SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne".
I Oznanila (inserati) s_e sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Y	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
t	Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
j	Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */a6. uri popoludne.
Štev. 88.
7 Ljubljani, v ponedeljek 20. aprila 1891.
Letnils XIX.
Državni zbor.
Z Dunaja, 19. aprila.
Tretja seja
poslaniške zbornice bila je brez posebne zanimivosti. Velik del časa potratil se je za naštevanje raznih peticij, katerih je bilo doslej došlo že 115. Med njimi je bila tudi prošnja glede oproščevanja davkov po trtni uši uničenih vinogradov, ako vinorejec tudi le četrt hektara vnovič zasadi s trtami, katero je po sklepu deželnega zbora deželni odbor kranjski poslal državni zbornici. Po nasvetu poslanca gosp. P o v š e t a sprejela se je ta peticija v stenografični
Razven peticij došlo je zbornici tudi mnogo predlogov iu dve interpelaciji, izmed katerih je Wildauerjeva zaradi tega posebno znamenita, ker priča, da levičarji zatajujejo svoj centralizem in postanejo avtonomisti, če jim to bolje kaže. Nemški liberalni poslanec W i 1 d a u e r se v dotični interpelaciji namreč huduje nad deželnobrambovskim ministrom, ker je zaukazal, da morajo tirolske občine od 1. maja 1891 naprej v evidenci imeti neaktivne deželne brambovee, ter ga vpraša, kako more opravičiti to odredbo, ki nasprotuje deželnemu zakonu tirolskemu? V drugi interpelaciji vprašuje predarelski poslanec Thurnhbr trgovinskega ministra, kako hoče varovati koristi avstrijskih živinorejcev nasproti Švici, ki je prepovedala uvažanje domače živine?
Izmed predlogov omenjam predlog Kokošinekov, da naj se računijo zamudne obresti od zastalih davkov od 100 gld. po 1 kr. na dan, predlog Mar-chetov glede polajšav in podpor za škodo, ki jo prizadeva trtna uš, in predlog poslanca Hajeka glede nedeljskega počitka trgovskih pomočnikov.
Prestopivši na dnevni red izročila je zbornica več predlogov raznim odsekom, ki se volijo v prihodnji seji. Pri vladni predlogi glede razširjenja dunajskega mesta priporočal je dr. K o p p , da naj se pri začasni vravnavi hišnonajemnega davka odsek ozira tudi na pridobitni davek. Poslaiec Biirnreither pa je s par besedami priporočal že lani sklenjeni pa od gosposke zbornice še ne rešeni načrt glede registriranih pomožnih blagajnic.
V	jutranji seji se bode volilo 10 raznih odsekov, v katere se slovenski poslanci tako-le razdeli:
V	adresni odsek (36 udov): Klun in Šuklje, v budgetni odsek (36 udov): Suklje, v obrtni odsek (36 udov): Klun, Kušar, Vošnjak, v vojni odsek (24 udov): Globočnik, Pfeifer, v justični odsek (24 udov): Ferjančič, v legitimacijski odsek (24 udov): Ferjančič, v peticijski odsek (24 udov): Gregorčič, Spinčič, v davkarski odsek (20 udov): Šuklje, v gospodarski odsek (24 udov): Povše, v imunitetni odsek (24 udov): Ferjančič, Globočnik.
Adresa in levičarji.
Glede adrese poročal sem že zadnjič, da 6ta poljski in konservativni klub zbornici izročila skupen predlog. Levičarji so bili vsled tega jako iznenadeni, ker so sprevideli, da ie zveza med imenovanima kluboma tesneja, kakor se je njim dozdevalo. „N. Fr. Presse" je sicer tolažila svoje verne, da ta skupni predlog nima nobenega pomena, in da s Poljaki ni bil dogovorjen, ali grof Hohenvvart je konservativnemu klubu razodel, da pisarjenje „N. Fr. Presse" ni istinito in da je bil skupni adresni predlog izročen v soglasji s Poljaki. To naglaša tudi včerajšnji „Vaterland". Liberalci so vsled tega spremenili svoj prvotni namen ter se adresnemu načrtu, ki ga izdeluje Bilinski, ne bodo pridružili, ampak vsled včeraj storjenega sklepa odseku izročili lastni
načrt. Njih dobri sklepi, da nečejo več nasprotovati" so torej jako hitro splavali po vodi in desnica in levica si bodete stali zopet nasproti, kakor v preteklih 12 letih.
Pa tudi razmere med levičarji samimi se niso spremenile in Steinvvenderjeva nemško - narodna stranka je Plenerjevi in Chlumeckyjevi enako huda in nespravljiva nasprotnica, kakor v prejšnjih letih. To je pokazala pri volitvah podpredsednikov. Zadnjič sem pisal, da so bili prazni listki oddani menda od Mladočehov; reč je sedaj jasna; Mladočehi so glasovali za Chlumeckega in dr. Kathreina, češ, da bo prišel morda še čas, ko bodo morali v varstvo deželne avtonomije skupno marširati s tirolskimi avtonomisti. Ali Steinwenderjevi nemški narodovci niso hoteli glasovati niti za enega, niti za druzega, ker so v njih očeh le oni pravi Nemci, ki prisegajo na njihov program. Ni torej dosti upanja, da bi se levičarske stranke sporazumele med seboj.
Ovca cela in volk sit.
Coroninijev klub v javnih listih razglaša svoj program, češ, da se hoče potegovati za skupno državo, za obstoječe ustavne razmere in za enakopravnost vseh avstrijskih narodov. Temu klubu so pristopili tudi trije istrski italijanski poslanci, ki so mu pa pri vstopu izročili izjavo, v kateri se pritožujejo o čedalje večjem razširjevanju slovanskih zahtev v Istri, in ga prosijo pomoči v boju zoper slovanstvo. Znano je, da je v Istri veliko več slovanskih, kakor italijanskih prebivalcev, in da prvi nič druzega ne zahtevajo, kakor pravice, ki so jim po ustavi zagotovljene. Radovedni smo torej, kako bode mogel klub ob enem ustrezati želji in zahtevi italijanskih poslancev istrskih.
LISTEK.
Mišenjsko jabolčko.
Češki spisal Jakob Arbes. Prevel Fr. Štingl.
Spomladnje solnce se je smijalo na svet. Bela zimska odeja je kmalu izginila, na drevesih in grmih so se pokazali nadepolni popki'; od vseh strani doni na uho ta čas še bojazljivo žvrgolenje ptičic; skratka vse, kar človeka razveseljuje, oznanuje prihod vigredi.
Tudi na samotnem Radogradu v Sumavi, kjer pomeni zima takorekoč popolno ločitev od sveta, se je začelo novo življenje. Smrtna tišina, ki je bila že nekaj mesecev edino značilno znamenje velikega dvor«, prej gosposkega, sedaj pa že mnogo let v najemu, umaknila se je veselemu gibanju.
