velika razgibanosi Boji med lialijani in Grki \ Albaniji Slabo vreme ovira prodiranje »Slav. gospodar« je poročal o velikem napredovanju Grkov na celotni albanski fronti. Od našega zadnjega poročila je zavladalo na pretežnem delu albanskega bojišča skrajno slabo vreme. Po hribovju je visok aneg, po ozkih dolinah pa blata do kolena. Radi nezadostnih dovozov vojnii potrebščin ni misliti na hitrejše prodiranje Grkov ne v smeri proti Elbasanu in ne proti Valoni ob morju. Zasedba važnih izhodiščnih točk Na južnem frontnem odseku so napredovali Grki z zavzetjem dveh važnih izhodiščnih točk: naselja Kodra pri Tepeleniju in kraja Koljice, ki leži na vzporedni cesti, vodeč proti mestu Berat. Oba kraja ležita v dolini reke Vojuše, ki se izteka v morje severno od Valone, in sta velikega pomena kot izhodiščni točki za nadaljnje napredovanje gr&ke ofenzive, ki se bo usmerila na jug proti Valoni in severno proti mestu Berat. Albanski petrolejski vrelci Na severnem frontnem odseku severno in severnozapadno od Podgradca so se Grki utrdili na novo osvojenih položajih. Italijani so poskušali tam na več mestih protinapade, a se ni posrečilo nikjer italijanskim četam, da bi potisnile Grke iz enkrat zavzetih postojank. V teh bojih igra zelo važno vlogo »evzonski nož«, to je dolg bajonet, s katerim koljejo evzoni (kraljeva garda) naaprotnike v napadih in protinapadih. Italijanski odipor postaja na severu zelo močan ter trdovraten, ker so zašli v nevamost zelo važni in pomembni petrolejski vrelci v dolini reke Devoli. Iz več sto vrelcev črpa Italija svoje poglavitne zaloge petroleja. Italijanska država je naložila težke vsote v te vrelee, ki so dajali v mirnem času 15.000 ton petroleja mesečno, kar znači polovico celotae potrebe Italije. Od vreleev vodi 120 km dolg petrolejski vod do malega petrolejskega pristanišča južno od Valone. Odkar je prekinila angleška pomorska zapora vsak nadaljnji uvoz petroleja v Italijo, je italijanska vlada v zadnjem letu vložala izredno veliko truda, da je izpopolnila albanske petrolejske naprave ter jih je zavarovala proti napadom. Za čiščenje albanskega petroleja poseda Italija v Livornu in Bariju velike čistilnice, katere stalno obiskujejo angleški bombniki ter jih skušajo rušitd. Prodiranje grških čet v dolino reke Devoli v območju petrolejskih vrelcev je napotilo italijansko vrhovno poveljstvo, da je poslalo v ta odsek močne okrepitve, da bi zaustavile prodirajoče Grke. Kakor hitro pa bodo Grki napredovali v dolini reke Škumbe, bodo albanski petrolejski vrelci ogroženi tudi z vzhodne strani. Na tem odseku se bodo bili še zelo hudi in krvavi boji. Anglešlta ofenziva y AfrikNevaren položaj za Anglijo po zlomu Francije Po izpovedi angleškega ministrskega predsednika Churchilla v parlamentu 10. decembra je spravil zlom Francije položaj Anglije v Sredozemlju v resno nevarnost. Italijani so začeli iz svoje afriške kolonije Libije pod poveljstvom maršala Grazianija resno ogrožati Egipt in Sueški prekop. Angleška nadoblast nad Egiptom in Suezom je bila še tem bolj v škripcih, ker je bil angleški otok vsak čas izpostavljen možnosti nemškega vdora. Od oktofora dalje, ko je posetil angleški vojni minister Eden Egipt, so bila poslana vrhovnemu poveljniku angle&kih čet generalu Wawellu znatna ojačenja kolonialnih čet iz Avstralije, Nove Zelandije in Indije. Angleška pomoč Egiptu je sestavljena iz vojaštva, ki je že dolgo v aktivni službi in dobro preizkušeno za gibanje na puščavskem ozemlju. Ko so bila angleška ojačenja v Egiptu pripravljena za ofenzivni sunek, tedaj je prišel italijanski napad na Grčijo. Angleži so bili prisiljeni, da so poslali s svojih afriških oporišč velike sile svoje«r, if.+a»st.va Grkom. ^ so jim pomagali pri obrambi domovine in v sedanji ofenzivi. Šele decembra je bilo števil^no stanje angleškega letalstva v Egiptu toliko okrepljeno, da je bila možna ofenziva pod poveljstvom angleškega generala Wilsona. Italijanske priprave z- pohod v Egipt in Suez Italijanski maršal Graziani je začel kmalu po vstopu Italije v vojno ob strani Nemčije in po izločenju Francije oerožati angleško afriško posest od severa iz Libije in angleški Sudan od juga iz Abesinije. ITajnevarnejši napadi Italije na Egipt in Suez so bili naperjeni iz Libije ob morski obali. drazianiju je uspelo, da je zasedel severnoafriška angleška pristanišča: Sollum, Bukbuk in Sidi Barani. Od te zadnje važne postoiaake se razprostira proti Egiptu široko puščavsko ozemlje brez vode, ker j Angleži uničili vse studence. Radi pomanjkanja vode in cest skozi puščavo se je ir-or.J maršal Graziani dobro oripraviti na pohod preko ^vA^vF.ke Sahare. Prvotni načrt itali.fanskega prodiranja ob morski obali prot.i Alf' "-Mi je onemosjo- čalo angleško vojno brodovje in letal^vo, ki sta obstreljevala ter bqmbardirala rsako večje zbiranje čet in motoriziranih oddelkov. Radi omenjenih nepnlik se je Graziaai s svojimi številnimi kolonialnimi četami močno utrdil po ozemlju nekaj deset kilometrov južno od pristanišča Sidi Barani. Na vrhovih obalnih vzpetin proti omenjeni luki so prve postojanke italijanske vojske, ki obstojajo med drugim iz šestih močno utrjenih taborišč. Italijanska vojska v teh taboriščih predstavlja po svoji sili dve veliki armadi, ki sta po številu znatno močnejši od angleških čet. Angleški bliskoviti sunek Napadalno gibanje angleške vojake se je začelo 7. decembra zvečer, ko so se oddelki pebote v sodelovanju z motoriziranimi edinicami pomaknili preko" 150 km puščavskega sveta — pod zaščito teme v 13 km široko »ozemlje brez gospodarja«, ki je doslej ločilo oba vojna tabora. V največji tajnosti »o se poskrile angleške čete v tako dobro skrite postojanke, da jih italijanska izvidjrii&ka letala preko 8. decembra niso odkrila. V noči na 9. december so se Angleži neopaženo približali italijanskim postojankam in so začeli zgodaj zjutraj z po nemškem vzorcu izvedeno bliskovito ofenzivo. Italijanska najbolj južna taborišča so bila v presenečenju zavzeta. Nato so predrle angleške motorizirane čete italijanske postojanke ter odbrzele s podporo letalstva in streljanja iz topov angleških bojnih ladij na zbirališča italijanskih čet do obmorske postojanke Bukbuk (zapadno od Baranija). Vzhodno od Sidi Baranija so osvojile angleške čete v silnera zaletu Maktilo, katero je poprej topništvo angleških bojnih ladij silovito obstreljevalo. Na ta način so zašle italijanske čete v od Angležev ustvarjerio zanko med omenjenima mestoma in so bile obkoljene z glavnim oporiščem Baranijem, katerega so Angleži zasedli dne 11. decembra. Ob tej priliki je bilo zajetih in razpršenih pet divizij ali veliko več kot en armadni zbor z vsem vojnim materialom od tankov pa do popolnih baterij protiletalskih topov. Pri prvem angleškem ofenzivnem sunku proti Sidi Baraniju je padel — kakor je »Slov. gospodar« poročal že v zadnji številki med Kratkimi tedenskiml novicami — poveljnik libijskih čet general Maletti. Z divizijami vred so ujeli Angleži tri generale. Poleg omenjenih treh generalov sta bila pri nadaljnjem prodiranju zajeta še dva italijanska generala. Vseh pet so Angleži z letali prepeljali v Kairo. Takoj po zasedbi Sidi Baranija so Angleži nadaljevali pohod proti zapadu v smeri proti italijanski Libiji. Kakor je ugotovilo angleško letalstvo, so dolge kolone italijanskega moStva in prateža v gibanju, toda kakega Zemijevioa k bojem v severiii AiriKi. jLevi zenUjevid kaže severnoatriftki oasek, ua kiiterein prodiiujo Angleži iz Egipta v itaUjansko Libijo (na karti Cljrenaica,). — Na desnem zemljevidu sta vidna celotni Egipt, Libija In francoska Afrika, iz katere so ua pohodu 6ete »svobodne Francije« pod poveljstvom generala De Gaullea pro« lahodnemu delu italijanske Libije. — Opomba. V poroftilu o bojih omenjamo kraj Bukbuk, na zenUje- vidu pa je kraj zaznamovan z Bagbag. zbiranja Italijanov za obrambo in zaustavitev angleške ofenzive ni opazilo. Istočasno kot na severu, so začele na jugu ipohod v italijansko Libijo čete »svobodne Francije«, katerih vrhovni poveljnik je znani francoski general de Gaulle. Vojaški pomen zasedbe Sidi Baranija Sidi Barani so zasedli Italijam pred tremi meseci kot brezpomembno in skoraj opuščeno angleško kolonialno pristanišče. V treh mesecih je bil Sidi Barani spremenjen v močno utrjeno pomorsko in kopno oporišče, ki bi naj služilo armadi marsala Grazianija kot izhodišče v pohodu na Aleksandrijo in Sueški prekop. Izguba Sidi Baranija z ogromnimi zalogami vojnih potrebsčin, ki so bile tamkaj nakopičene, pomeni za italijansko afriško armado hud udarec. ¦jc 100 $„.' -....-.'^ *Amsf»f . j^N ,?„„.*• ;¦¦ a; RJdCzpvzz W i ^ \ R<0. M<3dda!&rs!M Fiir Cft&m&e gs.Marsd Matruh «5# %,¦ L*ff^. ..4f^~.