MarBfflvM
PoTtnfc?
CeWa 1 Din
Leto L (VIII.), štev. 190
Maribor, torek 20. decembra 1927
»
JUTRA'
iaha/a ra**« »ed«lj« i« pr** Rt kov v*ak da« od MS. i
Krnim pri poM—m tak. m v	<t	1M00
Votta BMMdira, pr*temtm » aprrrri «* po po#« K> &m, dMferipa M «om p« 16 Ofe
Vro*o**twe m »paanMK Mar kdor, Alakaaadrova ••«!« H. V8
C*M po tarife
fea ».4
Savina vojna med vlado In
ODOZldJO
PRTPRAVE ZA SKUPNO KONFERENCO POSLANCEV KMEČKO-DEMOKRATSKE KOALICIJE V ZAGREBU IN VELIKO MANIFESTACIJ-
SKO ZBOROVANJE.
BEOGRAD, 20. decembra. Davčni boj ki se je razvil med vlado in opozicijo, zavzema vedno ostrejše oblike. Vlada se trudi, da bi našla primeren izhod iz težavnega položaja« v katerega je zašla vsled energičnega nastopa opozicije v tem vprašanju, vendar se ji to dosedaj še ni posrečilo. Med tem se kmečko-demokratska koalicija skupno z ostalimi opozicijskimi skupinami pripravlja, da zanese boj tudi med narod in tako končno prisili vlado h kapitulaciji. Ker je ostala dosedanja akcija brez uspeha, bo imelo vodstvo kmečko-demokratske koalicije skupno s poslovnim odborom koalicije v kratkem posebno sejo, na kateri se bo sklepalo o novih ukrepih, s katerimi naj bi se izvršil na vlado pritisk, da se neznosni davki zmanjšajo. Kakor se zatrjuje, bodo ti ukrepi zelo učinkoviti, seja pa se bo vršila takoj po božičnih praznikih. Kmečko-demokratska koalicija pripravlja obenem skupno konferenco poslancev obeh koaliranih strank v Zagrebu in pa veliko tnani-festacijsko zborovanje, na katerem bosta poročala Stjepan Radič in Svetozar Pribičevič.
Pavle Radič je včeraj po prihodu v Zagreb izjavil novinarjem, da opozicija tozadevno niti najmanj ne misli odnehati. Vprašanje znižanja davčnih bremen je postalo takorekoč že vprašanje obstoja zapadnih pokrajin države. Davki so že tako veliki, da so pričeli načenjati že kapital, kar pa more privesti do katastrofe.
Na vprašanje, kakih sredstev se namerava poslužiti opozicija, da doseže svoj namen, je Pavie Radič pripomnil: »Tega še ne morem povedati, ven dar pa bo kmalu znano. Sedaj samo
Demagogija In realnost
SVEČANE IZJAVE SLS V OTVORITVENIH SEJAH MARIBORSKE IN LJUBLJANSKE OBLASTNE SKUPŠČINE 23. FEBRUARJA TER NOVI OD SLS PREDLOŽENI PRORAČUNI
čakamo, da vidimo, kako stališče bosta zavzela vlada in njena večina. Zapustitev narodne skupščine bi mogla biti ena izmed represalij. Sicer o tem še ni nobenega sklepa, vendar pa bomo ukrenili vse potrebno« da bodo sedanji vladni mogotci čim težje občutili posledice svojega brezglavega postopanja«.
BEOGRAD, 20. decembra. Vladni krogi se trudijo, da bi podtaknili akciji kmečko-demokratske	koalicije;
državi sovražne tendence, da bi jo na i ta način diskreditirali. Zadnje dni se | razširjajo tudi govorice, da hoče1 kmečko-demokratska koalicija revidirati svoj program in se postaviti na federalistično stališče. V zvezi s tem je priobčilo današnje »Vreme« izjavo vodje samostojnih demokratov Svetozarja Pribičeviča, v kateri naglaša, da se bo koalicija, ako ne pride kmalu do popolne ravnopravnosti vseh pokrajin države v davčno-političnem oziru, poslužila ostrejših bojnih metod. Nikakor pa ne odgovarja dejstvu, da bo koalicija na svoji seji, ki se bo vršila v nekaj tednih, revidirala svoj program v federalističnem smislu. Unitaristična ureditev države ni cilj, temveč le namen. Izkazalo pa se je, da predstavlja le sredstvo za hegemo nijo enega dela države nad drugimi in da pod sedanjimi razmerami iz-ključuie popolno enakopravnost vseh državljanov. Koalicija bo dokazala že prihodnje dni, da predstavlja njeno stališče jamstvo za dosego zaželjene-ga cilja.
Pribičevičeva izjava je izzvala v javnosti živahne komentarje, v vladnih krogih pa veliko razburjenje. Govori se celo že o uporabi zakona za zaščito države.
Nenavadna zima v Nemčiji
BERLIN, 20. decembra. Vsled silnega mraza in snega je promet v mestu močno oviran. Mnogo rek je zamrznilo, tako da je ustavljena plovba po njih. Pristanišče v Koblenzu in reka Saara sta po 30. letih zamrznila. V vzhodni Nemčiji je na več krajih ustavljen železniški promet, drugod zopet so obtičali vlaki v snegu.
Na Poljskem je zima nenavadno huda. V Krakovu je znašala davi temperatura 23, v Lvovu pa 28 stopinj Celzija pod ničlo.
V Bellunu v Italiji so imeli danes zjutraj istotako 28 stopinj pod ničlo. Pa tudi iz Francije prihajajo poročila o izrednem mrazu.
ZAGREB, 20. decembra. Tramvajski promet je radi velikega mraza deloma ustavljen. Zagrebški božični velesejem ima veliko škodo, ker so radi izredne zime posetnikl skoro popolnoma izostali, številni razstavitelji pa zapustili razstavo.
LJUBLJANA, 20. dec. Devize: Berlin 1357, Curih 1096, Dunaj 801.5, London 277, Praga 168.37, Newyork 56.71, Milan 308.—. Efekti: Celjska 164, Ljub. kreditna 134, Prva hrvatska 875, Kreditni zavod 160, Vevče 135, Ruše 265—280, Kranjska industrijska 360. Stavbna družba 56. Še-Šir 125.
Poverjeništva Slov. Matice.
Poleg že v novembru naznanjenih 20 poverjeništev so se ustanovila sledeča nadaljnja poverjeništva:	Brežice:
fgn. Supan, naduč. v pok. in posestnik (za ves okraj); Kranjska gora: Miroslav Kušar, sodni uradnik (za Kranjsko goro, Rateče, Mojstrano—Dovje); Jesenice: Alojzij Tancar na Jesenicah (za Jesenice, Savo, Hrušico, Planino, Koroško Belo); Hrastnik: Lojze Hofbauer, učitelj; Murska Sobota: Anton Novak, višji sod. oficijal v pok.; Prevalje: Miran Kokalj, učitelj Ko-kovica p. Prevalje (za ves okraj); Radovljica :	Jakob Špicar, ravnatelj
Posojilnice (za ves okraj, izvzemšl Bled z okolico); Ribnica: (Dolenjsko): Avgust Juvanec, posestnik In posoj. uradnik (za Ribnico in Dolenjo vas); Pragersko: Ciril Grafenauer, uradu, drž. žel.; Škofja Loka: Rojic Jakob, učitelj; Šoštanj: Cilka Trobejeva, učiteljica; Trebnje: Mr. Pharm. Janko Rupreht; Sarajevo: Lojza Šubičeva, magistratna uradnica in tajnica Slov. kluba. V Ljubljani (ploeg že izkazanih poverjeništev) za uradništvo pri direkciji drž. žel.: Fran Rebec, višji žel. uradnik. Z leto 1928 izidejo 3 knjige in sicer: ena znanstvena in dve leposlovni, članarina za vse 3 knjige 50 Din, plačljiva tudi v 5 obrokih po položnici. Prijave pri poverjenikih pismeno ua društvo. —
Maribor, 20. dec. 1927.