V dvoru vlada živo gibanje — tu prav pridno delajo ženske — moža pa ni niti jednega domd, vsi so na poljih, senožetih in v gozdu. Šest hlapcev orje, pet rahlja zemljo in drugih ima vsak posebej svoj posel. Tudi najemnik dvora, mož v najboljših letih in najstarejši, šestdesetletni hlapec Bartovec, kateri je od dela že tako slab, da jedva hodi, sta na polju. Najemnik hodi okrog svojih poslov in nadzoruje delo, Bartovec pa baš orje neki kamnjat breg z negloboko plodovito zemljo.
Kar nepričakovano stoji za Bartovcem najemnik, — gleda, kako počasi in okorno slabi roki držite
oralo, in kri mu šine od jeze v obraz. Zavpije na Bartovca. Stari hlapec napenja svoje moči; pa naposled vendar zopet roki omahnete, oralo slabo orje, in najemnik — saj vemo, kako osorni ljudje znajo! On priskoči, iztrga starcu bič ter ga šiba, kakor porednega dečka. Stari mož molče čepi in s temnim, jeznim pogledom v očeh gleda in trpi kazen, orje potem dalje, četudi mora napeti vse svoje moči, da mu pot s čela in lica na zemljo teče.
Tudi na travniku pred dvorom, kjer poleg še golih jelš rumeni potok svoje valčke zlati v solnčni zarji, je živo in veselo. Otroci poslov so se vsuli iz dvora in med njimi tudi jedini sin najemnikov, krepek, desetleten, zdrav in brhek deček z velikimi, črnimi očmi.
Najemnikov deček igra in leta kakor navadno; sedaj z neznano zavestjo, sedaj brez ozira na svar-jenje svojih starišev, razposajeno, da, poredno I . . . . Najemnikov deček, najbrhkejši, najzdravejši od vseh leta kakor pušica, pleza na jelše in skaka raz njih kakor veverica. Njegov obraz je rudeč, kakor gra-natsko jabolko, lica žard ii iz črnih oči sršijo iskre bujnega otroškega veselja.
Tako in jednako je na samotnem dvoru rado-grajskem nekoliko dni. Jednako prične se tam pomlad vsako leto. Pa kaj vse pomaga, da je zapihal veter pomladnji, ko je zapihal samo na kratek čas, ko je sever vendar še gospodar narave in jedin njegov ledeni pihljej zadostuje, da izginejo vsi sledovi nezmotljivih znamenj pomladi.
Nepričakovano, čez noč se je nasmehnil s svojima ledenima ustnicama. Solnce izgine in iz sivih, otožnih oblakov pada gost sneg, ki ga mrzel veter divje goni pred seboj.
Kmalu se pokrije vsa okolica.
Radograd spremeni svoje lice, da ne bi človek verjčl. Mesto pridnosti in dela vlada tam zopet smrtna zimska tišina. Gospodarsko orodje je pod Btreho spravljeno; konji in voli so v hlevu, posli pa v izbi za pečjo ali blizu peči lenobo pasejo. Pa tudi v prostornih in zračnih sobah najemnikovih je otožneje in nemirneje, nego prej; krepki deček ne leta več iz sobe v sobo, ne kriči, ne skače.
Po tisti noči, ko se je vreme nenadoma spremenilo, spal je posebno nemirno. Vsak trenutek se prebudi, kliče mamico, vsak trenutek hoče piti. Zjutraj sicer zaspi, pa v kratkem se zopet prebudi — lica mu žard, ustnici sta beli, život je vroč — pravi, da ga glavica boli.
Ostane v postelji — prestrašena mati pokliče očeta in ta nemudoma pošlje po zdravnika v mesto, ki je poldrugo uro oddaljeno. Kakor veter drvijo sani po zasneženem potu. Pa predno so pripeljali zdravnika, katerema so koj v mestu naznanili stanje otrokovo, da bi mogel seboj prinesti zdravila, bilo je že zdavnaj poludne minilo.
Mirno stoji zdravnik pri postelji bolnika. Z natančnostjo veščaka, ki je bil ie več kot sto enakih slučajev bolezni videl, naroča, kaj naj se stori, kedar bode vročinska bolezen navrnejša in bolnil __
iSvV? "'w V
f S^fflBifcM
Slovenskim delavcem!
Če sodimo vtise, kakeršne je imela delavska proslava 1. dne majnika minolega leta oa raznotere delavske kroge pri nas, priznati moramo, da je uspeh te proslave ostal daleč za idejalnimi predstavami, s kojimi se je navduševala stranka socijalistov. V istini marljivemu možu gotovo še v sanjah ne šine v glavo, da bi en sam dan pohajkovanja smatral za Bog vedi kako pridobitev. Delavec je dobro čutil, da ta dan zanj nima ni gmotnega, ni druzega važnega užitka, in v istini bilo je med lanskimi udeleženci »delavskega praznika" mnogo tacih, koji so le neradi »obhajali" dan 1. maja, bodisi da so podlegli čarobnosti novega, neobičajnega gesla, ali pa prigovarjanjem tovarišev svojih, bodisi, da niso imeli dosti moči, ustavljati se toku, koji se je v navalu polotil vseh delavskih vrst.
Danes, ko se lansko geslo k proslavi 1. maja z nova oglaša med delavci, pojavlja se vtis, kakor-šnega so delavci imeli od lanskega praznovanja, v obilni meri. Zlasti so to mnogobrojni krogi delavcev na Nemškem, Angleškem, Francoskem, a tudi pri nas v Avstriji, koji v proslavljanju napominanega delavnika uvidijo neuspešno hujskanje druzih vrst človeške družbe, in svetujejo, naj se nameravana demonstracija vrši v dan 3. maja, ki pade na nedeljo, ali pa popolnem — opusti, kajti v nedeljo se delavec istotako lahko poteza za ravnopravnost svojega obstanka, kakor v delavni dan.
Toda človeška družba se mora ravnati po zakonih, in kedor hoče imeti veljavno mesto v tej družbi, temu mora biti pred vsem jpostava sveta 1 Postava, koja ureja stališče delujočega nasproti delodajalcu, ta obstoji, je tu'; ona je jasna in nje določbe ne pripuščajo nobenih izjem ni tej, ni drugi stranki.
