJI NASLEDNIK Tekstilindusa, Aquasava v ITALIJANSKI LASTI, IN DEDIŠČINA NEKDANJEGA VELIKEGA PODJETJA JE LE ŠE V TRAJAJOČEM STEČAJU. GOSPODARSTVO Vidtdry - Zelena dežela Skladba skupine Vidtdry -Zelena dežela opisuje po kraj i n □ ob Kranju Povsod sem bil, čistih sam Pot za kruhom vodi vednd drugam Prevozil sem tisod cest Videl blisd in bedo tujih mest. Ta zelena dežela me prevzame, Km vcd zim po cesti do Ljubljane, Tu imam ljubezen Tukaj sem ddma, Pogled na Savd takih me gane, Da oko zarosi in v hribe ujame, Solza pravi srdu, da sem Tukaj ddma, tukaj ddma. Pel sem pesmi in lagal, Tuje ženske v zveze kdval. Iskal sem ddm, tdda zaman, V srdu je le tisti, ki ga pd z nam. Ta zelena dežela me... Le tega se kupite ne da, Ker sem jaz Tukaj ddma, tukaj ddma, tukaj, ddma... GLASBA KRATKI FILM: ZNAMENITOSTI KRANJA http://www.youtube.com/watch?v=-kUj7DtgyPo&feature = player_embedded KRATKI FILM: KRANJ - ROVI POD STARIM DELOM KRANJA http://www.youtube.com/watch?v = zw4alr5NBRo&feature = player_embedded KRATKI FILM: KRANJ - PROTIPOŽARNA CISTERNA http://www.carnium.si/index.php?option = com_content&view=article&id=5 1&Itemid=57 KRATKI FILM: KRANJ - RUDNIK MANGANA V ŠMARJETNI GORI http://www.carnium.si/index.php?option = com content&view=article&id = 4 7&Itemid = 56 1-ODKRITJE SPOMENIKA KRALJU PETRU PRVEMU OSVOBODITELJU V KRANJU Slovenija (Jugoslavija), 1 926, 4', nemi režija: Metod Badjura 2-LEPOTNO TEKMOVANJE ZA NASLOV MISS KRANJA Sldvenija (Jugdslavija), 1 9 3 □ , 41, nemi režija: Metdd Badjura 3-ZADRUŽNA ŽIVINOREJA IN MLEKARSTVO NA GORENJSKEM (SD p D s N ELI VZDRND KMETIJO v VDGLJAH pri Kranju, kdnje, mlekarstvd v naklem in plan šarstvd ter si rarstvd na Pokljuki) S lovenija (Jugoslavija), 1 932, 1 91, nemi režija: Josip Sostid 4-PLANIKA ADIDAS Slovenija (Jugoslavija), 1 9B2, 2B1 režija: Božo Sabotid 5-KOŠTRU N Slovenija (Jugoslavija), 1 9B 1 , 13' režija: Božo Šprajd FILM http ://www. s c? u i d □ □ . cdm/kra nj#mddule6 1 4481 D 2 http://www.kranj.si/pddrddj e.aspx httpi//kraji. eu/sldvenija/kra n j/s ld http://skisprungsdhanzen . d □ m/ejndex. htm?/sld/slde_kr an j . htm http://tm.ksk.si/galerija http://www.artcenter.si/stra n.asp?meniid = 2db http://www.sldvenian- alps.ddm/si/vddnik-pd-regi ji/kranj http://www.td uri s m- kran j ,si/si/d_kran ju/d_mest u/sprehd d_p d_m e stu . htm VIZIJA RAZ VCD J A MESTA KRANJ 2DDB ddd.dr.ilka derpes, jure grdhar, pri m d ž bdrsid LITERATURA