Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Štev. 16.
Celje, dne 16. aprila 1949
Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovini
ZAVEDAJMO SE SVOJE MOČI, KI JO PREDSTAVLJA SEDEM IN POL
MILIJONA ČLANOV LJUDSKE FRONTE Z ENOTNO ŽELJO IN
TRDNO ODLOČNOSTJO, DA POD VODSTVOM KOMUNISTIČNE
PARTIJE JUGOSLAVIJE USTVARIJO IZ NAŠE DRŽAVE, KI JE ITAK
BOGATO OBDARJENA Z LEPOTO IN RAZNIMI DOBRINAMI, NA-
PREDNO IN SREČNO SOCIALISTIČNO DRŽAVO!	TITO
V počastitev 30 obletnice ustanovitve
KPJ napoveduje teren OF i. četrti
desetdnevno teicmovanje
v čast 30 letnice KPJ in praznika OF ter delovnega praznika 1. maja. Te-
renski odbor OF I. četri napoveduje tekmovanje vsem terenskim odborom OF
v sledečih točkah:
1.	Kateri terenski odbor OF po v teh dneh organiziral največ prostovoljcev.
2.	Kateri terenski odbor bo opravil v teh dneh največ prostovoljnih ur.
3.	Kateri terenski odbor bo v teh dneh imel formirane vse brigade, spisek
vseh prostovoljcev brigad, ter bo z evidenco prostovoljnih ur na tekočem
bodisi poimensko, kakor tudi po številu posameznikov.
4.	Kateri terenski odbor OF bo najboljše organiziral razdelitev novih član-
skih izkanic.
Člani OF v Celju so počastili začetek
zasedanja III. kongresa LFJ
Na predvečer kongresa Ljudske fron-
te se je zbrala v Celju množica članov
Osvobodilne fronte, da bi manifestirala
v čast kongresu. Povorka se je razvila
po celjskih ulicah in se ustavila pred
poslopjem MLO. Org. sekretar MK KPS
tov. Ošo Ivan je govoril o velikih us-
pehih fronte in važnosti III. kongresa.
Z manifestacije je bilo poslano po-
zdravno pismo kongresu:
Člani OF mesta Celja pošiljamo iz pred"
kongresnega zborovanja III. kongresu
LF borbene pozdrave. Prepričani smo,
da bo III. kongres ponovno izrazil enot-
nost naše Ljudske fronte in pripravlje-
nost vseh njenih članov za nove napore
pri izgradnji socializma.
Zagotavljamo kongresu, da nas ne
bodo nobene klevete, nobene laži, ki
prihajajo iz dežel ljudske demokracije,
odvrnile od naših delovnih naporov, od
naše poti v socializem. Zahtevamo, da
III. kongres ponovno obsodi vso uma-
zano kampanjo proti našim narodom,
proti LF in Partiji in da pove vsemu
svetu, da bo LF pod vodstvom KPJ
neomajno nadaljevala pot, ki jo je za-
črtala že v narodno-osvobodilni borbi.
Naj III. kongres LF pove vsem tistim,
ki nas kleveta j o, da njihove klevete
niso žaljive le za slehernega državljana
FLRJ, temveč so žaljive za vse tiste
velikanske žrtve, ki so padle v narodno
osvobodilni borbi.
OF mesta Celja bo v letošnjem letu
še povečala svoje napore. Opravili bo-
fno 300.000 prostovoljnih delovnih ur
na različnih objektih in s tem prispevali
k čimprejšnji izpolnitvi petletnega pla-
na. To je naš odgovor tistim, ki nas
obrekujejo.
Želimo, da bi III. kongres LF še bolj
utrdil naše vrste in s svojimi zaključ-
ki oborožil narode Jugoslavije za nove
velike zmage.
Naj živi III. kongres LFJ!
Naj živi. KPJ in njen herojski CK!
Naj živi maršal Tito!
Pri organizaciji orostovoljnega dela bomo
morali odpraviti Se dosti nepravilnosti
v TEDNU TEKMOVANJA NA CAST KONGRESU LFJ JE BILO
OPRAVLJENIH PREKO 8800 PROSTOVOLJNIH UR
Osvobodilna fronta mesta Celja je po
poročilih terenskih odborov OF zaktivi-
zirala razen treh terenskih odborov že
vse odbore za formiranje prostovoljnih
/brigad. Tako imamo danes že organi-
ziranih in postavljenih 44 prostovoljnih
brigad, ki jih bo pa treba takoj zaposliti
pri raznih akcijah, ki so po planu, ki ga
je sestavila uprava za prostovoljno delo
mestnega odbora OF. Čeprav so povsod
postavljene komisije še niso vse pri-
stopile k uspešnemu delu in je potreba,
da tudi te komisije čimprej pristopijo
k izvajanju plana. N. pr. na terenskem
odboru OF Lokrovec, delajo samo štirje
člani dočim so ostali le sprejeli fvmk-
cije, k delu pa še niso pristopili. Prav
tako je v terenskih odborih Dobrava
in Ostrožno. Tudi II. četrt se v prosto-
voljnem delu še ni aktivizirala. Sedaj,
ko so brigade organizacijsko formirane,
je nujno, da jih zaktiviziramo in pri-
stopimo k ostalim terenom, ki že pridno
delajo, saj so v tednu tekmovanja z
Ljubljano in Mariborom opravili preko
osemtisoč osemsto i^)rostovoljnih ur.
Prav tako moramo grajati neredno po-
žiljanje poročil, o izvršenih prostovoljnih
urah. N.pr. vemo, da je II. četrt na
dan volitev opravila preko 150 ur, da
so članice AFŽ prav pridne pri šivanju
obleke za jasli in otrgške domove in
da imajo precejšnje število prostovolj-
jiih ur, ki pa na upravi za prostovoljno
delo pri MOOF niso evidentirane. Za-
.to je nujno potrebno že iz statističnih
ozirov, da terenski odbori OF redno po-
šiljajo vsaj vsake 14 dni poročila o iz-
vršenih prostovoljnih urah na upravo
za prostovoljno delo.
Na drugi strani pa tudi uprava za
prostovoljno delo premalo polaga važ-
.nosti organizaciji prostovoljnega dela.
Člani uprave naj bi imeli več kontakta
s terenskimi odbori, posebno s člani
OF, ki odgovarjajo za prostovoljno delo.
Morali bi priskočiti na pomoč tistim
terenom, ki iz katerihkoli vzrokov ni-
majo uspehov v prostovoljnem delu. Za-
vedati bi se morali ogromne važnosti
aktivizacije prostovoljnega dela, ter po-
litično zgraditi predvsem brigadirje, ter
jim prikazovati nujnost prostovoljnega
dela za izgraditev socializma. Prav v
dneh 20. in 21. aprila ob obletnici KPJ,
ter obletnici osvobodilne fronte in za
praznik 1. maja naj bi pokazali svojo
zavednost prav s prostovoljnim delom
Se tisti tereni, ki dosedaj še niso prdsto-
r*ili- Od nas samih je odvisno — to prav
v prostovoljnem delu, kako bomo znali
m čimveč prispevali k izgradnji socia-
lizma.
Člani uprave za prostovoljno delo bi
predvsem morali sami poskrbeti, da bi
evidenca m statistika bila čimbolj po-
polna, to je, da bi redno prihajala po-
ročila, kajti s tem, da je evidenca otež-
kočena in ni dovoljnega pregleda, je
tudi otežkočena izvršitev plana. Dolž-
nost njihova je da, se povežejo s teren-
skimi odbori ter jim pomagajo pred-
vsem v uvajanju evidence in statistike,
4?ajti kako naj uprava dodeljuje pravo-
časno vsem, ki so zaslužili priznanje,
v znak priznanja značke, če ne ve ko-
mu naj jih dodeli. Terenski odbori, se-
,veda nekateri, pa ne vodijo evidence
o vseh prostovoljnih delih na terenih.
Tako imamo v Celju 76 članov OF, ki
so napravili od začetka leta do 31. 3.
preko 50 ur in 40 članov, ki imajo že
100 ur. Po naknadnih pregledih pa smo
ugotovili, da skoro polovico ni bilo po-
imens/ko j a vi j enih, ki imajo preko 50
^ili 100 ur. Toda evidenca ni važna sa-
mo v tem, važna je tudi in nujna za-
radi razporeditve prostovoljnega dela
,po delovnih mestih.
Take napake in slične moramo nujno
odpraviti! Predvsem pa je celotna upra-
va dolžna preskrbeti za pravilno izved-
bo plana pri obnovi mesta Celja po-
tom prostovoljnega dela in to na pod-
lagi politične izgradnje prostovoljcev in
tistih, ki so prevzeli dolžnost pospešiti
prostovoljno delo. Na drugi strani pa
je dolžnost vsakega frontovca, ki se je
obvezal delati prostovoljno, da jo čim-
prej izvrši, ter da z ozirom na nujno
,potrebo po manjkajoči delovni sili vsi
priskočimo na pomoč ravno s prosto-
voljnim delom tam, kjer je potrebno.
Z LETNEGA OBCNEGA ZBORA OKRAJNE ZVEZE KMETIJSKIH ZADRUG CELJE-OKOLICA
10 obdelovalnih zadrug In 59 zatlružnih ekonomij
kaže, da si naši kmetje vedno bolj osvajajo
socialistične oblike gospodarstva
v četrtek se je vršil v Celju letni obč-
ni zbor Okrajne Zveze kmetijskih za-
drug Celje-okolica, na katerem so
zadružniki pregledali delo Zveze, njene
uspehe in pomanjkljivosti v pospeševa-
nju razvoja socialistične rekonstrukcije
kmetijstva.
Zadružna lastnina vedno raste
Dejavnost Okrajne poslovne zveze se
je v razdobju od zadnjega občnega zbo-
ra močno razmahnila, zlasti v pogledu
kmetijstva. Prednost so posvečali kme-
tijsko obdelovalnim zadrugam in za-
družnim ekonomijam s pomočjo pri iz-
delavi planov, kakor tudi s preskrbo s
stroji, gnojili in industrijskim blagom.
Inštruktorji Poslovne zveze so stalno
prenašali delovne izkušnje iz ene za-
druge v drugo, kakor tudi z zadružnih
ekonomij. Ogled kmetijske zadruge Ar j a
vas je mnogo pripomogel, da je bilo v
zadnjih mesecih ustanovljenih poleg
štirih obstoječih obdelovalnih zadrug
Še 6 novih. To so: obdelovalna zadruga
v Marofu, v katero je vključeno 20 dru-
žin s 130 hektari zemlje, zadruga v Ve-
liki Pirešici, v Loki pri Zusmu, v Dram-
,ljah. Planini in Sv. Jederti. V te za-
druge je vključenih 76 delovnih kmetov
z-družinskimi člani in 530 hektari skup-
ne zemlje. Razen tega je v okraju 59
zadružnih ekonomij s 722 ha zemlje.
Setev na zadružnih ekonomijah
Zadružnim posestvom je bilo iz agrar-
nega sklada dodeljenih 722 hektarov
zadružnih ekonomij z 153 hektarov
zemlje. Plan setve je doslej izdelalo 39
njiv. Ostale ekonomije so prejele od-
ločbo o dodelitvi zemlje šele v zadnjem
času in planov še niso izdelali. Od setve-
nih površin je ostalo za spomladansko
setev 117.67 hektarov zemlje. Od tega
so planirale Kmetijske zadruge 34 ha
krompirja, 7 ha industrijskih rastlin in
63 ha žit, od tega pa največ ovsa. To so
posamezne zadruge utemeljevale s tem,
da je zemlja težka in nespočita. Vzrok
^pa je v tem, da je z ovsem najmanj
dela. Tudi pri nabavi semen ekonomije
jiiso pokazale dovolj samoiniciativnosti.
Upravni odbori zadrug bodo morali v
tem pogledu hitro in resno ukrepati,
da ne bodo ostale neposejane površine.
Živinoreja ima vse pogoje za uspešen
napredek
Lani in letos je bilo obdelovalnim
zadrugam in ekonomijam dodeljeno
večje število plemenske živine. Od tega
je bilo 27 glav plemenske živine do-
stavljeno zadružnim ekonomijam, na
plemenilni postaji v Kozjem sta 2 bika,
26 pa jih je v reji pri privatnikih.
Prav tako je razdeljenih 20 plemenskih
ovnov in 22 merjascev. Živinorejski od-
sek je organiziral 10 sejmov, na ka-
terih je pokupil živino za zadruge. Vse
bolj se uvajajo rodovniki za čistokrv-
no živino, ter usposabljajo vodje živino-
rejskih odsekov kmetijskih zadrug za
napredno živinorejo. Živinorejski odsek
je sodeloval tudi pri ustanavljanju ose-
menjevalnih postaj v Žalcu, Zovneku,
Sv. Juriju, Kozjem, Laškem in Vojniku
Sprejet je bil plan gradenj v vredno-
sti preko 14 in pol milijona dinarjev.
Za izpolnitev proiz\'odnega plana na
zadružnih posestvih je skupščina iz-
delala predlog gradenj gospodarskih ob-
jektov, ki so nujni za gospodarski dvig
zadružnega premoženja. V planu so do-
ločene najvišje vsote za novogradnje
svinjakov, v vrednosti preko 3 milijone
dinarjev, za novogradnje in popravila
hlevov blizu 2 milijona dinarjev. Za raz-
voj hmeljarstva bodo postavili nove
hmelj ske sušilnice v vrednosti 4.563
dinarjev. Vredngost celotnih investicij
znaša 14,555.796 dinarjev.
V	planu so odboti lokalni viri ma-
teriala, kakor tudi nekvalificirana de-
lovna sila.
Ustanavljanje kreditnih odsekov
napreduje
Meseca novembra so pričeli na pod-
ročju Poslovne zveze Celje-okolica usta-
navljati kreditne odseke. V decembru
je imelo kreditne odseke že 29 zadrug,
od katerih pa je pričelo aktivno delati
le manjše število: Na Vranskem, v Sv.
Petru, Vojniku, Žalcu in Bučah, pri ka-
terih je bilo 124 vlagateljev s skupnim
zneskom 1,004.500 dinarjev. Ta vsota
dokazuje, da so upravni odbori teh za-
drug pravilno razumeli važnost kredi-
tiranja v zadružništvu.
