Dopisi. Iz Ptnja. (V zadevi poddružnice družbe av. Cirila in Metoda za Ptuj in okolico.") Lani o tem čaau poslali amo sedemuajatim župnijam, oz. g. župnikom ali zuanim domoijubom širnega Ptujskega okraja poziv, naj priatopijo in ae oklenejo naae npoddružnice". Iz ozirov varčnoati — ne gledč na razne aitnobe pri ustanovitvi — naavetovali 8ino pristop k Ptujski poddi"užnici. Ia glej! naše vabilo ni bilo čiato zastonj! Poalali so v kratkem čaau imenik društvenikov z doneaki: č. g. Jakob Trstenjak iz sv. Marjete pod Ptujem, č. g. Joaip Šinko iz av. Lovrenca v slov. gor, č. g. Jurij Purgaj iz Cirkovec, c. g. Davorin Moako iz sv. Barbare v Halozah in <\ g. Ropert Šuta iz Zaviva. Slava tera goapodom za domoljubni trud, da bi nam še oni, oziroma njih nasledniki v prihodnje ostali zvesti in vztrajni v izpolnjevanju vzvižene domovinake dolžnosti! Z nevoljo in žalostjo pa moramo tukaj zabeležiti, da iz dvanajatih župnij niamo doalej dobili nikakega odgovora. Ne moremo si mialiti, da bivajo v onih župnijah samo na jeziku Slovenci, ne v arci. Slovenci v cenih besedah, ne v djanji in delih! Vse se da doaeči, le dobre volje je treba in prave, ognjene ljubezni do družbe. Ce pa z mirno, prepričevalno besedo ne opravimo nič, agitujmo in delujmo močneje! rSaj pač dovolj ognjena ljubav do doma ni nobena, če 8trastna ni". 0 tej priliki še enkrat ponavljamo in povdarjamo namen in pomen družbe sv. Cirila inMetoda: nVaestranski podpirati in poapeševati alovensko šolstvo na katoliški narodni podlagi. Družba za slovenake otroke napravlja in vzdržuje šole in otroške vrtove, ali pomaga napravljati in vzdrževati jih, dovoljuje podpore in nagrade, izdaja primerne spise in knjige." Družbeniki ao: pokrovitelji, ki plačajo enkrat za vselej najmanj 100 gld.; ustanovniki, ki plačajo enkrat za vaelej 1U gld.; letniki, ki plačujejo po 1 gld. in podporniki po 10 kr. na leto. Imena družbenikov z doneski naj ae blagovolč pošiljati g. dr. Franu Jurteli, odvetniku, ali pa č. g. Franu Hirti, beneficijatu v Ftuji. Vršimo svojo narodno dolžnost! Iz Kotmare vesi. (Kmečka zveza.) Naj še tudi jaz nekaj o kmečkej zvezi apregovorim. Njo ao lansko leto nekateri velikaši v Grabštanju pri Celovcu ustanovili. Tej zvezi je apisal vodila in je bil do novega leta tudi njeu tajnik g A. Mačuik, nekdanji urednik liberalnih ia brezvernih novin. In ti liberalni Salomoni bočejo naa kmete naenkrat potegniti iz mlake, v katero so nas poatave, največ od njih privržencev akovane, potlačile. Kako dolgo se že naš boritelj in rojak g. prof. Andrej Einapieler trudijo in piaejo v časnikih in predlagajo v deželnem zboru nam kmetom zares koristne poatave, ali njih naaprotniki in aedajni kmečki zavezniki tega nočejo videti ali slišati, toda prišel bo čas, ko bo pravica morala obveljati. Tudi to ae nam ne dopade, da ti kmečki zavezniki nas Slovence v njib govoru ia pismih le zaničljivo Bbindišarje" imenujejo, kakor bi mi našega poštenega imena Slovenci ne zaslužili. Pa čujte še, kaj poprej omenjeni tajnik g. Mačnik v nemškej knjižici, katero je izdala kmečka zveza v popis njenega delovanja; a ta ae po slovenako tako-le glasi: ,,....Potem postane kmet samostojen, čislan mož — mož, ki se ga bo, če treba, vse balo, na cegar glas se bo slušati rooralo. Potem k»ei ne bo nobenib vodnikov potreboval, kateri so ga navadno za nos vodili in ga še vodijo!" — Koga g Mačnik z beaedami — ,,ga še vodijo" — moni, ali ni zdaj on in njegovi privrženci prvi kmeeki voditelji! Bomo že videli, kako se bodo te prerokovalne besede spolnile. Od sv. Janža na Drav. polju. (Sloga jači, nealoga tlači.) E-es to so blago beaede pa tudi reanične, ako se tako ravna. To bodo čitatelji tega lista sami izprevideli iz javnih dopisov od tukaj v pretečenem letu. Zatoraj ni moj namen atarih reri premlevati, temveč jim ho. em v tekocem letu javiti, kako aložno da ae ravna tukajšnja občina s cerkvenimi in šolakimi, poaebno z narodnimi vredbami. V prvi vrsti je toraj dolžnost, da tudi javno počastimo avojega župnika. goap. Janeza