Da bi naši delavci, koji hote delati in tudi znajo, umeli tudi pogledati vsakemu, koji jim brezobzirno slika najgorostasneje utopije o bodočnosti delavstva, na dno duše in vprašali vsacega kričača, zlasti če vidijo, da mu delo ne diši, za njegovo mi-nolost! Bog obvaruj delavce pred takimi sansculotti; s temi ne bodo gradili boljše bodočnosti, temveč sebi in narodu svojemu pripravljajo francosko revolucijo. Socijalna reforma, vrejeuje delavskega vprašanja so naloga dobe naše; o tem svedočijo osob-nosti (sveti oče, nemški cesar, kardinal Manning, nadškof Gibbons, grof de Mun i. dr.), koji se pečajo in zanimajo za te reforme. Kakor je nemogoče, da bi človeška družba obstala brez postav, istotako je nemožno, da bi se kakoršna koli socijalna reforma, bodisi da se ne tiče samo delavstva, temveč tudi vse družbe, mogla izvršiti inače, nego v okviru teh postav — torej postavnim parlamentarnim potom. Delavci so državljani, kakor vsakdo, in imajo pravo, potezati se za vse državljanske pravice brez razločka — oni jih bodo tudi dosegli — tudi oni so kri iz krvi naroda, a samo v moči domovine in naroda svojega imajo zagotovljeno moč svojo.
prične blesti, — v katerih prestankih in koliko naj ae da zdravila, i. t. d. —
Mati in oče posluša'a pri postelji kakor pribita. »In kakšno upanje ?" vpraša naposled oče s tresočim glasom, ko spremlja zdravnika k sandm, ki naj ga odpeljejo v mesto nazaj. Zdravnik je skomizgal: »Vi ste pameten mož, in morem tedaj naravnost govorili. Upanja jemalo; tudi najmirnejša vročinska bolezen se navadno konča s smrtjo. Zdravila zoper njo veda ne pozna. Dajem samo kinin k olajšanju vročine — vse je samo reč narave. Ozdravljenje sicer ni izključeno, pa treba se je vendar na vse pripraviti.
Zdravnik odide.
S potrtim srcem se vrne oče k postelji svojega sina. Gleda otroka, kako mirno leži in mirno diha, kakor bi bil čisto zdrav, pa zdravnikove besede mučijo dušo in krčijo srce kakor neprijeten spomin. Mož prej tako divji, jezen in trd; mož, ki menda še nikogar ni ljubil, jame verjeti, da ljubi svojega otroka več, kakor je mislil. Ledeni oklep njegovega srca jame se tajati.
Minili so trije dnovi; v gradu se nič ni pre-menilo. Vsak dan pride zdravnik in zopet odide. Bolezen še zmirom traja; vzvišena temperatura ni še nastopila, žila sicer močneje bije, a ne preminja se. Spanje je nemirno, bledenje še ni nastopilo — in vendar je bolnik nad hudim brezdnom smrti, in ni moči reči, da je le brleča lučica nade.....
V današnji dobi narodnostnih naporov čutiti morajo jednako vse vrste katerega koli naroda, srca vseh jednako utripati, inače pokopljejo narod svoj v boju za narodni obstanek. Takozvani mednarodni so-cijalni demokrati samomori sebe, in zlasti naši delavci ne smejo verjeti vsled skušenj povodom poslednjega ljudskega štetja, da ti prijatelji, govoreči z njimi v tujem jeziku, rekoč: »Kjer je dobro, ondi je domovina delavčeva," mislijo ž njimi odkritosrčno. Kakor povsodi drugje na svetu, velja tudi o delavskem gibanju: »Kdor prej pride, prej melje." V boju za narodni imetek, koji je dražji, nego posvetni, ne sme nam Slovencem nedostajati niti jedne glave. Delavec je oče rodbine, je občan, je Slovenec, in o njegovem vedenju do naroda ne sme odločevati pritepeni tujec Bog vedi, kake minolosti in v kaki službi, temveč razum in srce I
Prihaja nam na misel obraz: »Lov za srečo". Za zračno, svetlo, pajčevinasto srečo drvi se na bujnem vranci, kateremu srši ogenj iz oči in nosnic, — človek. Pot ga vede čez žive in mrtve v divjem diru. V hipcu pred jezdecem, ki ne vidi ničesar, nego svetlo mamljivost, zazija široko brezdno. Strastnemu jahaču se dozdeva, da je že tik zaželene sreče, da jo bo dosegel z roko, in drvi dalje za njo, ko ta zračni prividek lahno plava nad brezdnom, bežeč dalje.
Preko zevajočega globokega brezdna položena je samo ozka brvica, na koji bode težko našel prostora vranec s čveterimi svojimi velikimi kopiti. Kaj se bode pripetilo? Bode li jezdec ujel umikajočo se srečo, ali se bode prokopicnil s konjem vred v globoko brezdno? Kdo to ve?
Istotako drve se v navadnem življenju cele jate ljudij za praznimi sanjami, za fantomi, katerih ne morejo doseči zaradi strme višine, zaradi marsikaterega globokega brezdna, katere so časi ustvarili in jih ni moči odstraniti v tem trenotju.
Ni li pametneje pustiti pogubno, dvojljivo lov, ter korakati za postavljenim ciljem, odstranjevati polagoma ovire jedno za drugo, popravljati pot in graditi varne mostove ondi, kjer nam neprestopna globina zija nasproti?
Mogoče, da se bodo nekateri idej ali, za koje se zdaj navdušujejo nebrojne družbinske vrste, uresničili svojedobno. Toda uresničili ss bodo gotovo prej, če so pošteni, ako pot, po koji nam je hoditi, ne bode nastljaua — s trnjem bede in znamenji največjega človeškega trpljenja!
Politični pregled.
V Lju bljani, 20. aprila, lotramje dežele.
Državni zbor. Prvi meritorični predmet, s katerim se bode bavil državni zbor, bode budgetni provizorij. Ta zadeva rešiti se ima še pred adresno debato. Pričakovati je, da se ta stvar reši brez posebne debate, kajti vse stranke bodo počakale, da pri adresni debati pojasnijo stališče svoje.
Oče in mati bdita vrsteč se noč in dan pri postelji svojega ljubljenca. Spanec zapušča tudi njune oči. Negotovo srčno stanje, smrten strah leži na njunih prsih kakor atlantova teža. Pride četrti dan. Zvečer baš ko zdravnik odide, usede se otrok na postelji, gleda s svojim srpim pogledom v prazen zrak, zgane se, in prvič bledete njegovi ustnici besede brez zveze.
Zdaj omahne. Mati ga boža in tolaži, govori nežno in pomilovalno, da ji srce krvavi, — pa otrok ne preneha, govori zmirom, — blede. — Spominja se tega ali onega. Kliče mater, samo mater, in zopet hoče neko igračo, potem piti, ali kliče kakega svojega tovariša.
Nekaj časa nastane smrtna tišina. Otrok leži mirno, njegova sapa je težka, — včasih zastaja. Zdaj zastoče in vstane po koncu in hoče s postelje uiti. Mati ga srečno ujame v svojem naročji. Zopet se vleže, zopet blšde, zopet kliče mater z glasom tako mehkim, tako elegičnim, ginljivim, da srce materino od žalosti poka. — Vse, kar otrok hoče, vsako igračo, vsako malenkost mu prineso. Danes bi mu tudi oče nobene prošnje ne odbil, če tudi je bil prej tako strog, prestrog.