Ko sta bili dne 23. februarja v Ljubljani in Mariboru otvorjeni obe slovenski oblastni skupščini, je večinska stranka SLS v obeh podala svečano izjavo, v kateri je povdarila, da bo zastavila vse svoje moči, da bo oblastna skupščina kar največ povečala svoj delokrog v izboljšanje težavnega položaja našega ljudstva; zahtevala, da ostane delokrog oblastne skupščine neokrnjen, da se prepustijo oblastni samoupravi potrebna finančna sredstva; ter še posebej povdarila, da je gospodarski položaj našega ljudstva sedaj tako težak, da ne prenese več novih davčnih bremen. Istočasno je SLS tudi med ljudstvom samim na shodih in po časopisju uganjala demagogijo s tem, da oblastne samouprave ne smejo nalagati ljudstvu novih bremen.
V času, ko se je to godilo, je pa sedela SLS tudi v centralni vladi v Beogradu, ki je baš takrat izdala uredbo o oblastnih in srezkih samoupravnih proračunih, s katero je takratna klero-radikalska vlada zadrgnila vrv okrog vratu samostojnosti samouprav, jih degradirala v ekspoziture finančnega ministra, od katerega dobre volje je v vseh podrobnostih odvisno pravo proračuna oblastnih samouprav. V smislu te uredbe je šef oblastnega finančnega urada odgovoren finančnemu ministru, ki oblasti tudi nadzira po posebnih komisarjih. Z isto uredbo so tudi srezke finance izročene vodstvu državnih davčnih uprav, je uničena občinska proračunska samouprava v korist oblastnim odborom, se mora denar oblasti nalagati v državni hi otekarni banki v Beogradu, in sta zlasti obe slovenski oblasti na podlagi te uret o tudi prisiljeni, da iztisneta nove davščine iz slovenskega ljudstva, ako hočeta delati.
Dvoličnost politike SLS je tu evidentna. Zlasti še radi tega, ker je bila SLS v takratni centralni vladi v močni pozi-
ciji, ker je bilo od njenih glasov odvisno sprejetje državnega budžeta za leto 1927-
28 in je torej SLS, ki je že takrat imela v rokah absolutno nadvlado v obeh slovenskih oblastnih skupščinah in s tem tudi polno odgovornost za njih poslovanje, bila sama sebi moralno dolžna, da izposluje čim največjo samostojnost oblastnih skupščin v finančnem pogledu in čim najširši prenos finančnih virov s strani države za one posle, katere mora v smislu tozadevnega zakona država prenesti na oblastne samouprave. Ako bi se bila takrat SLS v polni meri zavedala svoje dolžnosti, bi si bila prihranila težak položaj, da ne rečem blamažo, katero je sedaj doživela, ko je morala predložit! oblastni proračun, ki določa blizu 15 milijonov novih davčnih bremen za mariborsko oblast, in kateri je v njenih lastnih vrstah naletel na krepek odpor.
Značilna je bila izjava predsednika oblastnega odbora in oblastne skupščino dr. Leskovarja koncem včerajšnje seje: Opozicija — pravi — bo imela lahko delo govoriti proti proračunu radi novih davčnih bremen. Večinska stranka pa si je morala postaviti vprašanje, ali hoče delati in za to delo potrebne izdat-; ke iskati kritja, ali pa držati roke križem.' Ker pa so samouprave tu za resno delo,! smo se odločili za prvo.
Da, gospodje, ki ste skozi 5 let uganjal!' polno demagogije proti oblastnim samoupravam in njih oživotvorjenju, tako je: Realnost je bridko drugačna kakor demagogija.
Oblastni odbor odnosno večinska SLS je očividno naletela res tudi v svojih vrstah na znaten odpor vsaj glede nekaterih novih davščin, ker bi sicer ne bila tako lahko razumljiva izjava istega dr. Leskovarja, da oblastni odbor ne vztraja na svojem predlogu in da bo hvaležen vsakomur, kdor pride s kako drugo sreč-jnejšo mislijo.
Naše železnice
V naši državi imamo železniško mrežo, ki meri krog 10.000 km. Najbolj gosta je mreža v Vojvodini, najmanj pa v Črni Gori (v Vojvodini prilično 10 km na 100 km’, v črni Gori 0.4 km odnosno v Vojvodini krog 12 km proge na 10.000 prebivalcev, v Črni Gori krog 2 km). Povprečno pride v državi na 10.000 prebivalcev 8 km, na 100 kms površine 4 km železnice. Gostost naše železniške mreže odgovarja oni v Romuniji, Portugalski in Švedski, za nami zaostajajo Grška, Bolgarska, Norveška, Finska in Španska. Seveda bo gostost mreže znatno večja, ko se zgrade vse proge, ki so že v načrtih.
Povečini so bile naše železnice zgrajene že pred vojno in sicer od petero različnih držav. Gradile so jih uprave avstrijskih, madžarskih, srbskih in turških železnic, seveda po takratnih političnih potrebah in interesih, vsaka po svojih predpisih in tipih. Glavne proge so bile zgrajene na najmodernejši način in tehnično kot prvorazredne, na sporedne proge se ni polagalo posebne važnosti. Tako imamo danes v uporabi krog 40 raznih vrst, sistemov tračnic, ki smo jih podedovali od bivših uprav. Zlasti pOd Madžarsko je bilo zgrajenih veliko več vici-nalnih železnic nego državnih in imamo
danes n. pr. v Banatu 80 odstotkov vlcl-nalnih in komaj 20 odstotkov državnih železnic.
Vse naše železnice so adhezijske, samo dve progi sta zgrajeni s tretjo — zobčasto — tračnico (v Bosni na progi Sarajevo—Mostar čez Ivanj-planino, kjer sedaj grade predor, s 60 promile vspona, in na progi Lašna—Bugojno s 45 promile vspona.)
70 odstotkov železnic je normalno tirnih (1.435 m širine) in 30 odstotkov ozkotirnih. Ozkotirne imajo zopet različno širino: 0.60, 0.76, 1.00 m. Največ ozkotirnih prog z 0.76 m širine je v Bosni In Hercegovini.