Hranilno-kreditno službo pri KZ so
v prvih mesecih letošnjega leta še iz-
boljšali, 14 članom so bila izdana po-
sojila v znesku 88.833 dinarjev. Zadruge
so sedaj na najboljši poti, da same ust-
varijo lasten obratni kapital.
Do 1. junija bodo pri vseh KZ usta-
novljeni kulturno-prosvetni odseki.
V	preteklem letu je 21 KZ že imelo
ustanovljene svoje kulturno-prosvetne
odsetke, ki pa so bili več ali manj samo
na papirju. Upravni odbori se niso za-
vedali, da je zadružnikom potrebno tu-
di splošne prosvete in razvedrila.
Na občnem zboru so delegat je skle-
nili, da bodo temu vprašanju posvetili
več pažnje. S predavanji, knjižnicami
in prireditvami bodo vplivali k miselni
prezgoji vaškega prebivalstva. Kakor za
mesto, velja tudi za vas, da brez so-
cialistično-mislečega človeka ne bo-
mo zgradili socializma.
Velika akcija pogozdovanja in čišče-
nja gozdov se je pričela
Celjsko gozdo gospodarstvo, ki je že
lani pokazalo, da se zaveda velike važ-
nosti gozdno- vzgojnih ukrepov, se je tu-
di letos dobro pripravilo na eno najvaž-
nejših del na tem področju — na po-
gozdovalno akcijo.
Glavna pogozdovalna področja bodo
letos Marija Reka, Lukov gozd, Ojstrica,
Vitanje—Rakovec, Menina, Lepanadki
in Radoha. Zasadili in posejali bodo
pretežno smrekovo drevje.
Področje celjskega ^gozdnega gospo-
darstva se je letos' znatno povečalo s
priključitvijo gozdne uprave Nazarje,
kjer bo pogozdfivalna akcija zajela ve-
likanske površine. Celoten plan po-
gozdovanja brez novega področja je le-
tos za 50% višji od lanskega.
Stalnim in posebej najetim delavcem
bo pri pogozdovanju v veliko pomoč
šolska mladina, ki bo predvidoma opra-
vila 596 brezplačnih dni. V celoti bo
na novo zasajenih 133,5 ha goličav in
zasejano 40 kg smrekovega semena.
V nižje ležečih predelih je pogozdo-
vanje že pričelo marca in je polovica
del že pri kraju. V višjih legah pa se
bo akcija razvila v prihodnjem tednu.
Do sredine maja bo v gozdovih Celj-
skega gozdnega gospodarstva, od Celja
do koroške in hrvatske meje posejanih
preko 500.000 mladih drevesc. Razen te-
ga bodo pomladili svoje gozdove tudi
privatniki s 54.500 sadikami, ki so jih
prejeli iz državnih drevesnic.
Večino sadik je Gozdno gospodarstvo
vzgojilo v treh lastnih drevesnicah, ki
obstojajo že več let, in v novi dreves-
nici v Jurkloštru. Ker pa je sečnja za
plansko proizvodnjo neposredno pove-
zana s stalnim pogozdovanjem, posve-
čajo vso pažnjo ustanavljanju novih
drevesnic. Letos urejujejo v Pečovniku
nov nasad, ki se bo v treh letih raz-
širil na površino 1,20 ha. To bo druga
državna drevesnica na področju Celj-
skega gozdnega gospodarstva in bo nov
dragocen vir gozdnega pomladka. V zve-
zi z ureditvijo te drevesnice bodo iz-
vršili tudi regulacijo hudournika, ki
teče ob parceli. Ze letos bodo tam za-
sejali 20 kg semena iglavcev.
Vzporedno s pogozdovalno akcijo teče
tudi akcija čiščenja gozdov, ki se je
pričela že februarja in bo trajala do
konca junija. Pri teh delih bodo prisko-
čile na pomoč lokalne organizacije OF,
iz Celja pa bo odšla tudi frontovska
brigada na področje Ojstrice. Po pol-
letnem planu Gozdnega gospodarstva
bo očiščeno 193 hektarjev gozda, kjer
grmičevje in gozdni plevel ovira uspeš-
no rast drevja. S sodelovanjem pri tej
važni gospodarski akciji bodo frontov-
ske organizacije pokazale svojo pri-
pravljenost prispevati k večanju našega
narodnega bogastva.
Delovni kolektiv Cinkarne se požrtvovalno bori za
izpolnitev planskih nalog
Celjska Cinkarna je eno najstarejših
podjetij v Celju in okolici. V teku 67
let so se njene obratne naprave vidno
izrabile in zastarele. Posebno močni
sledovi brezobzirnega izkoriščanja so
ostali iz časa okupacije, ko niso vršili
niti najnujnejših popravil za zdrževanje
obrata.
Te posledice so živo občutili delavci,
ko so po osvoboditvi prevzeli proizvod-
njo v svoje roke. Stare naprave, zlasti
v obratu za žvepleno kislino, so vzdrže-
vali le s skrajnimi napori. Vendar je
delovni polet, ki je spremljal vso našo
obnovo, zajel tudi cinkamiški kolektiv.
Z zavestjo, da je napočil čas, za kate-
rega je vredno dati svoje najboljše sile,
so pričeli borbo za povečanje proizvod-
nje. S prostovoljnim delom so rušili
nemške bunkerje, da so prišli do po-
trebnega materiala za povečanje obrat-
nih prostorov. Kmalu so obnovili pro-
store, peči in stroje. Vedno več rude je
pritekalo v Cinkarno iz Mežice in Trep-
če. Proizvodnja cinkove pločevine, cin-
Hovega belila in drugih izdelkov je
rasla.
V borbi za plan
Prag petletke so v Cinkarni prestopili
z izpolnitvijo polletnega proizvodnega
programa. V drugem polletju pa je plan
topilnice začelo ogrožati pomanjkanje
ognjestalnega materiala, predvsem one-
ga za izdelovanje retort, ali kot jim cin-
kamiški delavci pravijo »mufljev«.
»Muflji« so še danes skrb topilničar-
jev in problem, ki ne da miru celotne-
mu kolektivu. Borba za trpežnost muf-
ljev je obenem borba za kvaliteto in
količino proizvodnje. Saj velja v pro-
izvodnji cinka izrek, da je najboljša
keramika jedva dovolj dobra. Delavci
in strokovnjaki v oddelku za keramiko
resno delajo na tem, da bi se za izde-
lavo retort prilagodila glina domačega
izvora. .
Pot v socializem je pot k ix)večanju
proizvodnje. Tega so se v Cinkarni za-
vedali. Vendar stare peči, čeprav^, ob-
novljene, niso mogle dati od sebe to-
liko, kot je zahteval za 13% višji plan
v letu 1948. Zato so že v prvem letu pet-
letke zgradili v topilnici novo peč. La-
ni še eno, eno pa so končali letos, dva
meseca pred rokom. Pri tem so se po-
sebno izkazali cinkamiški zidarji. Delali
so dnevno po 12 ur, pa tudi ob nedeljah.
Tako so po svojih močeh doprinesli k
izpolnitvi letošnjega plana, ki je za 51%
višji od lanskega.
Vzporedno z razširjanjem obrata so
skrbeli za dvig kvalitete proizvodov.
Uspelo jim je, da so dvignili kvaliteto
pia predvojno višino, poleg tega pa so
izdelali nov izvenplanski proizvod, re-
distilirani fini cink in s tem dali nov
doprinos k osamosvojitvi naše indu-
strije od inozemstva. Nova peč, ki jo
gradijo za redistilirani cink, bo pred-
vidoma gotova do meseca maja.
Mehanizacija del — razbremenitev
delavcev
Vse do osvoboditve v Cinkarni ni bi-
lo govora o mehanizaciji delovnih pro-
cesov. Saj je bilo na razpolago dovolj
cenene delovne sile. Cilj lastnikov je
bil, s čim manjšimi investicijami iz-
vleči iz podjetja več dobička. Vse delo
je baziralo na fizični sili.
Zaradi naglega širjenja obratov in
večanja proizvodnje je tudi dotok su-
rovin v prvih dveh letih petletke naglo
porasel. Potreba za naglo raztovarjenje
in odpremo vagonov je postala nujna.
Zato je uprava podjetja pristopila k
mehanizaciji razkladanja in določila za
postavitev modemih razkladalnih na-
prav večje vsote investicij. Del tega
programa bo izvršila letos. Predvsem
mehanizacija izpraznjevanja vagonov
za premog, glino in šamot Tudi druga
etapa, ki zajema mehanizacijo dela pri
razkladanju cinkovega aglomerata in
koksa, je v investicijskem planu za le-
Itošnje telo. Ko bo uresničen celoten
načrt mehanizacije, bo delavcu pri-
hranjen mnog napor, delo pa bo izvrše-
no z 70% manj delovne sile.
Norme, udarniki, racionalizatorji
V vseh obratih dela 70% ljudi po no-
vih tehničnih normah. Norme so visoke,
tako, da kljub vsej požrtvovalnosti po-
sameznikov ni mogoče govoriti o viso-
kem presežku norm. Topilničarji, ki
vlagajo v svoje delo največje napore,
imajo skupinske norme. Zaradi slabih
mufljev pa norm največkrat ne dose-
zajo. Muflji — to je mora topilničar-
jev, s katero se bore na vsakem šihtu.
Bolj do izraza pride delo posamezni-
kov v valjami, kjer ni takšnih težat
kot v topilnici. Vendar visoke norme
tudi tu ne dopuščajo rekordov. To po-
trjuje že samo dejstvo, da je v celem
obratu le 7 udamikov. Med temi je
dvakratni udarnik zidar Radič Viljem,
ki velja za najvestnejšega čistilca cin-
kovih destilačnih peči in Golej Miha,
predlivač v valjarni, ki pri tehnično do-
vršenem delu presega dnevno normo do
25%. Enkratni udarniški naslov pa so
si osvojili Grmek Franc, Slatinšek Jože,
Jeran Jakob, Koželj Jože in Pilih Ivan.
Pri nenehnih naporih za dvig proiz-
vodnje pa je zraslo več racionalizator-
jev in novatorjev. Kot najbolj izrazit
racionalizator je znan strojni ključavni-
čar Lužar Ivan, ki strokovnjaško po-
pravlja vse stroje in rešuje često ogro-
žen proizvodni plan. Težave v topilni-
ci so dale novatorja Zabau Jurija, ki
je skonstruiral posebne klešče za naglo
odstranjevanje razbitih retort in tako
preprečil ohlajevanje peči. Tudi Napret
in Zabukovšek sta s svojimi racionali-
(Zacijami mnogo doprinesla k znižanju
proizvodnih stroškov.
Lani so prvič skušali uvesti brigadni
na^čin dela. Vendar se prve brigade niso
obnesle. Sindikalna podružnica se tedaj
ni zavedala svojih nalog. Po letošnjem
občnem zboru je bilo formiranih 11
novih brigad, mešanih in mladinskih,
ki so ob zadostni pomoči sindikalne po-
družnice že pokazale prve uspehe.
Vprašanje delovne sile in kadrov
Vsi proizvodni plani v obratih so bili
doslej doseženi z nepopolnim številom
planirane delovne sile, kar ponovno po-
trjuje veliko prizadevanje kolektiva pri
izpolnjevanju planskih nalog. Vpraša-
nje delovne sile je poleg mufljev naj-
bolj pereč problem Cinkame. Novi de-
lavci, ki prihajajo v tovarno, kažejo
vse premalo delovne discipline. Prvi
napori jih uplašijo in iščejo lažjega de-
la drugje. V veliki meri je temu kriv
tudi odnos starih delavcev do novin-
cev, ker jim ne pomagajo preko za-
četnih težav. Sindikalna podružnica bo
imela v tem pogledu opraviti važno de-
lo. Nove delavce se da z nekoliko vo-
lje vzgojiti v dobre člane kolektiva. Ce
je uspelo predtopilcu Pangerl Martinu
usposobiti že vrsto mladih ljudi, tudi
ostalim mojstrom ne bo težje.
Za izpopolnjevanje strokovnih ka-
dro-v' je v preteklem letu napravilo
kvalifikacijske izpite 97 delavcev. Letos
so tečaji slabše obiskani, kar je tudi
pripisovati pomanjkljivemu delu sin-
dikalne podružnice.	,
Spričo stalne rasti obrata bodo mo-
rali v Cinkami vprašanje strokovnega
kadra postavljati na prvo mesto. Le de-
lavci, mojstri svojega dela, bodo kos
nalogam, ki jih že danes terja od njih
povečana proizvodnja., ki pa bo zahte-
vala še vedno več znanja in sposobnosti.
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 16.
Volivci okraja Celje-okolica so obravnavali
krajevne proračune in davčne osnove
kmečkih gospodarstev
v času od'4. do 10. t. m. so se vršili
na področju okraja Celje-okolica zbori
volivcev zaradi obravnavanja in spre-
jema krajevnih proračunov in davčni
množični sestanki. Sestankov so se ude-
ležili okrajni aktivisti, ki so navzočim
v diskusiji tolmačili našo finančno in
davčno politiko.
Zbori volivcev so potekali v redu, za-
nimanje za proračun je bilo precejšnje
ter so krajevni proračuni bili povsod
sprejeti. Nekateri KLO, kakor Vitalnje,
Teharje, St. Peter v Sav. dolini in drugi
so proračun odlično sestavili in ga pra-
vilno tolmačili, le redki od njih, kakor
n. pr. Velika Pirešica, Sv. Štefan in
drugi niso znali prikazati ljudstvu pK)-
men štednje v našem proračunu.
Kljub temu, da znašajo proračuni
vseh KLO čez 3 milij. več kakor lansko
leto, KLO v svojih proračunih nimajo
postavk za investicije. Leto 1949. je leto
izgradnje naše industrije ter so inve-
sticije prišle do izraza predvsem v
zveznem in republiških proračunih, ki
vsebujejo ogromne i>ostavke v korist
vsega našega prebivalstva. V naših dr-
žavnih proračunih so zagotovljena sred-
stva, s katerimi bomo izvršili naloge v
tretjem letu petletke sami, pa naj nam
dežele Informbiro-a in zapadni kapita-
listi delajo še take ovire.