Ure minejo počasi, jednakomerno. Tudi nekateri od poslov so pritihotapili se za duri spalnice, da bi poslušali, — in med njimi je bil tudi stari Bartovec. Tudi on sliši, kadar se duri odpr6, ko izide ali vstopi kdo v sobo, otroka stokati z ginljivim glasom, pa njegovo srce je kakor kamen
Mladoielii. V kratkem bodo Mladočehi poskusili, kako težavuo je, če je kaka stranka osamljena iu je pri tem v opoziciji. Najprvi bode to čutil dr. Engel. Njega volili so v Benešovu. V tem mestu bi pa radi, da bi bil kolodvor železnice iz Selčanov v Votico prav blizo mesta. Obrnili so se zaradi tega do staročeškega poslanca Pollaka, ki pa jim je obljubil, da se bode poganjal za to železnico, ali zastran kolodvora naj se pa obrnejo do svojega poslanaa dr. Engla. V kratkem odide deputacija k dr. Englu, kateri pa menda ne upa ničesa doseči in »Narodni Listy" zategadel že pišejo, da Mladočehi ne bodo pometali ministerskih pragov. Tidi se torej, da bi najrajši videli, da bi jih volilci ne nadlegovali s takimi prošnjami.
Ts&aiije države.
Ruska nadvojvodinja Olga, kakor poročajo poljski listi, ni umrla naravne smrti, temveč se je umorila sama, ko se je peljala v Harkov. Ce je to res, je težko vedeti in poljski listi tudi neso posebno zanesljivi.
Bolgarija. Bolgarski uradno sicer ne priznani zastopnik na Dunaju Načevič ostavil je že Dunaj in odpotoval v Sofijo, kjer prevzame finančno ministerstvo. Njegov naslednik bode menda bivši bolgarski pravosodni minister, ki je tudi konservativen, kakor je bil Načevič. V Načeviču Bolgarija dobi dobrega finančnega ministra. On je v finančnih zadevah izurjen kot bivši trgovec in kot bivii finančni minister. Stambulov dobil bode v njem tudi dobrega sodelavca, ki pa ne bode tako zavisen od njega, kakor je bil Belčev. Načevič je mož, ki se nikakor ne boji nikomur povedati svojega mnenja. Zaradi tega je o svojem času bil dal ostavko, ker se ni dal v vsem voditi od Stambulova. Pričakovati je pa, da se bodeta moža sedaj bolje sporazumela, ker vesta, da je v sedanjem težavnem času potrebno vzajemnega delovanja.
Srbija in Bolgarija. Morilcev ministra Belčeva še sedaj nimajo, dasi se je iz Sofije že poročalo, da jih kmalu dobe. Dosedaj se je izvedelo, da so se morilci v Belemgradu ustavili pri tolmaču francoskega poslaništva, Dumi, kateri jih je spremljal v Zemuu. Ta Duma je makedonski Grk in je le navidezno nastavljen pri poslaništvu, v resnici je pa načelnik zavoda »sv. Save", kateri vzgoja srbske učitelje za Makedonijo in je sploh na čelu srbske agitacije na Balkanu. On tudi v francoske liste pošilja lažnjiva poročila o razmerah v Makedoniji in Bosni. Večkrat tudi potuje po Makedoniji in agituje za srbstvo.
Srbija. M.nisterski predsednik Pasic in pa finančni minister Vujid odideta v Peterburg zaradi nekih finančnih zadev in pa da ruskim vladnim krogom razložita, .da ni v Srbiji vse tako, kakor v Rusijo poroča metropolit Mihael. — Metropolit je v ruskih vladnih krogih večkrat skušal počrniti radi-kalce, in odtod prihaja, da ruski vladni in konservativni listi ne pišejo posebno prijazno o srbski radikalni vladi, ki vlada po zapadno-evropskih parlamentarnih načelih, ne pa po starih slovanskih tradicijah.
Skopeljska afera. Papež je apostolskemu delegatu v Carigradu naročil, da se zahvali avstrijskemu poslaniku, ki se je tako odločno potegnil za katoličane vSkoplju in dosegel, da se jim zopet postavi zvon išče.
Anglija. V angleški spodnji zbornici se sedaj vrši obravnava o nakupu posestev na Irskem, ki bi se potem prodala zakupnikom z ugodnimi pogoji,
Mož, katerega otrok ravno zdaj visi med nebom in zemljo, bil mu je toliko krivic storil; tudi zadnje kazni se še živo spominja; ranjeno njegovo lice se tudi še vidi, in ni torej čuda, ako v duši starega moža zaraja nekaj kakor veselje nad nesrečo, katera je zadela tistega, ki ga je mučil.
Veselje, ki ga ravno navdaja, je krivo, da se je dlje, kakor drugi, pri durih zamudil. S temnim obrazom stoji, naslanjajo se na steno, in gleda v prazni zrak. Okrog vlada tišina, samo buren vihar, ki je zvečer nastal, močno žvižga in stoče. —
V tem trenotku nekdo odpr4 duri in stari mož zasliši sree pretresajoče besede bledečega otroka: »Ah, mama, — mamica! Le jedno, jedino jabolčko, — le jedino mišenjsko jabolčko!"
Mati ga tolaži: »Nimam, ljuba duša, nimam. Pa jutri zjutraj na vse zgodaj pošljem po nje v mesto."
Nekaj časa je tiho. Potem deček z vstraj&ostjo bledečega človeka zmirom suče govor na, svojo stvar:
»Mama, mama, jaz hočem mišenjsko jabolčko, — mišenj-sko — jabolč — jabolčko ....!"
In njegov glas je tako ginljiv, tako bridek, da mati solzeč se odgovarja: »Nimam, dušica draga, nimam. Vso hišo smo preiskali, po jabolčku niti sledu ni . . . Bodi tiho, jutri zgodaj vse, vse dobiš, kar le bodeš hotel !*
Nekaj časa mine in potem kliče otrok znova. Njegov glas tako srce pretresa, da se tudi staremu
tako pa bi na Irskem s časom dobili samostojni srednji kmetski stan. Predlog je gotovo veliko važnosti. Liberalna stranka tudi priznava, da je stvar potrebna, ali misli, da bi se poprej morala Irski dati primerna lokalna uprava, katero bi nadzorovala izvajanje tega zakona. Vlada se je izrekla proti liberalnemu predlogu. Parnell je pa za vladni predlog, ker bi se sicer tako važna stvar zavlekla, ali vendar je on tudi za to, da bi voljeni irski grofijski zbori izvajanje tega zakona nadzirali, kader se uvedo, poprej ga pa mora izvajati vlada sama.