Davčna razorava v davčnem odboru
BEOGRAD, 20. decembra. Davčni odbor je danes nadaljeval razpravo o zakonu za izenačenje davkdv. Pred prehodom na dnevni red je poročal načelnik o sklepu vlade, da se odpravi dohodninski davek. O tem vprašanju se je razvila živahna razprava, tekom katere so zastopniki koalicije vnovič predložili svojo zahtevo za odpravo davka z Novim letom Vladna večina pa je sprejela sklep vlade, s katerim se odpravi ta davek šele z letom 1929, zato pa zvišajo drugi davki
f#%vr
Sfran X
Mariborski VPCF P V?K Tufra.
" V Maribor«, dne 20. XU 192».
Po gorah le ivie po dolih je mraz .. .
SILEN MRZLOTNI VAL PO VSEJ NAŠI DRŽAVI. -KE ŽRTVE IN PROMETNE OVIRE.
PRVE ČLOVEŠ-
Maribor, 20. dec.
Uf, kaka naglica na vseh koncih in krajih naših ulic! Nikjer običajnih zadovoljnih purgarskih obrazov, še celo »oslovski ali gimpelski vogal« pred Ljubljansko kreditno oziroma trgovino Zlate Brišni-kove zija praznote... Ni čuda, da išče vse zavetja za pečjo, saj se je še živo srebro, ki je kljub svojemu imenu vendarle mrtva stvar, stisnilo preteklo noč tako silno vase, da je pokazal toplomer minus 18 C! Ko greš zjutraj v urad, trgovino ali šolo, sploh ne vidiš ničesar okoli sebe, tako se tiščiš v svoj visoko zavihani ovratnik kožuha ali suknje. Ali pa morda tudi nočeš videti zato, da ti ni treba snemati klobuka, kajti zračiti svojo frizuro ali plešo, pri tucatu stopinj pod ničlo niso mačje solze! Zrak pa pri vsem tem, da ti v lepi harmoniji na vse mile »viže« brije okrog ušes in škriplje pod nogami, takšen, da ga je človek vesel in se lahko primerja z onim okrog Triglava. Dokler bomo imeli tako suho in jasno vreme, se nam ni bati nahoda.
Ivje je po Pohorju tako silno, da se lomi grmovje in veje na drevju. Pa tudi v mestu srečaš dopoldne na vsakem drugem koraku ktneta-okoličana, ki prihaja po opravkih v Maribor in mu je mraz pobelil in zledenil njegov mogočen sveder pod nosom. In ženske na trgu so zjutraj kakor božički bele na svojih gostih obr-vih in zimskih rutah okoli in okoli obraza. Saj je še zjutraj kazal toplomer minus 13 C.
Svoje veselje pa imajo te dni smučarji ta drsalci! Prvi so okupirali vse gričevje stvemo nad mestom, drugi poskušajo led na ribnikih in v parku. Včeraj je Olepševalno društvo dalo osnažiti led na drsališčih in namestiti veliko električno obloč-nic na drsališču v parku, kjer že danes raja staro in mlado. Jutri se baje otvori idrsališče že tudi pri Treh ribnikih.
Solnce pa je kljub izredno nizki temperaturi čez dan tako prijazno, kakor bi se zavedalo, da ga čakajo še hujši meseci, saj se astronomska zima prične šele jutri, čeprav že pričenja istočasno daljšati tudi .dan ta krčiti noč.
Vse kaže, da se je stoletni koledar zmotil, ko pravi, da bo od 21. do 25. t. m. neprijazno vreme...
*
Pričakovati je, da bo m mi val pritisni! še z večjo silo, o čemur pričajo tudi hladni severni vetrovi, ki brijejo po vsej Srednji Evropi. Temperatura v naši državi je povsod pod ničlo in se je gibala včeraj med —5 do —17 stopinj-. Maribor —7, Ljubljana —12, Zagreo —11, Beograd —12, Split —5, Gospič v Liki —14, v Karlovcu pa je bilo celo —17 stopinj Celzija. Nebo je bilo včeraj popolnoma jasno v Sloveniji in primorskih krajih, drugod pa oblačno ali poioblačno. Ponoči je po raznih pokrajinah zopet zapadel sneg. V dalmatinskem primorju brije ostra burja, morje pa je močno razburkano. Parniki imajo velike zamude, mnogi pa sploh niso odšli iz pristanišč.
V naši državi je najhuje pritisnila zima posebno v Južni Srbiji, kjer že več dni neprenehoma pada sneg. Na progah Skoplje—Ohrid in Tetovo—Gostivar je železniški promet sploh nemogoč, na glavnih progah pa se vrši le z največjimi težavami. Iz Skonlja včeraj sploh noben vlak ni odšel proti jugu, na lokalnih progah pa so vsi vlaki obtičali v snegu.
V Vojvodini je nepričakovani mrzli val zahteval tudi že človeške žrtve. V okolici Velikega Bečkereka je zmrznil na povratku proti domu 49 letni posestnik Fi-lip Uršulič, v vasi Melenci pa so našli na cesti zmrznjeno 50 letno Julko Jovanovič. Cela vrsta oseb je morala iskati pomoči v bolnicah.
V Črnigori divjajo že več dni strašni snežni viharji in zameti. Skoro povsod je zapadel sneg nad meter debelo in je ustavljen vsak promet.
Sneg je zapadel tudi no vsej severni Italiji, čeprav mraz tamkaj ni pritisnil s tak.o silo, kakor v srednji in zapadnl Evropi. Zanimivo je, da je zasnežena tudi francoska Riviera in da je sneg pobelil tudi vrhove ognjenika Vezuva in rimske gričke. V Londonu pa je padla temperatura celo na 20 stopinj Celzija pod ničlo.
Izreki modrih moi vseh vekov
Dobrote roditeljev so tako brezmejne Jrakor razsežnost neba.
(Mongolski pregovor.)
e
Resnica ne potrebuje razen sebe no-Jbene zaščite In je tudi nima.
(A. Ruge.)
e
Življenje je kakor plašč: Umazan se oSedi in skrtači, ako dobi luknjo, se zakrpa, nosi se pa do — skrajnosti.
(H. Balzac.)
e
Dokazi ljubosumnosti so stvari, lahke kakor zrak, a dokazi sami so težki kakor izreki Svetega Pisma.
(Viliam Shakespeare.)
O
Zakon (postava) je začetek in višek •vse prosvete.	(Goethe.)
•
Zavist se rada pritožuje
radi tuje sreče,
dočim zavoljo lastne pa nesreče
toliko nikdar ne tuguje.
(Sv. Bazilij.)
*
Samo tri stvari so, ki zmanjšujejo narodom življenjsko moč, pogum in odpornost pftoti udarcem usode: Lenoba, laž in — pomanjkanje idealov.	(Jaurs.)
•
Ko je Malunka vprašal Buddho, ali obstoji svet večno in od nedoločenega »Nekdaj«, mu ta ni odgovoril, ker se mu Ji njegovo vprašanje zdelo nepotrebno.
(Gautama »Stvarstvo«).
*
Moder in pobožen biti pomeni: Opazovati vesoljstvo raz najvišje višine svojih fj&U tiho in z mirnim duhom.
(T. UicretrnJ
Preišči vso prirodo, povsodi vidiš spreminjanje in prenavljanje, nikjer smrti v smislu besede in uničevanja.
(Goethe.)