KLO-i imajo možnost za kritje svojih
potreb izven proračuna z uvedbo kra-
jevnega samoprispevka. Velika večina
volivcev se je tega zavedala in je kakor
n. pr. v Vitanju, Vojniku, Dramljah,
Marofu, Braslovčah, Libojah, Dobrni,
Sv. Vidu p. Pl., Kozjem in mnogih dru-
gih krajih bil sprejet sklep za uvedbo
krajevnega samoprispevka, predvsem
za popravilo in gradnjo krajevnih cest,
mostov, vodnjakov pa tudi šol. Na Pla-
nini bodo s samoprispevkom zgradili
novo krajevno cesto. Na področju neka-
terih KLO-ov so že pristopili k tehnič-
nim priravam. Za krajevni samoprispe-
vek so z veseljem glasovali predvsem
delovni kmetje, ker se zavedajo, da bo
s krajevnim samoprispevkom večina de-_
lovnih ljudi prisilila maloštevilne pro-'
tiljudske elemente na vasi, da tudi oni
dajo svoj delež v prid skupnosti cele
vasi.
Po končani obravnavi ter sprejemu
proračuna in krajevnega samoprispevka
se je vršila obravnava davčnih osnov za
leto 1948, ki je rezultat napornega dela
članov krajevnih davčnih komisij in
okrajne davčne komisije za pravično
ugotovitev dohodkov posameznikov.
Po končani obravnavi ter sprejemu
proračuna in krajevnega samoprispev-
ka se je vršila obravnava davčnih osnov
za leto 1948., ki je rezultat napornega
dela članov krajevnih davčnih komi-
sij in okrajne davčne komisije za pra-
vično ugotovitev dohodkov posamezni-
kov.
Okrajni aktivisti so v uvodnih bese-
dah tolmačili nov način odmere do-
hodnine kmetovalcem ter pri tem po-
čila globoko spremembo v naši vasi, z
udarjali, da je naša revolucija povzro-
novo davčno politiko pa je uvedla pro-
gresiven sistem obdavčenja in prevalila
glavno breme plačevanja davkov na
bogate kmete. Najbolj zavedni in pre-
dani možje — člani davčne komisije —
so vestno in natančno pretehtali dohod-
ke posameznih kmetov in ugotovili
davčno osnovo. Nove davčne lestvice —
nižje ih višje — so ukrep ljudske obla-
sti v prizadevanju doseči čim pravil-
nejšo in pravičnejšo zadolžitev za del
doseženega čistega dobička, s katerim
delovna ski?l|)no9t državljanov razpolaga
za splošno koristne potrebe. V naši
davčni politiki je izraženo vodilno na-
čelo, naj vsakdo prispeva za skupnost
po svojih močeh in naj tudi prejema od
skupnosti v sorazmerju s trudom, ki ga
je vložil za skupno blaginjo. Davčna
lestvica, ki je bila doslej v veljavi, ni
več ustrezala pravični delitvi davčnih
bremen. Zato se z novim načinom ob-
idavčbe izvaja razlika med kmečkimi
gospodarstvi, ki imajo tržne presežke in
okolnost, ali te tržne preisežke oddajajo
skupnosti po državnih vezanih cenah,
ali pa jih prodajajo na prostem trgu.
Davčnih množičnih sestankov se je
udeležilo čez 6000, t. j. skoraj 65% vseh
davčnih zavezancev na področju okraja.
V glavnem so bili davčni sestanki
KLO, krajevnih davčnih komisijah in
množičnih organizacijah dobro priprav-
ljeni ter je bila ponekod udeležba, kot
n.pr. v Sv. Rupretu, Jurkloštru, Žalcu,
Gotovljah, Sv. Petru, Teharju in Skofji
vasi skoraj 100%-na. Na davčnih se-
stankih je bilo opaziti, da skoraj nikjer
ni manjkalo vaških bogatašev, kajti te
je odmera še posebej zanimala. Drugi
KLO-i, kot n. pr. Buče, Lisično, Dren-
sko rebro, Letuš Crešnjice in Sv. Štefan
te sestanke niso pripravili.in je ta ma-
lomaren odnos in nedelavnost prišel do
izraza pri pičli udeležbi volivcev na
teh sestankih.
Množični sestanki so pokazali, da je
večina krajevnih davčnih komisij ured-
bo o odmeri dohodnine dobro razumela
in dohodke posameznikov tudi pravilno
ugotovila, ter s tem izvedla diferen-
ciacijo pri davčni osnovi med bajtarji,
malimi, srednjimi in večjimi kmeti.
Nižja davčna lestvica sorazpiemo pre-
cej nižje obdavčuje bajtarja in malega
kmeta, kakor dosedanja. Istočasno pa
tudi brani koristi delovnih srednjih
kmetov, če svoje tržne presežke oddajo
državi. To je prišlo do izraza tudi na
davčnih sestankih, kajti od bajtarjev,
malih in srednjih kmetov nikdo ni od-
šel nezadovoljen s sestanka. Mnogi so
naravnost izjavili, kako je ljudska ob-
last z uredbo o dohodnini dejansko za-
ščitila malega človeka, ki je v prejšiji
Jugoslaviji nosil glavno davčno breme.
Tako je mala kmetica iz Griž na se-
stanku vzkliknila: »Slišala sem, da too
davek za male nizek in pravičen, ven-
dar nisem verjela do danes, dokler se
nisem sedaj prepričala. To bom pa že
zmogla, saj imam davek že skoraj pla-
čan.« Marsikateri mali ljud.e so po kon-
čanem sestanku pristopili k davčni ko-
misiji ter se zahvaljevali, da je dohodek
tako pravično odmerjen.
iSeveda se z novo davčno lestvico niso
strinjali večji kmetje in vaški špeku-
lanti, ki se še danes ne morejo sprijaz-
niti z dejstvom da se bodo morali kaj
kmalu odpovedati izkoriščevalskim po-
ložajem na vasi. S strani teh so padali
na račun davčne komisije ostri in ne-
upravičeni protesti. Tako so n. pr. sestre
Kukec Fran je v Žalcu, ki imajo lepo
posestvo ter isto obdelujejo v glavnem
s tujo delovno silo in en del posestva
celo dajo v najem, pri tem pa niso po-
ravnale akontacije za leto 1948, izjavlja-
le, da je davek prevelik in ga ne bodo
plačale. Velik kmet Jelovšek iz Pe-
tro vč je s protestom izjavil, da bo ves
hmelj izoral in obdelal samo toliko, ko-
likor bo rabil za sebe. Toda ljudska ob-
last bo temu in podobnim znala v sode-
lovanju z malimi in srednjimi kmeti
preprečiti njihove namene. Večji kmet-
je sicer niso ugovarjali davčni osnovi
toliko kot davku, vendar je primerjava
pokazala, da je davčna osnova in pred-
pis pravilen tudi za bogataše.
Bilo je tudi nekaj primerov slabih
davčnih komisij, ki svoje delo niso do-
bro opravile, v kolikor pa so ga morale
opraviti, so se izgovarjale na okrajno
davčno komisijo. To so ljudje, ki se še
niso mogli otresti vpliva vaških mogot-
cev. V Crešnjicah so člani davčne ko-
misije celo pomagali javkati večjim
kmetom in izjavljali, da imajo tudi oni
kot člani davčne komisije visoko osno-
vo. Seveda so po podrobni analizi do-
hodkov osramočeni utihnili.
Člani krajevne davčne komisije v
Smartnem R. d. so se hoteli kriti na ta
način, da so pred davčnimi zavezanci
izjavili, kako so bili s strani okrajne
davčne komisije terorizirani. Deloma je
to bilo res, ker jim je od strani davčne
komisije bilo prikazano, da morajo pra-
vično ugotavljati dohodke in ne smejo
skrivati dohodke večjih kmetov. Sesta-
nek je tudi tu pokazal, da je bilo navo-
dilo okr. davčne komisije pravilno, kajti
mali kmetje in srednji so s sestanka
odhajali zadovoljni.
V	Veliki Pirešici pa se je celo posre-
čilo večjim posestnikom, da so na svo-
jo stran pridobili manjše kmete ter so
na davčnem sestanku govorili v njihov
prid. Davčna komisija pa se je straho-
petno umaknila med davčne zavezance
ter pri mizi pustila samo eno članico
davčne komisije, tov. Mirnikovo in
okrajnega aktivista. Izjavljali so, da
ima kmet Puncer, ki je s celim pose-
stvom in inventarjem pristopil v kme-
tijsko obdelovalno zadrugo prenizko
osnovo, dasiravno mu 'je bila precej
ostro zajeta. Nasprotno pa so izražali
sočutje napram največji kmetici Kokolj
Frančiški iz Pernovega, češ, da davka
ne bo zmogla. Kmet Puncer je dober
gospodar, sedaj član zadruge, dočim
kmetica Kokolj ne obdela posestva tako,
da bi dalo skupnosti, kolikor bi to ob-
I sežno in lepo posestvo lahko dalo.
V	Bučah so člani davčne komisije
pod vplivom vaških mogotcev zelo ma-
lomarno izvršili svoje delo in so za
izvršitev tega odgovornega dela pokli-
cali na pomoč administratorja s sosed-
nega KLO. Rezultat tega se je pokazal
na davčnem množičnem sestanku, kjer
so prisotni mali kmetje enodušno ugo-
tovili, da je odmera nepravična in ni
nobenega sorazmerja med velikimi in
malimi. Sklenjeno je bilo, da se bo ta
odmera v sodelovanju z okrajno davčno
komisijo popravila.
To so maloštevilni primeri slabih
davčnih komisij, drugod so pa krajevne
davčne komisije svoje delo zelo zado-
voljivo rešile.
Krajevne davčne komisije so po se-
stanku povečale dohodnino za 5, 10 ali
15% kmečkim gospodarstvom, ki v
večji meri uporabljajo najeto tujo de-
lovno silo. Pri tem so pa seveda v smi-
slu uredbe tudi upoštevale odnos kme-
tijskih gospodarstev do ukrepov izdanih
za pospeševanje kmetijstva in za za-
gotovitev preskrbe prebivalstva. Ne
more imeti ljudska oblast isti odnos do
kmetov, ki svoje obveznosti pošteno iz-
vršujejo, kakor do tistih, ki skrivajo
svoje pridelke in se upirajo obvezne-
mu odkupu ter kontrahaži, na drugi
strani pa se okoriščajo s prodajo pre-
sežkov na prostem trgu.
Veliki kmet Bukovšek Franc iz Stra-
nic, ki še ni poravnal, oziroma je po-
ravnal davčno obveznost šele na ener-
gičen ukrep OLO-a tik pred davčnim
sestankom, za ljudsko posojilo ni dal
niti dinarja, ne more pričakovati, da
bo skupnost obravnavala njega enako,
kakor malega kmeta iz istega kraja, ki
je kljub temu, da ima ix)lno hišo nedo-
letnih otrok vpisal 1000 din ljudskega
posojila.
Na davčnih sestankih je velike kmete
m špekulante zaskrbelo dejstvo, da bo-
do morali svoje tržne presežke opravi-
čiti do konca aprila t. 1., sicer se jim bo
za razliko predpisal davek po višji
davčni tabeli.
Odmera dohodnine za leto 1948 in v
zvezi s tem davčni množični sestanki,
so tudi na področju okraja Celje-okolica
pokazali, da so v praksi popolnoma ne-
utemeljeni očitki dežel Informbiro-a,
.češ, da izvajamo oziroma obravnavamo
vse kmete enako, da naša partija in
.ljudska oblast ne vodita borbe proti
špekulahtskim in kapitalističnim ele-
mentom na vasi in da gremo molče pre-
ko vprašanja razredne borbe in dife-
renciacije.
Slovenija mora zatreti
koloradskega hrošča
OD LETOŠNJE AKCIJE BO ODVISNO, ALI BOMO POPOLNOMA IZTREBILI
NEVARNEGA ŠKODLJIVCA IN ZAVAROVALI DRUGE LJUDSKE
REPUBLIKE PRED OKUŽBO
Boj proti koloradskemu hrošču, silno
nevarnemu škodljivcu, ki v nekaterih
državah že onemogoča pridelovanje
krompirja, se bo pri nas letos nadalje-
val z vso odločnostjo na podlagi boga-
tih izkušenj prejšnjih let. V resnici se
je že začel. Zdaj smo že pred letošnjo
ofenzivo. V nekaj tednih morajo biti
•opravljene vse priprave za letošnje ve-
like akcije. Mnogo dela pa so opravili
že doslej.
Ali je koloradskega hrošča mogoče
zatreti?
Ko smo pri nas prvič leta 1946. ugo-
tovili, da se je v Sloveniji razširil ko-
loradski hrošč, je zvezno ministrstvo za
kmetijstvo takoj sklicalo v Zagrebu
konferenco. Nernudoma je bilo treba
ukreniti nekaj odločilnega. Sestali so se
organizatorji in strokovnjaki. Ugotovili
so, da so koloradskega hrošča zanesli k
nam med vojno okupatorji iz Nemčije
s krompirjem za Kočevarje. Takoj so
začeli razmišljati o organizaciji, kako
bi naj zatirali hrošča. V samem vodstvu
pa ni bilo popolnega soglasja. Nekateri
strokovnjaki so dvomili v ljudske sile
in da je boj proti koloradskemu hrošču
mogoče uspešno bojevati prav na pod-
lagi množičnih akcij. Prav zaradi tega
nezaupanja v moč množic ni bilo mo-
goče takoj ustvariti primerne organiza-
cije. Tudi leta 1947. še ni bilo enotnega
vodstva in zato se je število okuženih
okrajev povečalo na 13.
Lani je bil hrošč že v defenzivi
Uspehi lanskega množičnega zatiranja
koloradskega hrošča, ki So bili mogoči
spričo enotnega vodstva, dobre organi-
zacije ob sodelovanju množičnih orga-
nizacij, so pokazali, da je mogoče škod-
ljivca ne le držati v šahu, temveč ga
tudi popolnoma zatreti. V Sloveniji je
mogoče zatreti vsa žarišča okužb in tako
rešiti druge ljudske republike pred ve-
liko nevarnostjo. Medtem ko so leta
1947. v krškem okraju odkrili 6000 hro-
ščev in nad 10.000 ličink, so lani našli
le 297 hroščev in 3000 ličink. Čeprav
so lani odkrili več novih žarišč v raznih
okrajih, vendar ni bilo več nikjer tako
močno okuženih krajev kakor prva leta.