Ruska vzhodna politika. Velikega pomena je, da ruski poslanik v Bukareštu pojde za poslanika v Lizabon, na njegovo mesto pa pride dosedanji poslanik v Lizabonu Fonton, o katerem se pripoveduje, da je jako odkritosrčen mož in torej ne bode nadaljeval intrig svojega prednika. Hi-trovu se je stališče omajalo, ker vsi njegovi napori neso imeli vspeha in pa ker se je zvedelo, da ni popolnoma pošteno gospodaril s tajnimi agitacijskimi fondi. Tudi se je bilo že preveč zvedelo, da on pospešuje agitacije v Bolgariji. Gospodarstvo agita-cijskib fondov izročilo se je sedaj bivšemu častniku ruske žandarmerije in višjemu nadzorniku Gagari-nove družbe. Ta bode odslej plačeval razne agitatorje. Za vlado rusko je to toliko bolje, da ne bode oficijelno rusko zastopstvo prizadeto, če se ponesreči kaka nakana agitatorjem.
Izvirni dopisi.
S Skaručine, 18. aprila. Naše sicer lepo polje je še vse rujavo, prazno. Huda zima, največ pa še zadnji pomladanski mraz je uničil vso ozimino, tako da smo jo morali večinoma podorati ali pa posevati. Ostre zime žalostnih nasledkov pa ne najdemo le na polju, ampak tudi pri ljudeh, posebno pri starih, onemoglih. Tako so imoviti' ljudje ravno to zimo imeli prelepo priliko podpirati reveže. S pohvalo spoznam, da se takih darežljivih, usmiljenih src ravno v tej soseski ne manjka; trdosrčnosti pa boš tu zastonj iskal. Ne bom jih našteval tistih dobrih duš — v bukvah življenja so zapisane — katere so marsikateremu onemoglemu starčku, onemogli starki, pošiljale sedaj tečne hrane, sedaj drv za kurjavo, sedaj zopet kako gorko obleko. Toda ubožec dobi po tem potu en dan preveč in več dni zopet nič; zato je soseska sklenila, da bodo take sedaj po hišah redili. Na ta način preskrbuje sedaj soseska 74 let staro vdovo Marijo Čarman, rojeno Tavčar. Sirota nima svojih, ima pa neozdravljivo bolezen, zaradi katere je bila že večkrat v bolnišnici. Ker je ponižna, potrpežljiva in dobrotnikom hvaležna, ji prav radi postrežemo; saj vemo nauk sv. Pavla, da smo dolžni za domače skrbeti, sicer bi bili slabši kot ne-verniki. Na to nas je tudi zadnjič, ko sta bila afri-kanska misijonarja v Ljubljani, »NarodJ opomnil, češ, domače podpirajte, ne tujih. O ko bi »Naro-dovci" saj to sami storili, kar druge uče. Mi pa tudi tujcev ne preziramo, ako le moremo.
Dnevne novice.
(Volitve v mestni zastop ljubljanski.) Danes je volil tretji razred. Vdeležba je bila jako živahna, j
Od 1184 glasov je bilo oddanih 689; od teh je dobil g. Kaj zel 367, g. Kune 365, gospod Su-pančič 365, ki so torej izvoljeni. V manjšini so ostali g. A. Kalan s 324, g. L. Ravnihar s 320 in g. J. D o v g a n s 320 glasovi. Nasprotni ostrog bode gotovo vsemu svetu naznanil to Pjrrhovo zmago, h kateri je pripomogel »golaš" in volilna komisija, proti katere nezakonitemu postopanju je protestiral tudi vladni komisar. Na čelu radikalnih volilcev je korakal zastavonoša nemškega »Turnvereina", gosp. Dornig, ki je menda že v bitki na Janjčem stekel si nevenljivih zaslug za tedaj še ne porojeno »Slovensko društvo".
(Gospod ministerski predsednik) je včeraj poslal gospodu deželnemu predsedu ku baronu Winklerju telegram, v katerem mu izraža obžalovanje zaradi bolezni in toplo željo, da kmalu ozdravi.
(Ponižna prošnja.) Jaz — Valentin Vodnik — pred c. kr. gimnazijo lepo prosim, da mi slavno mestno starešinstvo blagovoli skoro poslati mestnega vrtnarja, da me nekoliko očedi in osnaži ter s cvetlicami olišpa za prihodnji krasni majnik, in baram ponižno, kedaj vendar dobim pristojno ograjo, da se mi ne bode godilo več tako po pasje, kakor se mi dozdaj ?!
(Koncert »Glasbene Matice".) Izredno lep vspeh zaznamuje s svojim koncertom v soboto večer in za-jedno prvim nastopom svojega novega moškega zbora glasbeni naš zavod v zgodovini svoji. Vspored bil je zanimiv, izvrševanje pa v vsakem oziru častno. Novi zborovodja, gospod dr. Gross, izkazal se je vestnega vodjo, ki ni samo kos svoji nalogi, ampak plamti tudi z gorečnostjo za pesem slovensko. S tem hočemo zajedno priznati zboru — družbi inteligentnih pevcev — vso čast na veliki ljubezni in vstraj-nosti, koje je bilo neobhodno treba, da se je dosegel umetniški vspeh. Gospod J. No 11 i, ki je po vrnitvi v našo deželo v prvo javno nastopil, pel je prav dobro. Pričala je vsaka točka o tem, da nismo od njega, opernega pevca, zaman pričakovali nenavadnega petja. Daj nam Bog in sreča, da se smemo odsihdob često veseliti podobnih posrečenih koncertov. Močij, in sicer dobrih, imamo dosti. Občinstvu pa zanimanja ne manjka, obisk zadnjega večera pričal je o tem.
(Dolenjska železnica.) Kupčijsko ministerstvo je deželni vladi glede dolenjske železnice od Ljubljane do Straže in od Grosuplja v Kočevje naročilo, da se na podlogi od c. kr. glavnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic v imenu društva dolenjskih železnic predloženih in za pripravne spoznanih načrtov vnovič pregleda nasvetovana izpre-menjena proga pri Ljubljani, in da se izvrši komisija glede postaj, nameravanih na omenjenih železnicah.
(Dolenjski kolodvor za tovorno blago v Ljubljani.) V soboto izročilo je g. županu Grasselliju posebno odposlanstvo hišnih posestnikov, trgovcev in obrtnikov šentjakobskega mestnega oddelka in
karlovškega predmestja prošnjo s 171 podpisi, v koji se g. župan pozivlje, da se v dan 27. t. m., ko se bode vršil železniški pregled, ki se začne na državnem kolodvoru v Ljubljani, dalje gledč števila, lege in imen nameravanih postaj, dovoznih cest in njih črt, — poteza živo za zgradbo kolodvora za tovorno blago na dolenjski cesti, torej blizu mesta, a ne šest kilometrov od nameravanega postajališča „pod zelenim hribom" — gori v Šiški. Mi le željo dostavljamo, da bi se to uresničilo, kar želi dolenjska stran.