*
Napuh zajutrkuje pri bogatinu, obeduje pri revežu in večerja pri sramoti.
(Benjamin Franklin.)
*
Vi mladi in stremeči, ki se trudite za najhvaležnejšimi študiji, premislite in preudarite le eno: Priroda je najhvalež-nejši študij; kajti ona osreči slehernega, ki to hoče.	(Goethe.)
*
Vesoljstvo (universum) je enota; njo obvladuje večen, zgodovinsko nedoločljiv red v vidu zakonitega stalnega, nespremenljivega reda, ki je harmoničen kakor pamet (mens).
(Marcus Aurelius.)
Pod
božično drevo
blagostanje donašajočih srečk drž. razredne loterije. Obdarujte svoje drage s temi vrednostnimi papirji. Izžrebana bo vsaka srečka. Naše znane, srečo donašajoče srečke je dobiti v Maribora v opravi »Veternika.*
$Uar> ibarski in
Prevoz Supilovih zemskih ostankov v domovino.
Zemski ostanki Frana Supila, odličnega bivšega voditelja srbsko-hrvatske koalicije in borca za ujedinjenje našega tre— imenega naroda, ki je med svetovno vojno umrl v Petrogradu, so prispeh sedaj v Gibraltar in pridejo najbrže že v če-t. ;ek v Sušak, odkoder jih prepeličjo potem v Dubrovnik in polože potem tamkaj k večnemu počitku.
Občinske volitve v Gornji Radgoni.
Pri nedeljskih občinskih volitvah v Gornji Radgoni je od 320 volilnih upravičencev volilo 291 in so dobili: SLS 122 glasov in 7 mandatov, gospodarska obrt-niško-delavska lista 35 (2), napredna gospodarska lista 61 (4), lista javnih nameščencev 38 (2), nadstrankarska delavska lista 15 (1) in domača gospodarska lista 20 glasov in 1 mandat. SLS je celo iz Maribora pripeljala z avtom svoje vo-lilce, a se ji kljub temu ni posrečilo izvo-jevati večine.
Iz politično-upravne službe.
Napredovali so: okrajni komisar Leopold Eilec v Slovenjgradcu in Jakob Počkaj v Dolnji Lendavi za vladna tajnika I. kategorije 7. skupine, arhivska uradnika Jakob Kuhar pri policijski direkciji v Ljubljani in Anton Ferjan v Slovenjgradcu za arhivska uradnika II. kategorije 3. skupine na dosedanjih službenih mestih.
Upokojencem južne železnice.
Podružnica društva upokojencev južne železnice naznanja svojim članom, da se bo vršil v petek, dne 6. januarja v Mariboru v Gambrinovi dvorani redni občni zbor. Začetek ločno ob 9. dopoldne. Vabljeni so vsi člani društva, da se rednega občnega zbora udeleže. Dnevni red glasom društvenih pravil. Predsednik.’2005 Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru.
V sredo, ob 20. uri, redna odborova seja. V četrtek. 22. t. m. ob 20. uri članski sestanek. Udeležba obvezna za vse člane.
Občni zbor Aerokluba v Mariboru.
Drevi, ob 8. zvečer se bo vršil v čitalnični dvorani Študijske knjižnice (Kazino) občni zbor Aerokluba »Naša krila« v Mariboru. Cilj kluba je, da seznani naš narod z velikimi koristmi, ki jih nudi zra-koplovstvo človeštvu, da goji in razvije ljubezen do zrakoplovstva kot športa in kot važnega gospodarskega činitelja in pomaga njegovemu razvoju v državi kot jakemu sredstvu državne obrambe. Dnevni red občnega zbora je: 1. Otvoritev in poročilo predsednika pripravljalnega odbora. 2. Predavanje s skioptičnimi slikami dr. Staneta Rapeta iz Ljubljane o zrakoplovstvu. 3. Čitanje pravil. 4. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 5. Volitev nadzorstvenega odbora in namestnikov. 6. Slučajnosti.
Strokovno glasilo tiskarna rjev Jugoslavije.
začne po Novem letu izdajati v Mariboru g. Ferdinand Ošlak.
Knjige »Goriške Matice« so dospele; dobijo se pri poverjeniku g. Jos. Cijanu v Vrazovi ulici 6-II.
Veroučiteljl se vabijo, da čimoreje pošljejo direktno računovodstvu delegacije ministrstva financ, odsek za ljubljansko in mariborsko oblast, prijave veroučnih ur, in sicer izključno le za meseca september in oktober 1927.
Obup vsled brezposelnosti.
V obupu, ker že več mesecev ni mogel dobiti zaslužka, si je v skrajni bedi pognal v Zagrebu kroglo v glavo 24 letni električar Ignacij Horvat, rodom iz Celja. K sreči se ni zadel dobro in so ga še pravočasno prepeljali v bolnico in operirali ter mu tako rešili življenje. Horvat je bil poprej v službi v Crikvenici. Ker pa je tamkaj zgubil nameščenje, je krenil v Zagreb v nadi, da pride tamkaj lažje do kruha, a se je kruto varal. Bil je že štiri mesece brez dela in zašel končno v tako stisko, da si je hotel vzeti življenje in napraviti tako konec svojemu trpljenju.
Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru
Velikansko isfoir®
imate v naših specijalnih trgovinah v vseh splošno uporabljivih modernih francoskih, angleških, ameriških, nemških kakor tudi domačih parfumskih vrstah in predmetih po brezkonkurenčno nizkih cenah, sploh vse, kar potrebujete pri toaleti. Parfumerija
Carl Jacobi, GRAZ, Herrengasse 10.
A. C. Leyer, GRAZ, Hauptplatz 16.
Z nožem v prsa.
V nedeljo zvečer si je 18 letni dninar Vinko Grašič iz Trkovcev privoščil malo vina v neki pobreški gostilni, kjer se je nabralo več njegovih sovrstnikov. Pri pijači so se fantiči hitro nekaj sporekli in mizarski vajenec Drevenšek je potegnil nož. Hudo zameril se mu je sicer nekdo drugi, med ruvanjem je pa pomotoma zadel Grašiča. Ranil ga je v prsa ravno pod ramo. Grašič se zdravi v bolnici, rana pa ni huda.
Oblastni urad za posredovanje dela pri« vatnim nameščencem
v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8, ima v evidenci sledeče, službe iskajoče moči: 16 trgovskih pomočnikov in prodajalk raznih strok, 6 blagajničark, 3 izložbene aranžerje, 5 trgovskih potnikov, 9 knjigovodij bilancistov in pomožnih, 14 ko-respondentov v raznih jezikih, 5 trgovskih poslovodij raznih strok, 10 pisarniških uradnikov, 3 obratovodje za kemična podjetja, 5 rudarskih tehničnih uradnikov, 2 pomožna carinska posrednika, 4 praktikante za urade, 12 kontoristinj, U skladiščnikov, 6 stenografinj v raznih jezikih, 2 rudarska geometra, 2 drogista, 3 tehnični risarji. 2 elektrotehnična uradnika, 1 brodograditelja, 3 šumarske uradnike, 3 laborante za proizvajanje špirita, 1 solicitatorica, 1 kmetijski ekonom in vinarski strokovnjak. — Službo dobe: 1 kontoristinia s perfektnim znanjem srbohrvaščine in nemščine in 1 inkasant.