Nep. Simoniča, za njih neutrudljivo delovanje v cerkvenih zadevab. Posebno jim pa čaatitamo, ker so z dnem 20. januvarija bili imenovaai v Ptuju kot tukajšnji šolski nadzornik. Iz naaledka se razvidi, kako trdno zaupanje imajo hvaležni farani do avojega dušnega pastirja. Kakor se je uže od tukaj razglaailo, da napredujemo v narodnem razvitku, pa mi bodo dragi čitatelji sami pritrdili, da je bilo potrebno složnosti, v kateri so vrli narodnjaki vestno ravnali, predno amo dotlej doapeli. Ali mi bi še tega ne bili dosegli, ko bi nam na čelu ne stal naš vrli, neutrudljivi g. Jaka Golob. Mož nam je zapisan z zlatimi črkami v arce. J. Š. Starški. Iz Brega pri Ptuju. Volitve so pri nas bile dne 31. pretečenega meaeca in ao ae jako alabo obneale; kajti propadli amo mi Slovenci. Ker imajo tudi pravico naši ptujski brkaati goapodje voliti, to nam je krivo, da smo propadli, pa lehko bi tudi mi zmagali, da ne bi naši nemškutarji ai bili toliko prizadevali. Pripeljali ao a aeboj vina in kruha in toČili ga po debelem tem, ki so volili le nemškutarje. Volilne liate so jim pa proč jemali in trgali ter pod pete metali. Dosti pa so jih osleparili. Pri nas so po sili Nemci. Svoj matemi jezik ao pod pete pognali in se sramujejo Slovenci biti. Imeli smo doalej narodnjaka za občinakega predstojnika, cela tri leta amo ai bili prav zadovoljni, ker smo bili Slovenci zmagali, ali zdaj ao se hudo nemškutarji uprli. Celi den ao kočije in vožičeki po Ptujskem predmeatju drdrali, da že skoro ni bilo mogoče se jih ogibati ter so kričali: ,,Mi smo gospodje, ne moremo ai a kmetom enaki biti!" Drugi pa so govorili: pKaj bomo mi kmete v našo občino volili, mi smo trgovci in mojatri rokodelstva! Zakaj bi mi kmete v občinskem zastopu imeli; kmet naj si polje "obdeluje." Tako so se cela dva meaeoa zbirali po gostilnicah iu si roke podajali za mož-besedo, Iz naše občine pa bi sitfer morali dwt obJSiu razd^ljti, pa bi U premalo bilo za naše mojstre, ker bi vsak rad občinski predstojnik bil. Povrh pa so nekateri možje za en požirek vina, pa za grižljej kruba prodali svojo alovenščino. če je volja božja, da dočakamo zopet tri leta, bo pa zmaga naša, sam Bog nam jo daj! Slovenski kmet. Od Pesnice. (Slovenci pozor! Nemški šulverein.) Gotovo bi se pred nekaj leti ne bil nihče nadjal, da bodo tukajšnji priseljenci in njih pomagači boteli nas vse strahovati in ponemčiti. Zdaj so si izmislili šulvereinsko šolo iu bi jo radi tam na Pesnici ustanovili. Največ si prizadeva g. 8totnik Simlinger, on pošilja svojega viničarja okoli podpiaov lovit, nekaj Judežev se je že podpisalo, nekateri pa ga prav neprijazno odpravijo. Med podpisanimi ao vsi tukajšnji priseljenci in njih privrženci, omenim nekatere, ti-le so: g. Simlinger, Vacek, Stetel, Rošker in poštnar Fr. Weingerl i. dr. Zato se obračamo mi Slovenci posebno do prečastite dubovščine v Jarenini in pri Spod. sv. Kungoti, ker njih be8ede imajo največ upliva pri ljudstvu, da svarijo in opomnijo ljudstvo pred brezvernim šulvereinom in svarimo vse občinstvo, da se ne podpišete na nastavljene limanice. Ti, kateri ae podpiaejo, storijo ae enaki Judežu, kateri je nedolžno kri izdal. Zato, Slovenci, pozor! Ne podpiaite se nikomur, pokažite vsakemu dveri, kateri boče podpia od vas. Otroci se bodo gotovo na trirazredni šoli v Jareniai več uaučili, kakor pa na enorazredni brezverni v Pesnici. Iz tega ae tudi kaže, kako potrebna bi bila v Jarenini podružnica sv. Cirila in Metoda. Ona bi najbolj zavračala šulvereinake kričače in svarila Ijudatvo pred njimi. Najprvo se je vzdignil proti šulvereinarjem bivši _ esniški župan, g. Alojz Weingerl, ter je postal iz Savla Pavel, za to mu gre tudi hvala. Šulvereinu pa naj veljajo besede pesnikove; Naj te vdari grom z visočine, Izdajalca domovinel IzRibnice. (Veseli občni zbor.) [Ko- nec ] Gosp. K. nagovori izvoljen odbor z jedr- natimi besedami skrbeti po očetovako, da se diuštvo bolj in bolj širi, da avoj blag namen doseže. Delali bodemo! Ne udajmo se! — Ne udajmo