Hrošč se ni mogel več nevarno širiti.
Jasno se je pokazalo, da je naša orga-
nizacija na množični podlagi, ob sode-
lovanju desettisočev kmečkih množic,
zares učinkovita. Mogoča pa je samo v
državah, kjer je prišlo do takšnih revo-
lucionarnih sprememb kakor pri nas;
v kapitalističnih deželah ni mogoče or-
ganizirati množičnih akcij, kakor je de-
jal tudi zastopnik Italije lani v Ljub-
ljani, ko je bil mednarodni kongres za
zatiranje koloradskega hrošča, Ce bi na
primer v Italiji hoteli na podoben na-
čin zatirati koloradskega hrošča, bi bila
prej potrebna revolucionarna spremem-
ba družbenega reda.
Vse sosedne države so okužene
Triletni boj proti koloradskemu hro-
šču pri nas dokazuje, da bo pri nas mo-
jgoče popolnoma zatreti koloradskega
hrošča. Doslej niso mogli v nobeni dr-
žavi, kjer se je razširil koloradski hrošč,
doseči tako lepih uspehov kakor pri nas,
čeprav so žrtvovali velikanska sredstva.
I Imeli so vse, samo ljudskih množic niso
znali in ne mogli mobilizirati. Pri nas
smo premagali največjo nevarnost. To-
da boj nikakor še ni l^ončan. Popolne
zmage ne bo, dokler ne bodo uničena
vsa žarišča. Budnost pa bo potrebna še
potem, zakaj vse sosedne države so oku-
žene.
Nekateri se še vedno ne zavedajo
dovolj nevartiosti
Naša propaganda proti koloradskemu
hrošču ni Isila povsod dobra. Tu in tam
je bila celo škodljiva. Kmetom so opi-
sovali hrošča kot škodljivca, ki kratko-
malo poje ves krompir — dela velikan-
sko škodo. Ker hrošč na posameznih
okuženih njivah, kjer se še ni utegnil
razširiti, ni mogel napraviti takoj po-
sebno velike škode, so kmetje tu in tam
začeli dvomiti v nevarnost. Izkazalo pa
se je tudi, da se celo v samih okrajnih
ljudskih odborih tu in tam dovolj živo
ne zavedajo nevarnosti, ki jo pomeni
hrošč. To smo sprevideli iz dosedanjih
priprav na letošnje zatiranje škodljivca.
Na okrajnih odborih morajo imeti dobro
organizirane štabe, ki vodijo vso akcijo
v okraju. Okrajni štab mora okraj po
potrebi razdeliti na sektorje ter imeno-
vati sektorske vodje. Razen tega morajo
imeti na področju krajevnih ljudskih
odborov krajevne vodje množičnih pre-
gledov in v vaseh vaške vodje. Ali so
voditeljem boja proti koloradskemu hro-
šču na okrajih dovolj znane njihove
odgovorne naloge? Doslej na žalost ne-
kterim še niso bile.
Zakaj je tudi ta akcija politična naloga?
Nekateri gledajo na akcijo zatiranja
koloradskega hrošča predvsem strokov-
njaško, kakor da gre le za ozko gospo-
darsko vpraašnje. V resnici gre za mno-
pgo več. Ce bi ne*napeli vseh sil in tudi
letos ne organizirali kar najbolje vse
akcije, bi s tem začeli ogrožati izpol-
njevanje petletnega plana. Krompir spa-
da med najpomembnejša živila, uporab-
ljamo ga pa tudi kot industrijsko suro-
vino. Ce bi koloradskega hrošča ne za-
tirali z vso resnostjo, množično in smo-
trno po natančno določenem načrtu, bi
se škodljivec že v nekaj letih tako raz-
širil, da bi bil nadaljnji boj neuspešen.
Nobenega upanja bi ne bilo več, da bi
mogli koloradskega hrošča zatreti. —
Krompirja bi ne mogli več pridelovati.
Zato je boj proti nevarnemu škodljivcu
v tesni zvezi z izpolnjevanjem kmetij-
skega proizvodnega plana in ga ne mo-
remo izločiti iz borbe za graditev so-
cializma.
Sadimo sončnice In buie,
da bo dovoli maščob
Naši živilski industriji moramo letos
preskrbeti kar največ oljnih semen. Z
ukrepi ljudske oblasti za izboljšanje
preskrbe z maščobami (uredba o ob-
veznem pitanju prašičev itd.) je delov-
nim ljudem zagotovljena osnovna ko-
ličir« maščob. V prizadevanju, da naši ♦
delovni ljudje, ki z največjimi napori
grade socializem, dobe čim več maščob,
pa moramo letos pridelati mnogo več
oljnih rastlin.
Kmetijski republiški plan je določil,
koliko vagonov sončnic in bučnic mo-
ramo letos pridelati. Stremeti moramo,
da se že letos v proizvodnji olja osamo-
svojimo. 01j'ame imamo. Njihova zmog-
ljivost je celo mnogo večja, kakor bi
bila potrebna glede na pridelek olja-
ric pri nas. Lani bi oljarne v Slovenij]
lahko izdelale mnogo več olja, če bi
odkupili več oljnih semen. — Na tone
sončnic in bučnic pa ni bilo zbranih,
ker so posamezni kmetje s semeni kr-
mili živino. Lanskih napak ne bomo
letos ponovili.
Posamezni kmetje imajo že po planu
določene površine kjer bodo sejali sonč-
nice in buče kot samostojno kulturo.
Mnogi kmetje pa so tudi prostovoljno
sklenili pogodbe, koliko oljnih semen
bodo posejali ali jih jeseni oddali. Mar-
sikje pa lahko še sejejo sončnice in bu-
če kot vmesno kulturo. Na Štajerskem
sejejo sončnice in buče med koruzo in
krompirjem.
Tudi na ekonomijah (mestnih, indu-
strijskih in zadružnih) je mogoče pride-
lovati precej sončnic. Iz 1 kg semen
sončnic pridelamo 80—120 kg zrnja. Pri-
delovalec dobi pri zamenjavi 8-^2 kg
olja. Ne samo na kmetijah, tudi drugod
lahko posejemo sončnice. Vsaka šola
ima svoj vrt. Šolska mladina, pionirski
odredi bodo imeli svoje njivice za pri-
delovanje sončnic. Kakor lani bodo tudi
letos nagrajeni najboljši pionirski od-
redi, ki bodo pridelali čim več oljnih
isemen. Posnemali jih bodo tudi gojenci
v posameznih internatih ali v tečajih.
Preskrbeli si bodo seme sončnic (kilo-
gram sončnic stane le 9 din), ga pose-
jali in od časa do časa rastline okopa-
vali.
Ob železniških progah raste skoraj
povsod zdaj le trava. Toda letos bodo
železniški čuvaji posejali na primernih
mestih tudi sončnice in buče. Zemljo pa
je treba seveda primemo obdelati in
pognojiti.
Celo cestarji bodo pridelovali buče in
sončnice, in sicer vzdolž cest ob jarkih.
Cestarji bodo gnoj nabrali lahko kar
na cesti.
Prav tako bodo v akciji za pridelo-
vanje sončnic in buč sodelovali tudi
delavci na gradbiščih. Na velikih ku-
pih zemlje zraven gradbišč je primeren
kraj za pridobivanje buč. Člani sindi-
kalnih podružnic, ki imajo doma vrto-
ve, bodo podprli to akcijo. Prostovoljno
se bodo zavezali, koliko sončnic ali buč
bodo pridelali. Delovni kmetje pa bodo
v frontnih organizacijah sprejemali ob-
veznosti za pridobivanje oljaric.
Kmetijske zadruge, ki prodajajo se-
me oljnih rastlin, so dobro založene.
Prodajajo seme pridelovalcem, ki so
že sklenili pogodbe za pridelovanje
oljaric ali jih sklepajo. Setev sončnic
bo trajala do 15. maja.
V Celju se je doslej
orijavilo 250 mladin-
cev za delovne akcije
Letošnje leto pomeni za mladinsko or-
ganizacijo leto novih delovnih zmag.
Stotisoči rok bodo nadaljevali z grad-
njo avtoceste in Novega Beograda, katere
se bo tudi mladina mesta Celja udele-
žila, ter dala svoje najboljše moči na
zvezne akcije.
Ker v letošnjem letu nimamo v Slo-
veniji večjih lokalnih akcij bomo po-
slali 500 mladine na gradnjo avtoceste
»Bratstva—edinstva« in Novega Beo-
igrada. Do sedaj so mladinske orgajji-
zacije pridobile v območju mesta Celja
že 250 mladincev in mladink.
Mladinski aktivi posebno po kongresu
pristopajo bolj re^o k pridobivanju
članov za odhod na'delovne akcije.
Aktivisti tolmačijo mladini, da v le-
tošnjem letu ne bo odhajala na lokalne
delovne akcije, dn da so akcije letos samo
enomesečne. Mladina bo mesec dni de-
lala, po končanem delu pa bodo okraj-
na vodstva organizirala oddih za naj-
boljše brigadirje.
Na akcije bodo odšli le mladinci in
mladinke iz šol in ustanov ne pa iz
tovarn, ker bi s tem škodovali izvrše-
vanju planov v industriji.
Na gradiliSiu zadružnega
doma v Libojah bo kmalu
steklo delo
s pritegnitvijo tov. Lavrinca v kra-
jevno upravo za gradnjo zadružnega
doma v Libojah, se je začelo delo, ki je
že dalj časa počivalo ,resno nadaljevati.
Odločili so se, da ne bodo več ča-
kali na obljubljeni stroj za izdelovanje
opeke, ter bodo pričeli iz že nakopane
gline ročno izdelovati opeko. Tov. Dvoj-
moč, ravnatelj Keramične tovarne, ki
je tudi v tem pogledu strokovnjak, jim
je obljubil nuditi vso pomoč s strokov-
nimi nasveti. Ker je tamkajšnja glina
odlična, je možna zidava vmesnih sten
z nežgano opeko, so se odločili za ta
način zidave, ker bodo s tem prihranili
dosti lesa, potrebnega za kurjavo peč-
nice.
Da bi med tem časom, ko bodo iz-
delovali opeko in ko se bo ista sušila,
ne prišlo do zastoja pri zidarskih delih,
so zbrali 25 m'' okroglega lesui ki ga
bodo zamenjali takoj za opeko.
Z zidanjem bodo nadaljevali v torek
19. t. m., do takrat pa bodo v povezavi
zmasovnimi organizacijami izvršili re-
organizacijo že formiranih brigad, ter
nadaljevali delo po brigadnem sistemu.
K delu so pristopili kmetje, ki so
obljubili, da prično takoj prevažati les,
da ga zamenjajo za opeko, ter preva-
žati ostali potrebni material na gradi-
lišče.
Preskrbeli so si iz lokalnih virov tudi
traverze, ki so jim potrebne za obokanje
.kleti. Apna in cementa imajo dovolj,
gotova imajo tudi že okna in vrata, ter
bodo ista že pričeli uzidavati. Oskrbeli
so se tudi že z električnim materialom,
ter bodo začeli z instalacijo Bergma-
novih cevi. Opažen je tudi že obod za
betoniranje dvorane, ter so se odločili,
da bodo s tem delom zelo pohiteli, da
bodo lahko vrnili plohe, ki so si jih v
te svrhe sposodili pri »Betonu«.
Težave imajo še z načrti, ter so se
zaradi tega obrnili na Dit. Upamo, da
bodo tudi tukaj imeli razumevanje ter
jim bodo pravočasno nudili potrebno
pomoč.	_
Delavci in nameščenci
gradbene stroke bodo
s prostovoljnim stro-
kovnim delom precej
pomagali našim
gradbiščem
Občni zbori so marsikateri odbor raz-
gibali in mu dali bogatih navodil za
novo delo. Predvsem trdna povezanost
z vsem članstvom bo v bodoče še bolj
družila sindikalna vodstva podružnic
gradbene stroke z delavstvom.
Zelo živahna gradbena dejavnost po-
stavlja letos pred gradbince visoke plan-
ske naloge. Zavedajo se pa tudi, da so
potrebni kot strokovnjaki prd vseh pro-
stovoljnih akcijah, zato so sklenili z
vsemi močmi pomagati še po delovnem
času.
Člani podružnice »Beton«« v Celju so
obljubili, da bodo delali 5.000 prosto-
voljnih ur. Kjer bo le mogoče delati po
brigadnem sistemu bodo formirali bri-
gade, da bi bilo delo čim hitrejše in
boljše. Tudi člani pododbora uslužben-
cev direkcije Betona bodo opravili 400
(Prostovoljnih ur. Delavci in nameščenci
gradbenega podjetja MLO so priprav-
ljeni letos opraviti 3000 prostovoljnih
ur, gradbenega podjetja OLO Celje-
okolica pa 4.000.
Posebno v podjetju MLO slikarstvo
so z zanimanjem in voljo začeli iz-
polnjevati svoje obveznos-i,i. Na skup-
nem sestanku so stvar dobro premislili
in dali več koristnih predlogov za or-
ganizacijo prostovoljnega dela. For-
mirali so dve brigadi in postavili bri-
gadirje.
Uorava la prostovoljno delo pri MOOF rai*
pifuje tekmovanje med mestnimi tereni
1.	Katera komisija za prostovoljno
delo bo najbolje organizirana.
2.	Kateri teren bo organiziral naj-
boljše brigade.
3.	Katere brigade se bodo najbolj
udeleževale prostovoljnega dela.
4. Katera brigada bo najbolj notranje
organizirana.
MOOF bo vsak mesec podeljeval pre-
hodno zastavico najboljši komisiji za
prostovoljno delo..
Leto II. — Stev. 16.
»celjski tednik«
Stran 3.
Leios bo še več delavcev izkoristilo
letne dopuste v naših letoviščih
»Letovišča delovnim ljudem«, po tem
načelu so pripravili letos v vseh turi-
stičnih krajih naše domovine udobna
bivanji za vse, ki žele svoj letni dopust
uporabiti za oddih in razvedrilo. Ob
vsej Jadranski obali, ob jezerih in v
podnožju planin vabijo goste prijetni
domovi.