Razsodišče pri Mednarodni trgovski
zbornici.
V svrho hitrejšega in ekspeditivnejšega reševanja gospodarskih sporov med podjetniki raznih držav je ustanovila Mednarodna trgovska zbornica razsodišča, ki funkcijonira z največjim zadovoljstvom gospodarskih krogov celega sveta. Nova klauzula, ki zajamči kompetenco tega razsodišča iti ki za reševanje sporov mora biti navedena v sklepnih pismih domačih tvrdk z tvrdkami se glasi: »Vsi spori, ki bi nastali iz te pogodbe se rešijo po pravilniku arbitražnega razsodišča mednarodne trgovske zbornice, po enem ali več razsodnikih, imenovanih v zmislu tega pravilnika.« Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, opozarja na to ustanovo zlasti vse naše izvoznike. Na-cijonalni odbor kraljevine SHS Mednarodne trgovske zbornice v Beogradu, daje o razsodišču interesentom vedno rade volje potrebne informacije.
Koromandija.
Pod tem naslovom je izšla te dni v Mariboru prva zbirka mladinskih pesmi našega iz slovstvenih revij poznanega pesnika Radivoja Reharja. Zbirka obsega 28 pesmi, ki se odlikujejo po svoji svežini in po prekrasnih, večinoma narodnih motivih, tako da bo najprijetnejše božično in novoletno darilo za našo deco. — Knjižica, ki je tiskana na finem in močnem papirju, je izšla v samozaložbi in je opremljena z lepo naslovno stranjo akad. slikarja prof. Janeza Mežana. Naroča se pri avtorju v Mariboru, Tattenbachova ulica 19. Ima 48 strani in stane 12 Din.
Mariborsko Gledališče
REPERTOAR:
Torek, 20. decembra ob 20. uri »Kar hočete« Ab. C. Kuponi.
Sreda, 21. decembra ob 20. uri »Mada-me Butterfly« ab. D. Kuponi.
Četrtek, 22. decembra ob 20. uri »Takrat v starih časih« ab. A.
Petek, 23. decembra ob 17. uri »Snegu!-čica«. Otroška predstava znižanih cenah.
» iiu > i « O i il, auB iu. jiil. ... .1',
Blazneži kot upoc
NEOBIČAJNA RAZ
V Parizu so otvorili te dni zanimivo razstavo, ki do sedaj na svetu še nima primera. Razstavljena je velika zbirka slik, plastik in risb, ki* so vse brez izjeme delo uniobolnih. S problemom gotove zveze med umetnostjo in umobolnostjo se že dolgo Časa pečajo psihijatri, psihologi in kritiki. Zadovoljive rešitve tega znanstveno - umetniškega vprašanja se pa še ni dalo najti. Pred par leti je vzbudilo veliko zanimanje delo slavnega u-čenjaka Prinzborna o upodobljajoči u-metnosti umobolnih.
V zavodih za umobolne se vedno opaža, da dobijo mnogi bolniki naenkrat nagnjenje do risarskega in slikarskega dela, četudi se s tem poprej v svoji zdravi dobi niso nikdar pečali. Profesor Marie, šef zdravnik psihiatrične klinike pariške bolnice Sv. Ane je zbral veliko število risarskih in slikarskih izdelkov svojih bolnikov. To zbirko iz svoje dolgoletne prakse je dal sedaj na razpolago razstavnemu odboru.
Pariški listi povdarjajo, da se opaža predvsem gotova sličnost med deli umobolnih in smerjo, ki jo zavzema dandanes umetnost. Gotova sličnost je tudi v teoretičnih podlagah. — »Tudi urnobolni« «— pravi profesor Marie v svoji knjigi —
Pravda bivših voinih u*einl kov z vlado
Na Madžarskem se že dolga leta pravda skupina bivših vojnih ujetnikov z vlado. Tožitelji so bivši avstro-ogrski vojaki, državljani današnje Madžarske, ki so bili v ruskem ujetništvu v Sibiriji. Po preobratu so se obrnili do zastopnikov mednarodnega Rdečega križa s prošnjo, da bi jim izposlovali od madžarske vlade potrebno pomoč za vrnitev v domovino. Po dolgih mesecih so zastopniki Rdečega križa prišli s sporočilom, da je madžarska vlada pripravljena plačati potne stroške v domovino. Zbralo se je 450 ujetnikov, med njimi 250 Madžarov, ki so spravili skupaj toliko denarja, da so lahko najeli neko japonsko ladjo. Prišli so srečno domov in onim, ki so bili pristojni v avstrijsko republiko, je avstrijska vlada takoj povrnila potne stroške. Sedanja madžarska vlada pa o svoji obljubi napram mednarodni organizaciji Rdečega križa ni hotela ničesar vedeti. Bivši vojni ujetniki so se organizirali ter vložili proti vladi tožbo, katero so dobili v dveh instancah. Vlada je končno uvidela, da bo pravdo izgubila in sedaj že ponuja tožiteljem v poravnavo takojšnje izplačilo 60 odstotkov od vseh potnih stroškov.
Zanimiva občina na Slovaškem.
Ob vznožju Tatre leži občina Mengus, ki šteje okrog 50 hiš in v Evropi ne bo lahko našla primera. Vsi prebivalci so odločni abstinenti, ki ne trpijo v svoji vasi nobene krčme. Nedavno je ta vas dobila novega vaščana-moža, ki je računal, da bi se gostilna dobro obnesla. Začetkom ni vedel, da so vsi vaščani abstinenti, pozneje, ko je to zvedel, je pa mislil, da jih ne bo težko spreobrniti. Pa se je kruto varal. Krčmo, ki je ostala prazna, je zaprl ter odšel, da kje drugod poskusi svojo srečo.
Hans Dominik:
Oblast treh
Šepetalec je planil pokonci in pogledal fea svoj termometer.
»Mir, miri še deset minut zame.«
Iz majhne steklene cevke je skrbno odštel dve majčkeni beli piluli ter jih pogoltnil. Skoro trenotno se je iz njegovih Izmučenih potez izgubil izraz nervozne napetosti in mirno zadovoljstvo je leglo na njegov obraz. Njegove misli so bežale nazaj v preteklost. Pred njegovimi duševnimi očmi so se plastično pojavljale slike dogodkov, ki so se odigrali pred skoro četrt stoletja... Velike železniške gradbe takrat v Mezopotamiji v prvem desetletju po svetovni vojni. Majhna poletna hišica na obronkih gorovja... Plavolasa žena v beli obleki z Igrajočim se dečkom v naročju... Kako dolgo, kako neskončno dolgo je že bilo, odkar je izvabil Gerharda Bursfelda. svetlolasega
labljajoS umetniki
TAVA V PARIZU.
»izražajo svoje čutenje brez kontrole razuma ter se zanašajo ravno tako, kakor moderni umetniki največ na svojo pod-zavednost«. — Eden meče barvo v toliki pestrosti in tolikem žaru na papir, da bi moderni arhitekti to, kakoršno je, lahko dobro uporabili za vzorce blaga in tapet. Drugi zopet delajo čudne arabeske iz samih rok, oči in obrazov. Tretji sestavljajo človeške in živalske podobe v fantastične prikazni. Med takimi slikami so brezmiselni napisi: »Ta stena, o človek, ima oči!« — »Čevljarji so boljši ko škofje«.