(Petindvajsetletnica.) Načelništvo občnega kranjskega veteranskega vojaškega kora je izdalo sledeči oklic: Zborovanje sobojevnikov iz 1. 1866 s skupnim povabilom bojevnikov iz let 1848., 1849., 1859., 1864. in 1878 bode v nedeljo dne 26. aprila t. 1. popoldne ob 2. uri v dvorani ljubljanskega mestnega magistrata, da se dogovore o praznovanji 251etnice bitke pri Kustoci. Tovariši I Dne 24. junija t. 1. bode preteklo prvo četrtletje, ko so se c. in kr. avstrijski vojaki pod skušenim vodstvom Nj. c. in kr. visokosti g. nadvojvode maršala Albrehta slavno bojevali pri Kustoci in priborili si velikansko zmago. Lavorike, ki so krasile avstrijskega orla, spletali so tudi vrli naši domači polki, kateri so se pri Kustoci po zgledu svojih hrabrih očetov, držeč se gesla: »Vse za Boga, cesarja in domovino", v bran postavili za čast domovine ter se bojevali z junaško hrabrostjo in vstrajnostjo. Petindvajsetletnica naj bode rodoljubna in hvaležna izjava, za katere izvršitev hočemo delovati po geslu našega preljubljenega, presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I.: „Viribu3 unitis".
(Slovensko gledališče.) Zadnja predstava je privabila v čitalnično dvorano toliko občinstva, da so bili vsi prostori zasedeni. Beneficijanta gdč. Nigrinovo in g. Perdana je občinstvo pri nastopu živahno pozdravilo. Kot igralca nam je v prvi vrsti omeniti g. B o r š t n i k a , ki je izvrstno pogodil bogatina Blodvelja. G. Perdan je v vlogi strežaja Volteja kot igralec in pevec pokazal, da stalno napreduje. Gdč. N i g r i n o v a je kot hišina Roza z naravno igro in prav dobrim petjem zaslužila vso pohvalo. Pretesni prostor na odru je kriv, da pri mnogih prilikah ne gre vse gladko in točno.
(Društvo za gradnjo sirotišča v Kočevju imelo je včeraj dopoldne ob 11. uri v magistratni dvorani pod predserlništvom ces. svetnika in vodje g. Mahra svoj tretji občni zbor. Poročilo poudarja, da se prispevki le pičlo stekajo. Članov, in sicer častnih, podpornih in dobrotnikov broji zdaj društvo "1921. Vsa imovina v gotovini znaša koncem 1890. leta: 29.612 gld. 6 kr. Po odobrenem računskem poročilu zaključil je predsednik gospod Mahr zborovanje in pričelo se je zasebno odborovo posvetovanje.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je podaril gosp. Lavoslav A p a t na Vranskem svoto 15 gld. 86 kr., t. je skupino vseh onih troškov, ki je provzročuje vsaka podružnica ob ustanovljenju, kot so na pr.
možu, ki pred durmi posluša, srce krči od sila čudnega čuta. Zdaj je Bartovec zmajal z glavo, šel doli in vstopil obotavljajo se v izbo, kjer se je vlegel za pečjo. Zapre oči; hoče zaspati, pa ne more. V njegovi duši zopet zaraja slika bolnega otroka. Zdi se mu, da sliši še sedaj njegov ginljivi in elegični glas.
Celo uro leži še dalje stari mož za pečjo; pa ta prizor ga preganja z vstrajnostjo divjih sanj. Zdaj, malo pred polnočjo, je vstal in šel na dvor. Burja še zmirom stoče in žvižga. Noč je temna in leden vihar piše ter raznaša kepe gostega snega po dvoru. Trenotek se stari mož še obotavlja, — potem počasi gre proti vratom, odprč in izgine v temni noči.
Menda še nihče ni šel prostovoljno na tako pot v tako slabem vremenu, kot stari Bartovec. Ni Sel po tej poti prvič, pa nikoli v taki burji, kakor danes. Divjega stoka in žvižganja viharja ga sicer ni strah, pa nogi sta v snegu do kolen in še višje. In vihar je tako mrzel, tako oster, da tudi kosti predira. Še sreča, da je vihar pihal od zadej. Mimo tega je bilo treba ua to pot dvakrat več časa, kakor navadno.
V mestu stari mož na več krajih potrka, prej ko odpro in prodado, česar hoče: nekoliko mišenj-ekib jabolček.
Z mirno zadovoljnostjo gre nazaj. Zdaj mu piše vihar naravnost v obraz; pot je težavnejša, nevar-
nejša. Z oblakov pada gost sneg, pot je nevarna, snega zmirom več in več ter moči že omagujejo.
ZdBj pade v sneg do pasa in zdi se mu, da več ne vstane. Zdaj se usede za nekim štorom do trda prepričan, da počaka jutra. Pa vsakokrat zopet vstane in gazi dalje, dokler pred seboj ne zagleda svojega cilja.
Sedaj potiplje žepe in kar osupel obstoji, — jabolčka je zgubil!
Vrne se in išče po sledih v temni noči, da je bilo kakor v rogu. Išče in išče, pa zam&n.....
Kar zagleda jedno jabolčko na svojem sledu. Upogne se in kakor kako dragocenost je spravi, in zopet išče, pa zam&n .... Jedno uro pozneje vrne se z jednim jabolčkom k gradu. Psi močno zalajajo, ko gs obvohajo; pa ko pride v dvor, spoznajo njegov glas in utihnejo. Počasi in tiho, kakor senca, koraka stari mož čez dvor, pritihotapi se v vežo in stopaje po stopnicah približa se durim spaluice, v kateri leži najemnikov otrok, in dozdaj menda še želi jabolčka, katero mu je stari mož prinesel.
Potrka rahlo na duri. Nihče se ne oglasi. Odprč in vidi dremljajočega otroka na postelji in poleg postelje mater, ki jo je sedečo spanec premagal.
Tiho in pazljivo vstopi, približa se postelji, položi jabolčko na odejo ter zopet tako tiho in pazljivo odide. Potem smukne v svojo izbo in se vleže, da ne bi koga prebudil.
V tem hipu se prebudi mati pri postelji svojega ljubljenca .... Neverjetno 1 — Kmalu bi bila zaukala, ko se nekoliko pozneje tudi otrok prebudi in hlastno seže po mišenjskem jabolčku, katero se je bilo najedenkrat pokazalo na njegovi postelji . . . Držeč jabolčko v ročici, zaspi ž njim kakor z div-nim talismanom.
*
* *
Minulo je deset dnij. Bolezen otroka se je na bolje obrnila. Nada na ozdravljenje ni bila več izključena. Otožnost je izginila raz čelo očetovo, britka skrb materina se je umaknila blagodejnemu miru. Pa kdo in na kateri način je njihovemu otroku napravil veselja v najkritičnejši dobi njegovega življenja, tega ni nibče vedel.
Stari Bartovec je po nekolikih dnevih delal kakor navadno in nikdo ni opazil, da hudo kašlja. Nikomur tega ni tožil, — trpel je. In ravno v tem času, ko je zdravnik naznanjeval veselim starišem, da je nevarnost minula, v kateri je bil njihov ljubljenec, ostal je stari Bartovec za pečjo. Sicer bi nikdo zdnj ne maral, pa ker je bil zdravnik ravno na dvoru, poslali so ga k staremu Bartovcu. Brezobzirno je naznanil zdravnik hudo vnetje pljuč in obljubil, da se gotovo druzega dne zopet pripelje.
Pripeljal se je; a stari mož ni več potreboval njegove pomoči. Umrl je po noči v hudih bolečinah, in niti omenil ni, da je sam svije smrti kriv.
kolki, poštnina, pisemski papir z zavitki, družbeni pečat in vabila. — O tem svojem daru nas obveščajoč končuje: »Samo ob sebi je umevno, da ne zahtevam povrnitve teh troškov; znamovani znesek polagam na altar mile mi in drage očevine. Največe zadoščenje mi je, da je trud moj obrodil tako obilen sad." — Mi hvaležno pristavljamo: Veliko tako vnetih narodnih delalcev — in naše delo ne bo brez sadu!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Vojaški nabori) za sodniški okraj ljubljanski 80 se vršili minoli teden v poslopju c. kr. okr. glavarstva za ljubljansko okolico. Poklicanih je bilo 622, potrjenih 177 mož.
(Prememba v posesti.) Tukajšuji zobozdravnik g. Paichel je kupil nekdaj Kogiovo hišo »pri lovcu" ob rimski cesti od kranjske hranilnice za 22.000 gld. — Kleparski mojster g. Stadler je kupil od gospe Puppo hišo na Starem trgu za 13.500 gld. — Gospa Ivana pl. Zhuber je kupila od stavbinske družbe novo hišo na Vrtači.
(C. kr. kaznilnica.) Danes se je preselil c. kr. nad-ravnatelj g. Jaromir Janotana svoje novo mesto v Kartavzu pri Jičinu; vodstvo c. kr. kaznilnice na Gradu pa je prevzel c. kr. kontrolor g. L. L u s c h e r.
(Kranjska stavbinska družba) bode zidala dve hiši za stanovanja blizu deželne prisilne delavnice.
(Akad. društvo »Slovenija") na Dunaju priredi v sredo, dne 22. aprila, svojo XI. redno odborovo sejo z nastopnim vsporedom : 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo književnega odseka. 4. Slučajnosti. 5. Volitve: a) predsednika, b) odbornikov, c) namestnikov. Lokal : Restauration »zum Magistrat", I. Lichteufelsgasse 1. Začetek ob Vs8. uri. Slovanski gostje dobro došli. K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Tržaški mestni svet) je imel dne 16. t. m. sejo, v kateri je prišlo na vrsto zopet vprašanje zaradi nove čveterorazrednice z italijanskim učnim jezikom pri sv. Mariji Magdaleni. Svetovalec dr. Sancin se protivi taki šoli in stavi predlog, naj se tam osnuje jednorazrednica s slovenskim učnim jezikom in za vzdrževanje te šole dovoli kredit 800 gld. Ta predlog je podpiral tudi svetovalec Nadlišek. Večina pa je zavrgla dr. Sancina predlog in sprejela predlog šolskega odseka.
(Nestrpnost.) Iz Trsta je nekdo poslal blago v Gorico ter napisal slovenski naslov. Dotični urad južno-železniške postaje pa je poslal pošiljatev. v Veliko Gorico na Hrvatskem. Blago je romalo devet dnij.
(Nasledki žganjepitja.) Prevžitkar Jurij Zdovec, župnije Dobje, napil se je dne 15. t. m. v Planini nad Sevnico žganja, vrnil se po noči sam domov, padel nesrečno na glavo ter se ubil. Zdravniki so raztelesili truplo, katero je bilo pokopano na pokopališču v Plauini.
(Kmetijsko in gozdarsko razstavo) bode priredilo v Gorici c. kr. kmetijsko društvo od 12. do 27. septembra t. 1. v spomin stopetindvajsetletnice društvenega obstanka. Iste dni bode ondi zboroval IV. avstrijski vinarski kongres.
(Shod županstev ajdovskega okraja) na Goriškem je bil dne 12. t. m. pri Rebku na Goričici. Navzočih je bilo do petdeset županov in drugih veljavnejših mož iz Vipavske doline. Sklenili so ponoviti prošnjo za železnico od Logatca po Vipavski dolini do Gorice ter odposlati poslancem prošnjo za znižanje zemljiškega in obrtnijskega davka.
(Bela zastava) je visela od Velikonočne nedelje do 8. aprila nad ječo c. kr. okr. sodišča v Ljutomeru.
Raznoterosti.
—	Statistika reda trapistov. V Rimu se je 6. t. m. začel generalni kapitel reda trapistov tako imenovane starejše reforme. Na posebno željo papeževo zbrali so se v Rimu načelniki vseh samostanov te kongregacije, da se posvetujejo o zadevah reda. Kongregacija dobro vspeva in ima sedaj 22 samostanov, mej njimi štiri za sestre, dočim jih je 1880. leta imela le 14. Celo v Kitaju, Palestini, Afriki in Avstraliji so trapiški samostani.
—	Nova dosmrtna člana gosposke zbornice. V gosposko zbornico poklicana sta kot dedna člana knez Jurij Czartoryski in komornik grof Ervin Nostic-Rinek. Prvi je že znan parlamentarec, ki je v poljskem klubu dosledno se potegoval za to, da Poljaki ostanejo v zvezi z desnico. O njem se je že večkrat govorilo, da bode poklicao v go-
sposko zbornico. Grof Ervin Nostic Rinek je pa še mlad mož in član kluba veleposestnikov češkega deželnega zbora. Nova člana gosposke zbornice sta torej konservativca.
— Tobak. Leta 1560. poslal je tedanji francoski poslanik na portugalskem dvoru, Jean Nicot, prvo tobačno seme francoski kraljici Katarini Medici, in že leta 1621. uvedel je kardinal Richelieu tobačni davek. Koj iz začetka prinašal je ta davek državi vsako leto 250.000 lir (11.600 gld.). Že leta 1718. narasla je ta svota na 4,000.000 lir. V vsem prinesel je tobak francoski državi v letih 1621—1791 235,000.000 lir. Leta 1830. znašal je tobačni davek 45,000.000 frankov, v naslednjih 50 letih pa je narasel na 242,000.000. Vsega imela je Francoska do danes od tobaka 9 milijard (9000 milijonov) frankov dobička. — Jean Nicot-u, ki je prvi vpeljal na Francoskem tobak, mislijo Francozje postaviti velik spomenik.	r.
Telegrami.