Da bo zamoglo prebiti svoj dopust v
letoviščih čim več ljudi, je Zvezni ko-
mitet za turizem zaupal »Putniku« važ-
no nalogo — izdelati načrt za pravilno
izkoriščanje oddihov za člane sindikata.
Važnost planiranja oddihov je v tem,
da bo vsakomur zajamčena kompletna
oskrba v letovišču in ne bo imel ob od-
hodu na dopust Skrbi, če bo tam, ka-
mor je namenjen, tudi sprejet.
»Putnik« je sklenil letos pogodbe z
vsemi hoteli turističnih krajev in si tako
zagotovil mesta. Kakor vse poslovalnice
»Putnika« razpolaga sedaj tudi celjski
»Putnik« z določenim ševilom sob v
Hrvatskem Primorju, Istri, Dalmaciji
ter v Dubrovniškem in Črnogorskem
Primorju. V vseh teh krajih traja leto-
viščarska sezona že od 4. aprila. — Z
2. majem pa bo začetek sezone v Slove-
niji, kjer ima celjski »Putnik« priprav-
ljena mesta na Bledu, Bohinju in v
Kranjski gori.
»Putnik« je dobršen del svoje naloge
že izvršil. Sedaj sklepa še pogodbe z
nekaterimi zdravilišči. Ostalo, da bodo
vse možnosti, ki jih nudi naša ljudska
■oblast delovnemu človeku v pogledu
letnih oddihov izkoriščene, pa je stvar
.posameznih članov sindikata, predvsem
pa za to postavljenih referentov v sin-
dikalnih podružnicah. »Putnik« ima na
razpolago dovolj mest, da bo lahko vsak
član sindikata ali obdelovalne zadruge
prebil s svojci letni dopust tam, kjer
mu ugaja. Z ozirom na to, da je »Put-
nik« zasegel 80% vseh sob v turističnih
krajih, pa mimo »Putnika« skoraj ne bo
možnosti najti v mesecih sezone proste-
ga stanovanja. Zato naj vsi, ki žele na
letovišče, čimprej oddajo svoje prijave
v poslovalnici »Putnika«, kjer bodo
prejeli hotelske bone s točno označbo
postelje in plačali odgovarjajočo vsoto.
Pri izkoriščanju dopustov pa morajo
imetii posamezniki, kakor tudi sindikal-
ne podružnice, pred očmi nadvse važno
dejstvo, da vsi člani sindikata ne mo-
rejo izicoristiti svojih dopustov samo v
iglavnih mesecih poletja. To iz dveh
razlogov: ker je kapaciteta hotelov pre-
majhna in ker bi bila s tem ogrožena
višina produkcije. Bivanje članov sin-
dikata v letoviščih je treba zato poraz-
deliti na vse mesece letne sezone, to je
čas od aprila do oktobra. Naš Dubrov-
nik je prav tako lep v maju kot v av-
gustu. Referente za oddih v sindikalnih
podružnicah čaka v tem pogledu važna
naloga. Za vse, ki bodo koristili dopust
izven glavnih mesecev sezone velja v
hotelih 35% popust, v glavnih mesecih,
it. j. v juliju in avgustu pa velja le 25%
popusta od redne pensionske cene. V
glavnih mesecih sezone bodo imeli pred-
nost prosvetni delavci, udarniki in no-
vatorji ter rudarji in tekstilci, katerim
je delo v letni vročini najbolj naporno.
Za vse koristnike letnih dopustov velja
na železnicah 75% popust.
Poleg »Putnika« bo letos poslal na le-
tovanje več tisoč delavcev in nameščen-
cev Glavni odbor Enotnih sindikatov.
Na področju Okrajnega sindikalnega
sveta Celje je bilo doslej razdeljenih
500 nakaznic za štirinajstdnevna biva-
nja v najlepših krajih Jugoslavije.
Dolžnost odgovornih referentov v po-
družnicah je, da skrbijo, da ne bo ostala
nobena teh nakaznic neizkoriščena, ka-
kor tudi to, da ne bo nihče zapravil
svojega dopusta doma. Možnosti za res-
ničen oddih so dane vsakomur. V ko-
likor bodo izkoriščene, pa bo odraz pra-
vilnosti dela sindikalne podružnice.
Pionirji v Socki smo pridno tekmovali v čast IV. kongresu LMS
Zavedajoč se velikega pomena IV.
kongresa LMS tudi za nas pionirje so
tekmovalne obveze, ki smo si jih zadali
ob priliki proslave stoletnice smrti
Franceta Prešerna, tudi izvršili, in si-
cer:
Učni uspeh smo dvignili od 92 na
95%, šolski obisk pa od 86 na 97%, kar
je prvikrat na naši šoli.
Za 13. marec smo naštudirali pionir-
sko igrico: Jakec je postal pionir. Tudi
pionirski pevski zbor je zapel tri nove
pesmi. Iz čistega izkupička smo si na-
bavili knjige za našo pionirsko knjiž-
nico, iz katere si 10% izposojamo
knjige.
Poslali smo dopise v Pionirski list.
Celjski tednik in drugim sosednim šo-
lam.
Šolskega vrta res nimamo, zato nismo
mogli tekmovati z Mladimi naravo-
slovci, toda dobro voljo smo pokazali
s tem, da smo se zmenili na odrednem
pionirskem sestanku, da bomo gojili ja-
gode, rože, sadna drevesca in gozdna
drevesca doma. Tudi na rejo malih ži-
vali nismo pozabili. Mnogo pionirjev se
peča z rejo domačih zajcev in tudi z
ovčjerejo, nekateri imajo tudi svoje
kokoši.
Ker se tukajšnje prebivalstvo nič kaj
ne zaveda pomena udarniškega dela,
smo jim to pokazali mi najmlajši. Od
zadanih si 100 udarniških ur, smo jih
izvršili 450. Tako smo pomagali pri
prezidavi šolskih prostorov, pri gradnji
šolskega stranišča, ki smo ga zelo po-
trebni, nadalje smo popravili ograjo te-
lovadišča, postavili dva droga za od-
bojko, kupili iz lastnih zbirk mrežo,
postavili dve leseni gredi, seveda les in
vse ostalo smo si sami preskrbeli. Ob
ograji smo prekopali in si napravili
cvetlične grede, tako bo letos res veselo
pogledati naše telovadišče. Grede smo
si razdelili po četah in bomo tekmo-
vali, katera četa bo zemljo čim bolj ra-
cionalno izkoristila. Četi pa, ki zemlje
ne bo tako izkoristila kot bi lahko, aH
če bo imela na gredah celo plevel, bo-
mo zemljo vzeli, kajti mi se zavedamo,
da zemlja le sUši tistemu, ki jo ob-
deluje.
Tudi pri volitvah delegatov za Okraj-
ni plenum OF in vaških odbornikov
OF nismo stali ob strani, ampak smo
obveščali volivce od hiše do hiše, o
predvolivnih sestankih, tekmovali, ka-
tero volišče bo lepše okrašeno, a na
dan volitev samih smo bili na razpo-
lago vplivnim komisijam za kurirje.
Zavedamo se, da so nekateri odredi
napravili mnogo več, toda vemo pa tudi,
da žive v ugodnejših prilikah kot mi.
Mi še nimamo svoje šole in smo le v
graščini, ki je stoletja služila raznim
nemškim grofom, izkoriščevalcem slo-
venskega kmeta. Naši šolski prostori ni-
so tako ugodni kot pa tam, kjer so že
tako srečni, da imajo šolsko poslopje
in še celo moderno šolsko poslopje. To-
da to nas ne moti, kajti mi živimo v
trdni veri, da bomo tudi mi imeli en-
krat novo šolo, kajti ljudska oblast
-skrbi za dvig kulture in prosvete tudi
v hribovskih vaseh. Zato se bomo vrgli
še z večjim elanom na delo in poka-
zali svoj usp>eh ob koncu šolskega leta.
Sinkovič Marija, pionirka IV. r.
Kdor več in boljše dela, naj ima več
dopusta in v lepšem času
z zakonom zajamčeni redni letni do-
pust je tudi pridobitev naše ljudske re-
volucije. Ta zakon omogoča slednjemu,
ki je v delovnem odnosu nepretrgoma
11 mesecev, da izkoristi 14dnevni pla-
čani dopust. Nadalje je uredba, ki do-
polnjuje prvo, po kateri imajo pravico
boroi NOB in oni, ki več delajo in bolj-
še, na več ko 14dnevni dopust. Pri do-
.ločanju upravičencev na več ko 14-
dnevni dopust pa se dogajajo nepravil-
nosti in včasih tudi krivice. Uprave
podjetij in tudi sind. funkcionarji jem-
ljejo za kriterij pri določanju daljših
dopustov čas, ki ga je delavec prebil v
njihovem podjetju. Pravijo: dolgo časa
je že pri nas zaposlen, starejši delavec
je, naj ima več dopusta. Prav gotovo,
da delavec ali uslužbenec, ki dela na
nekem določenem mestu več let eno in
isto delo ali sličrio, je dosegel na tem
delovnem mestu gotove izkušnje. To
se pa mora odražati tudi v njegovi sto-
rilnosti, seveda če hoče te izkušnje pri
delu izrabljati, mu že po socialistič-
nem principu nagrajevanja pripada več.
Nepravilno in tudi škodljivo je in kri-
vično jemati za kriterij absolutno čas,
ki ga je delavec ali uslužbenec prebil
v podejtju ali ustanovi. Zaostriti se mo-
ra vprašanje, v katerem času dobi de-
lavec ali uslužbenec dopust. Prav goto-
vo bi vsakdo rad* svoj dopust izkoristil
čim bolje. Večina nas je, ki hočemo
imeti dopust izključno v poletnih mese-
cih, ker pa to z ozirom na planske na-
loge ni mogoče, zato bo treba dati pred-
nost onim, ki več delajo in boljše de-
lajo.
Se nekaj naj omenim: sindikati so do-
bili od naše ljudske oblasti na najlep-
ših krajih naše domovine sindikalne
•počitniške j^omove. Ti objekti so v pred-
aprilski Jugoslaviji služili le kot zaba-
\vališče naši in tuji buržoaziji. Danes
imajo ti domovi povsem drug namen:
služiti delovnemu ljudstvu, dati našim
udarnikom, novatorjem in drugim po-
žrtvovalnim delavcem in uslužbencem
prijeten odmor in jih osvežiti z novimi
močmi. No in kaj se dogaja: Uputnice,
s katerimi imajo člani sindikata v teh
domovih pravico na polovično ali brez-
plačno okrevanje, ležijo še v nekaterih
podružnicah neizkoriščene, vračajo jih
Kadnji dan pred odhodom nazaj na
Okrajni svet ali pa sploh propadajo.
Tako ni upravni odbor podružnice rud-
nika Pečovnik, kjer delavci delajo v
precej težkih pogojih, izmed 300 čla-
nov kolektiva, mogel najti nobenega, ki
bi šel z Uputnico na oddih. Drug pri-
mer je Zeleznica-postaja, kjer predsed-
nik podružnice trdi, da njegovi usluž-
benci ne marajo iti na Gorenjsko. Isti
primer je v Celjskih opekarnah. Tam
ije uboga Uputnica romala od predsed-
nika do referenta za soc. zavarovanje
in spet do sekretarja in končno propad-
la. V rudniku Zabukovca-Liboje, kjer
je zaposleno nad 1000 rudarjev, upravni
odbor ni mogel najti nobenega, ki bi
se potrudil iti na oddih.
Ce se bodo v bodoče še dogajali taki
in slični primeri, bo Okrajni svet moral
na sestanku kolektiva take »požrtvo-
valne referente« razkrinkati, sami pa
t)odo morali plačati stroške v Domu, za
katere je bila Uputnica namenjena. Na
splošno lahko rečemo, in to bo vsak, ki
je bil kjerkoli na oddihu v Sindikal-
nem počitniškem domu poudaril, da se
je zelo prijetno počutil, bil dobro in za-
dostno preskrbljen, ter zato ne držijo
izgovori, da delavci ne marajo iti, češ
i»da so preslabo preskrbljeni«.
IV. kongres LMS nam ie nakaial novih nalog
Na podlagi doseženih sklepov je kon-
gres LMS ugotovil, da je Mladinska
organizacija naredila od III. kongresa
velik razvoj v širini in vsebini dela or-
ganizacije. Pomanjkljivosti, še vedno
neorganizirana mladina, premalo kon-
kretno delo, še vedno premalo vzgojno.
pa nalaga mladinski organizaciji po
kongresu nalogo predvsem vzgojnega
dela, na podlagi katerega bo organiza-
cija postala bolj zanimiva in njeno delo
pestrejše.
Konkretno, organizacija LMS Celje-
okolica bo na podlagi sklepov resolu-
cije IV. kongresa LMS posebno izbblj-
šala vzgojno delo. Sedanja kulturna
,društva se bodo razširila, njihove sek-
cije pomnožile in zajele na podlagi kul-
turno prosvetnega dela tudi neorganizi-
rano mladino, ki je voljna delati, pač
pa jo aktivi niso zajeli v svoje delo.
Fizkultura mora postati last vsakega
člana LMS. Vsak aktiv mora biti inici-
jator fizkulturnega aktiva in članstvo
LMS baza za člane telovadnih društev,
športnih društev, lahko atletskih itd.
V času tekmovanja za kongres je
.mladinska organizacija v našem okraju
dostojno pričakala kongres, z izjemo
nekaj aktivov, kjer vodstvo ni nudilo
vse pomoči, da ,bi mladina tekmovala
za kongres. Med njimi je tekstilna to-
varna Št. Pavel in Železarna Štore.
Zakaj mladina v Štorah ne dela v or-
ganizaciji in organizacija sama nima
nobene avtoritete:
Po vseh kovinskih, okrajnih, repub-
liških konferencah, je na najslabšem gla-
su organizacija Železarne Store, kljub
temu, da je mladina pripravljena delati,
kar je dokaz ene smene mladine v Va-
ljarni, katero vodi tov. Vodeb Jože.