V pariški umobolnici Sv. Ane je eden od bolnikov — bivši duhovnik s silno plastiko narisal papeža, ki na otročji na-133 procentov večje kot pa v časih pred koncilom — žžtb. Umetnost blaznih se nagiblje primitivizmu, ki nam je že dolgo znan iz umetnosti Azijatov in črncev. Najbolj se to vidi pri figurah, ki so modelirane iz voska ali pa nerodno izrezljane iz lesa. Večina slik in drugih izdelkov je taka, da bi jo mnogi ljubitelji umetnosti in kupci slik vsled čudovitih barvnih kompozicij in izrazitih oblik brez pomisleka prisodili kakemu slikarju, kateremu se splošno priznava velika bodočnost in seveda tudi — razum.
Predsednik Calles - neprostovoljni bikoborec
Župan mesta Monterey v Mehiki je pred kratkim rešil življenje predsedniku mehikanske republike Callesu, ki ga je napadel bik in je bil v nevarnosti, da ga nabode na roge. Pri posetu, ki ga je napravil predsednik Calles v spremstvu novega ameriškega poslanika Morrovra mestu Montereyu, je Calles povabil poslanika, naj prisostvuje bikoborbi. Da bi opazoval prizor iz čim večje bližine, ali pa morda zato, da dokaže poslaniku svojo neustrašenost, se Calles ni vsedel v za njo določeno ložo, temveč je šel raje v areno in se tamkaj pridružil zastopnikom lokalnih oblasti. Ko je to storil, se je neki bik, razdražen od toreadorjev, v divjih skokih približal tej skupini in navalil naravnost proti predsedniku Callesu in njegovemu spremstvu. K sreči je mestni župan še pravočasno spoznal nevarnost. vrgel bliskoma svoj plašč čez glavo bika, ki je potem nenadoma prestrašen obstal. Zadostovala je minuta, da se je mogel predsednik Calles rešiti potem na varno.
SIROTIŠNICA S STO OTROCI POGORELA.
OUEBEC (Kanada), 16. decembra. V hospicu Saint Charles je izbruhni! strahovit požar, ki je imel grozne posledice. Veliko število otrok-sirot je zgorelo. 0-genj je nastal v drugem nadstropju velikega štirinadstropnega poslopja, ki Je imelo pod svojo streho 500 sirot. Panika, ki je nastala spričo rršenja gorečih sten, je zelo otežkočala reševanje še neooško-dovanih in iskanje ranjenih oseb. Število mrtvih cenijo na sto; doslej so našli 0-krog 60 mrličev. Veliko število težko poškodovanih so odpeljali v bolnico. Hospic Saint Charles je pogorel do tal.
nemškega inženerskega častnika iz njegovega kurdskega pribežališča ter ga pridobil za mezopotamske železniške in kanalizacijske gradnje. Takrat, ko so bili delavci z delom in rokami redki v deželi dveh rek.
Gerhard Bursfeld se je pozivu na tako delo rad odzval. S seboj je privedel svojega dečka in svojo plavolaso ženo Ro-koio Bursfeldovo, krasno hčerko nekega kurdijskega poglavarja in cirkaške matere.
Srečno je bilo tisto življenje. Dokler ni našel Gerhard Bursfeld one velike, nevarne sile. Dokler ni Edward Glossin, raz-paljen v ljubezni do svetlolase ženske, izdal prijatelja in njegove iznajdbe angleški vladi... Gerhard Bursfeld je izginil za towerskimi zidovi. Njegova žena je pobegnila s triletnim dečkom v gore proti severovzhodu. Sled za njo se je izgubila. In Edward Glossin je bil ogoljufani goljuf. Z nekaj tisoč funtov ga je odpravila angleška vlada za tajnost, katere vrednost
L li X i h MlrA
Požar, ki traia že 15 let
V premogokopnem revirju male sovjetske republike Burjatje že nekaj časa na delu okrog dva tisoč gasilcev, da bi zadušili požar v ogromni premogovni žili, ki traja že 15 let. Ogenj je nastal iz neznanih vzrokov leta 1912 in od tega časa tli in gori, da je uničeno že okrog 60 milijonov ton rujavega premoga. Posebna kmisija, ki je pred petimi leti preiskovala gorečo premogovno žilo, je bila mnenja, da se bo ogenj zadušil, če se popolnoma zazidajo vsi sosedni rovi. To se je zgodilo in izgledalo je, da se bo mnenje in pričakovanje komisije uresničijo. Naenkrat se je pa važna stranska proga transsibirske železnice vdrla v precejšnji razdalji in iz prepada se je, kakor iz vulkana, začel valiti dim, vmes je pa švigal tudi plamen. To je bil dokaz, da premog pod zemljo še vedno gori. Mon-tanisti so ugotovili, da je od zadnje komisije — torej v petih letih — ogenj pod zemljo napredoval najmanj za do:žino treh kilometrov. Dela, ki so se sedaj za-če’a v velikem obsegu, bodo stala najmanj 3C0 tisoč rubljev. Stroški gašenja pred 15 leti bi pa ne znašali niti ene dvanajstine današnjih stroškov.
Rekorderska rodbina Bruce.
Anglež Bruce in njegova žena imasta manijo — avtomobilskih rekordov. Kakor hitro izvesta za kakšen rekord v avtomobilistiki, se takoj pojavita in ga potolčeta — ne neznatno, temveč vsaj za 25 procentov. Nedavno sta se odločila, da bosta potolkla vse rekorde hkrati. Odšla sta v Monthleri na avtodrom in krožita po betonski elipsi že 64 ur s hitrostjo 127 km na uro. Prevozila sta že okrog 9000 km, dočim znaša njuna pot 20.000 km. Doslej sta potolkla rekord na 1000 km, ki ga je držala Miss Cordery. Prevozila sta jih v 70. urah. Trenutno pa tolčeta rekord na 10.000 km. ki ne bo presegel 80 ur. dočim je v Hifraudi rabil za isto progo 90 ur. Končno pa bosta, ko prevozita 20.000 km potolkla tudi vztrajnostni rekord, ki ga je držal Mr. Puli s
17.000	km. Vse to seveda, ako bosta človek in stroj zdržala 150 ur (6 dni in 8 ur) — hitrosti krog 125 km na uro. Razumljivo je, da se mož in žena ob volanu neprestano menjavata. Ko vozi prvi, drugi: je ali spi.
Leto 1952 konec alkohola.
Amerika je dežela statistik — Amerl-kanci po zgolj statistiki. O vsaki stvari vodijo točno statistiko in vse urejujejo na podlagi statističnih podatkov — celo svojo državo, čeprav jim to vedno ne u-speva. Amferiški državniki so se prestrašili, ko jim je policijski statistični urad javil, da je bilo samo tekoče leto v Zedinjenih državah aretiranih radi pijanstva
711.000	oseb. »Liga zmernosti« je točno preračunila, da se bo število prestopkov pijanstva radi prepovedi točenja alkoholnih pijač zmanjšala najmanj za 100 procentov. Zgodilo pa se je narobe. Število prestopkov močne pijanosti je letos ;:a 133 procentv večje kot pa v časih pred za brano točenja. Toda Amertoanci so trmasti in uporni: Pussyfcot Johnson, r.rcd sednik lige, se ni pt estra šil ogromne številke in trdi z izredno prepričevainostjo, da bo leta 1952 ves svet »suh«.
se mu je zdela neprecenljiva...
Sanjačeve poteze so se zopet napele. Nekje se je oglasil električni zvonec. Doktor se je dvignil in odšel s trdnim korakom v sobo policijskega šefa.
Kratko je pozdravil došlega profesorja Curtisa iz Sing-Singa ter ga vprašak
»Kako je mogoče, da je usmrtitveni stol odpovedal?«
Pretrgano in nervozno je profesor poročal:
»Nam vsem povsem nedoumljivo! Na polšesto uro je bila odrejena elektroku-cija roparskega morilca Woodburneja. Vse sc je izvršilo v redu. Ob petih štirideset minut je že ležal delinkvent na se-cirni mizi. Stroj smo ustavili in ga ob petih petinpetdeset minut zopet pognali. Točno ob šestih so pripeljali drugega delinkventa in ga privezali na električni stol. Oblečen je bil v predpisano usmrtit-veno oblačilo s prerezano desno hlačnico. Elektroda se mu je položila okoli desnega stegna. Dve minuti po šestih se ie no-
1 Stran S.
Spori
0!imcš$ada 1928
Nemški nogometni team. Nemška nogometna zveza je imenovala za olimpijske tekme sledeče kandidate: Stuhfaut, Kalbl, Kugler, Reimann, Lemberger, Ild-gen, Krauss, Rutz, Hofmann, Zeilfelder, Schubel, Martvvig, Hehneken in Pottin-ger.
Tudi indijska hockey zveza se je odločila, da odpošlje svoje moštvo na olimpijski turnir. Po končanih tekmah za domače prvenstvo bodo meseca februarja postavili v Kalkuti moštvo za Amsterdam.
MO službeno.
V četrtek 22. t. m. ob 20. vazna seja odbora. Udeleže naj se odborniki polnoštevilno. — Predsednik.
Dunajske tekme odpovedane.
Radi snega in mraza so na Dunaju odpovedane vse tekme za t. zv. Winter-Cup.
Češkoslovaška prvenstvena tekmovanja
pričnejo šele 4. marca, 22. aprila meddržavna z Madžarsko, 13. maja proti reprezentanci Pariza.
Boksmatch Madžarska—Češkoslovaška.
so Madžari, kot se je pričakovalo odločili v svojo korist. Čehe so porazili v raz- . merju 14 : 2, kar je nadvse sijajna zmaga.
Dunajsko prvenstvo v rokoborbi.
V nedeljo so bile zaključene tekme zt prvenstvo v rokoborbi klubov na Dunaju. Zmagovalec je S. C. Simmering, ki je z rezultatom 11 : 12 postavil moštvo »Wiener Sportkluba« na drugo mesto.
Helen Wilis ostane, kakor njena rojaka Tilden in Hunter prihodnjo sezono v Evropi. Udeležila se bo pariškega turnirja in posedla Wimbledon, Amsterdam, Nemčijo in Belgijo.
Lacoste zmagal v Bruslju.
V nedeljo je potolkel Lacoste v Bra-< siju najboljšega belgijskega igralca tenisa Washerja s 6 : 2, 6 : 3. V dvoigri z Turneisenom pa je bil premagan po dvojici Washer — Botsford s 3 : 6, 2 : 6.
Francosko-nemške kolesarske tekme.
V meddržavnem kolesarskem tekmovanju Francija—Nemčija so ostali v nedeljo Francozi zmagovalci v razmerju 2 : 1. Gledalcev 8000.
Sokolstvo
Zahvala. Štejemo si v prijetno dolžnost, zahvaliti se najtopleje vsem darovalcem blaga, peciva itd., kar je omogočilo obdarovanje številne sokolske mladine na Miklavževi prireditvi našega društva. Istotako se zahvaljujemo vsem članicam in članom, ki so sodelovali pri nabiranju daril in na Miklavževem večeru. Zdravo! Gradbeni odsek Sokolskega društva v Mariboru.
Obdavčeno zdravje.
Turška vlada pripravlja zakon, po katerem bodo morali vsi davkoplačevalci plačati 20 odstotkov od vseh svojih normalnih davkov tako dolgo, dokler se bodo veselili popolnega zdravja. Dohodki tega davka na zdravje se bodo uporabljali za bolnišnice in bolniško osobje.
veznila bakrena čelada na njegovo glavo. V usmrtitvenem prostoru se je nahajal jetniški nadzornik z dvanajstimi po zakonu predpisanimi pričami. Jetnišjd električar je ostal ob stikalni plošči, skrit očem delinkventa. Ob šestih tri minute je na šerifov migljaj sklopil stiskalo... Naj takoj opozorim na dejstvo, da je to zadnji avtomatično ugotovljeni čas iz Sing-Singa. Ob šestih tri minute so vse ure v Sing-Singu obstale z magnetizira-nimi jeklenimi deli. Nadaljni časovni podatki izvirajo iz newyorškega brzojavnega urada...«
Doktorjev migljaj je prekinil profesorjevo znanstveno razpravljanje.
»Kako je bilo mogoče, da je delinkvent pobegnil?«
Poročilo na to vprašanje je bilo pomanjkljivo.
teomlniaite ie CMD
Sfran t_________
Marlfmrsk? V! CFRNIK Infr*.
V Maribor n, 9ne 28. XIT. 193*.
Dvorni čarodej
V Weddingu pri Berlinu živi bivši dvorni »čarodej« turškega sultana Abdul Hamida. Mož se preživlja danes s trgovino delikates. Po fantastično burnem življenju se je na stara leta vrnil v Wedding — svoj rojstni kraj, iz katerega je utekel v širni svet še kot ljud-sko-šolski učenec, ker se mu je v šoli nekaj zamerilo. Dolga leta se je učil pri raznih artistih in žonglerjih, dokler ni
začel sam nastopati s »čarodejstvi« lastne iznajdbe. Ko je bil star šele 19 let, je bil že tako znan, da so ga poklicali, naj se v kopališču Ems producira pred starim nemškim cesarjem Viljemom I. Cesarju so bili njegovi triki tako všeč, da ga je v šali nazival svojega »dvornega čarodeja«. Pravi dvorni čarodej je pa postal po neki predstavi v Marseillu. Sam turški konzul je prišel v njegovo garderobo ter ga vprašal, če hoče takoj odpotovati v Carigrad ter nastopiti pred
M«M offM, M	pc*r*-.
In nocijalnn namtn* •bCInttva: **«k« bMedi 30 p, Mjjmanjii tiiMsk Din 5*
S Mali
ŽnnKvn,dopi«oi*nj* in oglati trgovtkoga ali rtklamntg« značaja: vsaka bsttda SO p, najmanjši znsaak Din tO —
Snežni čevlji, galoše vseh najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih ce-ahn pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska ul. 12. Popravila se sprejemajo. 27a
Čisto stanovanje,
dve sobi, kuhinjo in pritikline, južno ležeče, išče stranka brez otrok. Ponudbe na upravo lista pod »Čisto«. 1899 Dam v učenje 14. letno deklico z 2 razr. meščanske šole, v slaščičarno ali drugo trgovino, z popolno oskrbo. Naslov v upravi lista. Orehi
se prodajo v tovarni bučnega olja. Maribor, Pod Mostom 7.	1929
Jesenova spalnica
kompletna, s psiho, nova, na prodaj za Din 4000. Strossmayerjeva 10, mizarstvo.	2001
Železna peč s 5 cilindri na prodaj. Gorjak, Krčevina, Praprotnikova ul. 192.	2000
Stanovanje večsobno, snažno, iščem. Ponudbe pod »Dobro plačilo« na upravo lista. 1999 Opremljena soba v vili v bližini parka se takoj odda. Vprašati Trubarjeva ulica 11-1.	1998
Lesni skladiščnik se takoj sprejme. Starejša, izkušena moč. Ponudbe pod »Praktičen« na upravo lista.
Kolesa in motorje shranjuje
preko zime tvrdka Justin Gustinčič, Tat-tenbachova 14.	26a
Snežne čevlje in galoše popravlja R. Monjac, Jurčičeva ul. 9.
1919
sultanom. Za enkratni nastop ter za pot s prosto vožnjo mu je konzul ponudil 2 tisoč frankov. Iz previdnosti je »čarodej« zahteval polovico honorarja naprej in vozni listek za vsak slučaj tudi za nazaj. Bilo mu je ustreženo. Tega voznega listka pa ni rabil, ker je ostal na turškem dvoru 8 let, dokler niso sultana odstavili. S prvo svojo predstavo, katero je imel pred prazno gledališko dvorano — sultanova rodbina je bila v malih s pajčolani zakritih ložah — se je tako prikupil, da ga je sultan imenoval svojim dvornim čarodejem z veliko plačo.
Spomenik izumitelju umetne svile
grofu Chardonetu bodo v rojstnem kraju Becansonu postavili na inicijativo francoske akademije znanosti spomenik v znak hvaležnosti ’ za izumitev umetne svile.
Kupu5te železniške vozne karte v bifjetarni ,Putnika‘ v Mariboru, A!e!csandr.53
He strne nizke cene
ampak tudi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini
1. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta 13
Vas zadovoii v vsakem oziru.
1«27
Na zalogi je največja izbita najnovejSega blaga za motke in ženske obleke, plaSče in perilo. Izgotovljene obleke za moške, ženske in otroke. Namovejši kroji in zelo nizke cene. Postrežba točna in solidna.
Spomni!e se CMD!
NAJPRIMERNEJŠA
mi zi BOM
so kovčki, usnjate torbice, listnice, denarnice, tobačnice, nahrbtniki, gamaše i. t. d.
Vse to se dobi v veliki izbiri in po zmernih cenah pri
Ivan Kravos. Maribor
Aleksandrova cesta 13
Telefon 207
Božitek Vam zelo ustreže,
ako položi pod božično drevo
smučarski lodes
ki ga kupuje pri
Franju Majerju, Maribor,
13*	Glavni	trg	9
. inreti
linolej, zavese, posteljne odeje, namizne prte, posteljne vložke, žimnice, posteljno perje in puh blago za moblllje, žimo, afrik in sploh vse potrebščine za postelje dobite priznano ceneno pri tvrdki
Karol Preis
In zalegi pohištva zdrulenih mizar J« v
Maribor, Gosposka ul. 20
Ilustrirani ceniki brezplačno !	1769
KAVARNA IN KABARET EVROPA
ATRAKCIJA
Regia Rosč z dvema velikanskima kačama.
Ves Maribor govori o tej točki. Program Rosite na zahtevo občinstva podaljšan, izvaja nove potpouiije oa ciklotonu in dugofonu.	.003
Razprodaja
Glasom sodnega edikta se vrši dne 21. decembra ob 9. uri v Dobravi št. 3 pri Ormožu prodaja naslednjih predmetov:
120 kg cilinderskega olja, 1 lesen sod, 1 stenska ura, 1 omara za ooleke, 85 kg ajdove moke, 100 kg krušne m-, ke, 1 umivalna omara in 1 kuhinjska kredenca z marmornato ploščo, na kar se interesente opozarja.
Slikarji
2006
Za strokovno umetno revijo tiskarnarjev rabimo nujno osnutek glave predstavljene na celi prvi strani. Navodila zahtevati pod šifro F. O. na upravo lista.
Naznanilo otvoritve!
cen]. občinstvu naznanjam, da sem odprl na Slomlkovtm trgu 7
novo mesiiico
katero bom imel oskrbljeno s prvovrstnim mesom. Cene: govedina od 10 do 15 Din. svinjetina Din 20, teletini od 17 50 Din naprej. Za obilen obisk se priporoča
F. Klun In drug, mesar
Maribor, Slomškov trg 7
Pozori
Pozori
OKAZIJSKA-PROPAJA
Proti koncu sezone se po čudovito nizkih cenah prodaja:
blago za obleke..........od	Din	40*—	naprej
pupllnl................  „	»	36*—	*
kascha...............  .	„	»	50-—	„
kamgarni....................  ,	80*—	„
blago za plašče........... »70—	.
baršuni	„	40 —	„
Crfipe de Chine, čista svila . , w	85*—	,
barhenti....................  ,	12*—	„
pačama—flanel..............  »	12*—	,
blago za moške obleke ...»	„	70*—	„
šlfon  ..................„	,	10*—	„
brisače.....................  „	10*—	„	1968
Velika zaloga svilenih plišev za plašče, modnega blaga, ripsa, platna za posteljnino, batist-šifona belega in pisanega, posteljnih garnitur, odej itd.
Ostanki se prodajajo nizko pod ceno!
DOLČEK & MARINI, manuf akt urna zaloga, Maribor
Gosposka ulica It. 27.
POZOR!
POZOR!
liejfiiMitii,
n ko Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specijalno m e-hanično delavnico iustln Sustinčič, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	937
Srečke
državne razredne loterije za 15. kolo se dobe pri V. Simčič, Aleksa« drova cesta 6, pisarna banke »Slavije«, v palači Zadružne gospodarske banke.
2004
nscsoeauososouciiaeoKaoi
znamke Viking"
(za otroke, dame in gospode) galoše od Din 88—110. čevlji za sneg od Din 145—185 in navzgor so
Dobijo ,e tudi domači čevlji za otroke od Din *8, ta dame In gospode od Din 35 naprej. Obiskovalci najdejo tudi bogato sortirajo zalogo najlinejie galanterile In »porine čevlje po nizkih cenah. Prt tino klobučevinastih (Kamelhaar) dom. čevljih 5% rabata.
Tvrdka Jos. Waidach«r, Maribor, Slovanska ulica 6.
izdaja Konzorcij. »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdaiateljn in urednik: Fran B r o i o v i č v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. (L, predstavnik
S J a n k » D e U* 1 » v Mariboru