se! je bil odgovor. Po prebranib pra- vilih se je začelo vpisanje ndov, kojih je mnogo, jako mnogo priatopilo. Ribnica! zgubljena ai za liberalce in nemcurie. Hajd Slovenci! pri- stopite ! Narod, dom branite ! Konečno nasve- tnje gosp. K. slovenskim poslancem hvalo iz- reči za njihovo delovanje v deželnem zboru, ker se popolnoma atrinjamo z njih sedanjim energičnim branjenjem našib. svetib. pravic. Trikratna ,,Slava" poslaucem je zadonela eno- ^glasno po treh sobah. Godci cesarsko pesem za- svirajo in navdušenje je do vrha prikipelo. Pred- sednik sklene zbor, izreče presrčno zahvalo za mnogobrojno udeležitev ter prosi drugokrat apet. Na svidenje gotovo! Ob šesti uri se je začela veselica, pri kateri so ae vesele vsestranske napitnice glasile po vseh treh sobab. V najlepšem redu se je vse vrsilo in na obrazih je bilo videti blago, arčno veselje in navdušeuost za milo slovensko reč. Občno veselje so vzročili Rušani, ki so s predaednikom avojim g. Hlebom prišli pozdravljat najmlajšo hčer ,,bralnega društva" v Ribnico, ter razveseljevat s avojimi pevci nove ude bralnega društva. Živahni govori, ,,živio"-klici se spet začujejo in ko potibnejo, zaslišijo ae mile pesmice, koje so peli vrli narodnjaki bralnega društva staroalavnih Ruš. Slava bralnemti društvu v Rušab! slava predsedaiku! slava pevcem in tovaršicam, ki so tudi prišle pozdravljat bčerko Ribniško, je živahno donelo. Tacega veselja in navdušenja uže nisem dolgo, da dolgo časa doživel, labko toraj rečem: ,,Kdor ima srce — Zna za dom solze; — Za slovenske domovine naj, — Za njo rad živi, — Za njo krepeni — Njo, le njo bo ljubi) vekomaj. Od sv.Križapol.Slatine.(Naše društvo. Naše petje.) Dne 2. februvarija imelo je naše kat. polit. društvo svoj občni zbor. Zborovanja vdeležilo ae je lepo število naaib kmetov. Debatiralo ae je prav živabno, in nam je to svedočba, da naš kmet dandanes dobro ve, za kaj da mu je skrbeti. Ako ae bode v tem dubu ljudstvo zanaprej izgojevalo, bodo lažiliberalci kmalu ,,na suhem". — Zvečer je bila veselica, ktere se je razun domačinov udeležilo lepo število odličnib aosednib gostov, dvorana je bila prenapolnjena. Poaebno mi je omeniti, da nas je razveselilo lepo število našib bratov Hrvatov. Živeli! Pogrešali smo pa nekatere naše ,,sosede", ki so sicer vrli, pa — iz avojega nstaroverakega fraka in cilindra, ali piuje" ae niso izlezli! TJpamo, da se jim to posreoi! — Pri veselici peli so naši domači fantje in dekleta prav dobro, ter so se nekatere pesmi morale ponavljati. Prvi naatop naših pevcev se je tedaj vsekako prav dobro obnesel, naj bi bil ta vspeb mladim BCecilijancem" v spodbujo, da bodo tudi zanaprej petje z veseljem gojili. Konečno izrekamo pa fivalo vsem prijateljem kat. polit. društva, ki so nam pripomogli, da ae je veselica tako vrlo obneala. Iz Vurberka. (Dober svet.) So ljudje, da-si drugač pametni, vendar pa ne vedo, da v pričo otrok se mnogokrat govoriti ne sme, kar odraščeui med seboj storiti znajo. Pa žalibog, nabajajo se taki brezvestneži, ki v pričo ne- dolžnih otrok najostudnejše reči govorijo in grde burke uganjajo, ne da bi pomialili, da s ta- kim obnašanjem strup vlivajo v mlado dušo. V naših krajih se godž take neotesane, grde govorice in burke najbolj po krčmah in goatijah, pri teh pa so navadno tudi otroci navzoči, a kako pohujš- ljivo govorijo in se vedejo nekateri godci. Ali ne, da bi stariši navzočih otrok godce opozorili na nespodobnost. krobotajo se še temn. To ni prav! Kristjanski hiani gospodar, pri katerem se gostija služi, naj godcem ostro prepove v v pričo otrok pohujšljivo govoriti, ali pa si naj godce najme, ki znajo pametne šale uganjati. Pri ženitovanjih se lahko veseli in smeji, pa brez nespodobnib. burk. Komn se na pr. ne studi, ako pride godec kot babura oblečen za kubarico pobirat ? Da je že kot ženska oblečen, naj bo, pa le kako gnjuano se nekateri obnašajo, to ni prav! Sicer pa niso vsi godci enaki. Te vrstice pisal sem zato, ker se mi otroci, ki se pohujšajo, smilijo. Prijatelj otrok.