Glavna ovira je pri tem, da uprava sa-
ma podcenjuje vlogo mladinske organi-
zacije in predpostavlja plan, pri tem
se pa ne zavedajo, da bo prav na pod-
lagi dobre organizacije Sindikata in
LMS plan dosledno izveden in prese-
žen. Zaradi slabega političnega dela od-
hajajo delavci iz tovarne. Uspeh pove-
zave in pomoči od strani uprave se po-
sebno odraža v delu mladinske organi-
zacije v tovarni nogavic Polzela, kjer
gre sam tov. direktor osebno v pomoč
mladinski organizaciji, predvsem po-
maga pri postavitvi brigad, mladinsko
vodstvo, pa je vzelo za osnovo razširitve
in ureditve organizacije kulturno pro-
svetno delo, fizkulturo, tečaje itd. in
prav zaradi tega, mladina v Polzeli v
tovarni nogavic beleži velike uspehe.
Ti presneta,.štoperca"
v keramični industriji Liboje do pred
kratkim, ko še niso imeli normirca,
niso dmeli tehničnih, temveč izkust-
/vene in statistične norme. Z drugimi
besedami, nikoli niso točno izmerili,
ikoliko lahko naredi dober delavec v
določenem času, koliko prispeva k dvi-
gu produkcije in čimprejšnji izvedbi
petletke.
Tovariš Kveder, dolgoletni delavec v
tej tovarni, ki podrobno pozna delovni
proces vseh delovnih mest, je pred
kratkim končal normirski tečaj. Vrnil
ise je v Liboje, zagrabil za delo zave-
dajoč se, da mora izvršiti važno in od-
govorno nalogo.
Nove uredbe o plačah in pravilnik o
razporeditvi del v skupine se bodo pra-
vilno izvedli le tedaj, če bo izvedena
tudi uredba o delovnih normah, če bo-
do za vsa dela postavljene tehnične
norme. Tega se moramo zavedati vsi;
to je prav dobro vedel in razumel tov.
Kveder in je tudi zato takoj pristopil
k delu, vložil mnogo truda in dela z
vsemi silami in sposobnostjo, da izpolni
svojo dolžnost.
V keramični tovarni bi bilo verjetno
vse, ali pa skoraj vse v redu, če bi s
tov. Kvedrom ne prišla tudi »štoperca«.
Tista majhna stvarca, ki si jo je nekdo
»nebodigatreba« izmislil, da s svojimi
drobnimi preciznimi kolesci in se-
kundnim kazalcem meri in točno po-
kazuje čas, ki ga smemo in smo ga po-
rabili, da ne bomo škodovali ne sebi
ne drugim.
No in vidite, ti nedolžni majhni ko-
leški so šli marsikateremu na živce, ta-
ko na živce, da si niso znali več po-
magati. Kar vprašajte tov. Maconovo
iz Liboj, pa bo povedala.
. Nič, prav nič, nima proti tov. Kve-
dru, le tiste presnete »štoperce« ne bi
ismel imeti s seboj, tisto majhno stvarco
v rokah normirca ne more videti. Tudi
proti normi ni imela nič, ko je bilo do-
ločeno 80 skled na uro, pa tudi 110 in
120 skled bi šlo, ampak tisti vražji vrag
je kar naenkrat natiktakal 140, kar ce-
lih 140 skled. Tako ne bo šlo in ne more
iti, pa naj se to imenuje stokrat teh-
nična ali pa kakršna koli hočete nor-
ma. Niti poklepetati ne moreš malo, niti
imalo ne, kaj da bi se oddahnil. Kaj vse
bi rada povedala, pa ti tisti majhni vrag
ne da. Tiktaka pa stop, — tiktak —
stop. Tov, Angela pogleda Kvedra: Pa
le zakaj si se spravil s tisto tvojo teh-
nično normo najprej na sklede? Saj so
krožniki, skledice in školjke ravno ta-
ko važne. Zakaj bi ravno me morale
jDiti prikrajšane, ti nesrečni Kveder,
(bolje da ne prideš več k nam s svojo
»štoperco«.
»Štoperca« je torej kriva — ti pre-
sneta »štoperca« — kaj pa mi? Mi smo
pa, izgleda pozabili, da mora biti in tudi
bo v socialistični državi vsakdo plačan
po svojem delu. Koliko bo kdo dopri-
nesel skupnosti, toliko bo prejel. »Što-
perca« je samo tehnični pripomoček, ki
naj nam pomaga pri tem, da se bomo
navadili novega — socialističnega dela.
Vest, čut do skupnosti, zavest, da samo
z večjo produktivnostjo zboljšujemo
naše življenje nao odstrani napačna
mišljenja o normircih in »štopercah«.
V stari Jugoslaviji, v kapitalizmu tik-
taka za posameznika, pri nas pa vsak
nepotrebni zastoj sekundne kazalke
zmanjšuje produkcijo — podaljšuje pot
v socializem. Vsi, prav vsi moramo biti
normirci, moramo odstranjevati napake
— zastojev ne sme biti, ker so nam in
edino nam v škodo!
Gostovanja SKLDa „Ivo Ključar*' in pomoč sindikalne
podružnice Tovarne emajlirane posode kmetijski
obdelovalni zadrugi
Hvaležno nalogo je prevzelo SKUD
Ivo Ključar pri Tovarni emajlirane po-
sode, ko je s svojimi kulturno-umet-
niškimi skupinami pričelo gostovati na
našem podeželju. Dramatska skupina
je naštudirala »Uroke« in z njimi gosto-
vala 12. in 13. marca v Topolšici in
Šoštanju, 10. aprila pa na Dobrni. Med-
tem, ko je bila v Topolščici ena brez-
plačna predstava za bolnike, ki so vid-
no izražali svojo hvaležnost za pozor-
nost, ki jim jo posveča sindikalna or-
ganizacija, so člani dramatske skupine
naleteli v Šoštanju tudi na prav tako
lep odziv.
Na Dobrno pa je 10. aprila odšla dra-
matska skupina in godba na pihala. Go-
stovanje je bilo namenjeno Kmetijski
obdelovalni zadrugi »Kajuh« ter gojen-
cem mladinskih domov »Pintarja« in
»Ivanke Uranjekove«. Dopoldne je bila
prva predstava »Urdkov za gojence teh
domov, takoj za tem pa koncert godbe
na pihala pred zdraviliščem. Popoldne
je bil zbor pionirjev, pri katerem je
prav tako sodelovala godba na pihala,
^ečer pa je bila druga predstava »Uro-
kov«, predvsem za člane kmetijske ob-
delovalne zadruge. Zal, dvorana ni mo-
gla sprejeti vseh obiskovalcev, saj so
prišh tudi kmetje iz oddaljenih vasi.
Obilno odobravanje, ki so ga bili igralci
deležni, je dokazalo, da »Uroki« s svojo
napredno vsebino povsod zmagujejo, saj
so močno sredstvo za preoblikovanje
miselnosti, zlasti naših delovnih ljudi
na vasi.
Najvažnejša je pomoč, ki jo bo sindi-
kalna podružnica Tovarne emajlirane
posode nudila kmetijsko - obdelovalni
zadrugi na Dobrni. Ob priliki zadnjega
gostovanja so se pogovorili s predsedni-
kom zadruge »Kajuh«, da bo prišla k
njim na Dobrno ekipa vsak teden, se-
stoj eča se iz knjigovodij, normirca in
predavatelja. Na ta način in z gostova-
nji kulturno-umetniških skupin bo iz-
vršena najboljša povezava med mestom
in vasjo kot močan pripomoček pospe-
ševanju razvoja na vasi v socializem.
Sindikalna podružnica Tovarne emaj-
lirane posode se s.takšnim svojim delo-
vanjem vključuje v vrsto kolektivov,
ki tekmujejo na kulturno-prosvetnem
polju v čast 301etnice KPJ. Vsekakor
pa bi želeli več razumevanja s strani
Krajevnih ljudsko - prosvetnih svetov
ob priliki gostovanj naših skupin na
vasi, da se ne bi ponovil primer Dobrne,
Jci razen odobren j a za prireditev ni nu-
dil nastopajočim prav nobene pomoči.
Gledališkim dtužincm, folklornim skupinam in
pevskim zborcm
Po navodilu Okrajnega ljudsko- pro-
svetnega sveta okraja Celje-okolica se
bo vršil v Žalcu dne 27. aprila 1.1. dan
kulture in prosvete za sektor Žalec.
Ker praznujemo na ta dan obletnico
ustanovitve OF, pozivamo vse zgoraj
omenjene družine in odseke kulturno-
umetniških društev žalskega sektorja,
da z nastopi v obliM tekmovanja ma-
nifestirajo našo socialistično kulturo in
prosveto. Društva, ki nameravajo so-
delovati na tej kulturni manifestaciji,
naj se prijavijo najkasneje do 18. t. m.
na naslov: Aubreht Jože ml., Žalec. V
prijavi naj se navede program, s kate-
rim droištvo tekmuje (naslov gledališke-
ga komada, naslove pesmi, s katerimi
točkami nastopi folklorna skupina) ter
kraj in čas, ko se vršijo vaje. Zadnje
je potrebno zaradi obiska ocenjevalne
.komisije na samem terenu.
Pripravljalni odbor je prepričan, da
,mu bodo društva s svojim sodelova-
njem, disciplino in točnostj o pomagala
pri izvedbi tega kulturnega praznika in
^►benem manifestirala tudi visoko ideo-
lošiko raven naše prosvete..
Pripravljalni odbor
GLEDALIŠKA KONFERENCA
Načelo, da mora biti tudi gledališče
in njegova umetnost življenjska, to je,
da mora človeka voditi v njegovem
duhovnem življenju, zaradi česar mo-
ra rasti iz družbe in njenih procesov
ter skrb, da bi tudi celjsko gledališče
svojemu občinstvu v polni meri po-
sredovalo izraz njegovega hotenja in
čustev ter skrb za kulturni dvig naše
gledališke ustanove, kar bo obenem
merilo kulturne višine njenega občin-
stva, sta rodila potrebo po širši konfe-
renci vseh gledaliških delavcev in so-
delavcev, -vseh, katerih poklic ali pa
kulturno - prosvetno izživljanje nista
usmerjena mimo gledališke umetnosti,
skratka vseh, ki se zavedajo gledali-
šča — da se izrazimo z Zupančičevimi
besedami — kot »shajališča, kjer ljud-
stvo gleda svojo podobo v umetnih li-
kih, se prešinja s socialno miselnostjo,
si vzgaja značaj in lika in mika jezik.«
V ta namen se vrši v četrtek dne
21. t. m. ob 20. uri v gledališki dvorani
sestanek, na katerega poleg gledali-
škega občinstva in bivših in sedanjih
gledaliških delavcev posebej vabimo
vsa (celjska kulturno-umetniška dru-
štva, vse nosilce celjskega glasbenega
življenja, mladino iz Zveze mladih
kulturnih delavcev ter naših obrtnih
in strokovnih šol in končno vse kul-
turno - prosvetne referente naših sin-
dikalnih podružnic.
Dnevni red tega sestanka bo obsegal
referat gimn. ravnatelja tov. Tineta
Orla o kulturno-političnem pomenu da-
našnjega gledališča, referat gledališke-
ga upravnika tov. Mr. Fedorja Gra-
dišnika o delu gledališča v bodoče, dis-
kusijo o vseh problemih, ki zadevajo
razvoj gledališča samega in razvoj gle-
dališkega življenja v Celju sploh, ter
resolucijo. Vabljeni tedaj vsi — od gle-
dališkega abonenta do kulturno - pro-
svetnega delavca, da bo konferenca iz-
zvenela v borbo za nadaljnji razmah
našega gledališča in nadaljnji dvig
družbenega pomena te naše kulturne
ustanove.
Tekmovanje vvključevanju
novih članov v kulturno-
umetniška društva
Okrajni svet Celje
kulturno-prosvetni oddelek
razpisuje tekmovanje med kulturno-
prosvetnimi referenti sindikalnih po-
družnic v sledečih točkah:
1.	Iz katere podružnice bo z ozirom
na število članstva najvišji odstotek
včlanjenih v sindikalna kulturno-umet-
niška društva France Prešeren, Ivan
Cankar in Ivo Ključar kot aktivni oz.
podporni člani?
2.	Iz katere podružnice bo najvišji od-
stotek članstva, včlanjenih v posamezne
eekcije SKUD-ov, stalno aktivnih?
3.	Katera podružnica bo dajala največ
opore svojim članom, delujočim v po-
sameznih sekcijah SKUD-ov?
V SKUD-ih delujejo sledeče sekcije:
France Prešeren — godba na pihala,
mešani pevski zbor, dramatska skupi-
na, folklorna skupina, tamburaški zbor,
sekcija za ljudsko umetnost.
Ivan Cankar — moški pevski zbor,
godalni orkester, folklorna skupina.
Ivo Ključar (Gaberje) —• moški in
ženski pevski zbor, godba na pihala,
dramatska skupina, folklorna skupina.
Tekmovanje traja do konca junija
1949, ocenjevano pa bo na podlagi me-
sečnih poročil kultumo-prosvetnih re-
ferentov sindikalnih podružnic in na
podlagi poročil posameznih SKUD-ov.
Prijave za vsa društva sprejema kul-
turno prosvetni oddelek Okrajnega
sveta Celja.
Za najboljše podružnice so predvi-
dene knjižne nagrade.
Nekaj o novih cenah
v kinematograKh
Pred kratkim se je po vsej Jugosla-
viji izvršila kategorizacija kinemato-
grafov. Po tej kategorizaciji spada
celjski kinematograf »Metropol« v i.
Jcategorijo, kinematograf »Dom« pa v
II. kategorijo. Cene vstopnicam I. kate-
,gori je (Metropol) znašajo za I. sedež
din 25.50, za II. sedež din 16.50, za III.
sedež din 12.50. Cene vstopnicam II. ka-
tegorije (Dom) znašajo za I. sedež din
16.50 za II. sedež din 12.50 in za III. se-
dež din 8.50. Po tej kategorizaciji se
je cena vstopnicam v kinu Metropol
dvignila za cca. 25%. cena vstopnicam
v kinu Dom pa je ostala neizpremenje-
na razen razlik v razvrstitvi sedežev
tako, da se je cena I. sedeža podražila
za 1 din, cena III, sedeža pa se je po-
cenila za 1 din.