Dunaj, 20. aprila. Poslanci Coronini in tovariši stavili so predlog, da se sestavi sodišče za presojevanje veljavnosti volitev, proti katerim so uloženi ugovori. — Wrabetz in drugovi predlagajo, da se premeni kon-kurzni red in primerno poostri kazenski zakon. — P 1 e n e r in tovariši stavili so pa predlog, da se uvedejo direktne volitve v kmetskih občinah in bi bili volilni kraji sedež okrajnega sodišča in vse občine, ki imajo nad 1000 prebivalcev. — Derschatta in tovariši predlagali so, da se premeni zakon o vojaški taksi tako, da se opuste nižji tarifni razredi, višji pa bolj obremene. — Jaques in tovariši interpelovali so zastran tega, da bi se, kakor je želeti, priznala že po 35 letih polna pokojnina uradnikom, kateri imajo opravljati težavno službo. — Finančni minister predložil je načrt zakona zastran pomnoženja bakrenega denarja, kakor se je o tej stvari sporazumela vlada z ogrsko vlado. Ta zakon pooblašča vlado, da pomnoži bakren denar za milijon goldinarjev. Jednak načrt zakona predložil se bode tudi zbornici poslancev v Budimpešti. Na Ogrskem kovali se bodo samo krajcarji.
Dunaj, 20. aprila. Cesar je vsprejel novo voljeno predsedništvo zbornice poslancev, Smolko, Chlumeckega in Kathreina.
Budimpešta, 19. aprila. O napadu v stolni cerkvi vacovski se poroča, da kanonik Kanda ni mrtev, vendar pa nevarno ranjen.
Berolin, 19. aprila. Ožja volitev med Bismarckom in Schmalfeldom bo dne 30. aprila.
Pariz, 20. aprila. Anarhisti razširili so v trdnjavskih vojašnicah 5000 manifestov, v katerih se pozivljejo vojaki, da se spuntajo v dan 1. maja.
Portsmouth, 20. aprila. Moštvo 34. baterije se je, pritožujoč se, da je preobremenjeno, branilo nastopiti pri paradi. Polkovnik jih je vendar pregovoril, da so nastopili. Po paradi zaprli so najstarše vojake in jih bodo postavili najbrž pred vojno sodišče.
Atene, 20. aprila. Listi poročajo o neredu na Krfu. proti tamošnjim Židom vlada nekda velika razdraženost, katero je pro-vzročilo to, da so našli mrtvo truplo umorjene deklice v židovskem delu mesta.
Uiktril so:
V bolnišnici: 17. aprila. Terezija Zabukovie, dekla, 16 let, myeliti» transversa. — Marija Mejao, gostija, 62 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
Cas
opazovanja
Stanje
zrakomera t mm
toplomera po Celzija
Veter
Vreme
9 5
i
s m a
18
19
7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč.
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.
736 0
734-9
735-9
736-3 7353
737-2
3-8 9-4 41
12 12-0 70
si. vzh. »>
si. svzh.
oblačno del. jasno jasno
brezv. si. zapad
megla del. jasno jasno
0 00
0-40
dež
brednja temperatura obeh dni 5 8°, in 6-7°, oziroma za 1-5° in 2 7° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 20. aprila.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka) 92	gld	45	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 » » 16* „ 92	„	50	„
o% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „	70	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	75	„
Akcije avstr.-ogerske banke...... 990	„	—	„
Kreditne akcije .......... 300	„	—	„
London.............116	»	80	„
Srebro .............—	„	—	»
Francoski napoleond. . . .... 9	„	22'/,„
Cesarski cekini...........5	„	49	„
Nemške marke ......... 57	„	—	„
Javna zalivala.
Sledeči gospodje blagovolili so v zimskem tečaju leta 1890/91. pristopiti kot podporniki akad. društvu »Slovenija" na Dunaju ter so darovali: Gosp. Vaso Petričič v Ljubljani, 5 gld.; gosp. dr. Karol Slanec v Rudolfovem 5 gld.; gosp. dr. Pavel Turner na Dunaju, 10 gld.
Odbor akad. društva „Slovenija" šteje si v prijetno dolžnost, blagodušnim dobrotnikom se naj-topleje zahvaljevati na podpori ter jih ob jednem prositi še nadaljme naklonjenosti.
Na Dunaju, dn<5 18. aprila 1891.
Za odbor akad. društva »Slovenija":
L. Batič,
tč. predsednik.
Fr. Regally,
tč. blagajnik.
Osem otililco-valnih kolajn I
3&T
__ Piccoli-ieva tinktura za želodec 1
afcžT je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne *£2K organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena *£XS atar steklenici 10 kr.	(300-691	,
Tujci.	j
17. aprila.
Pri Maliču: Giirtler, Fery, Simon, Weiss, Peter, tr- i govci; Dubsky, Moskovich, Goldstein, Frank, potovalci, z Du- j naja. — Schleimer, Jaklitsch s sinom, iz Kočevja. — Graf, 1 potovalec; Manheimer, trgovec, iz Brna. — Duri, trgovec, iz Trsta. — Seydler, profesor, z družino, iz Prage. — Mayer iz Solnograda. — Jourez, poročnik, iz Trebinja. — Wagenseil, trgovec, iz Niče.
Pri Slonu: Iner, Pollak, Prosinagg, trgovci, z Dunaja.
—	Adolph iz Olomuca. — Sandri, c. kr. tajnik v pokoju, iz Kamnika. — Lončarič, stavbeni podjetnik, iz Selc. — Goldstein, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Engelsberger, trgovec, iz Krškega.
—	Ekl, c. in kr. nadporočnik, iz Trbiža. — Chitr, trgovec, iz Budejevic.
Pri avstrijskem čaru: Lansel, trgovec, iz Pise. — Herman iz Trbiža. — Krone, e. kr. nadporočnik, iz Sarajeva.
Pri bavarskem dvoru: Klemenčič s soprogo iz Zagorja.
Priznano najboljše
ročne harmonike
dobe se pri
Ivanu N. Trimmel-u
na DUNAJI, VII., Kaiserstrasse 74,
postajališče tramwaya, črta proti dvorcu.
(24—8) Največja zaloga
muzikalnega orodja,
zanesljiv izdelek, nizke cene. Ceniki zastonj.
Ana Rupnik,
izdelovalka umetnih cvetlic,! sv. Petra cesta št. 13,
priporoča visokočastiti duhovščini in slav. občinstvu vsa v to stroko spadajoča dela po primerni ceni.	(4—B)
C. li**. privitega
K
umetelni zavod za cerkvene oprave §
v Freistadtu (Gorenje-Avstrijsko)
prodaje priznano umetelne:
altarje, leče, spovednice, stole, grobne spomenike, križeva pota, slikano steklo, paramente, ban-dera, božje grobove, orgije in harmonije. (io—2)
Prejemljejo sa imenovani predmetje tudi v popravo.
Vzorci in drugo brezplačno. BV* Plačevanje jako ugodno.