Vredno je, da ob tej priliki ponovno
obsodimo vse tiste nergače, ki ne ra-
zumejo gospodarske politike naše obla-
sti in trobijo v svet parole, ki izvirajo
ali iz njihove nergaške mentalitete ali
pa nasedajo parolam reakcije, ki vedno
skuša ustvarjati med ljudstvom neraz-
položenje. Čeprav je vsem znano, da
se že več kot eno leto izvaja kategori-
zacija gostinskih, uslužnostnih in kul-
turnih ustanov, se je po kategoriza-
ciji kinematografov razširila vest, da so
se cene vstopnicam povišale na 50. 80
in celo na 100 dinarjev. Vsem tem, ki
so razširjali takšne vesti, pa ni prišlo
na pamet, da bi se prepričali pri bla-
gajnah kinematografov o realnosti teh
vesti. Zal pa so tem vestem celo nase-
dali aktivisti OF.	-ok.
stran 4.
»celjski tednik«
Leto n. — Stev. 16
Zadnja okrajna konferenca je sprejela
in potrdila letni plan okrajnega odbo-
ra OF Celje-okolica.
Plan predvideva med ostalimi tudi to,
da bodo vsi sekretariati osnovnih or-
ganizacij naročeni na »Celjski tednik«.
Okrajni odbor OF Celje-okolica bo ob-
javljal v njem po potrebi razna navo-
dila in nasvete, ter skviSal na ta način
pomagati organizacijam pri njihovem
delu na vasi.
List jim bo tudi služil za spoznavanje
splošne okrajne problematike, k čemur
pa naj tudi vaški sekretariati pripomo-
rejo s tem, da bodo v časopis dopiso-
vali.
Na prvi seji določijo tovariša, ki bo
za to odgovarjal; z dopisniki bomo imeli
skupen sestanek zaradi enotnega na-
čina pristopanja k obravnavanju raz-
ličnih problemov.
III. kongres Ljudske fronte je za na-
mi. Referati in diskusija, predvsem go-
vor maršala Tita, resolucija in sklepi
obsegajo silno bogato gradivo za vsa-
kega člana OF. Vaški in krajevni se-
kretariati pa so tisti, ki bodo posredo-
vali, da se s snovjo kongresa seznani
vsak član in da si ta dragocen politi-
čen in organizacijski material tudi osvo-
ji. Gradivo III. kongresa LFJ predstav-
lja ne samo študijski material, ampak
tudi praktična navodila za daljšo dobo.
Zato naj vsi sekretariati obvezno
shranijo v svojih arhivih po en izvod
»Slovenskega poročevalca« št. 84, 85, 86
in 87, to je od 9., 10., 12. in 13. aprila.
Okrajni odbor OF Celje-okolica
OBJAVE
OPOZORILO
Opozarjamo sindikalne podružnice,
4ole in ostale, kateri želijo prirediti tri-
ali štiridnevni izlet v Opatijo ali na
Rab, v mesecu aprilu ali prve dni mese-
ca maja, naj se takoj javijo poslovalnici
»Putnik«-a, Celje.
JADRAN KLICE!
Sezona v Črnogorskem in Dubrov-
jiiškem Primorju je pričela že 4. t. m.,
,v Dalmaciji in Hrvatskem Primorju
prične 18, t. m., dočim v vseh letoviščih
krajih Slovenije 2. maja.
Ponovno opozarjamo vse člane sin-
dikatov, da zaradi planske razdelitve
ležišč in nezmogljivosti hotelov v ju-
liju in avgustu ne bodo mogli vsi ko-
ristiti svojega oddiha v juliju in avgu-
stu. V tem času bomo mogli upoštevati
prvenstveno jJrosvetne delavce, udarni-
ke, novatorje in najtežje delavce ter ti-
^te, ki jim je v ostalih mesecih abso-
lutno nemogoče koristiti svoj oddih.
Opozarjamo vse sindikalne podružni-
ce, da pravilno prikažejo svojim članom
potrebo po oddihu, da bodo njih člani
koristili svoj dopust na Jadranu že v
aprilu in maju. Prijave za vse kraje
sprejema »Putnik«, Celje.
FIZKULTURA
POMLADANSKI CROSS
Tradicionalni pomladanski cross, ki
se vrši po vsej ^žavi v mesecu aprilu,
je tudi v Celju zajel že precejšnje šte-
vilo pripadnikov raznih organizacij.
Razumljivo je, da je cross najbolj raz-
gibal šolsko mladino, zlasti pionirje, od
katerih večina prvič tekmuje. Z nestrp-
nostjo čaka vsakdo na startu na po-
velje »zdaj« oziroma pisk piščalke, na-
kar v sproščenem teku preteče glavni
del proge in z lahkoto premaga na njej
vse naravne ovire. V zadnjem delu pro-
ge pred ciljem pa vsakdo še pospeši
hitrost, da bi bil doseženi čas čim bolj-
ši. Casomerilec na cilju čita vsakemu
doseženi čas, ki se nato vpisuje v tek-
movalni zapisnik. Tako se vrstijo dan
za dnem razred za razredom, dečki in
deklice, ki naravnost tekmujejo med se-
boj, kateri posameznik oziroma razred
kot celota bo boljši. Šolska mladina
Celja se je temeljito pripravljala na
cross, izvaja ga pa v obliki tekmovanja,
ker daje ta način izvedbe crossu večjo
privlačnost. Brez dvoma bodo rezultati
in še v večji meri temeljite priprave za
pomladanski cross imeli pozitiven zna-
čaj ob priliki izvajanja bližnjih mno-
žičnih tekmovanj v vseljudskem mno-
goboju, tekmovanj za fizkultumi znak
in telovadnem nastopu.
Želeti je, da v najkrajšem času po
vzgledu srednješolske mladine pristo-
pijo izvedbi crossa tudi pripadniki te-
lovadnih dnoštev Kladivarja in vseh
sindikalnih podružnic.
SPOMLADANSKI KROS ŠOLE
UČENCEV V GOSPODARSTVU
Dan za dnem se urijo v skupinah di-
jaki šol, člani fizkulturnih aktivov v
sindikalnih podružnicah, telovadnih in
športnih drioštev in ostali za spomla-
danski kros.
Sola učencev v gospodarstvu bo imela
zelo visok odstotek udeležbe. Razredi,
ki so tekmovali, doslej so imeli večino-
ma 100% udeležbo. Pri tekmovanju so
dosegli naslednji učenci najboljše
uspehe:
l-a-2 razred 1500 m
1. Heraus, 2. Bah, 3. Brinovc.
l-a-3 razred 1500 m
1. Jiirak, 2. Breznik, 3. Deželak.
1000 m
1. Kopitar, 2. Zupane, 3. Gmajner.
1-mešani razred 1500 m
1. Hrušovec, 2, Potočnik, 3. Prah.
1000 m
1. Levšar, 2. Belina, 3. Krivec,
l-h razred 1500 m
1, Velenšek, 2, Knez, 3. Lešnik.
l-a-4 razred 1500 m
1, Fijavž, 2. Planko, 3. Stropnik.
Ostali razredi še tekmujejo.
IZ POMLADANSKIH CROSSOV...
Pionirji in mladinci II. gimnazije so
bili letos prvi izmed celjskih šol, ki so
se pripravljali in v celoti izvedli svoj
pomladanski cross. Od 311 dijakov je
nastopilo na crossu 287 tekmovalcev,
dočim je 24 dijakom bil prepovedan na-
stop iz zdravstvenih razlogov. Na progi
1000 metrov — mladinci so dosegli naj-
boljše čase: Zupane, III, c — 3 min. 2
sek.. Sega in Srdič iz III. č — 3 min.
3 sek., Veber I. f, Kuzma III. d in Lo-
gar II. b pa 3 min. 4 sek. V ekipnem
tekmovanju mladincev (8 tekmovalcev)
je bil najboljši III. c, nato III. č in III. d
razred. Na progi 350 m pionirji so bili
najboljši Letnar, Srebot in Tomič, vsi
iz II. a razreda, na progi 300 m pa Dru-
žina iz I, C, Ježovnik I. a, Petauer in
Mazej iz I. b razreda.
Na crossu učiteljiščnikov je sodelova-
lo 10 mladincev. Na progi 1000 m sta
bila najboljša Bukovac in Kores s ča-
som 3 min.
Na crossu Ekonomskega tehnikuma
je nastopilo 28 mladincev. Na progi 1100
metrov je zmagal Grilec s časom 3 min.
5 sek.
SPORED PRVENSTVENIH
NOGOMETNIH TEKEM ZA NEDELJO
17. APRILA 1949
a) Celjska skupina:
1.	V Gotovlju: Borut : Šmartno ob
15. uri, služb, tov, Baš,
2.	V Ljubnem: Ljubno : Velenje ob
14.	uri, služb. tov. Spička.
3.	V Rog. Slatini: Edinstvo : Kladi-
var ob 10. uri, služb. Lajovic.
4.	V Šoštanju: Usnjar : Kovinar ob
10. uri, služb, tov, Kolenc,
b) Zasavska skupina:
1,	V Krškem: Krško : Proletarec I ob
15,	uri, služb. tov. Istenič.
2,	V Sevnici: Cankar : Hrastnik ob
15, uri, služb, tov, določi Cankar,
3,	V Hrastniku: Bratstvo : Razlag ob
'16.30,uri, služb. tov. Slana,
c) Mladina
1,	V Hrastniku: Bratstvo : Proletarec
ob 15.30 uri, služb, tov. Slana,
2,	V Celju: Kladivar : Rudar ob 15.
uri, služb, tov, Presinger R,
3,	V Šoštanju: Usnjar : Kovinar ob
9, uri, služb. tov. Kolenc,
Kaznuje se tov. Graf Ivan (Kovinar
Store) zaradi prekrška na prvenstveni
tekmi Borut : Kovinar, odigrani 3, IV.
1949 v Gotovljah, s strogim opominom,
kateri se vpiše v izkaznico ter se mu s
9, aprilom suspenz dvigne.
Avtomatično je suspendiran zaradi
prekrška pa tekmi 10, t, m, član Usnjar-
ja (Šoštanj) tov, Hliš Jože.
Obveščamo društva, da se bo skiapšči-
na Grupnega pover. za nogomet vr-
.šila v Celju 23. aprila 1949 s pričetkom
ob 17,30 v sejni dvorani Mestnega ljud-
skega odbora v Prešernovi ulici. Vsa
društva morajo poslati svoje zastopni-
ke, kateri naj prinesejo s seboj poobla-
stila.
Rezultati odigranih tekem 10, aprila:
Velenje : Borut 4:0, Kladivar I, :
Ljubno 0:2, Konus : Usnjar 3:4, Kovi-
nar : Šmartno 5:0, Razlag : Rudar 3:0
p. 1, Hrastnik : Bratstvo 1:6, Proletarec
I, : Cankar 3:0.
Mladina: Bratstvo : Rudar 0:3, Kla-
divar : Kovinar 1:1, Proieiarec : Usnjar
3:L
Grupno po v, za nogomet Celje
ŽELEZNIČAR (Ljublj.) : KLADIVAR
5:u (;i:u)
Enajstorica Kladivarja je odigrsda
preteitio nedeljo tretjo prvenstveno tek-
mo pomladanskega deia nogometnega
prvenstva z ijuDijanskim Železničarjem,
Zaradi nediscipline nekaterih igraicev
so fantje nastopili v zelo oslabljeni po-
stavi, Toda ravno ti so se zavedali svoje
dolžnosti ter so igrali zelo požrtvovalno,
a rezultat je brez dvoma previsoko iz-
ražen, Ce bi Kladivar nastopil komple-
ten, bi bila igra ravnopravna.
Ljubljančani niso nudili pričakovane
igre. Igrali so zelo slabo, edini Zumber
na centerhalfu je pokazal svoje zmož-
nosti ter bil najboljši mož v njihovih
vrstah. Zaradi udarca z roko Paseru je
bil izključen njihov igralec Cebulj že v
prvem delu- igre. Omenili bi še lahko
nevarnega Erberja, kateremu je uspelo
zabiti dva gola, ki pa kasneje ni prišel
več do izraza, ker je bil odlično držan
od razpoloženega Petelineka.
Celjani so prav tako razočarali števil-
no publiko. Imeli so mnogo prilik, ki
jih pa niso znali izrabiti. Obramba z
branilcem ter centerhalfom je bila naj-
boljši del moštva ter se uspešno zoper-
stavijala številnim napadom nasprot-
nika, Polutnik ni imel svojega dneva.
Ostali so se borili in igrali z voljo. V
drugem delu igre je bil izključen Lah,
ki je očital stranskemu sodniku, da ni
zato plačan, da spi. Z njegovo izklju-
čitvijo ije nastala v obrambi vrzel in
tako je uspelo Železničarju zabiti še tri
gole,
ROKOMET
KLADIVAR : ENOTNOST 20:2 (12:1)
Pred dnevi se je v Celju med ted-
nom vršila prva rokometna tekma po
osvoboditvi, za katero je vladalo pre-
cejšnje zanimanje. Kljub prvemu na-
stopu so rokometaši Kladivarja poka-
zali sijajno igro in nadmočno premagali
ljubljansko Enotnost, Takoj v začetku
je Enotnost dosegla vodstvo, na kar je
prevzelo iniciativo moštvo Kladivarja,
ki je prevladovalo na igrišču oba pol-
časa, Dočim je v prvem polčasu bilo
opaziti tu in tam nepovezanost, so v
drugem polčasu igralci pokazali več
tehničnih fines in odlično kombinacij-
sko igro. Rezultat tekme je realen. So-
dil je dobro tov. Zadravec.
Z ozirom na zanimivo in pestro igro,
ki jo daje rokomet, bi si želeli v Ce-
lju še več prijateljskih srečanj v tej
športni panogi.
NEUSPEHI KLADIVARJA
Nogometaši celjskega Kiladivarja v
letošnjem letu niso pokazali na raznih
srečanjih zadovoljivih rezultatov kot
smo jih bili vajeni iz prejšnjih let. Tako
je n. pr. ligino moštvo v pomladanskem
delu izgubilo že kar tri prvenstvene
tekme, prvo moštvo Kladivarja, ki so-
deluje v tekmovanju za prvenstvo celj-
ske cone, se prejšnje nedelje sploh ni
udeležilo prvenstvene tekme z Usnjar-
jem iz Šoštanja, dočim je to nedeljo v
Celju izgubilo tekmo proti Ljubnemu
z 2:0, mladinsko moštvo pa prav tako
ne kaže nobenega pravega napredka.
Kje je iskati vzroke teh neuspehov?
Odgovor je kaj preprost in ni nanj tež-
ko odgovoriti, t, j. v nedisciplini igra-
čev in v premajhni skrbi nogometnega
odbora. Nediscipliniranost igralcev se
ne kaže le v tem, da na raznih tekmo-
vanjih nešportno odgovarjajo odločbam
sodnika ali celo v fizičnih spopadih z
nasprotnimi igralci, še bolj žalostno je
dejstvo, da se igralci, ki so določeni v
moštvo Kladivarja tekem sploh nečejo
udeležiti. Tako n, pr, v tekmi proti ma-
riborskemu Železničarju, ki se je vršila
preteklo nedeljo v Celju, je bilo pred
samim začetkom tekme v garderobi 9
igralcev, v nedeljo pa je odpotovalo v
Ljubljano zopet le 10 igralcev. Višek
nediscipline pa je bilo preteklo nedeljo
z igralci prvega moštva, ko se niso ude-
ležili tekme v Šoštanju, V Šoštanju je
zastonj čakalo 1000 gledalcev, da priso-
stvujejo nogometni tekmi. Vprašamo se,
kaj bi storila celjska športna publika,
če bi isto gesto napravilo v Celju ka-
kršno koli nogometno moštvo iz Slove-
.nije? Kakor smo obveščeni, je Kladivar
na svoji zadnji seji sklenil, da bo z od-
ločnimi tikrepi napravil konec nedisci-
pliniranosti posameznih igralcev, ki
močno škodijo ugledu društva in mesta
Celja, Pred disciplinskim odborom se
bodo morali zagovarjati: Očko, Jelen,
Krašek, Ocvirk, Passero, Saleker, Jan,
Kerkoš, Petecin, Zakušek Rebemak in
celoten nogometni odbor. Prav tako se
bosta morala zagovarjati za svoje ve-
denje po tekmi z Železničarjem Mbr v
Celju tov. Dobrajc in Belcer.
Neuspehe nogometašev Kladivarja ne
moremo iskati le v dejstvu, da so ne-
kateri najboljši igralci trenutno na od-
služen ju vojaškega roka, večje vzroke
je iskati na nediscipliniranosti pri sa-
mih nastopih, ker so posamezniki s svo-
jim nešportnim obnašanjem močno
oškodovali društvo, prav teiko v slabi
pripravi v zimskem času kakor tudi se-
daj v času tekmovanj v enoličnih tre-
ningih. kjer manjka smotrnega dela.
Prepričam smo, da bosta upravi dru-
štva SSD Kladivarja in novega nogo-
metnega kluba premostili te težave in
v nogometnem klubu napravili red in
disciplino, ki sta predpogoj za dosego
kvalitetnih športnih rezultatov.
drobne vesti...
Dobrajc Radko, igralec Kladivarja je*
bil kaznovan od NZS zaradi grobega
prekrška nad igralcem Železničarja iz
Maribora s 7mesečno zabrano igranja,
Mauer Danijel, igralec Kladivarja, je
bil kaznovan od NZS zaradi ugovarja-
nja sodniku z opominom.
Tov. Lah, igralec Kladivarja je bil
na nedeljski tekmi v Ljubljani zaradi
ugovarjanja stranskemu sodniku izklju-
čen, Višino kazni bomo objavili v pri-
hodnji številki lista.
Nogometna sekcija Kladivarja je bila
od NZS kaznovana z ukorom zaradi sla-
be organizacije pri nogometni tekmi z
Železničarjem iz Maribora v Celju.
ocenjevalna vožnja moto-
ristov celjskega okrožja
Avto-moto društvo »Slander« v Ce-
lju priredi v nedeljo dne 17, aprila oce-
njevalno vožnjo za vse kategorije mo-
torjev s startom in ciljem v Celju, Pro-
ga bo vodila iz Celja—Laško—Sv, Le-
nart — Jurklošter — Planina — Lisično—
Prevorje—Slivnico—Sv. Jurij—Celje,
Ker je prireditev meddruštvena in
bodo sodelovala vsa društva celjskega
okrožja in sicer: Celje, Konjice, Mozir-
je, Slovenj Gradec, Zagorje, Trbovlje,
Hrastnik in Radeče s svojimi grupami
in krožki, pričakujemo številno udeležbo
ljubiteljev moto športa,
Avto-moto društvo »Slander« bo pri-
reditev, ki je v rokah preizkušenih mo-
či, odlično organiziralo in s tem potrdilo
svojo vodilno vlogo, ki jo zavzema med
moto društvi v naši državi.
Start in cilj je pred društvenim loka-
lom. Prireditev prične ob 7. uri zjutraj,
konferenca članstva za
športne igre ssd kladivarja
V sredo 20. t, m. se bo vršila ob 18,
uri v I. d razredu II. gimnazije (Vodni-
kova ulica št. 4) konferenca vsega član-
stva za rokomet, odbojko in košarko.
Dnevni red konference:
1.	Pomen in vrednost š,portnin iger.
2.	Plan dela za 1949. leto.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Slučajnosti.
Udeležba za vse članstvo, ki se je
udejstvovalo v športnih igrah, je ob-
vezna. Na konferenco vabimo pa zlasti
vse fizkultumike in športnike iz sindi-
' kalnih fizkulturnih aktivov, ki se v
letošnjem letu želijo udejstvovati v ro-
kometu, košarki in odbojki.
Upirava Kladivarja
Prostovoljno delo
zoboidravstvenega
osebja
v poverjeništvu za ljudsko zdravstvo
OILO Celje-okolica se vršijo redno in
po potrebi sestanki vsega zdravstvene-
ga osebja — zdravnikov, zobarjev, med.
sester, bolničark in administratork, ter
babic. Na teh sestankih se razen stro-
kovnega obravnavajo tudi politični in
gospodarski problemi okraja.
Tako je na polnoštevilnem obisku se-
stanka vseh zobarjev okraja bilo dne
23. 3 1.1. sklenjeno, da bodo prostovoljno
v prostem času izvršili pregled zobovja
vseh šolskih otrok na področju vsega
okraja in da bodo začeli z sistematskim
zdravljenjem zobovja šolske mladine.
Upravam šol so dana potrebna na-
vodila zaradi tehničnih priprav.
Na aktivnosti vseh množičnih orga-
zacij starišev in nas vseh je, da bo ta
nad vse važna in koristna akcija pravil-
no, pravočasno in dosledno izvedena.
Na brzotumirju za prvenstvo v aprilu
je zmagal prof. Grašer, Dne 8. aprila je
odigral prof. Grašer simultanko proti
21 gostom iz zdravilišča z izidom: do-
bil 12, izgubil 7 in 2 remiziral.
trbovlje
Šahovska sekcija rudar je zaključila
svoj kvalifikacijski turnir, katerega se
je udeležilo 15 igralcfev. Zmagal je R.
Frece z 10 točk, sledijo Laurič 9K,
Gombač in Sredenšek 9, Drobež in Tau-
šič Gola in Železnik 8, Drnovšek
7J4, Hodej in Zupančič 6, Turk 5, Ov-
nič IV^, Tratar in Zagorc točk.
v teku je finalni turnir, v katerem po
9 kolu vodi Lokošek s 7 točk pred Lon-
čaričem itd.
simultanka na 100 deskah
Dne 24. aprila bo igral v Celju moj-
ster Stojan Puc simultanko na 100 de-
skah proti celjskim šahistom. Okrožni
šahovski odbor vabi vse sindikalne po-
družnice in aktive, da prijavijo svoje
šahiste.
LJUDSKA TEHNIKA
Priprave za 1. maj so v teku. Klubi
Ljudske tehnike, društva in stanice
mladih tehnikov tekmujejo med sabo,
kdo bo največ prikazal na paradi, ki bo
tako rekoč pregled dela posameznih
krožkov. Najbolj aktivni pri delu so se
pokazali modelarski krožki in radio-
amaterji, ki izdelujejo razne modele,
makete, grafikone itd. Lepe tekmovalne
obveze so si zadali v klubih Cinkarne in
Železarne Store, kjer so pravilno raz-
umeli priprave in delo v svojih delov-
nih kolektivih. Pionirji v stanicah prid-
no delajo, posebno v Vitanju in Žalcu,
saj hočejo tudi ' oni pokazati svoje
uspehe,
1, maja bodo množične akcije tudi po
vaseh, tam kjer so i>ogoji, da se raz-
vije tehnika. Tako bodo izvršene akcije
v Šmartno v Rožni dolini, Dobrno, Pi-
rešico, Svetino, Zabukovco, kar bodo
izvedla društva in klubi iz mesta Celja,
dočim bo klub v Sentpavlu obiskal
Vransko, Avtomoto društvo v Konjicah
Žreče in postavil istotako v Žrečah
klub in utrdil delo tehnike. Tudi kluba
v Storah in Gomilskem bosta izvedla
akcije v Šentjurju pri Celju in Šent-
jurju ob Taboru, Vsi klubi se vestno
pripravljajo, da bodo čim Jaolje mani-
festirali ta veliki delavski praznik ter
istočasno prikazali razvoj Ljudske teh-
nike,	U. J,
ŠAH
OBCNI ZBOR OKROŽNEGA ŠAHOV-
SKEGA ODBORA CELJE
V	nedeljo dne 24, t. m. se vrši redni
letni občni zbor Okrožnega šahovskega
odbora Celje.
Na občni zbor, ki bo v šahovskem do-
mu ob 8.30 morajo poslati vsa društva
in aktivi svoje delegate,
TURNIR TRETJEKATEGORNIKOV
CELJSKEGA OKROŽJA
V	soboto dne 9. t. m, se je pričel tur-
nir III. kategomikov za prvenstvo celj-
skega okrožja.
Turnirja se je udeležilo 11 igralcev,
ki so pri žrebu dobili naslednje zapo-
vrstne številke: 1, Kladnik (Hrastnik),
2, prof. Grašer (Rog. Slatina), 3, Oder
(Celje), 4, Mimik (Celje), 5. F, Snajder
(Celje), 6. Žabkar (St, Pavel), 7. Dr. Ce-
rin (Celje), 8, Kaučič (Hrastnik), 9, Verk
(Rog, Slatina), 10. Novak (Celje) in 11,
Uratnik (Polzela).
Do sedaj so odigrali 4, kola z nasled-
njimi izidi:
I,	kolo: prof, Grašer—Uratnik 1—0,
Oder—Novak 1—0, Mimik—Verk 0—1,
F. Snajder—Kaučič 1—0, Žabkar—dr.
Cerin prekinjena, Kladnik prost,
II,	kolo: Verk—F. Snajder — remi,
Uratnik—Oder 0—1, Kladnik—prof,
Grašer — remi, Kaučič—Žabkar in No-
vak—Mimik, prekinjena, dr, Cerin
prost.
III,	kolo: Oder—Kladnik — remi, Mir-
nik—Uratnik 1—0, F, Snajder^Novak,
remi, Žabkar—Verk 1—O, dr, Cerin—
Kaučič, remi, Grašer prost.
IV,	kolo: Verk—dr, Cerin, Novak—
Žabkar, Uratnik—Snajder, Kladnik—
Mimik, Grašer—Oder 0—1,
Stanje po IV. kolu je naslednje: Oder
Snajder 2(1), Verk 1^(1), Grašer
IM, Žabkar 1(3), Mimik 1(2), Kladnik
1(1), dr. Cerin in Novak H (2), Kačič K'
(1) in Uratnik 0(1) točk.
Tumir se igra vsak dan v šahovskem
domu, kavarna »Evropa«, od pol sedmih
zvečer naprej.
ROGAŠKA SLATINA
Pred dnevi je bil zaključen turnir za
prvenstvo šahovskega društva »Edin-
stvo«, katerega se je udeležilo 11 igral-
cev. Zmagal je prof. Grašer z 9 točk,
sledijo K. Drofenik 8, Krejačič 6K, Pok
in Zupan 5, Drimel in F. Kitak
inž. Dimovski	Kokler 3, Zvelfer
2% točk.
MALI OGLASI
Zamenjam blago za dežni plašč za dve
I>osteljni mreži. Naslov v upravi.
Prodam kompletno krožno žago. Naslov
v upravi.__
Zamenjam rezan suh les za gotovo novo
I>ohištvo. Razliko doplačam. Naslov v
upravi.___
Prodam novo, veliko kopalno kad, ne-
kaj komadov starega pohištva. Naslov
v upravi. ___
Kupim radioaparat na baterije. Naslov
v upravi.
Brezplačno stanovanje dam ženski, ki
bi v dopoldanskih urah popazila na
otroka. Ostalo po dogovoru. Naslov v
upravi,_
Zgubilo se je otročje kolo (triCikl) v
soboto popoldne iz Ljubljanske ceste
proti Ostrožnem, Poštenega najditelja
prosim, da vme kolo proti nagradi.
Naslov v upravi.
Administratorko mlajšo žensko moč,
sposobno strojepisja, tudi začetnico,
takoj sprejme »Putnik«, Celje._
NEDELJSKA ZDRAV. SLUŽBA
17. aprila 1949: dr. Sevšek Maksim,
Ljubljanska c. 36. — Nedeljska zdrav-
stvena služba traja od sobote opoldne
do ponedeljka zjutraj do 8. ure.
Umrl jc naš dragi tovariš
JOŽE TROGAR
poslovodja poslovalnice Usnje,
katero jc vodil od ustanovitve do
svoje nenadne smrti, vzorno in stro-
kovno na višku. Bil je zvest usluž-
benec socialističnega gospodar-
stva katerega bomo ohranili v naj-
boljšem spominu.
Mestni magazin Celje
Kino Metropol
21, IV. do 27. IV.
sovjetski umetniški film:
Mlada garda 11, del
Kino Dom
15, IV. do 18. IV.
sovjetski barvni film:
Starinska veseloigra
19. IV. do 26, IV.
avstrijski umetniški film
Otroci Pratra
Kino Žalec
16. IV. in 17, IV. sovjetski umel. Hlm:
TIMUR
IN NJEGOVA ČETA
20. IV. in 21. IV. sovjetski umet. film:
POMLAD
Predstave ob delavnikih ob 20. uri
ob nedeljah ob 15.30, 18. in 20. uri
Blagajna odprta 1 Vs ure pred predstavo
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna