POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE ŠTEVILKA 20 LETO XXXIX 18. MAJ 2007 CENA 1.25 EUR (299,55 SIT) KH3IŽN1CA fra 1 a 0SREDH3A MuzejsKi SH00032 vožnje z motornimi v cestnem prometu v Nazarjah h 111l1 fii ^ : m OPREMA ZA PRIJETNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA ivarovanja Avtomobilska Zadruga mozirje A d.d. Zgomjesa vtijska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. i&taS% M.@®54®a3. M @> 4SS!) avtobusni postal' 0411695-208 onta» odškodnine tako. 0801920 0 1« Ker vaš avto ni igrača KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šo; Vse za pašništvo Velika izbira kmetijski! strojev po konkurenčnih cenah! Električni pastir Elektronik 100 -105 EUR HHHHHK9RAto- I Obiščite nas v trgovinah v Šmartnem ob Paki (896 52 52) in Trgovsko poslovnem centru Šoštanj (898 49 88) ter v Velenju (897 28 30). Ugodna ponudba krmnih žit v rinfuzi na posestvu Ravne pri Šoštanju: . 1 % I - koruza 0,18 eur/kg ■ jjk J ječmen 0,21 eur/kg ■ Jff, ìli - sončnične tropine 0,17 eur/kg ■ '■ ■ Pesni rezanci 0,20 eur/kg Hi 9 :JR' fij1 / Dobite jilt vsak ponedeljek. flgjjB ijt —«•"# /. aEä sredo in petek, od 12. do l t. ure po predhodnem naročilu. Financiranje vozil, opreme in nepremičnin. Informacije: 03 899 53 I 3,899 53 12 Leasing Velenje d.o.o., Velenje Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas ' 1 i r* lipi j ii^.l u Tretja stran Vse se spreminja Še slab mesec in pol nas loči do prelomnice, ko bomo lahko v Sloveniji tudi gospodinjski odjemalci izbirali dobavitelja električne energije. Poslovni porabniki imajo to možnost že od julija 2004. Sliši se lepo, kajti konkurenca na trgu praviloma pomeni nižje cene, no, v tem primeru pa se lahko zgodi, da bo popolna liberalizacija trga električne energije prinesla podražitev. Znano je namreč, da so cene elektrike v drugih državah Evropske unije praviloma višje od naših. Morda bo to povzročilo, da bomo začeli električno energijo trošiti bolj racionalno, morda pa bo končno narejen tudi kakšen odločnejši korak naprej v smeri izkoriščanja alternativnih virov. Pri tem imam v mislih predvsem izkoriščanje energije vetra in sonca. Če bo šlo vse po napovedih, bomo že v dveh letih imeli v Šaleški dolini poleg termoelektrarne tudi solarno elektrarno. Glede na dejstvo, da je danes tako rekoč ves razviti svet odvisen od računalniške podpore poslovnih procesov, je posledično temu odvisen tudi od električne energije. Gre torej za strateško vprašanje, na katerega naj bi imela odgovor na dolgi rok pripravljena vsaka nacionalna ekonomija, tudi slovenska. Vsaka vlada sicer poudarja, da se tega zaveda, toda konkretni postopki so počasni, prvič zaradi občutljive prostorske zakonodaje in drugič zaradi izjemno finančno zahtevnih investicij. Sproščen trg električne energije pa je priložnost tudi za nove podjetniške prijeme. Tako sta se na primer konec lanskega leta podjetje GEN-I d.o.o., ki je v večinski lasti Istrabenza in Gorenja, ter Obrtna zbornica Slovenije dogovorila za poslovno sodelovanje, na podlagi katerega imajo člani Obrtne zbornice Slovenije in imetniki kartice obrtnik cenejšo električno energijo v letih 2007,2008 in 2009- Vse se torej spreminja. Kaj se je spremenilo v zadnjih dveh letih, kolikor je minilo od prvega vladnega obiska v Zgornji Savinjski dolini, je stvar interpretacije vsakega posameznika. Nekateri so prepričani, da se na račun tega ni spremenilo nič, nekateri pa vidijo v obisku ministrov tudi konkretne učinke. Če pred dvema letoma minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver ne bi obiskal Solčave, tamkaj menda danes (še) ne bi imeli nove šole... V sredo sledi drugo poglavje. Kdo, kje in kdaj, v tem trenutku še ne vemo. Recimo, da smo slabo informirani - če verjamete... IZ VSEBINE: Aktualno: Prosta izbira dobavitelja energije..4 Smreka d.o.o.: Brez tehnoloških vlaganj težko do boljših rezultatov.........5 Občina Solčava: Odkupili znano solčavsko Rinko......6 Savina: Traktor pokopal voznika............7 Občinski svet Mozirje: Veliko kritik na račun domačega zdravstva.................7 Intervju: Miran Ališič, komentator formule 1.8 Rečica ob Savinji: Ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev.. 14 Pohod na Čreto: Z udeležbo dali priznanje gostiteljem......23 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 20,18. maj 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT, Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno PROSTA IZBIRA DOBAVITELJA ENERGIJE Izbira bo, vendar - kot vse kaže - dražja Z letošnjim julijem se pripravlja liberalizacija trga z električno energijo in plinom, kar pomeni, da se moramo do takrat potrošniki odločiti, katerega dobavitelja energije bomo izbrali za preskrbo svojega gospodinjstva. Ali lahko, glede na to, da na slovenskem trgu trenutno deluje kar 11 večjih dobaviteljev električne energije in 17 podjetij za distribucijo zemeljskega plina, pričakujemo konkurenčne oziroma nižje cene? Glede na zahteve dobaviteljev električne energije po hitrem približevanju »evropskim« cenam, vse kaže v drugo smer. ODJEMALCI ENERGIJE BREZ POTREBNIH INFORMACIJ Čeprav sta dojulija le še slaba dva meseca, ni s strani odgovornih državnih organov zaslediti nobenih informacij o tem, med katerimi ponudniki bomo lahko izbirali, na kakšen način bo izbira potekala in predvsem kakšne cenovne razlike bodo med ponudbami. Trg potencialnih odjemalcev električne energije in zemeljskega plina je vsekakor velik in za dobavitelje temu primerno zanimiv. V Sloveniji je skoraj 800 tisoč gospodinjskih odjemalcev električne energije in dobrih sto tisoč gospod-injstev, ki so priključena na zemeljski plin. Pričakovali bi torej, da se bodo ponudniki elektrike in zemeljskega plina svojim potencialnim kupcem poskušali čim prej približati z ugodno ponudbo, se jim predstavili in izpostavili svoje prednosti. Mogoče pa še zbirajo informacije o cenah svojih bodočih konkurentov ali pa razmišljajo o »evropskih«, torej višjih cenah, kijih bo verjetno prineslo prosto oblikovanje cen. Še večje vprašanje je, o čem razmišljajo pristojni državni organi, da slovenskim gospodinjstvom še vedno ne ponudijo informacij, potrebnih za izbiro najprimernejšega dobavitelja. Zaenkrat je znano le, da ministrstvo za gospodarstvo, pristojno za področje električne energ- ije, pripravlja podzakonske akte, potrebne za gladek potek postopka zamenjave dobavitelja toplotne energije. LAHKO PRIČAKUJEMO PODRAŽITVE? Vsi dobavitelji zemeljskega plina le tega kupujejo pri istem ponudniku, njihove odkupne cene se razlikujejo glede na količino in pogostost odkupa. Že sedaj, tako pa bo tudi vnaprej, na ceno oskrbe z zemeljskim plinom najbolj vpliva gibanje cen naftnih derivatov na svetovnih trgih. Po 1. juliju bo prišlo še do prostega oblikovanja maloprodajnih cen in le medkonkurenč-ni boj za odjemalce bo omejeval distributerje plina pri višanju cen Bolj pesimistična slika se kaže pri določanju cen električne energije. Tudi ta se bo po odprtju trga oblikovala tržno. Ker maloprodajne cene električne energije za gospodinjstva precej zaostajajo za gibanjem cen elektrike na trgu na debelo, je verjetnost, da se bo cena elektrike za gospodinjstva povečala, precejšnja. To na nek način podjetja z električno energijo že kar nekaj časa obljubljajo, saj poudarjajo, da je treba domače cene elektrike čim bolj približati evropskemu povprečju. Povečanju cene se po vsej verjetnosti ne bo mogoče izogniti niti z zamenjavo dobavitelja, saj lahko pričakujemo, da bodo cene dvignili vsi in približno za enak odstotek. SLOVENCI ŽELIMO MOŽNOST IZBIRE Nedavna anketa Eurobarometra je pokazala, da Slovenci pri zagotavljanju preskrbe z energijo in varnosti pri določanju cen najbolj zaupamo Evropski uniji. Takšnega mnenja je kar 78 odstotkov vprašanih, kar je največ med vsemi 27 članicami razširjene skupnosti EU. Še deset odstotkov več Slovencev, torej kar 88 odstotkov, je tudi prepričanih, daje dobro imeti možnost izbire dobaviteljev elektrike in plina. Tatiana Golob Naša anketa Boste zamenjali distributerja električne energije? S prvim julijem se bo lahko tudi skoraj osemsto tisoč slovenskih gospod-injstev svobodno odločalo o dobavitelju električne energije in zemeljskega plina. Cen po odprtju trga sedaj še ni moč napovedati; verjetno pa bodo te različne glede na dobavitelja. Pri republiški Agenciji za energijo so prepričani, da bo večja cenovna nihanja ublažil konkurenčni boj dobaviteljev. Agencija bo določila samo omrežnino in ta bo v prihodnjem letu za gospodinjstva nekoliko nižja. Kot kažejo raziskave, pa so v gospodinjstvih razmeroma slabo seznanjeni z napovedanimi spremembami. Kako se na te razmere spoznajo Zgomjesavinjčani? Franci Steiner, Mozirje S trenutnim distributerjem električne energije sem sicer zadovoljen, motijo pa me nekateri njegovi uslužbenci, ki se obnašajo zelo nastopaško, tudi zelo izsiljevalsko. Cena elektrike je bila sedaj zelo visoka povsod, zato sem mnenja, da tudi v drugem polletju ne bo bish/ene razlike in tudi drugi ponudnik ne bo mogel ponuditi bistveno nižje. Renata Ankon, Ljubno ob Savinji Električna energija je bistveno predraga. V kolikor se bo pojavil cenejši ponudnik, bom začela razmišljati o zamenjavi. Čeprav trenutno ne poznam postopka, se bom stem seznanila, ko bo za to prišel čas. Marko Arnič, Ljubno ob Savinji S trenutnim distributerjem sem zadovoljen. Dobava električne energije je vedno zadovoljiva. Vendar pa bo cena tista, ki bo pretehtala pri odločitvi o izbiri novega distributerja električne energije. Stanka Rozenstein Žnidar, Rečica ob Savinji Ne poznam ponudbe drugih distributerjev električne energije. S sedanjim sem sicer zadovoljna, vedno imam na razpolago toliko, kolikor je potrebujem, a bi preizkusila tudi druge. Vendar bosta na odločitev vplivali tako kvaliteta dobave kottudi cena. Postopka zamenjave trenutno še ne poznam, saj o zamenjavi še nisem razmišljala. Ko boto potrebno, se bom s tem tudi seznanila. Zdenka Zakrajšek, Lačja vas S trenutnim distributerjem električne energije sem sedaj zadovoljna. Vendar če bo cena pri drugih ugodnejša, bom verjetno začela razmišljati o novem distributerju. Cena bo tista, ki bo veliko pripomogla k moji odločitvi. Franc Pečnik, Trnovec S trenutnim distributerjem električne energije sem zadovoljen. Čeprav je kvaliteta zelo pomembna, se bom verjetno odločil za tistega, ki bo imel najugodnejšo ceno. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali ste že dobili regres? Večini, ki so sodelovali v tokratni anketi, regres še ni bil izplačan, dopust pa si bo lahko privoščilo že okoli 40 odstotkov anketirancev. V anketi tega tedna vas na internetu sprašujemo: ali boste zamenjali distributerja električne energije? Vaše odgovore bomo zbirali na internetni strani www.savinja.com do vključno torka, 22. maja 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. SKUPINA TUŠ Tuš po novem osredotočen na kakovost Skupina Tuš ocenjuje preteklo leto kot zelo uspešno. V podjetju Engro-tuš so ustvarili 525,9 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja, kar je 16 odstotkov več kot v letu 2005. 31. decembra lani je Skupina Tuš zaposlovala 3.904 sodelavcev in sodelavk, kar pomeni, da so v preteklem letu na novo odprli kar 569 novih delovnih mest. Za investicije so namenili 89 milijonov evrov in realizirali 15 večjih investicijskih projektov. Z rastjo mreže poslovnih enot, večanjem učinkovitosti in bogatitvijo ponudbe načrtujejo v letu 2007 vEngrotušu 621 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja, samo v Slov- eniji pa imajo v načrtu realizacijo 24 investicijskih projektov, od tega odprtje osmih novih bencinskih servisov. Skupno bodo v Skupini Tuš za investicije v letu 2007 namenili 120 milijonov evrov, načrtujejo pa zaposlitev več kot 500 novih sodelavcev in sodelavk. Letošnje leto vTušu zaznamuje še ena pomembna novost, in sicer osredotočenost na kvaliteto delovnih procesov in postopkov. Tuš se je dolgo časa promoviral kot trgovec z najugodnejšo ponudbo, sedaj pa se trudi tudi za izboljšanje kvalitete ponudbe in storitev. Franci Kotnik ___________________________________y GORNJEGRAJSKO SMREKO HROMIJO STARI DOLGOVI IN ODVEČNO PREMOŽENJE Brez tehnoloških vlaganj težko do boljših rezultatov Naj večje gornjegrajsko lesarsko podjetje je v preteklem letu pridelalo za okoli 30 milijonovtolarjev izgube, glavni vzrok pa je potrebno iskati v dolgi zimi in posledično slabši realizaciji v prvem tromesečju. Nekaj težav so povzročili tudi poslovni partnerji, ki niso uspeli pravočasno zagotoviti vseh pogojev za montažo izdelanih objektov. Ob tem je potrebno povedati, da so v primerjavi s predhodnim letom v proizvodnji uspeli narediti za skoraj 16 milijonov tolarjev več, razlaga direktor Bruno Zagode in dodaja, da na slabši rezultat še vedno v veliki meri vplivajo obveznosti do hipotekarnih upnikov. Smreka namreč letno nameni več kot 24 milijonov tolarjev za poravnavo obveznosti iz prisilne poravnave, kar zavira nadaljnji razvoj in onemogoča vlaganja v sodobno tehnologijo. Večji objekti še naprej ostajajo nosilni program, medtem ko je vrtni program v upadanju. »Glavne komercialne aktivnosti so bile v preteklem letu usmerjene v izvoz, čeprav tudi slovenski trg ni bil zapostavljen. Kljub temu da smo uspeli produktivnostv primerjavi z letom 2005 povečati kar za 32 odstotkov, še vedno obstajajo rezerve, kijih brez potrebnih vlaganj ne bo možno izkoristiti. Tehnološka zaostalost je namreč še vedno velika in brez posegov na to področje boljših rezultatov ne moremo pričakovati,« pojasnjuje Zagode, ki kljub težavam, s katerimi se vsa leta spopadajo gornjegrajski lesarji, ostaja optimist. Bruno Zagode: »Obveznosti iz prisilne poravnave do hipotekarnih upnikov poravnavamo redno v skladu z dogovori.« (foto: EMS) Razloge za optimizem vidi v dez-investiranju in še bolj intenzivnem vlaganju vtehnološko posodobitev, kar naj bi prineslo nov veter in svežo motivacijo za delo. Na tak način želijo v Smreki odpreti vrata za bolj dinamičen in agresiven nastop na tržiščih, kjer so sicer pogoji dela vsak dan težji in konkurenca vedno bolj agresivna. Med pomembnimi novostmi je lastniški vstop Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, ki je z odkupom državnega deleža postal za Zadrugo Mozirje drugi največji lastnik. Po mnenju Zagodeta se na Smreki (končno) oblikuje lastniška struktura, ki bo vsebinsko sodelovala pri pre-moščanju težav. Dejslvoje, pravi Zagode, da Smreka želi zaposlovati, vendar trg delovne sile ne ponuja strokovnjakov s področja gradnje. »Izpostaviti je potrebno zaposlene oziroma plače, ki so nizke in precej pod povprečjem panoge. Zaposle- ni so plačani v skladu s panožno kolektivno pogodbo, povprečna plača pa znaša 190.610 tisoč tolarjev, kar pomeni 65 odstotkov republiškega povprečja oziroma pet odstotkov več kot lani,« razlaga direktor Smreke, ki se zaveda, da podjetje lahko uspešno konkurirala na svetovnem in domačem trgu le ob polnem angažiranju vseh zaposlenih, kakor tudi lastnikov in nenazadnje širše skupnosti. Savinjčan ZAVAROVALNICA MARIBOR Letos prodor na Hrvaško V Zavarovalnici Maribor (ZM) so zadovoljni s poslovanjem v letu 2006, saj so na področju premoženjskih zavarovanj zbrali za 36,9 milijarde tolarjev oziroma 154 milijonov evrov premije, kar pomeni skoraj devet odstotkov več kot leto poprej, na področju življenjskih zavarovanj pa so beležili skoraj 21 -odstotno rast, kar pomeni, da so zbrali za 13,5 milijarde tolarjev oziroma 56,3 milijona evrov premij. Skupaj so v letu 2006 zbrali 50,4 milijarde tolarjev oziroma 210,3 milijona evrov premij in tako dosegli med vsemi zavarovalnicami v Sloveniji 12,2-odstotni tržni delež. Nadzorni svet ZM je poleg rezultatov poslovanja obravnaval tudi poslovanje na tujih trgih. Prvi korak v tej smeri naj bi Zavarovalnica Maribor storila letos, ko namerava na Hrvaškem odpreti dve zavarovalnici - premoženjsko in nepremoženjsko. V letu 2007 naj bi Zavarovalnica Maribor zbrala za 229 milijonov evrov premij, kar predstavlja 8,3-odstot-no rast glede na leto 2006. Ob navedeni rasti premij v ZM načrtujejo minimalno 2,4-odstotno rast škod, torej naj bi letos izplačali za 136,4 milijonov evrov odškodnin. Predviden čisti dobiček za leto 2007 znaša devet milijonov evrov. Franci Kotnik OBČINA SOLČAVA ODKUPILA ZNANO SOLČAVSKO RINKO Želje uresničljive s pomočjo tujega denarja Občina Solčava je pretekli teden odkupila nekdanji gostinski objekt Rinka, v katerem naj bi v prihodnosti združili javne službe in celovito turistično ponudbo celotnega solčavskega območja. Ker je zgradba v precej slabem stanju, jo bo verjetno potrebno porušiti, načrtovana naložba pa je ocenjena na 700 tisoč evrov, kar je skoraj toliko kot znaša celoleten proračun občine. Zaradi tega vSolčavi resno računajo na ugodne razpise, preko katerih bodo poskušali pridobiti evropska sredstva. KLJUČNI OBJEKTI V DOMAČIH ROKAH Župan Alojz Upnik verjame, daje odločitev občinskega sveta za odkup zgradbe dolgoročno pametna poteza. Smelih načrtov je namreč veliko, predvsem pa je Lipnikova želja, da ostanejo ključni objekti v domačih rokah, saj bodo le tako lahko vplivali na prihodnji razvoj. V novi zgradbi načrtujejo v pritličju urediti informacijsko središče, kavarno in manjšo kongresno dvorano s 60 sedeži, ki bi služila tudi domačinom. V spodnjih prostorih naj bi zaživela tudi prodaja domačih izdelkov, v prvem nadstropju pa naj bi dobila mesto živilska ponudba s solčavskih kmetij. Upnik se zaveda, daje trgovanje z živili občutljivo področje, zato namerava o tem spregovoriti s kmetijskim ministrom Iztokom Jarcem. Nadstropje višje bodo občinska uprava, krajevni urad in kateri odjavnih zavodov. PROJEKT VEZAN NA USPEH NA RAZPISIH Prostori, v katerih je trenutno občinska uprava, so bili grajeni za neprimerno manjše potrebe takratne krajevne skupnosti, zato sedanjim zahtevam ne ustrezajo. Pozneje jih bodo preuredili v socialna stanovanja, razlaga Lipnik in Na mestu nekdanjega gostišča naj bi v prihodnjih letih zrasel objekt, v katerem nameravajo združiti javne službe in turistično ponudbo dodaja, da v zgornjih prostorih novega poslopja načrtujejo turistične sobe. izkupiček od nočitev naj bi zadostoval za vzdrževanje objekta. Skozi arhitekturo in opremo hiše želijo promovirati tudi les, predvsem pa je želja Solčavanov gospodariti s svojim okoljem in obnovljivimi viri. Ob vsem tem Lipnik jasno izpostavlja finančno realnost, saj je celotna zgodba vezana na uspeh na razpisih. Zelo resno računajo na denar iz norveškega ekološkega sklada, ki s pomočjo Evropske unije sofinancira do 85 odstotkov vrednosti naložb. V kolikor bo Solčava na razpisih uspešna, bo projekt nove upravne zgradbe uresničen približno v treh letih. Savinjčan ' OBMOČNI SVET SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE (SA-ŠA) Prihodnje leto prelomno zn odlagališče Podhom Konec prihodnjega leta poteče prehodno obdobje, ki ga je Slovenija izposlovala za izpolnitev vseh pogojev obratovanja odlagališč odpadkov. To je tudi vzrok, da se obe odlagališči, ki sta na savinjsko-šaleškem območju s tem terminom zapreta. Gornjegrajskemu županu Stanku Ogradiju (desno) in direktorju tamkajšnjega komunalnega podjetja Jožetu Pozniču je jasno, da so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za koriščenje evropskih sredstev za širitev odlagališča, za občino nesprejemljivi (foto: EMS) Po -nacionalnem programu ravnanja z odpadki sodi Sa-Ša v območje- regionalnega centra ravnanja z odpadki - CERO Celje. Občine iz Šaleške doline in Občina Mozirje imajo s Celjani že sklenjeno pogodbo za ravnanje z odpadki, preostale občine pa želijo podaljšati obratovanje odlagališča v Pod-homu tudi po letu 2008, zato s CERO Celje (še) nimajo sklenjene pogodbe. NEDOZADOSTNO ČIŠČENJE ODCEDNIH VODA Dejstvo je, da večina odlagališč v Sloveniji ne izpolnjuje predpisanih pogojev, zato se bodo zaprla. Sa-Ša je geografska celota, zato bo potrebno problem ravnanja z odpadki obravnavati celovito, je prepričan direktor PUP Saubermacher Zoran Rodič. Tembolj, ker bo nova storitev logistike do CERO Celje povezana s stroški, vse prej kot zanemarljiva bosta stroška zapiranja odlagališč v Velenju in Podhomu ter višja cena odlaganja smeti v Celju. Po Rodičevih podatkih ima odlagališče v občini Gornji Grad razpoložljivih kapacitet še za deset do petnajst let, vendar so sogovorniki na Ministrstvu za okolje in prostor nedvoumni. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za koriščenje evropskih sredstev za šir- jenje odlagališča, so jasni. Kot prvo mora biti odlagališče opredeljeno v operativnem programu države, nadalje mora biti kapaciteta odlagal- išča najmanj 500 tisoč kubičnih metrov in karje ekološko najpomembnejše, poskrbljeno mora biti za čiščenje odcednih voda v mejah zahtevanih parametrov, kar v primeru gornjegrajskega odlagališča ni. Z rastlinsko čistilno napravo se ne dosegajo predpisani para- metri čiščenja izcednih voda, zato bi bila potrebna izgradnja ali čistilne naprave ali rezervoarjev za zajetje le-te ter njen transport na čistilno napravo v Šoštanju. ZAPRTJE ODLAGALIŠČA -IZGUBA SLUŽB V KOMUNALI Gornjegrajski župan Stanko Ogradi namerava pridobiti še določene podatke in primerjalne študije, vendarso pogoji, ki jih trenutno odlagališče v Podhomu (ne) izpolnjuje, finančno prevelik zalogaj. Na sredstva kohezijskega sklada lahko računajo samo projekti vrednoteni nad 10 milijonov evrov, pri čemer je v gornjegrajskem primeru vprašljiva možnost finančna soudeležba občine. Ob vseh objektivnih ovirah je potrebno upoštevati, da so zemljišča za morebitno širitev odlagališča še vedno v lasti fizičnih oseb, saj so bili opravljeni samo razgovori za odkup zemljišč. Na vprašanje, kaj zapiranje odlagališča v Podhomu pomeni za Komunalo Gornji Grad, Ogradi odgovarja, da bodo naredili ekonomski izračun, vendar je skoraj gotovo, da se bo število zaposlenih zmanjšalo. Savinjčan SAVINA PRI LJUBNEM OB SAVINJI OBČINSKI SVET MOZIRJE Veliko kritik no račun domačega zdravstva Na zadnji seji mozirskega občinskega sveta, ki je bila 7. maja, se je na pobudo člana sveta Petra Goltnika, ki je svetnikom prenesel namero Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma, da v Nazarje seli tako urgentno kakortudi dežurno službo, razvnela burna razprava. V njej so svetniki izrazili nezadovoljstvo glede domačih zdravnikov. Traktor pokopal voznika V hribovskem zaselku nad Ljubnem se je pretekli teden zgodila tragedija , ki je stala življenja komaj 39-letnega Antona Zagradišnika iz lučke Krnice. Pred mnogimi leti mu je smrt na podoben način iztrgala očeta, pred osmimi leti je bil udeležen v nesreči, v kateri je zaradi nesrečnih okoliščin umrl starejši možakar. Ponesrečeni je kljub vsemu, kar se mu je v življenju zgodilo, v ponedeljek, 7. maja, okoli 19. ure vozil neregistriran traktor, ki ni imel varnostne kabine oziroma varnostnega loka. Najbrž ne bo nikoli nihče izvedel, zakaj seje umrli od kmeta Hojnika, kjer so ga nazadnje videli živega, napotil proti Ljubnemu in ne v nasprotno smer proti domu. Savina in Krnica sta vpeti v isto hribovje in ljudje živijo drug z drugim, čepravjih loči občinska meja. Komaj minuto, mogoče dve, vožnje od Hojnika je na makadamskem ravnem predelu ceste zapeljal v levo zunaj vozišča. Na strmem pobočju je traktor najprej oplazil drevo, nato pa seje prevrnil in pod seboj ukleščil voznika. Skoraj nima pomena ugibati, kaj bi se zgodilo, če bi imel traktor kabino ali varnostni lok, pa vendar... Vse dileme ostajajo brez odgovora. Resnica je samo ta, da sta hčerka Karmen in sin Mitja ostala brez očeta in žena Justina brez moža ter ostali domači brez ljubljene osebe. Pod traktorjem je ugasnilo življenje, pokojnika je 9. maja, v sredo zjutraj našel brat Boštjan. Hojnikove je Tonetova smrt pretresla, kot bi izgubili svojega človeka. Razumljivo, od njih se je odpravil na pot brez vrnitve. Ni se oglašal prav pogosto in tudi tokrat se ni zadrževal dolgo. Samo za grižljaj potice in izmenjavo nekaj vsakdanjih besed o vremenu in problemih, ki tarejo hribovske gospodarje. »V dnevni sobi smo gledali televizijo, nihče ni bil pred hišo, koje odšel. Če bi bili zunaj, bi mogoče slišali... Povsem dobronamerno sem ga vprašala, zakaj ima verige na kolesih. Ni mu bilo prav, zato nisem več spraševala,« se spominja Hojnikova mati Fanika Bezovnik. Sin Franjo je skupaj s sovaščani pomagal potegniti ponesrečenega Toneta izpod traktorja, kije obtičal v globeli nekaj metrov pod cesto. »Dva dni smo se vozili mimo in nihče ni nič opazil,« mamino razmišljanje dopolni Franjo Bezovnik. Na robu cestišča so gorele tri svečke. Ljudje iz Savine so kleni in srčni ljudje, malokaj jim pride do živega. Tokrat je bilo drugače. Tragična smrt ni spremljevalka njihovega razmišljanja, zato je takrat, ko zamahne s svojo koščeno roko, pretresenost toliko večja. Morda je povsem odveč, vendar je dolžnost dodati, da bi bilo nesreč s tragičnim izidom manj, če bi vsi udeleženci v prometu prvenstveno poskrbeli za svojo varnost. Slednje se nanaša predvsem na kratke delovne čase zdravnikov. Pacienti vse prevečkrat trkajo na zaklenjena vrata, saj so zdravniki iz različnih vzrokov odsotni. Razumljiva je njihova potreba, da se stalno izobražujejo in seznanjajo z vedno naprednejšimi načini zdravljenja. Kljub temu pa je nerazumljivo, da imajo delovni čas po par ur dnevno, da se selijo iz ordinacije v ordinacijo, ob tem pa lokalni skupnosti postavljajo še najrazličnejše zahteve. Pri eni izmed njih seje zadeva zaostrovala že v času letošnje zime. S strani izvajalcev v mozirskem zdravslvenem domuje prišla pobuda, da bi morali delavci na javnih delih skrbeti, da bi bile poti do objekta vedno očiščene snega. Svetniki so takrat popustili pritiskom in potrdili sklep, da morata javna delavca, ki skrbita za zimsko čiščenje javnih poti, poskrbeti tudi za okolico zdravstvenega doma. Po sneženju, kije bilo kmalu po tej seji, delavca kljub temu tega zavoljo obilice dela nista storila. Sicer pa ima zdravstveni dom hišnika, ki naj bi poskrbel tudi za te stvari. V razpravi so zopet odprli tudi to zadevo. Prevladalo je mnenje, da bi zdravstveni dom moral sam skrbeti za zimsko čiščenje glede na de-jstvo, da v njem delujejo v veliki večini samo privatni zdravniki. Če bi imeli ordinacije v svojih domovih in bi hoteli z obiskom pacientov kaj zaslužiti, bi morali sami poskrbeti tudi za te stvari. Na eni izmed prejšnjih sej so svetniki obravnavali prošnjo Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma, da prenese sedež iz Mozirja v Nazarje. Svetniki temu niso ugodili, ob tem pa zaprosili ustanovo, da poda dodatna pojasnila. Teh doslej ni bilo. Benjamin Kanjir Portal Savinjske doline com i) Mozirski svetniki menijo, da bi njihov zdravstveni dom moral sam poskrbeti za zimsko čiščenje, saj tam v veliki večini delujejo privatni zdravniki (foto: Igor Solar) Savinjčan © MIRAN ALIŠIČ, KOMENTATOR FORMULE 1 IN NOVINAR »Jaz pravim, da moraš biti malo nor •••« Miran Ališič (foto: Franci Kotnik) Pozna ga domala celotno slovensko televizijsko občinstvo - od predšolskih otrok do babic in dedkov, ki nedeljske popoldneve preživljajo pred televizijskimi sprejemniki. Ob njegovih komentarjih človek ne more ostati ravnodušen; nekateri ga kujejo vzvezde, nekateri se nad njegovimi spodrsljaji tako zgražajo, da jih zapisujejo na posebni spletni strani. Kakorkoli že, brez Mirana Ališiča formula ena dandanes zagotovo ne bi sodila med popularnejše športe v Sloveniji, za intervju pa sva se dogovorila po eni izmed novinarskih konferenc, ko mi je povedal, da njegove korenine segajo v Zadrečko dolino. »Mamina mama, torej moja babica je bila doma v Šmartnem ob Dreti, če se ne motim, na Krnčnik-ovi domačiji. Ko sem bil otrok, smo se malce selili sem in tja, in spominjam se, da smo z našimi sorodniki, ki so imeli v Šmartnem posestvo, večkrat šli vZadrečko dolino. Največkrat smo se vozili čez Črnivec, takrat še po makadamski cesti. Sporn- injam se kmečke hiše, senika, zelenih travnikov... Za nas, mestne otroke, je bilo življenje na podeželju zelo zanimivo in na tiste čase imam lepe spomine. - Kako se je zgodilo, da ste postali komentatork dirk formule ena? Pravzaprav se ni zgodilo, kajti za dirke sem se zanimal že od malih nog. Ko sem bil star deset let, je moj prijatelj na počitnicah v Franciji spoznal takratnega francoskega dirkača Patricka Depal-ierja in koje prišel nazaj,je bil ves navdušen nad formulo ena. Mi smo se takrat ravno preselili v stolpnico, kjer smo lovili program avstrijske televizije, ki je v tistem času zaradi Nikija Laude o tem športu veliko poročala. Tako sva začela s prijateljem redno spremljati dirke formule ena, za ta šport pa sva navdušila tudi preostalo družbo z našega dvorišča. Ko sem kasneje začel obiskovati gimnazijo, formula ena sploh ni bila popularna, v našem razredu razen mene nihče ni spremljal tega športa, kar si je danes težko zamisliti, saj že osnovnošolci vsaj posredno spremljajo, kaj se dogaja v tem športu. Že v gimnaziji me je zanimalo novinarstvo, zato odločitev glede nadaljnjega študija ni bila težka, na fakulteti pa sem spoznal Igorja Berganta, ki meje povabil na televizijo, kjer je on takrat že delal. Formula ena meje zelo zanimala, vendar na televiziji takrat ni bilo prostora, ker je bila pokrita že z drugimi ljudmi, zato sem se skušal uveljaviti z radijskimi reportažami in prispevki za Avto Magazin in Slovenske novice. Kljub temu daje bila pozornost slovenske družbe konec osemdesetih oziroma v začetku devetdesetih let usmerjena povsem drugam, mije uspelo najti toliko sponzorjev, da sem lahko šel na vse dirke po svetu in poročal o njih, ob tem pa sem vodil športna poročila in pripravljal reportaže iz drugih športov, da sem zaslužil za preživetje. Vse, kar sem zaslužil, sem zapravil za dirke. Ampak za mladeniča pri dvaindvajsetih je bilo to povsem normalno. In tukaj sem še danes: vse se odvija od dirke do dirke, res pa so se časi precej spremenili... - Leta 1996 je pravice za prenose dirk formule ena za Slovenijo dobila komercialna televizija POP TV. Drži, da je do tega prišlo zaradi vašega znanstva z družino Ecclestone? Res je. Ko sem začel obiskovati dirke formule ena, sem med drugimi spoznal tudi Slavico Ecclestone, kije Hrvatica, doma iz Reke. Pretirano bi bilo, če bi rekel, da sem velik prijatelj Eccle-stonovih, lahko pa rečem, da sem njihov dober znanec, in če si z nekom znanec, je lažje stopiti do njega in ga nekaj vprašati. POP TVje začel oddajati 15. decembra 1995, pogodbo z Bernijem Ecclestonom pa smo podpisali v Londonu okrog 15. januarja, torej le dober mesec kasneje. Takrat ni bilo nobene garancije, da bo POP TV postala takšna televizija, kot sedaj je, torej je tudi Bernie na nek način tvegal z dveletno pogodbo, ampak njemu pri zanj tako nepomembni državi, kot je Slovenija, verjetno ni bilo težko tvegati. Zadovoljen sem, daje po dobrih desetih letih ta šport našel svoje mesto pri gledalcih v Sloveniji in da smo upravičili takratno Ecclestonovo zaupanje. - Ali drži tudi to, da prvi mož formule ena v začetku prejšnjega desetletja ni bil imun glede ideje, da bi v Sloveniji zgradili dirkališče in organizirali dirke Fl? V tistem času je bil Bernie Ecclestone dovzeten za marsikakšne predloge, saj je imel v Evropski uniji velike težave zaradi prepovedi reklamiranja tobačnih izdelkov. Tobak je bil takrat, za razliko od danes, za formulo ena zelo pomemben, zato je Ecclestone iskal možne lokacije za dirke v Evropi z možnostjo reklamiranja tobaka. Iz tega vidika bi bila Slovenija idealen partner, toda mi smo se takrat kot mlada država ukvarjali s številnimi drugimi stvarmi. Še bližje dirki F1 so bili Hrvati, ki imajo dirkališče na Grobniku na Reko, kamor je Ecclestone zaradi svojih družinskih zvez prišel osebno in bil v res-nih pogovorih s takratnim predsednikom Tuđmanom. Njegov namen je bil najeti dirkališče, ga hitro modernizirati in tja pripeljati dirko, toda zaradi spora med takratno državno oblastjo in opozicijsko lokalno oblastjo je zamisel propadla. Menije žal, da ni prišlo do realizacije, ker bi imeli kljub temu, da bi bila dirka na Hrvaškem, formulo ena zelo blizu. In če bi v tistem trenutku, koje ta načrt propadel, nekdo iz Slovenije prišel k Eccle-stonu z načrtom, da naredimo dirkališče, dovolimo tobačno reklamiranje in njemu odstopimo košček pogače od tega, bi zlahka prišli do dirke. V drugi polovici devetdesetih in na začetku sedanjega tisočletja so se razmere bistveno spremenile, tobakje postal vse manj prisoten, odprli so se drugi trgi in Bernie je šel z dirkami v Azijo in na Arabski polotok. Proti ponudbam držav iz teh koncev sveta v Evropi zelo težko konkuriramo. - Navadni Slovenci lahko razumemo, da nimamo dirke Fl, veliko težje pa razumemo, da v Sloveniji še vedno nimamo dostojnega dirkališča oziroma sodobnega večnamenskega objekta za dirke, šolo varne vožnje in podobne aktivnosti... Se strinjam, toda dejslvoje, daje bila v Sloveniji dirkaška oziroma avtomobilistična scena dolga desetletja povezana s podjetniki, zasebniki, ki so v tem športu videli predvsem svoj interes, da se preizkusijo kot dirkači. Pri nas avto-moto šport nikdar ni predstavljal športne panoge, ki bi zanimala resne sponzorje, in ker se velika podjetja nikdar niso poistovetila s tem športom, ga tudi država nikdar ni uvrstila v svoj nacionalni program. Če vprašate mene, bi morali v začetku devetdesetih let, ko smo sprejemali nacionalni načrt gradnje avtocest, vanj uvrstiti tudi dirkališče, ampak vrhovni politiki takratnega časa do tega športa niso imeli nikakršne afinitete. Če bi bila Janez Drnovšek in Milan Kučan navdušenca za moto šport, bi iztega lahko kaj nastalo, tako pa ni. Posamezniki so se sicer trudili po svojih močeh, tako imamo na primer sodobno karting stezo v Krškem, sodoben poligon je tudi v Prekmurju, ni pa nacionalnega projekta. Ampak poglejte, kaj vse bi bilo treba urediti še pred dirkališčem: propadajo nam regionalne in magistralne ceste in so vtako katastrofalnem stan- ju, daje mene sram, da živim v tej državi! Nimamo dostojnega nogometnega stadiona, nimamo dostojne športne dvorane! V družbi ni pravega odnosa do športne infrastrukture, pravimo pa, da bi radi igrali pomembno vlogo v Evropi! Manjka nam drznosti, iniciativnosti, manjka nam želje po tem, da bi bili najboljši, da bi pokazali sebi in svetu, da znamo narediti stvari najboljše. Menim, da denar v tej družbi niti ni tako velik problem, kot je problem miselnost, kije povezana z ostanki bivše države, kjer je bil odnos do lastnine in do vsega skupnega zelo slab. Stvari se sicer spreminjajo, vendar zelo počasi in mislim, da bi lahko naredili veliko več. Kar se dirkališča tiče, verjetno enkrat bo, morda ne za formulo ena, ampak moderno dirkališče z vsem, kar sodi zraven, ko se bo našel nekdo, ki bo znal postaviti vse kamenčke skupaj. Takšen objekt danes stane najmanj petdeset milijonov evrov, kar pa ob stanju slovenskega gospodarstva niti ni tako veliko denarja... - Ob tem, da bi lahko del sredstev za takšen projekt v sedanji finančni perspektivi pridobili tudi iz evropske blagajne ... No, kar pa se odnosa do Evrope tiče, sem mnenja, da bi morali imeti več samozavesti. Vedno smo bili v tej Evropi, nikoli nismo bili nikjer drugje, Emona je bila tukaj že v rimskih časih, in vedno tukaj tudi bomo. Kot sem rekel, morali bi imeti več samozavesti in reči: »Tudi mi znamo, vemo, vidimo, naredili bomo po svoje, tako kot znamo, kaj si pa drugi o tem mislijo, je pa njihov problem.« - Ob nedeljah zgodaj popoldne na tisoče Slovencev sede pred TV ekrane, vključi POP TV in Miran Ališič nas z mikrofonom v roki v živo pozdravi s prizorišča dirke formule ena. Verjetno je potrebna kar velika »mašinerija«, da celotna oddaja vključno s prenosom dirke in večerno reportažo teče tako, kot to vidimo gledalci? Zelo lepo bi bilo, če bi za vsem tem res stala velika »mašinerija«. Trudimo se, da bi vse skupaj izgledalo približno tako kot na velikih televizijah, kot sta ORF in RTL, kijih lahko spremljate tudi sami. To so naše želje, naše možnosti pa so povsem drugačne. Ker smo iz majhne države z majhnim televizijskim avditorijem, sva na dirki samo dva oziroma največ trije, ob meni še snemalec in novinar. Če je dirka izven Evrope, je z mano samo snemalec, ki potem prevzame vlogo petih ljudi, sam pa prevzamem vlogo drugih petih ljudi. Dva narediva torej vse tisto, kar naredi v ekipi velike televizije deset ljudi. Včasih je to mučno, naporno, zato moraš imeti to delo zelo rad, da funkcionira. Jaz pravim, da moraš biti malo nor, da to na dolgi rok sploh lahko delaš. Ampak zaenkrat nam uspeva in dokler nas to veseli, bomo to delali. Osnovno podporo na POP TV imamo, mislim pa, da so zadovoljni tudi z načinom, kako to počnemo, čeprav delamo na zgornji meji oziroma včasih celo že čez zgornjo mejo naših realnih zmožnosti. - Spremljanje karavane formule ena torej ni zgolj vaš poklic, ampak je način vašega življenja... Na nek način da, čeprav jaz pravim, da tega ne bom počel celo življenje, delam pa tudi še nekatere druge stvari. Zdaj sem star štirideset, po petdesetem pa, verjamem, bom počel še kaj drugega. Morda tudi povezano s sedanjim delom, ampak na drug način. - Za vami je tudi že nekaj odmevnih publicističnih projektov. Kje ste našli čas, da ste napisali knjigo o Ferrariju, o Ayrtonu Senni... Nimam žene, nimam otrok, to je že veliko časa, ha, ha ... Rečeno malce za šalo, ampak čas se vedno najde. Letos nameravam zaključiti projekt, ki ga pripravljam že skoraj pet let. Za vse, kar ima človek rad, se najde čas. Vsak ima dovolj časa in če ti kdo kdaj reče, da nima časa, ga stvar zagotovo ne zanima. - Lotili ste se tudi podjetništva, izdajali ste revijo Grad Prix, ki pa se ni obdržala na trgu... Revija Grand Prix bi se morda lahko obdržala na trgu, problem pa je bil v tem, da sva se tega projekta lotila skupaj s prijateljem, kije potem zašel v druge vode. Šlo je za majhno založništvo, ki seje počasi razvijalo, on pa je potem prevzel tudi druge posle in je to podjetje prodal tujcem, ki pa niso bili zainteresirani za izdajanje »butičnih« revij, ki ne prinašajo nobenega denarja, ampak zgolj zadovoljslvo. Tako je po osmih letih izhajanja revija Grand Prix ugasnila. Zdaj se ukvarjam z malce drugačnim založniškim projektom, kije bolj komercialnega tipa. Če bo ta projekt uspel, ni izključeno, da bi morda kdaj v prihodnosti skupaj s kakšnimtakšnim entuziastom, kot sem bil jaz, nastalo kaj novega. - Ali obstajajo dirkališča po svetu, kamor odhajate z večjim veseljem kot kam drugam? Razlike so subjektivne. Seveda je najbolj prijetno potovati v zanimiva, velika mesta, kjer je atmosfera ob dirki prava, kjer se kaj dogaja in greš zvečer ven, čeprav veliko časa itak nimaš, ker ves čas delaš. Take dirke so v Melbourneu, Montrealu, Barceloni... Vsako dirkališče ima svoj šarm, nekaj posebnega pa so tudi stara dirkališča s tradicijo, na primer Monza, Spa Francochamps, Silver-stone, Nürburing... Morda so še najmanj zanimiva nova, sodobna dirkališča brez vzdušja, nad katerimi je navdušen samo Bernie Ecclestone in tisti, ki so veliko zaslužili s tem. Osebno res ne vidim nobenega posebnega zadovoljstva na dirkališčih v Kuala Lumpurju, Šanghaju, Bahrainu, kertam ni nič. Je sicer nekaj krasnega, super modernega, vendar je postavljeno v okolje, ki s tem nima nič. - Letošnje sezona formule ena je za vas zagotovo nekaj posebnega, saj med vozniki ni več sedemkratnega svetovnega prvaka Michaela Schumacherja, katerega sodobnik kot komentator ste bili tudi vi? Za Schumacherjeve navijače in vse ostale, ki so v minulem desetletju in pol spremljali ta šport, je to res nekaj posebnega, ampak v bistvu je bil športvedno večji od posameznikov. Če bi se midva pogovarjala pred petdesetimi leti, ko se je upokojil petkratni svetovni prvak Juan Emanuel Fangio, bi vsi rekli, da bo konec stem športom. A šport je šel naprej in se razvijal. In enako seje zgodilo ob slovesu vseh ostalih velikanov formule ena: Jackieja Stewarta, Nikija Laude, mogoče je bila zgodba malce drugačne le pri Ayrtonu Senni, ker on ni dokončal konca svoje kariere. Michael Schumacher bo dobil svoje mesto v zgodovini, ampak po petih, desetih, stotih dirkah bodo spet novi junaki, nove nesreče in vse bo šlo na enak način naprej. - Za konec pogovora še »najlažje« vprašanje: kdo bo prvak formule ena v letu 2007? To je v tem trenutku preveč hipotetično vprašanje, zato nanj res ne morem odgovoriti. Kot lahko vidite sami, so štirje dirkači zelo izenačeni, razlike so minimalne in po dolgih letih je prvaka res zelo težko napovedati. V zadnjih letih sta bila največ dva kandidata za naslov, včasih celo samo eden, letos pa je vse drugače. Čaka nas izjemno razburljiva sezona. Pogovarjal se je Franci Kotnik "Če vprašate mene, bi morali v začetku devetdesetih let, ko smo sprejemali nacionalni načrt gradnje avtocest, vanj uvrstiti tudi dirkališče, ampak vrhovni politiki takratnega časa do tega športa niso imeli nikakršne afinitete. Če bi bila Janez Drnovšek in Milan Kučan navdušenca za moto šport, bi iztega lahko kaj nastalo,tako pa ni." DEVETI MAJ V TOPOLŠICI Živ spomin na kapitulacijo okupatorja Devetega maja, ob dnevu Evrope, do nedavnega ob dnevu zmage nad fašizmom, ko je bila v Topolšici podpisana kapitulacija Nemčije za jugovzhodno Evropo, se je v omenjenem kraju na spominski slovesnosti zbrala velika množica ljudi, ki je s tem počastila tudi praznik KS Topolšica. Predsednik borčevske organizacije Slovenije dr. Janez Stanovnik (levo) in upokojeni general Ivan Dolničar (foto: Jože Miklavc) Zbranim so spregovorili župan občine Šoštanj Darko Menih, poslanec DZ Drago Koren in predsednik borčevske organizacije Slovenije dr. Janez Stanovnik. Slednji je bil sprejet z gromkim aplavzom, še posebej potem, ko je pozdravil upokojenega generala Ivana Dolničarja, kije 9. maja 1954 v Topolšici odigral ključno vlogo kot predstavnik zmagovalcev. Stanovnikje spomnil, daje Topolšica zgodovinski kraj za Slovenijo in takratno Jugoslavijo, saj je tako pomembno dejanje, kot je kapitulacija fašistične Nemčije, pomenilo tudi zaključek velike svetovne morije. Delegacija udeležencev je ob zaključku prireditve položila venec k spomeniku žrtev vojne, zakurili pa so tudi veličasten kres. Kulturni program so izvedli Pihalni orkester Zarja Šoštanj, učenci OŠ Šoštanj in Topolšica, harmonikarji glasbene šole Roberta Goličnika in popularni ansambel Spev. Jože Miklavc OBNOVLJENA NEKDANJA MENZA NA REČICI Pr' nas za staro in mlado V soboto je na Rečici ob Savinji svoja vrata odprla okrepčevalnica Pr' nas. Objekt nekdanje menze je podjetje Bilbar dodobra prenovilo in mu vdahnilo življenje. Obiskovalci okrepčevalnice Pr' nas bodo lahko poleg različnih toplih in hladnih napitkov ter alkoholnih in brezalkoholnih pijač dobili tudi okusno hrano. Barbara Vidrih bo namreč pripravljala domačo hrano po receptih svoje babice in mame. V podjetju Bilbar so mislili tudi na mlade, zato so jim namenili poseben prostor, v katerem bosta ročni nogomet in biljard. Manjše zaključene družbe bodo svoj kotiček našle v manjši sprejemnici. Načrti podjetja so zelo smelo začrtani. Ker želijo, da bi okrepčevalnica postala prostor druženja in sprostitve, bodo pripravljali različne tematske večere, v katerih bo lahko marsikdo našel kaj zase. Marija Sukalo Barbara Vidrih (desno) bo v okrepčevalnici Pr’ nas pripravljala domačo hrano po receptih svoje babice in mame (foto: Marija Šukalo) POJASNILO V18. številki Savinjskih novic, je bila objavljena zahvala družine Kladnik, za pomoč ob požaru. Podpisana je bila ga. Zvonka; v izogib nesporazumu pojasnjujemo, da se zahvaljuje cela družina Kladnik, Za Ljubni-co 51, Ljubno. Tajništvo SN ÌZ OMEWIR-ÄM O Kdor pofe, ne misli slabo Dva velika glasbena dogodka, ki smo jima bili priča pretekli teden, sta me nagnila k razmišljanju o glasbi v našem življenju. Prvi in gotovo največjije bit izbor popevke Evrosong. Naša Alenka Gotar se je prebila v finale, kar ni uspelo nobeni naši pesmi, vse odkar so uvedli polfinalne izbore. Pa je pesem zapela v slovenščini in dokazala, da dober pevec doseže poslušalca z univerzalnim jezikom - s svojim glasom. Če pesem predstavi dovolj doživeto, so jezikovne ovire nepomembne. Čeprav vse več pevcev prepeva v »angleščini«, ki jo po malem razumemo vsi, ni mogoče mimo dejstva, da je čestokrat izgovorjava tako slaba in »narodnostno« obarvana, da se človek vpraša, če ta jezik Angleži sploh razumejo. Vse skupaj pa postaja nekakšna svetovna mineštra brez lokalne note in brez plemenitega, samosvojega okusa posamezne države. Pa pove dano seveda ne velja le v svetu popevkarstva. Čeprav so se nastopajoči trudili biti izvirni in so s tem marsikje presegli meje dobrega okusa, zlasti kar se kostumov in koreografije tiče, je večina pesmi izzvenela bledo in so se zdele druga drugi ali pa tistim iz prejšnjih let vse preveč podobne. Zato tudi niso prepričale. Potem je tu še »pošteno« glasovanje, pri katerem se že vnaprej ve, da bo sosednja država naklonila najvišje število _ . . . "\ možnih točk svoji sosedi. Drugi glasbeni dogodek pa je bil nastop Slovenskega okteta v Bočni na prireditvi Pesem pomladi. Osmerica najžlahtnejših glasov je dvignila dvorano na noge in ovacije so bile spontane. Osmero pevcev, ki so sproti sestavljali program, ga sami napovedovali in sami odpeli. Osmero glasov, ki so prevzeli poslušalstvo s svojo iskrenostjo in energijo. Slovenske pesmi, zapete brez nepotrebne koreografije, golote, blišča, pirotehničnih pomagal. Osem ljudi, ki pojejo brez mikrofonov. Pojejo iz veselja do petja in se razdajajo publiki. Njim gre mojih dvanajst točk! Marija Lebar ' - _____________J PESEM POMLADI V BOČNI Slovenski oktet deležen stoječih ovacij Člani Slovenskega okteta se vedno radi vračajo v Zgornjo Savinjsko dolino, saj tukaj občutijo domačnost in pristno toplino ljudi (foto: Marija Lebar) Številni obiskovalci iz vse Zgornje Savinjske doline so v soboto, 12. maja, napolnili dvorano Kulturnega doma v Bočni. Potekala je tradicionalna prireditev Pesem pomladi, na kateri se predstavijo pevske skupine in zbori. Na povabilo Ide Hribernik so se odzvali posebni gostje tokratnega večera - člani Slovenskega okteta. Gornjegrajski župan Stanko Ogradi je v nagovoru pohvalil delo Bočkega kulturnega društva: »Kljub različnim tegobam, vzponom in padcem vam je s prijateljstvom in trdim delom uspelo to zanimivo prireditev »spraviti pod streho«. Poleg druženja in petja je pomembno, da našo lepo dolino na tak način obiščejo tudi gostje od drugod.« Kulturno društvo Bočna je v sodelovanju z občino Gornji Grad in Javnim skladom za kulturne dejavnosti RS - izpostavo Mozirje prireditev izvedlo že dvanajstič. Na sporedu so bile tri pevske skupine, en moški, dva ženska in dva mešana pevska zbora. Poleg domačih so prišli v goste tudi pevci iz koroškega in šaleškega konca. Občin-stvoje bilo nad izvajanjem navdušeno, presenetil je mešani pevski zbor Kulturnega društva Ljubno, ki deluje šele dobrega pol leta. Vodi ga Mitja Venišnik, ki je pravzaprav pobudnik prireditve Pesem pomladi. Za konec sporeda naj bi zapeli pevci Slovenskega okteta, vendar seje zataknilo, saj je eden od članov naletel na težave v prometu inje bil še na poti. Tako so se prireditelji odločili za petnajstminutni odmor, ki pa seje poslušalcem pošteno obrestoval. Namesto predvidenih treh pesmi so se fantje iz okteta za zamudo oddolžili s pravim koncertom, katerega program so improvizirali kar sproti pa tudi napovedovali so ga kar sami. Nikakor pa ni bilo improvizirano njihovo izvajanje. Vrhunsko petje, sproščen nastop in neverjetna energija izvajalcev so pregovorno zadržane, a dobrega petja vajene Zgornjesavinjčane dobesedno dvignili na noge. Glasnega vzklikanja in burnega aplavza kar ni hotelo biti konec. Za ljubitelje lepega petja je bila prireditev prava poslastica, tudi zato, ker prireditelji poskrbijo, da povabijo v goste vsako leto druge skupine in zbore. Kot je dejal predsednik KD Bočna Janez Ročnik, že zdaj razmišljajo o naslednji Pesmi pomladi, saj priprave terjajo celoletno delo. Marija Lebar ORGLARICA POLONA OBLAK Uspešen nastop na reviji orgelskih oddelkov Polona Oblak i mentorico Anito Lakner med nastopom V Sodražici na Dolenjskem je bila 25. aprila 5. revija orgelskih oddelkov. S svojimi gojenci seje predstavilo 21 glasbenih šol, med njimi tudi nazorska. Zastopala jo je mlada or-glarica Polona Oblak, ki jo na glasbeni poti usmerja mentorica Anita Lakner. Orglarji so izvajali zahtevne skladbe domačih in tujih avtorjev. Mladi glasbeniki, ki pridobivajo svoje znanje v orgelskih oddelkih glasbenih ali orglarskih šol v Sloveniji in zamejstvu, so se odlično predstavili. Ljubiteljev tega glasbila je vse več, raste pa tudi zanimanje poslušalcev. ^ i 22-letna zma-^ govalka, ki prihaja iz Kragujevca, je bila v glasbo dobesedno rojena, saj sojo v njeni družini gojili več generacij. Njena mama Verica Šeri-fovič je znana srbska etnoglasbeni-ca, njeni stari starši pa so življenje posvetili starogradskim pesmim. Na letošnji Beoviziji (srbska EMA) je Marija več kot prepričljivo slavila, saj e zmagala tako v polfinalnem kot v Tekmovanje Evrosonga je končano. Zmaga je odšla v Srbijo, za katero je pesem Molitva zapela Marija Šeri-fovič. finalnem večeru. Slovi kot eden najboljših ženskih vokalov na srbski glasbeni sceni. Slovenska predstavnica Alenka Gotarseje kot sedma najboljša v polfinalnem večeru na veliko veselje Slovenije uvrstila v finale. Med 24. udeleženkami je s 66 točkami zasedla 15. mesto, s čimer je zelo zadovoljna, opera pa bo še naprej ostala njena prva ljubezen. Alenka Benjamin Kanjir © POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLD! Savinjski vai www.radios*)ldi.si 106,2 Mhz NOVA FRttV&KA - STAU PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz Dragemu Alojzu Atelšku z Ljubnega ob praznovanju okroglega 70. rojstnega dne Iskrene čestitke za tvoj praznik, želimo ti še mnogo zdravih in srečnih let, da bi nas tvoja toplina, iskrenost in poštenje spremljala in bogatila še naprej Žena Micka, hčerka Marjanca in sin Slavko z družinama 5imnr Simer d.o.o., Ipavčeva. 22, Celje tel.: 03/42 55 800; mfo@sjmer.si P.E. Ljubljana, Brnčičeva?, Ljubljana tel.: 01/563 34 38; sjmeiflj@simer.si P E. Koper, Ferrar tel.: 05/630101 («2 (^Števil »0801027; www.simer.si spomladanski popust na PVC- elemente do 12% na okna FUTURA do 8%!!! PVC, ALU/PVC, ALU OKNA IN VRATA FordSenris Ford Krbava c Rečica ob Paki 45, Šmartno ob Paki tel: 981 51 23 Kovinska industrija KLS d.d., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 839-32-00 Si želite spremembe? Iščete nove izzive? Bi radi delali v perspektivnem, rastočem in stabilnem podjetju, kjer cenimo naše sodelavce, gradimo dobre medsebojne odnose in nudimo dolgoročno sodelovanje in zaposlitev? Z visoko stopnjo avtomatizacije in robotizacije proizvodnih procesov, ter z razvojem lastnega znanja smo uspešni v verigi dobaviteljev avtomobilske industrije. Iščemo nove, sposobne in ambiciozne sodelavce, ki bi se želeli vključiti v našo sredino na naslednjih področjih dela: - Razvojni inženir - VI. ali VII. - stopnja izobrazbe strojne smeri, znanje angleškega jezika (zaželjeno znanje nemščine) - Prodajni inženir - najmanj VI. stopnja izobrazbe strojne ali ekonomske smeri, znanje angleškega jezika (zaželjeno znanje nemščine) - Delovodja - V. ali VI. stopnja izobrazbe strojne smeri - Operaterji na proizvodnih linijah - poklicna ali srednja izobrazba strojne ali elektro smeri - Planer - najmanj VI. stopnja izobrazbe tehnične ali ekonomske smeri Prednost imajo kandidati z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Delo je večizmensko. Prednost imajo kandidati z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Vabimo vas, da postanete naš sodelavec. Oglasite se pri nas ali pa pošljite pisno prijavo na zgornji naslov. . 'V. v• :: Vseslovanska telovadna organizacija Piše: Aleksander Videčnik Veliko smo že pisali o Sokolih, Orlih, Fantovskih odsekih in Dekliških krožkih, toda še vedno lahko zasledimo v kakšni od sedanjih razprav o teh telovadnih organizacijah grobe napake, žal tudi v marsikaterem strokovnem tisku. Največ zamenjujejo "Slovenske fante" z Orli in članice Dekliških krožkov z Orlicami. Včasih pa celo Orle in Sokole. V tej številki našega časopisa objavljamo nadvse zanimivo sliko mozirskih Sokolov iz leta 1905. Ta slika doslej še ni bila objavljena, hrani pa jo Franjo Cesar v Mozirju. Na njej so upodobljeni člani in članice mozirskega Sokola ob priliki, ko so proslavili pesnika Franceta Prešerna. Naj kar takoj zapišemo, da so Mozirjani ustanovili telovadno društvo Sokol leto prej kot v Ljubljani, namreč že 29. maja 1882. Kot navajajo tedanji viri, je to dejstvo pripisati rednemu obiskovalcu Mozirja, zagrebškemu zdravniku dr. Josipu Fonu. Prav on naj bi mozirske naprednjake navdušil nad telovadno organizacijo, ki jo je leta 1862 v Pragi ustanovil Miroslav Tyrš. Sprva seje imenovala Praška telovadna enota, pet let po ustanovitvi pa so se preimenovali v društvo Sokol. Podobna društva so ustanavljali Poljaki, Hrvati, Rusi in Srbi, skratka napredni slovanski narodi. Če je v Mozirju deloval Savinjski Sokolje v Ljubljani obstajalo društvo Južni Sokol. Leta 1905 so v Ljubljani ustanovili Slovensko sokolsko zvezo, ki je bila leta 1907 sprejeta v mednarodno telovadno zvezo (FIG). Naj opozorimo, daje do leta 1906 delovala sokolska organizacija kot enotna slovenska telovadna dejavnost. Po tem koje bilo slovenskega slogaštva konec, so tega leta na Jesenicah v okviru Slovenske krščansko-socialne zveze ustanovili telovadni odsek. Koje delovalo več takih odsekov, so leta 1909 sprejeli sklep, da se odseki poimenujejo v telovadna društva Orel. SOKOLI Sokolsko organizacijo v Ljubljani je dolga leta vodil dr. Viktor Murnik, kije sredi 19. stoletja izobrazil prve ženske vrste telovadk - Sokolić. Množično vključevanje žensk v sokolska društva je razširilo dejavnost društva tudi na kulturno zvrst, uvajali so dramske in knjižničarske odseke. Avstrijske oblasti so smatrale, da je delovanje Sokola protidržavno zaradi panslovanske naravnanosti, zato so sokolska drušh/a takoj na začetku prve svetovne vojne prepovedale. Nekatere vodilne člane so tudi politično in policijsko preganjali. Leta 1919 so spet ustanovili Sokolsko zvezo, tokrat vsedržavno - Sokolsko zvezo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki seje kmalu preimenovala v Jugoslovansko sokolsko zvezo, njen sedež je bil v Beogradu. Po uvedbi Aleksandrove diktature je v Sokolu prevladoval militaristični duh, stvari so se zelo spolitizirale in čutiti je bilo močan srbski vpliv. Ustanovili so društva pod imenom Sokol kraljevine Jugoslavije, vse dotedanje organizacije pa so bile razpuščene. Po prihodu okupatorjevje bil Sokol takoj ukinjen. Vodilni so bili preganjani in večina njih je bila med prvimi izseljena oziroma pregnana s svojih domov. ORLI Sokolstvo je bilo liberalnega svetovnega nazora, zato je bilo pričakovati delitve v telovadnem drušlvenem gibanju. Nastajali so katoliški telovadni odseki, ki so se končno leta 1909 preimenovali v telovadno drušlvo Orel. Imeli so svojo himno in prapore. V primorskem predelu slovenskega govornega območja je bilo orlovsko delovanje zelo razširjeno. Italijani so zaradi domoljubne dejavnosti Orlov, to organizacijo leta 1927 prepovedali. Tudi društva Orel so se povezala v zvezo že leta 1921, ko so bila povezana v Jugoslovansko zvezo, na Slovenskem je bila Orlovska podzveza in seveda tudi ženska Orliška podzveza. Prirejali so orlovske tabore, posebno velik je bil leta 1925 v Ljubljani. Orlovska zveza je bila razpuščena z zakonom o ustanovilvi Sokola Kraljevine Jugoslavije leta 1929. Orli so sicer imeli možnost vključitve v to organizacijo, pa tega niso storili. Zanimivo je bilo število aktivnih Orlov, po statističnih podatkih za leto 1928 je bilo na Slovenskem 8.262 članov in 7.073 članic. Tako Sokoli kot Orli so nosili enake kroje, razpoznavali so se po peresih na kapah - Orli so imeli povešena, Sokoli pa pokončna. Pred razdorom v Sokolski organizaciji so nosili vsi na strani kape povešena peresa. FANTOVSKI ODSEKI IN DEKLIŠKI KROŽKI Ko so se politične razmere v Jugoslaviji spremenile, je postal notranji minister dr. Anton Korošec, ugleden slovenski politik. Od leta 1935 dalje so delovali Fantovski odseki (moške telovadne vrste) in Dekliški krožki (ženske telovadne vrste). Oktobra 1937 so v Ljubljani ustanovili Zvezo fantovskih odsekov. Leta 1938 se je zveza vključila v mednarodno Zvezo katoliških telovadcev. Oktobra 1940 je delovalo 382 Fantovskih odsekov z več kot 11.000 člani. Prav tako so množično delovali tudi Dekliški krožki, žal pa ni podatkov o številu ženskega članstva. Ob 20-letnici Jugoslavije, junija 1938, so v Ljubljani priredili množičen mednarodni mladinski tabor in telovadni nastop. Programske smernice Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov so temeljile na krščanskih načelih in stanovski vzgoji v smislu socialnega sistema krščanskega soli-darizma. Naj še omenimo kroje. Dekleta so nosila modra krila, izvezene bele bluze in modra ogrinjala. Fantje pa pumparice in lepo krojene vrhnje dele, pokrivalo (klobuki) pa je bilo okrašeno s krivčkom obrnjenim nazaj. Lahko rečemo, da so bili kroji zelo sodobni in prikupni. 3ščemo slare fotografije Mozirski Sokoli leta 1905. Sliko hrani Franjo Cesar v Mozirju. Organizacije, Oglasi Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca 3332 REČICA OB SAVINJI 55 DOBITNIKI PRIZNANJ Z OCENJEVANJA ZGORNJESAVINJSKIH ŽELODCEV 2007 PLAKETA PODATKI 0 IZDELOVALCIH Priimek in ime Domače ime Naslov Telefon ZLATA KRIVEC NEŽA TK PERK LOG.DOUNA 23 5848 120 ZLATA KRIVEC KAREL TKPERK LOG.DOLINA 23 5847 120 ZLATA KOREN PAVEL TK OTER HOMEC 26 031 689 841 ZLATA BASTL JOŽICA TONKI DELCE 12 5845 055 ZLATA BELAJ SIMON PODLINŠEK ŠMIKLAVŽ17 041 324 383 ZLATA ŠTORGELJOŽE ŠTORGEL VARPOLJE 40 041 703 886 SREBRNA KORPNIK MARKO BUKOVNIK PRIMOŽ 79 031 568 095 SREBRNA TK ŠPEH ZG. JEZERNIK KRNICAH 5844 060 SREBRNA PETEK ALOJZ SELIŠNIK PODVOLOVLJEK 14 5844103 SREBRNA JARNOVIĆ MARJAN OŽBOLT RADMIRJE 36 041 783564 SREBRNA FIRŠT JOŽE FIRŠTI LOG.DOLINA 1A 839 4678 SREBRNA LESJAK IVAN LESJAK ŠMIHEL 5 5832 392 SREBRNA MATKO IVAN KONČNIK DOBROVLJE 11 5831 228 SREBRNA RIHTER IVAN PODMENINŠEK TIROSEK 58 5847 583 SREBRNA KLADNIK MARKO MARKI RADMIRJE 66B 041 475244 SREBRNA ZVIR BERNARDA ŠENTJANŽ 25 031 373 274 SREBRNA TERBOVŠEKJANEZ KREBS FLORJAN 25 5843 042 SREBRNA SMUČIŠČE LOŽEKAR LOŽEKAR LOG.DOLINA 27 8389060 SREBRNA MLINAR JOŽE ČEBULOVI ŠENTJANŽ 40A 041 452 184 SREBRNA TK METULJ METULJ KRNICA 34 5844 089 BRONASTA ATELŠEK IVAN RŽENIČNIK ŠMIHEL 3 5831 510 BRONASTA MIKEK ANDREJ MIKEK DELCE 12 5845 449 BRONASTA GOLTNIK VINKO POTOČNIK ŠMIHEL 13 5831148 BRONASTA KUMPREJ SLAVKA KAKER TER 64 5842 751 BRONASTA MIKEK FRANC MIKEK DELCE 12 5845449 BRONASTA ŠTRUKELJ MARIJA ATLARIST ROVT 11 838 5090 BRONASTA POTOČNIK ANA VOLOVŠEK TIROSEK 18 5847 563 BRONASTA PRUŠNIKVIDKO LOGER SAVINA 75A 5841 702 BRONASTA ŠILC FRANC RJAVC PUSTO POÜE 20 041 568 062 BRONASTA JELŠNIK LUČKA UGOVŠEK LENART 15 5843 503 BRONASTA KRAMER FRANC RASTOČNIK ŠMIHEL 19 041 547 423 BRONASTA PRAZNIK FRANCI BIRŠI DOBLETINA14 041 373920 BRONASTA TK BATL BATL PODTER8 031 676 929 BRONASTA ERMENC MARJANA ŠTORGELJ FLORJAN 2 031 553 781 BRONASTA MLINAR LOVRO ČEBULOVI ŠENTJANŽ 40A 041 452 184 BRONASTA STROJANŠEK JOŽICA UDOVNIK DOBROVLJE 8 5832 876 BRONASTA RESNIK PETER OBCIR PODVOLOVLJEK 18 838 41 03 BRONASTA ŽUNTARJANKO DOBROVC ZG.POBREŽJE 29 041 783 506 BRONASTA KAKER MARJAN LOZNIK TIROSEK 4 5847578 BRONASTA GOLIČNIK MARJAN JESEVNIK ŠMIHEL 26 5831 508 POTRDILO BEZOVNIK FRANJO HOJNIK SAVINA 59 8381093 POTRDILO PEČOVNIK MATJAŽ SP.NADLUčNIK RADUHA 30 5844 612 POTRDILO MIKEK JOŽE BRLOŽNIK C.NA VRHE 32, MO 041 591 090 POTRDILO ŠPORIN STANE NOVŽIT ROVT 29 5845 062 POTRDILO TK KLADJE KLADJE TER 53 5841 031 POTRDILO FORŠTNER MARTIN TIRŠEK DOBROVLJE 18 5831 234 POTRDILO BREZNIK ANTON MIKLAVC STRMEC 13 5844 620 POTRDILO KUMPREJ IDA KAKER TER 64 5841 751 POTRDILO POTOČNIK DEJAN DOBROVC POLJANE 13 5835259 POTRDILO PUNĆOH MARTA ANDREJČEK POTOK 3 5845342 POTRDILO 1 NAPOTNIK ANDREJ REČICA 71 041 690 029 Vodja projekta: Predsednik ocenjevalne komisije: Silvester ZDOLŠEK Dr. Stanko RENČELJ 17. OCENJEVANJE ZGORNJESAVINJSKIH ŽELODCEV Kljub topli zimi dobra letina Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca je letos na Rečici ob Savinji pripravilo 17. ocenjevanje te suhomesnate specialitete. Komisija v sestavi dr. Stanko Renčelj, Marija Bezovšek, Meta Zaluberšek in Bernarda Brezovnik je ocenjevala več dejavnikov; od zunanjega izgleda do prereza, teksture in vonja, najpomembnejši pa je bil seveda okus želodca. Pri tem ni imela lahkega dela, saj so bile razlike med posameznimi kulinaričnimi dobrotami minimalne. Med več kot petdesetimi prinesenimi vzorci je kar šest izdelovalcev naredilo želodec, kije bil ocenjen z 19 in več točkami in si tako prislužilo zlato plaketo, 14 jih je za svojo suhomesnato specialiteto prejelo med 18 in 18,88 točk ter osvojilo srebrno plaketo, 20 izdelovalcev je za svoj želodec prejelo oceno med 17 in 17,88 točk ter bronasto plaketo, 11 izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca pa si je letos prislužilo priznanje. Tokratna letina je bila po besedah predsednika komisije dr. Stanislava Renčelja zelo dobra, kar se seveda odraža tudi na izdelkih, vendar je bilo opaziti, da so bile zgornjesavinjske kulinarične specialitete v veliki meri malo presuhe, čemur je botrovala zelo topla zima. Vodja ocenjevanja Silvo Zdolšek je prepričan, da je ocenjevanje padlo na plodna tla. Kmetom po dolini je zelo pomembno, kakšna je ocena njihovega izdelka. Med prinašalci je bila kartretjina novih obrazov in tudi turistične kmetije. Iz številnih analiz preteklih ocenjevanj je moč zaslediti bistven dvig kvalitete tega zgornjesavinjskega suhomesnatega izdelka. Tudi na področju trženja se kažejo pozitivni rezultati. Kmalu bodo namreč prvi izdelovalci pričeli s certificiranim izobraževanjem na tem področju. Del tega izobraževanja je bila tudi popoldanska delavnica, ki jo je vodil dr. Stanko Renčelj. V teoretičnem delu so se potencialni kandidati seznanili z vsemi formalnostmi in teorijo, jeseni pa jih čaka še praktičen del. V vseh letih ocenjevanja ekipa dela timsko in utečeno pod vodstvom predsednice združenja Vide Orlovič, saj pri ocenjevanju ni pomembna samo komisija, temveč tudi ljudje, ki so nepogrešljivi pri sami operativni izvedbi. Marija Šukalo Komisija v sestavi (od desne) Bernarda Brezovnik, Meta Zaluberšek, dr. Stanko Renčelj in Marija Bezovšek pri ocenjevanju zgornjesavinjskih želodcev (foto: Marija Šukalo) JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARAMADA VELIK PLAZILEC, IVI V VODI IN NA KOPNEM LOVSKI PES ZA LOV NA PRIPRAVA ZANOS. TRANS, ZAMAKNJE- NOST SLAVKO AVSENIK NASAD OB HIŠI, KJER RASTE SOLATA RDEČI KRIŽ PISANJE, (NI RISALO) ZEMLJIŠČE KJER RASTE KORUZA, NJIYA VELIKA PTICA UJEDA IZ ČRK: RELO & STROKOV- NJAK V TEORIJI AVTO MOTO DRUŠTVO Pripravila.: Nastasja Kotnik 17. IN 16. ČRKA VERA PANOVA NARAVA, ČUD,.._ MORSKA ŽIVAL S KLEŠČI POSODA ZA UMIVANJE, UMIVALNIK (PPG) INDUSTRIJA POHIŠTVA ZELEZN K H ... RE, Ml, FA SO, LA, Tl, PISANA BESEDA. NPP ROMAN TUJA SIMON SEŠLAR ČRKA NAPAD, NASKOK. IZ ĆRK: AKATA KDOR LETA Z BALONOM JUNAK UZ PRAVLJICE O ČUDEŽNI SVETILKI ZAČETEK ENAKI ČRKI PRVI ČLOVEK .... IN EVA OČE (NAR) OLIVER AVERY DELAVEC. KI ODVAŽA SMETI SLABA OCENA, ENKA ZAKLJUČNI DEL SKOKA HRVAŠKI NOGOMETNI TRENER (KRASNODAR) NEIMENO- VANA OSEBA, IZ ČRK: ____NIŠ___ RUMENA BREZALKOHOLNA PUAČA AVSTRIJSKA SMUČARKA ELFI GRŠKA ČRKA AU LUDOLFOVO ..SIBfllP.— PLOŠČAD ZA NASTOPANJE V GLEDALIŠČU JOSIP BROZ ... ERNST MACH 23. IN 6. ČRKA JAVOR (LAT.), IZ ČRK: CERA USTREŽLJIV, UDVORUIV MOŠKI (NI KLAVIR) SPOJ ROKE S TRUPOM ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA IZ ČRK: ___mA_____ FORDOV MALI AVTOMOBIL MINI SLOVARČEK: EKSTAZA - zanos, trans, zamaknjenost ALPLES - industrija pohištvav Železnikih PROZA - pisana beseda, npr. roman RORA - hrvaški nogometni trener OER - skandinavski drobiž EDER - avstrijska smučarka Elfi SRNAR - pes za lov na srne NARAVA, ČUD - nrav NAVODILO Zfl REŠEVALCE: Geslo Iz križanke vpišite v kupon, ga nalepite na dopisnico in ga najkasneje do ponedeljka, 28. maja 2007. pošljite na naslov: FAMILY FROST d.o.o., šmartinska cesta 102, 1000 LJUBLJANA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 20 dobitnikov vrednostnih bonov za Sladoled. Pinne. Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti najkasneje do 8. junija 200?. želimo vam obilo užitka pri reševanju in še več sreče pri žrebu/ IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): POŠTNA ŠTEVILKA & POŠTA GESLO IZ KRIŽANKE: FAMILY www.ffamily-frost.8i VK/rn m JE našla košček USEDLA 5E JE MA P, PRJŠM IN LE PRIPRAVILA NA SLASTEN ZAJTRK. PO IN OPAZILA [yj Postavila seje pod S ^°6ckoM RR ALJI C A IN SLADKO ZAČELA ■ ,0,KOGA Vidim ! PRAvo ! kakšen t kakšno ^ \ stavIm,da je •-eroricA Tudi glas prelep ! zapoj, predrM&A A fAST. PA ©A JE Poe»k4lA PIKAPOLONICA JE PADLA V VODO. TO JE VIDELA ŽIRAFA KAJ SE JE ZGODILO POTEM? NADALJUJ ZGODBO/ SVOJE ZGODBE, PESMICE IN RISBICE NAM POŠLJITE NA NASLOV; SAVINJSKE NOVICE DO' SAVINJSKA CESTA 4, 3331 NAZARJE ZA KAČONOVO DEŽELO NAJBOLJŠE IZDELKE, KI BODO PRISPELI DO TORKA, 5. JUNIJA 200f, BOMO OBJAVILI IN NAGRADILI' IZRAČUNAJ RAČUNE NA PANJSKIH KONČNICAH, NATO PA JIH POVEŽI S PRAVILNIMI REZULTATI, KI SO NAPISANI NA VEDRIH (NOSIJO JIH ČEBELICE). VSAKA ŽIVAL IMA SVOJ OBLAČEK. VANJ VPIŠI, KAKO SE OGLAŠA POSAMEZNA ŽIVAL. J/ T/sZ&id/Ct/SCLC&s/Z Od pöffi do pet. od 7. dtrT9. ure 5 Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOlGf Nazarje, tel. 839 OS 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33 Novi modeli za poletje 2007? Največja izbira izdelkov kopitarna v dolini - ugodne cene! VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685 TRGOVINA Z MODNO OTROŠKO KONFEKCIJO OBLAČIL, OBUTVE IN I6RAĆ Tednik In vam ponujata Otroški stilski izziv vy do 12 Leta starosti do 12 Leta starosti Izzivamo vse tiste otroke, stare do 12 let, ki bi radi biti modni h cool. V trgovini z modno otroško konfekcijo BIMBO bomo poskrbeli da boste dobili celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji in obleko), v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim. Starši! Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite fotografijo vašega otroka in vse skupaj najkasneje do petka, 1. junija 2007, pošljite no naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. \ ^ Spodaj podpisan si želim novega videza svojega otroka, zato ga prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine BIMBO in Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo njegovih fotografij. IME IN PRIIMEK OTROKA:_____________________________ f.? I J ! i g ( i „ ' > PRIJAVNICA NASLOV: POSTA IN KRAJ: DATUM ROJSTVA: PODPIS STARŠEV: TELEFON: Priloga: barvna fotografija celotne postave t Ulica Ivanke Uran j ek i 3310 Žalec (nasproti trgovine TU S Žalec) ,f5S Telefon: r" 03/710 z3 80 trgovina z modno otroško KONFEKCIJO OBLAČIL, OBUTVE IN IGRAČ Delovni čas: PON - PET od 8.00 do 19.00 SOB od 8.00 do 12.00 NED in PRAZNIKI ZAPRTO MOZIRJE Srečanje zakoncev Prvo nedeljo v maju so se v cerkvi svetega Jurija v Mozirju srečali zakonski pari, ki letos praznujejo okrogle obletnice skupnega življenja. Mašo je daroval mozirski župnik Sandi Koren. Med štiridesetimi zakonskimi pari iz Zgornje Savinjske doline so bili tako tisti, ki so skupaj šele pet let, kot tudi tisti, ki so v dobrem in slabem že pol stoletja. Po ponovni poročni zaobljubi je ob koncu maše sledilo prijetno druženje ob sladkih dobrotah in kozarčku rujnega. Mnogi med njimi so se podali tudi na skupno večerjo, kjer so se zavrteli ob veselih melodijah. Marija Šukalo /rTY pp mm gjS l ÜIBl KJ Kv* % , » « jKaì-SI Med štiridesetimi zakonskimi pari iz Zgornje Savinjske doline so bili tako tisti, ki so skupaj šele pet let, kot tudi tisti, ki so v dobrem in slabem že pol stoletja (foto: Marija Šukalo) SAVINJA, ZAVOD ZA RAZVOJ PODEŽELJA IN TURIZMA LJUBNO OB SAVINJI Zaključili izobraževanje angleščine za odrasle Zavod Savinja iz Ljubnega, ki skrbi za razvoj podeželja in turizma, je s finančno pomočjo Občine Ljubno organiziral začetni in nadaljevalni tečaj angleškega jezika za več skupin. 60-umi tečaji so potekali v prostorih ljubenske osnovne šole v pretekli zimi. Pobuda Zavoda Savinja, da organizira začetni tečaj angleščine, je nastala v okviru projekta Podeželskega razvojnega jedra, tečaj pa je bil v prvi vrsti namenjen nosilcem turističnih dejavnosti v ljubenski občini. Za dopolnitev skupine slušateljev prvega tečaja so bili povabljeni tudi drugi interesenti. V tej skupini je bilo 15 udeležencev tečaja, ki ga je vodila Vesna Jevremovič v okviru Ljudske univerze Velenje. Zaradi velikega zanimanja po tovrstnem izobraževanju seje oblikovala še druga skupina za začetni tečaj angleškega jezika v okviru Zgornjesavinjskega društva računovodij, ki se gaje udeleževalo 20 slušateljev. To skupino je vodila mag. Vlasta Poličnik. Skupina udeležencev nadaljevalnega tečaja angleščine, ki ga vodi Katja Zagožen, je oblikovana že tri leta, v njej pa je bilo 11 slušateljev. Vesna Jevremovič je izrazila zadovoljstvo nad pridobljenim znanjem, prav tako pa sta uspešno izveden tečaj ob podelitvi potrdil udeležencem v Fašunovi hiši na Ljubnem pozdravili tudi predstavnica Ljudske univerze Velenje Jasmina Felicijan in Vesna Velam iz Centra za samostojno učenje Nazarje. Franjo Atelšek KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polk LEPOSLOVJE-MLADINA Hill, David: Vračanje, McGann, Oisin: Odštekani dedek in leteči krožnik, Caser-man, Silvana: Problematična Lili, Grant, Katie M.: Krvavo rdeč konj, Strong, Jeremy: Brihta, Lawrence, Caroline: Tatovi iz Ostije, Piumini, Roberto: Lajin dnevnik, Bieniek, Christian: Korina Korenček in otroci iz žvečilnega gumija, Jefferies, Cindy: Solo zvezda, Butcher, A. J.: Kradljivec duš, Sivec, Ivan: Cela Idrija nori. LEPOSLOVJE - ODRASLI Flegg, Aubrey: Mavrični most, Diome, Fa-tou: Trebuh Atlantika, Appanah-Mouriquand, Nathacha: Annina poroka, Pamuk, Orhan: Istanbul, Pearl, Matthew: Dantejev klub, Swift, Graham: Zadnja želja, Tudor, Doris: Kaj novega pod soncem? STROKOVNA LITERATURA Slovenska kultura v XX. stoletju, Esenko Ivan: Vrtna mlaka, Harris, Thomas Anthony: Jaz sem v redu - ti si v redu, Prepper-nau, Joan: Microsoft Windows Vista korak za korakom, Peršolja, Jasna Majda: Škocjanski kaplanci, Huxley, Aldous: Mi-rovništvo in filozofija, Lovelock, James: Gaja se maščuje. Udeleženci izobraževanja s predstavnicama Ljudske univerze Velenje Vesno Velam (stoji druga z desne) in Jasmino Felicijan (stoji prva z desne) ter direktorico Zavoda Savinja Cvetko Mavrič (sedi prva z desne) (foto: Franjo Atelšek) VZDRŽEVANJE AVTOMOBILA Kako privarčevati brez tveganja za izgubo garancije Cene goriv se stalno spreminjajo, rastejo in padajo, ampak v povprečju se počasi in zanesljivo vzpenjajo navzgor. Kakšnega večjega prihranka pri gorivu ne moremo doseči, saj so cene na vseh bencinskih servisih izenačene, le z večjim nakupom pri kakšnem trgovcu si lahko priborimo kakšen popust pri nakupu goriva. V tujini je drugače, saj lahko kakšen cent privarčujemo že s pazljivo izbiro bencinskega servisa. Kaj pa vzdrževanje našega jeklenega konjička? Ko nov avto pripeljemo na servis, je v večini primerov glavni strošek skrit v menjavi olja. Še posebej če govorimo o modelih s podaljšanimi intervali menjave olja, ki so lahko od 15 do 50 tisoč kilometrov. Ta strošek se lepo skrije med tesnilom za motorno olje in filtrom, ki se menja hkrati z oljem. In kupci ne oporekajo, saj se zavedajo, da je olje življenjska tekočina njihovega vozila. In o kakšnem strošku govorimo? Tako imenovano »long lite« olje, ki ustreza zahtevam motorja v vašem avtomobilu, lahko stane tudi več kot 25 evrov za liter. Če gre v motor šest do sedem litrov olja, je to hitro 150 do 200 evrov, če pa se potrudimo in pobrskamo po okoliških trgovinah ali po internetu, lahko olje enake kakovosti (ustrezati mora zahtevam specifikacije) dobimo tudi več kot 50 odstotkov ceneje. Pri tem velja posebej opozoriti, da mora olje ustrezati zahtevanim merilom in mora biti originalno zaprto, sicer lahko na servisu oporekajo garanciji: »Kaj pa če ste v plastenko natočili kar jedilno olje?« No, in sedaj nova »tinta«. Proizvajalci vozil so preko servisov začeli ponujati olja pod lastno blagovno znamko, torej nič več Castrai, Shell ..., ampak kar Mercedes, Audi... Ampak vsi ti izdelovalci avtomobilov niso postavili nobene nove tovarne za proizvodnjo motornih olj, le znani proizvajalci sedaj na plastenke lepijo imena in logotipe naročnikov, vsebina pa ostaja ista. No, na srečo imamo danes internet, ki nas hitro prosvetli in nam omogoča konku- renčno primerjavo na trgu. Pa dober nakup! Igor Pečnik OPRAVIČILO V 19. številki Savinjskih novic je bilo v prispevku Nesebična pomoč sočloveku vrlina gasilcev v zadnjem odstavku žal napačno zapisano, da je mašo ob somaševanju diakona Stanka Čeplaka daroval župnik Ferdinand Luknar. Diakon Čeplakje opravil slavnostno asistenco. Za napako se prizadetim opravičujem. Marija Sukalo ________________________________________________________________/ Občina Luče objavlja na podlagi 87. in 90. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/2003) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v ' najem (Uradni list RS, št. 14/2004, 34/2004, 62/ 2006) JAVNI RAZPIS za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v Občini Luče Predmet razpisa je: - stanovanje v izmeri 49,92 m2, na naslovu Luče 1,3334 LUČE, - morebitna druga izpraznjena neprofitna stanovanja v času do objave naslednjega javnega razpisa. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Luče in so državljani Republike Slovenije. 2. Čas razpisa je od 18. maja do 04. junija 2007. 3. Razpisne pogoje in obrazec za vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Luče, Luče 106, 3334 Luče. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži v razpisnem roku po pošti ali osebno v zaprti kuverti na naslov Občina Luče, Luče 106,3334 Luče, s pripisom na spodnji levi strani kuverte "Vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja - NE ODPIRAJ". Dodatne informacije so na voljo osebno na sedežu občine ali po tel. 03/839-35-50. Občina Luče imlSi Nova Slovenija Krščanska IJutlska stranka Savinjsko šaleški regijski odbor Nove Slovenije vabi ob Svetovnem dnevu družine na družabno srečanje na Goro Oljko v nedeljo, 20. maja 2007 15.00: Sv. maša za slovenske družine s (opat g. Marjan Jezernik) is 3 27 ^ 16.00: Družabno srečanje s kulturnim programom ? 1 Slavnostni govor: g. Lojze Peterle, evropski poslanec 1 Vabljeni! o 2 ! N.Si Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi Občina Ljubno v sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje organizira 24-urni začetni tečaj računalništva (Windows - Word * Internet - elektronska pošta) Pretežni del tečajnine svojim občanom podarja občina Ljubno, zato je individualni prispevek udeleženca samo 80 EUR. Tečaj bo potekal na osnovni šoli Ljubno ob Savinji. Prijave sprejemamo na tel.: 839 02 60 in 898 54 50 do 25. maja 2007 oziroma do zapolnitve prostih mest. Ne zamudite te enkratne priložnosti, ki vam zanesljivo nudi pridobitev znanja računalništva! Ö REPUDUKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN SPORT Roka in srce za vse ljudi Sestri Benjamina (levo) in Kristina Šuster sta s svojim nastopom kot vedno navdušili poslušalce (foto: Franjo Atelšek) Vikiju Knausu je uspelo upleniti eno večjih potočnic v zgornjem delu Savinje (foto: Lenart Prelesnik) Vikiju Knausu iz Solčave seje pred dnevi posrečil imeniten ulov. Na sotočju reke Savinje in potoka Jurčef je uplenil potočno postrv dolgo 60 centimetrov in težko 2,3 kilograma. Knaus je prepričan, daje v prvem revirju Ribiške družine Ljubno to ena večjih uplenjenih potočnic. Savinjčan »Roka daje in sprejema, dela, poboža, objema vse ljudi, ki še niso brezčutni, ki še vedo, da potrebujejo drug drugega. Le z roko v roki lahko naredimo svet lepši in boljši.« S temi pomenljivimi besedami sta voditelja Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik pozdravila obiskovalce dobrodelnega koncerta, ki sta ga organizirala Rdeči križ in karitas iz Šmartnega ob Dreti v tamkajšnji osnovni šoli. Habrovi fantje, sestri Benjamina in Kristina Šuster, za povrh pa še pomlajena skupina Foxy Teens. Za vsako uho seje našlo nekaj po njegovem okusu, za prav vse pa čudovit občutek, da so obiskovalci s poslušanjem, akterji na odru pa z igranjem in petjem pomagali nekomu, nekje, kije zaradi bolezni ali kakšne druge stiske pomoči potreben. Prav to - znati prisluhniti pomoči potrebnim - je bila rdeča nit prireditve, ki stajo na simpatičen in svojstven način vodila že omenjena moderatorja nedeljskega glasbenega popoldneva v Šmartnem ob Dreti. Franjo Atelšek Ne oziraje se na čudovito nedeljsko popoldne, kije kar vabilo v naravo, so številni ljudje dobre volje in širokega srca prisluhnili ideji in povabilu neutrudne domačinke Ane Remic, kije zaradi svojega globokega čuta do pomoči potrebnim »zakrivila« že več podobnih dobrodelnih prireditev. Poslušalce so s svojimi nastopi razveselili najmlajši iz domačega vrtca, ljudski pevci, ansambli, harmonikarji Darka Atelška, na takšnih prireditvah vedno prisotni OBRODELNI KONCERT V ŠMARTNEM OB DRETI ČeZofija(15.5.)zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. Slovenski pregovor SOLCAVA Naravnost k naravi ANDRAGOŠKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA Naš iHP ' i Jon Kanjir pB p praznuje 4. rojstni dan! Želimo ti da sreče polno naročje Imaš ... — m Čestitamo ti Joni naš!!! Vsi tvoji Dragi Alojziji Kolenc Za 38. rojstni dan ti želimo zdravja in sreče ter še na mnosa leta. Vsi Majdačevi FANTOVŠČINA NA REČICI OB SAVINJI Slovo od samskega stanu KOLOVRAT Ocenili jubilejno vino Klub vinogradnikov iz Ljubije, ki je bil na pobudo člana slovenskega reda vitezov vina Ivana Zupana ustanovljen pred desetletjem s ciljem izboljševati pridelke malih vinogradnikov in širiti vinsko kulturo, je opravil vsakoletno, tokrat že deseto ocenjevanje v Kolovratu pridelanih vin. Strokovno in družabno srečanje je bilo v zidanici lanskoletnega zmagovalca Jožeta Felicijana, udeležili pa so se ga domala vsi mali vinogradniki iz tega vinorodnega predela. Vzorce vina so dali v ocenitev Drago France, Vojko Fužir, Vinko Žehelj, Jože Felicijan, Alojz Plaznik, Brane Pečnik, Božo Aubreht in Franc Čer-nivšek. Slednji je s svojo izabelo navdušil enologe, ki so spoznali njegov lanskoletni pridelek kot na- jboljši. Aubreht je dal v oceno svoj zadnji pridelek, sajje medtem že izločil vse vinske trte in posadil sadno drevje. Gostitelj je nato ponudil tudi odličen prigrizek, da so vzorci vseh ocenjevanih vin lažje prišli do izraza. Ivan Županje ob tem menil, da ne gre le za družabnost, saj se v Kolovrat vrača vinska kultura zžlahtnimi sortami, katerim pa je potrebno posvečati bistveno večjo skrb in znanje. Jože Miklavc V soboto so na Rečici ob Savinji potekale čisto posebne »gasilke vaje«, s katerimi so želeli prijatelji gasilci v zakonski stan pospremiti glasbenika in dolgoletnega gasilca Kresiškega Marka iz Poljan. Marku Atelšku so gasilski voz pomagali vleči številni prijatelji, »zakonski« pa mu bo pomagala le žena (foto: Marija Sukalo) Številne naloge, ki so čakale bodočega ženina Marka Atelška, je opravil tako ob pomoči nekaterih članov Suške bande kot gasilcev. Da so se gasilci prepričali o njegovi moči, ki jo bo Marko moral imeti, ko bo vlekel zakonski »jarem«, so ga preizkusili v vlečenju voza z brhkimi mladenkami. Nalogo kočijaža je imela Atelško-va izvoljenka Katja Duplančič iz Kranja. Kranjčanka je morala poka- zati svoje znanje turističnega vodiča in bodočega moža pravilno usmerjati po poti od »šanka do šanka« po Rečici. Pri tem se je moral Kresiški Marko spomniti vseh peripetij, ki jih je doživel na svojih glasbenih in drugih pohodih. Tokratno nalogo je dobro opravil, saj je imel številne pomagače, kako pa bo »voz« vlekel v zakonu, ki ga bo sklenil tretjo soboto v maju, bo pokazal čas. Marija Sukalo Franc Černivšek (desno) je s svojo izabelo navdušil enologe (foto: Jože Miklavc) DRUŠTVO LJUBITELJEV TERENSKIH VOZIL ARO Marolt in Žunter pometla s konkurenco V Dobrovniku v Prekmurju so člani Društva ljubiteljev terenskih vozil ARO v nedeljo organizirali tretjo tekmo državnega prvenstva. V najtežji disciplini, tako imenovani hard varianti, sta bila zopet najboljša Zgornje-savinjčana Janez Marolt in Primož Žunter. To je bila njuna druga letošnja zmaga. Za malenkost jima je ena ušla samo na prvi tekmi v Kranju, na kateri sta se meter pred ciljem zavoljo tehničnih težav morala poslužiti pomoči tretje osebe. Zato pa jima zmaga ni ušla v Slovenski Bistrici, kjer sta pred dvema tednoma na drugi tekmi za državno prvenstvo za sabo pustila vso slovensko konkurenco. Tokratna tekma v Dobrovniku je bila zaradi izjemno blatne proge med zahtevnejšimi. Temu v prid govori tudi dejstvo, da sta na cilj prišli zgolj dve posadki. Na tekmi je štel zgolj čas, ki ga je posadka potrebovala za vožnjo skozi cilj. Ves čas je bil v uporabi tudi vitel, s pomočjo katerega si člana ekipe pomagata premagovati najrazličnejše strmine in blatne kopeli. Odlične rezultate Marolt pripisuje dobremu sodelovanju s sovoznikom Primožem Žunterjem. Na sezono je odlično pripravljeno tudi njuno vozilo jeep CJ 7 renegade. Na tej tekmi je sodeloval tudi David Lesjak s Prihove. V hitrostni disciplini je zasedel peto, v soft trialu pa četrto mesto. Benjamin Kanjir Ena izmed ovir, ki jih je Janez Marolt na tekmi v Dobrovniku zmogel brez večjih težav (foto: Marko Hercog) POHOD PRIJATELJSTVA NA ČRETO Z udeležbo dali priznanje gostiteljem Praznik dela so ljubitelji narave v krajevni skupnosti Kokarje obeležili z 9. Pohodom prijateljstva na Čreto, ki ga je pripravil Krajevni odbor Kokarje v sodelovanju z domačimi društvi. Letos se ga je udeležilo bistveno manj pohodnikov kot leto prej, vendar pa vzdušje in druženje zato ni bilo nič manj prijetno. Prešeren smeh in dobra volja sta bila dobra popotnica za pot na Čreto (foto: Marija Šukalo) Prešeren smeh in dobra volja sta bila dobra popotnica za pot mimo Tajne vse do Krapleta, kjer jih je pričakal prijazni gospodar Anton Punčuh z družino. Pohodniki so se podali naprej do cerkve Marije Snežne, kjer so prisostvovali maši, postali na energetski točki ali zavili Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji organizira II. DAN ZGORNJESAVINJSKIH DOBROT sobota, 26. maj 2007, v prostorih Osnovne šole na Rečici PROGRAM: 11.00 Otvoritev kmečke tržnice s ponudbo kmečkih dobrot; 17.00 Razglasitev rezultatov ocenjevanja zgornjesavinjskega želodca za leto 2007 in podelitev priznanj; 18.00 Slovesna predstavitev nove knjige ’’Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline” avtorjev dr. Stanislava Renčelja in Marije Bezovšek in pokušina zgornjesavinjskega želodca in drugih domačih jedi. PRIJAZNO VABLJENI NA REČICO! do planinskega doma na Čreti. Točno ob dvanajsti uri je kot leta doslej ob spomeniku padlim borcem XIII. brigade Mirka Bračiča zadonela slovenska pesem Zavr-ških deklet in recitacije ter melodije kitare nazorskih osnovnošolcev. Pozdravne besede udeležencem pohoda so namenili predsednik KO Kokarje Stanko Flere ter župana občin Nazarje in Vransko, Ivan Pur-nat in Franc Sušnik. Purnat je izrazil mnenje, da so s prisotnostjo na pohodu obeležili praznik dela, se poklonili spominu padlim borcem med drugo svetovno vojno ter dali priznanje Čretl-janom, ker kljub težkemu življenju tu vztrajajo in čuvajo našo naravo, ki bo v prihodnosti še bolj dragocena, kot je danes. Sušnik se je dotaknil položaja delavcev v današnjem času. Mnenja je, da Slovenija dobro gospodari in zato naj bo praznik dela priložnost za razmislek vsem, kako sadove dela razdeliti v zadovoljstvo vseh - tako delavcev, delodajalcev kot lastnikov kapitala. Po kulturnem programu so se ljubitelji narave podali do Jegovniko-ve domačije, kjer jih je ob obilni malici pričakala gostoljubnost Strožičeve družine. Tu se je srečanje spremenilo v prijetno druženje pohodnikov. Marija Šukalo MOZIRSKI GAJ Razstava ročnih del V sklopu pomladanske razstave cvetja v Mozirskem gaju so se s svojimi izdelki v prostoru kovačije predstavile članice krožka ročnih del pri društvu invalidov in društvu upokojencev iz Mozirja. Razstavile so vrsto re-šeljejev in izdelkov iz barvastega narodnega vezenja. Dela članic krožka ročnih del iz Mozirja so bila razstavljena v Mozirskem gaju (foto: Benjamin Kanjir) Krožek deluje v treh skupinah, eno vodi Marja Ježovnik, dve pa Anica Rebič. V slednjih skupinah, ki sta tokrat razstavljali, se vsak teden za dve uri sestane 28 članic krožka. Sestajajo se v sejni sobi društva, kjer poklepetajo, ob tem pa pod spretnimi prsti nastane še marsikateri ročni izdelek. Tokrat so se odločile, da se lotijo izdelave rešeljejev in izdelkov barvastega narodnega vezenja. O pravilnosti odločitve so se lahko dekleta prepričala ob dobrem obisku razstave in velikem zani- manju za njihove izdelke. »Gre za stvari, ki so praktično že izumrle, sedaj pa se počasi zopet vračajo v modo,« pravi Anica Rebič. Spretne invalidke in upokojenke so na razstavi prejele veliko vabil, da svoje izdelke prodajo ali jih razstavijo še kje drugje. Največ zanimanja je bilo za umetelno izdelane zavese, ki v zadnjem času zopet krasijo prenekatero okno. Če ne prej, bodo izdelki njihovih pridnih rok prav gotovo postavljeni na ogled ob letu osorej. Benjamin Kanjir ( Oglasi Občina Ljubno objavlja na podlagi 21. člena Zakona o lokalni I samoupravi (Ur. 1. RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/ 4H 95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/95, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/ 00, 100/00,28/01) in 8. člena Statuta Občine Ljubno (Ur. list RS št. 33/07) ter 57. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. 1. RS št. 96/02) in v skladu s sprejetim proračunom za leto 2007 javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov kulture v letu 2007 I. Naročnik: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji II. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje sledečih programov: - redna dejavnost registriranih kulturnih društev oziroma njihovih sekcij, oziroma kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost; - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije v delu, ki presega šolske vzgojno izobraževalne programe; - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti; - kulturne prireditve in projekti, ki so v interesu občine; -založništvo. III. Razpisni pogoji: Pravico do sofinanciranja kulturnih programov imajo nosilci in izvajalci kulturne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Ljubno; - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture; - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti; - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, ki jo določa Zakon o društvih (velja za društva); - da vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih; - da aktivno delujejo najmanj eno leto; - posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v Občini Ljubno. IV. Orientacijska vrednost: Predvidena vrednost za sofinanciranje izvajalcev letnega programa kulture v letu 2007 znaša 87.410 Eur (20.946,935 sit). V. Rok in način prijave: Rok za prijavo na razpis je 30 dni od objave. Prijava na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih naročnika, z vsemi zahtevanimi prilogami. Razpisni obrazci so na voljo pri občinski upravi Občine Ljubno, vsak delovni dan med 8. in 13. uro. Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti in jo je potrebno poslati na naslov: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji, s pripisom "Javni razpis -Kultura 2007". Kontaktna oseba: Helena Lipovd, tel. 03/839-17-70. VI. Postopek obravnave prijav: Prejete vloge bo ovrednotila strokovna komisija na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Ljubno. Izbrani izvajalci bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bo Občina Ljubno sklenila pogodbo o sofinanciranju kulturnih programov za leto 2007. Št.: 610-03/2007 Datum: 10. 5. 2007 Občina Ljubno Javni natečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov Mozirja v letu 2007 Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje, s sedežem na Šmihelski cesti 2,3330 Mozirje, razpisuje javni natečaj za izbor najboljših spominkov Mozirja v letu 2007. 1. Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo: - Mozirje kot turistični kraj z naravnimi, kulturnimi, sakralnimi in turističnimi zanimivostmi - sodobno ustvarjalnost -opredeljeno ciljno javnost (spominki za množični turizem, protokolarni spominki, itd.) - so prvič javno predstavljeni 2. Trije spominki, ki jih bo strokovna komisija najbolje ocenila, bodo prejeli denarne nagrade: -prva nagrada 150 EUR - druga nagrada 100 EUR - tretja nagrada 50 EUR 3. Komisija si pridržuje pravico prerazporeditve denarnega sklada. Na natečaj Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje se lahko prijavijo fizične in pravne osebe. Vzorce spominkov bo ocenjevala šestčlanska strokovna komisija v skladu s pravilnikom. Pravilnikje objavljen na spletni strani Zavoda: www.ztksm-mozirje.si, dobite ga lahko tudi na sedežu Zavoda, Šmihelska cesta 2, 3330 v Mozirju ali zahtevo za posredovanje Pravilnika posredujete po elektronski Doti na naslov: ztksm@siol.net. Razpisan natečaj se objavi na spletni strani Zavoda, v Savinjskih novicah ter v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do vključno 21. maja 2007. 4. Spominke za natečaj bomo sprejemali na sedežu Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino, Šmihelska 2,3330 Mozirje, do petka, 22. junija 2007. 5. Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta kuverta s podatki: - ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja, - kratek opis spominka - 2 fotografiji spominka - podpisana izjava, daje spominek avtorsko delo izdelovalca - podpisana izjava, da izdelek še ni v prodaji doma ali v tujini 6. Avtorji nagrajenih spominkov in Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje sklenejo časovno omejeno pogodbo o promociji in trženju izbranih spominkov. 7. Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, hkrati z razstavo najboljše ocenjenih spominkov. Rezultati bodo razglašeni v četrtek, 5. julija 2007. Avtorji spominkov, ki bodo na lokalnem natečaju uvrščeni med tri najboljše ocenjene spominke se bodo lahko udeležili natečaja v organizaciji Turistične zveze Slovenije. 8. Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino si pridržuje pravico, da se posamezna nagrada ne izplača oziroma mora nagrajenec nagrado vrniti, če se naknadno ugotovi, da avtor ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisa. Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje direktorica Biserka Povše Tasič PRIKAZ VARNE VOŽNJE Z MOTORNIMI KOLESI V CESTNEM PROMETU Policijska izkušnja kot nasvet Policisti celjske postaje prometne policije so 12. maja za vse zainteresirane voznike enosled-nih vozil na parkirišču pred podjetjem Elkroj pripravili preventivno akcijo. Uvodoma je Ljubo Poglajen, ki se na tej postaji ukvarja tudi s preventivo, zbranim spregovoril o postopkih, ki bi jih morali izvesti na začetku motoristične sezone. Postopki se nanašajo predvsem na pregled motorja ki je zaradi daljšega stanja na mestu trd in neuležan. Podobno je z motoristi, ki so za kondicijo od lanske jeseni skrbeli bolj malo, zato tudi njihova telesa niso pripravljena, da bi v popolnosti obvladala jeklene konjičke. Veliko novega se vsakodnevno dogaja na cestah. Nekatere obnavljajo, druge so na novo preplas-tene, tretje imajo še kakšno luknjo več kot lani. Zavoljo tega je na vsaki vožnji potrebna maksimalna koncentracija in skrb za čim boljše obvladovanje motorja. Ob dejstvu, daje za 80 odstotkov vseh nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, kriva visoka vsebnost alkohola v krvi, previdnost res ni odveč. Kljub pomembnosti tem seje akcije udeležilo majhno število motoristov, pa še to predvsem tisti, ki so po stažu že stari ljubitelji jeklenih konjičkov. Zanje je značilna bolj umirjena, varnejša vožnja, saj motorje Motoristi so se preizkusili v spretnostni vožnji med količki in okoli ovir (foto: Benjamin Kanjir) izkoriščajo predvsem za nedeljske vožnje. Njihova izkušenost seje pokazala tudi na priložnostnem poligonu, na katerem so lahko preverili svoje spretnosti. Pri vožnji med količki in okoli ovirjih je Ljubo Poglejen sproti opozarjal na pomanjkljivosti, ki bijih bilo treba za varnejšo vožnjo odpraviti. Benjamin Kanjir ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Med osmimi najboljšimi Ekipa starejših deklic odbojkarskega kluba KLS Ljubno je uspešno nastopila na zadnjem turnirju vzhodnega dela tekmovanja, ki je potekal na Prevaljah. Premagale so domačo ekipo OK Prevalje z rezultatom 2:0, v drugi tekmi pa ekipo Galeja Vega Branik z 2:1. Z zmagama so na lestvici vzhodne skupine tekmovanja zasedle tretje mesto, kar pomeni, da so se uvrstile med osem najboljših ekip v državi in s tem dosegle najboljšo dosedanjo uvrstitev ekipe ljubenskih starejših deklic. Med nastopajočimi 60 odbojkarskimi ekipami so si z doseženim priigrale možnost, da na zaključnem turnirju, ki bo 26. maja, z dobrim rezultatom dosežejo peto mesto na državnem nivoju, kar bi bil nedvomno največji uspeh mladih ljubenskih odbojkaric. Franjo Atelšek ČRNA KRONIKA trčil v drevo ter se pri tem hudo telesno poškodoval. • NAKRADLI SO Sl FOTO OPREMO Mozirje: Med soboto in ponedeljkom je bilo v Mozirju vlomljeno v eno od trgovin v poslovnem objektu Na trgu v Mozirju. Odtujenih je bilo več digitalnih fotoaparatov in kamer, vrednih okoli 6.000 evrov. • POKRADLI SNEGOBRANE Golte: V času med 8. in 11. majem je neznani storilec s hotela na Golteh pokradel 39 bakrenih snegobranov. • VLOM V PRODAJNI CENTER Mozirje: 7. maja je neznani storilec vlomil v prodajni center ZKZ Mozirje v Ljubiji. Odnesel je dve steklokeramični plošči za kuhanje in DVD predvajalnik. Trgovina je s tatvino oškodovana za 1.200 evrov, za dodatnih 500 evrov škode pa je vlomilec povzročil z vlamljanjem. • TATVINA PNEVMATSKEGA KLADIVA Mozirje: 9. maja okoli 11. ure je neznani storilec na gradbišču prodajnega centra Hofer v Mozirju izvršil tatvino pnevmatskega kladiva, vrednega okoli 1.000 evrov. • TOVORNJAK V KROŽIŠČU NA BOK Mozirje: 14. maja zjutrajjetovornjakzodprtim tovornim prostorom vozil vsmeri iz Letuša proti Nazarjam. V krožišču pred Mozirjem seje zaradi prevelike hitrosti in polno natovorjen z razsutim tovorom, sojo, obrnil na bok. Pri tem je razsul tovor na izvoz proti trškemu jedru. Zaradi nesreče je bil promet oviran več kot pet ur. • VLOM V SHRAMBO Meliše: V času med 6. in 12. majem je neznani storilec vlomil v shrambo v sklopu vikenda v Melišah. Odpeljal je vrtno kosilnico, motorno žago, dve posodi z bencinom in set priročnega orodja. • NESREČA MOTORISTA Ljubno ob Savinji: 13. maja ob 11. uri je prišlo do nesreče na Ljubnem ob Savinji. V njej je 18-letni voznik med vožnjo v blagem desnem preglednem ovinku zapeljal z vozišča in na strmini V krožišču pred Mozirjem se je tovornjak s sojo zaradi prevelike hitrosti obrnil na bok. Zaradi odstranjevanja razsute soje po cestišču je bil promet oviran več ur (foto: Benjamin Kanjir) Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Sposobno in protizakonito delovanje občinske uprave in bivšega župana Gornjega Grada gospoda Rifelj Tonija. Res so vam gospod bivši župan somišljeniki SLS nastavili nogo, vendar pri tem gospod Presečnik ni bil glavni in še vsaj 4 leta ne bo. Jaz ne mislim nekemu občanu javno oznaniti nekatera dejstva, bom to poskusil vsaj za danes dovolj točno objasniti bivšemu županu občine in njegovim sodelavcem v bivšem mandatu. Ker izgleda vi in bivši svetniki niste bili seznanjeni z dejanskim stanjem občine, vam bom posredoval nekaj podatkov, kijih je pripravila občinska uprava in od vas nastavljenih direktorjev, ob zaključnem računu za lansko leto. Po podatkih gospe Za-krajškove je ostalo za leto 2006 neplačanih obveznosti za 100 mil-jonov tolarjev oziroma 417.292 eurov. Zanimivo je tudi veliko takih obveznosti, ki po zakonu ne bi smele nastati (obveznosti do šole, društev...). Ker je občina 100% lastnik Engoja in tudi glavni porok za njegovo poslovanje, je proračun obremenjen še z dodatnimi sredstvi. Obveznost do Probanke v višini 500 miljonov tolarjev (2,086 miljona eurov), do Vegrada v višini 50 miljonov tolarjev (208.646 eur), do ostalih dobaviteljev 30 miljonov tolarjev (125.187 eur), seveda tu sledi še nekaj obresti. Poročilo gospoda Bratkoviča, direktorja Enga, na eni izmed občinskih sej, zaradi teh dolgov je pod hipoteko skoraj celotno občinsko premoženje, skupaj s proračunom vred. Zbir hipotek je pripravila gospa Jožica Rihter direktorica občinske uprave. Iz zaključnega računa je razvidno, daje iz občinskega proračuna bilo odvzeto na račun Probanke že 49 miljonov sit. Po podatkih, ki nam jih je posredovala gospa Zakrajšek pa je bilo kot donacija Engoju nakazano še nekaj miljonov sit (točnega podatka ni vedela). Vedeti je treba, da ogrevanje občanov ni prioriteta, ki bi se lahko financirala iz proračuna. Vedeti pa je tudi treba, da vse te obveznosti niso nastale v enomesečnem županovanju gospoda Ogradijo. Ne vem, da bi soavtor projekta, ki zdaj pokopava občino.... bil gospod Presečnik Andrej. Kolikor je meni znano, so bili nosilci razvoja pred 10-imi leti v Gornjem Gradu gospod župan Toni Rifelj, gospod Vrhovnik Anton iz Zadruge Mozirje (večinski lastnik Smreke), gospod Miklavc Dominik direktor Smreke, Projektivni biro Velenje in Ministrstvo za okolje in prostor. Vsi ti raz-vojniki so si stvari izgleda zamislili tako: »Pobrali bomo slavo, plače itak imamo, plačali pa bodo drugi«, da bomo Gornjegrajci in okoličani to razvojno čudo odplačevali še naslednjih 20 let. Ni mi jasno kako sedanja občinska uprava (ista kot prejšnja) ni prišla do teh podatkov že kako leto prej, da bi vas gospod bivši župan, o tem seznanila. Prav tako bi o tem kaj lahko vedel tudi bivši Nadzorni svet občine oziroma občinski svetniki in še kdo. Mislim, da bi moral novi župan razmisliti tudi o novi kadrovski zasedbi občinske uprave in zasedbi podjetij, ki so v občinski lasti. Moje mnenje je, da ljudje, ki so bili do sedaj na vodilnih položajih v podjetjih in občinski upravi in so po mojem sokrivi za zatečeno stanje, niso sposobni sanirati podjetij in občinskih financ. Edina postavka, ki je bila v lanskem zaključnem računu skoraj 100% realizirana so bile plače občinskih uslužbencev, župana in odvetnikov. In tako dragi bivši župan, denar za razvoj občine bo še naprej odtekal v Probanko, nekaj ga bo šlo v zrak, kajti Engo še dolgo ne bo posloval z dobičkom. Ostali investitorji pa naj le pridejo, samo denar naj bolje naložijo kot ste prejšnji razvojniki našega, to je občinskega. Za zdaj toliko, mogoče se bo oglasil kdo od prejšnjih svetnikov in nam pojasnil, kako so upravljali z občinskim proračunom. Rafko Žerovnik, svetnik občine Gornji Grad Kako v prihodnje v občini Gornji Grad 2? No pa sije g. Andrej Presečnik vzel čas in sam napisal odgovor. Pisanje, kije bilo objavljeno, in »napad« na mene je očitno plod tiskovnega predstavnika SLS v Zgornje-savin-jski dolini. Dejstva, kijih g. Andrej Presečnik piše v odgovoru so ponovno manipulacija in zavajanje javnosti in nepoznavanje razmer v občini Gornji Grad. Očitno gre za pridobivanje podatkov, ki so plod nepoznavanja razmer in želja po manipulaciji. Podatke, ki jih g. A. Presečnik navaja so dobro režirana povezava (računovodstvo Engo d.o.o.) in nekaterimi svetniki in o vsem je dobro obveščen tudi lokalni medij. Gre za posredovanje podatkov, ki imajo značaj poslovnih dogodkov in so povezani še z ostalimi dogodki. Velikokrat gre tudi za posredovanje podatkov, ki imajo značaj varovanja osebnih podatkov in so varovani po zakonu. Vodilni se bodo morali vprašati, ali takšna oseba še sodi na takšno delovno mesto, ali ji je mes- to kje drugje. Potrebno je tudi povedati, da je podjetje Engo d.o.o., imelo vsako leto revizijo poslovanja in je revizijsko poročilo bilo vsako leto posredovano, kot je to po zakonu. Revizija je seveda spremljala tudi vsa nakazila in poslovanje kot je po zakonu o reviziji potrebno. Pričakujem pa v maju ali juniju revizijsko poročilo o pregledu občinskih financ in tam se bo pokazalo kdo ima svoj prav. Okrog sodelovanja med Smreko d.o.o. pa naslednje. Res se ti zahvaljujem ,da si posredoval pri lastniški spremembi med Engo d.o.o. in Smreka d.o.o, to je pa tudi edino dobro delo, ki si ga naredil, daje bilo te agonije konec. Pričakujem pa, da se boš vključil pri pogajanjih za novo ceno toplotne energije, za Smreko d.o.o., kajti tam se bo pokazalo, koga boš predstavljal ali lastnika Smreke d.o.o. ali občino Gornji Grad. Na dveh stolih se pač ne da sedeti! Kot predsednik odbora za proračun in premoženjsko stanje občine ponovno zavajaš. Najprej si preberi zakon o društvih. V občini Gornji Grad imajo vsa društva nepremične v lasti in ne v upravljanju. Tudi sam veš, da smo to urejevali med zadrugo Mozirje za kulturna društva Bočna in Nova Štifta. Vsem drušlvom, ki šoto hotela smo pomagali in v občini ni primera nepremičnin v upravljanju. Gre ponovno za manipulacijo, zavajanje in pridobivanje podatkov, ki v zakonu nimajo podlage. V zvezi z uhajanjem investitorjev pa naslednje. V dveh številkah Savinjskih novic si preberi, kako so Gorn-jeGrajčani izgnali investitorje za avto-kamp. Novi župan g. Stanko Ogradi je investitorje pisno obvestil, da v občini Gornji Grad ne potrebujemo takšnih investitorjev. Upam, da mi je uspelo te investitorje zadržat v Zgornje savinjski dolini. 0 drugih investitorjih, ki so Gornji Grad zapustili pa lahko dobiš pisne dokumente. V mojem mandatu so bili ustvarjeni pogoji za naslednje investicije: Projekt REPENE prva faza, izgradnja rastlinjakov, tičjek2, rekonstrukcija ceste Bočna- Kropa, projekt kanal- izacija in povezovalni vod Bočna, izgradnja dveh blokov na parceli Žehelj, projekti javne razsvetljave, projekt parkirnih prostorov zadružni dom, trgovina in pošta Gornji Grad (nekateri se zelo trudijo, da te investicije nebi bilo), vrtec Gornji Grad, obnova zdravstveni dom itd. Prepričan sem, da so si že ali pa si bodo bralci ustvarili pravo sliko, kdo zavaja in kdo je resno mislil o investicijah v občini Gornji Grad. Investitorji, bodo prišli v občino Gornji Grad, samo če bo župan sposoben jih pridobiti, in če g. A. Presečnik pravi da niso tisti pravi jih pač ne bo. In še komentar na zadnji odstavek. G. Andrej Presečnik »Najprej pometi pred svojim pragom, potem pa si dovoli pometattudi pred drugim«. Kar nekaj ljudi meje poklicalo in vemo tudi za tvoje zgrešene poteze. Ampak v privatno življenje se ne bom vtikal nobenemu in pričakujem, da se tudi drugi ne bodo v mojega. Občan občine Gornji Grad Toni Rifelj Attemsov trg 9 Gornji Grad Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Možine, tel.: 5831-017, 5831418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tei.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. V SPOMIN Minki 1924-2005 m FLERE Ni vaju na pragu niti v hiši, nihče več vajinega glasu ne sliši. Zato nas pot vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče vama v spomin gorijo. Hvala vsem, ki se ju spominjate. Domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Stanku st. 1910-1982 Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale sopovsod od dela tvojih pridnih rok. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni in ostala je praznina, ki zelo, zelo boli. Spomin ne more mimo dni, ko skupaj srečni smo bili. ZAHVALA ob boleči izgubi Janeza FEDRANA Štefnovega ata iz Dele Nikoli ne bo dovolj besed zahvale vsem, ki ste nam stali ob strani in ga v lepem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izrečene besede sožalja. Hvala g. župniku Petru Karčunu za lepo opravljeno sveto mašo, pogrebni službi Morana, pevcem za odpete žalostinke, Andreju Mikeku za odigrano tišino, govorniku Jožetu Zidarju, gasilcem iz Bočne in gostišču Krefelj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Minka in sinjanko z družino. ST°R/7>£ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica * IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, •OKENSKIH POLIC in Kotlje?11 ■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA 6°-496 ---------------------------------------------------------------i Matična kronika za mesec april 2007 ROJSTVA: Rodilo seje 6 dečkov in 4 deklice. POROKE: Tomaž Poličnik iz Logarske doline in Jasmina Zorko izSredišča ob Dravi, Damjan Šmit iz Črnega vrha in Darja First iz Spodnjih Pobrežij, Marjan Bezovšek iz Mozirja in Marija Kodre iz Letuša, Peter Zamernik in Majda Podbregar iz Podvolovljeka. SMRTI: Janez Terbovšekz Ljubnega ob Savinji, Slavka Kumprej iz Juvanja, Jožef Goličnik iz Lepe Njive, Marija Ročnik iz Bočne, Jožefa Kolenc iz Gornjega Grada, Jože Pustoslemšek iz Tera. s._________________________________________________—-----------' \ m NOVICE Fantje, dajte no. Pustite me, da se še jaz zabavam. Konec koncev je to moja fantovščina... "Kar ne morem verjeti, da nekateri sumijo sosedovega sina, da je zakrivil vse te vlome in tatvine v Mozirju," govori Marta možu. "Poglej ga, kako mirno leži na soncu, se prepušča sproščujočim mislim in nikomur nič noče..." "Se strinjam s tabo," reče mož. "Z lahkoto si predstavljam, kako zdajle z nasmeškom na obrazu kuje plan za svoj naslednji tatinski podvig." Janeza na sodišču sprašujejo o okoliščinah, ki so ga privedle k njim: "Zakaj ste nadlegovali sodelavko na delovnem mestu?” "Mislim sem, da jo moram, ker je kar naprej prihajala k meni," je Janez iskren. "Potem mi jo je lepega dne prevzel mojster in kar naenkrat je ustaljena praksa postala nadlegovanje." Drago se zamisli nad sabo: "Kdo bi si mislil, da se bom zredil za 70 kil, če se jih bom znebil 60...” "Kaj pa si delal?" zanima sodelavca. "Ločil sem se." Vanda se priduša nad svojim novim partnerjem: "Vi dedci ste pa res nenasitni. Danes si ti že peti, s katerim sem pristala v postelji!" Srečanje nekdanjih sošolk je izgledalo takole: "Kako živiš?" "Poročila sem se z blagim, mirnim, civiliziranim moškim." "Povsem te razumem. Tudi jaz sem se tako opekla." Blenda Tavrl To pa je generalka za poroko! Kdo ve, kako se šeie moj bodoči mož zabava? (glej sliko zgoraj) Nace vidi utrujenega Zorana. Zasluti, v čem je problem, zato ga nagovori: "Kako si se ujel s tvojo novo punco?" "Vzačetku nisem vedel, v čem je problem. Nikoli ni bila za to, da greva s stvarjo do konca. Ta njen večni ne pa ne me je spravil skoraj ob živce." "Sijesedaj premislila?" "Včeraj sem jo vsega naveličan vprašal, zakaj pa ne?" "In kaj je rekla?” "Da ji je nerodno to delati pri starših doma, da bi mogoče pri meni pa šlo." "In kaj si ti na to rekel?" "Da ni problema. Lahko greva k meni, kjer naju bodo poslušali samo moji štirje bratje in pes Fido." "Kaj pa je rekla na to?" "Nič, nima časa. Kar takoj je uvidela, da nama bo pri njej doma čisto v redu." "Zakaj pa nima časa?" "Ker želi nadoknaditi zamujeno." "Kaj pa ti? Si sedaj zadovoljen?" "Bil bi, če bi tu pa tam kdaj še rekla ne." Cvetke M koprive) ČUDNA UREDNIŠKA POLITIKA Franc Černivšek, častni član PGD Mozirje (levo): »Veš, Jure, tile novinarji ga malo prhajo! Namesto da bi nas, stare borce, dali na naslovnico časopisa, tja namalajo neke mlade dekline v gasilskih uniformah ...« Jure Zakrajšek, predsednik PGD Šmartno ob Dreti: »Če vas niso dali na prvo stran, ko ste praznovali 120-letnico, potem mi niti na zadnio stran ne bomo orišli, sai araznuiemo le stoletnico...« Milena Momčilovič, gostinka iz Mozirja: »Ne razumem, kaj bi lahko kdo imel proti lepim, mladim dekletom. Poglejte tile moji lepotici! Mozirskega podžupana sta zadnjič tako očarali, da je mislil, da jadra po nebu, oni pa sta njegovi stevardesi... In potem se nekateri še čudijo, zakaj imamo tak obisk v gostilni!?« PRILOŽNOSTNA PIVSKA POLITIKA Oldrich Kettner, direktor Vipap Videm Krško (desno): »Gospoda, kar se pijače tiče, osebno prisegam na češko pivo, toda če sem v družbi lepih deklet, se raje odločim za vino...« Zdravko Mastnak, vinar iz Krškega (v sredini): »Pametno, kajti še vedno velja, da če piješ pir, imaš v hlačah mir, če pa piješ cviček, potem... kot tiček.« Jakob Presečnik, poslanec v državnem zboru: »No, če je tako, bom pa tole pivo prihranil za kdaj drugič...« Križanka, Sudoku __________________y VITEZ, GOSPOD (ŠP.) KENZO TANGE FRANCOSKI REVOLUCIONAR- ALPHONSE BOMBAŽNA NITKA V OLJNIH SVETILKAH VRSTA ŽITA STOPNJA VISKOZNOSTI OLJ VESLAČ V KAJAKU IZVEDENEC ZA ARABSKI JEZIK ČIR NA ŽELODCU, RAZJEDA EVROPSKA DRŽAVA ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI SLOVENSKI DIRIGENT- CIRIL TALISOVA BREZAL- KOHOLNA PIJAČA OVČJI SAMEC, JAGNJE REKA V NEMČIJI VZHOD (ANGL.) ONASISSOV VZDEVEK SLAVKO AVSENIK DVIG, DVIGANJE PLEMIŠKI NASLOV GRŠKI LIRIK Z LESBOSA DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE ZAČETEK ABECEDE KITAJSKI LESEN GLAS. INSTR. ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA ŽUŽELKE, MRČES, GOLAZEN SMUČI (NORD.) NEKD. GLAV. MESTO BABILONIJE STANKO MAJCEN ČLOVEK, KI MU JE ODVZETA SVOBODA POSTAVA, RAST (KNJIŽ.) SLED REZILA INOSLAV (KRAJŠE) SLADKA PIJAČA IZ GROZDJA Portal Savinjske dolina MINI SLOVARČEK: ANVERS- največje Belgijsko pristanišče ASSI- Francoski revolucionar- Alphonse ALKA J- Grški lirik z Lesbosa RANK- Angleški producent- J. Arthur ALSER- nekdanji Švedski namiz. Tenisač- Hans 8 3 5 9 1 2 4 6 4 5 7 8 3 3 8 5 4 9 5 2 3 8 1 1 9 4 6 1 3 4 2 5 9 7 7 3 6 4 9 6 1 NAVODILOZA SUDOKU Mrežo izpolnite tako, da v vsakem stolpcu in vrstici le enkrat uporabite vsako številko od 1 do 9. Enako velja za vsakega od malih pravokotnikov 3x3. Možna rešitev je vedno le ena. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem pravokotniku ne sme pojaviti dvakrat. REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Napovednik • Petek (18. maj), ob 18.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma ■ Ljubno : Radeče (starejši dečki) • Petek (18. maj), ob 19.00. Muzejska zbirka v Mozirju Domoznanski večer ob 100-letnici rojstva dr. Jožeta Goričarja • Sobota (19. maj), ob 17.30. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - Ljubno : Šoštanj, (mladinci) • Sobota (19. maj), od 9.00 do 19.00. Kosova hiša v Varpoljah Razstava vezenin in kmečkega orodja______________________ • Nedelja (20. maj), start ob 7.00. Šmartno ob Dreti (Račnek) 8. pohod na Goli vrh (Menina)____________________________ • Nedelja (20. maj), od 9.00 do 19.00. Kosova hiša v Varpoljah Razstava vezenin in kmečkega orodja______________________ • Nedelja (20. maj), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje A : Zlatorog A (pionirji) • Nedelja (20. maj), ob 12.30. Športna dvorana Prebold Košarkarska tekma - Prebold : Input Nazarje B (pionirji) • Torek (22. maj), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Zlatkov zaklad_________________ • Sreda (23. maj), ob 17.00. Knjižnica Ljubno Pravljična ura za otroke: Larina zvezdica in pošasti iz sanj • Sreda (23. maj), ob 17.00. Knjižnica Rečica Pravljična ura za otroke: Prevzetna drvarka______________ • Četrtek (24. maj), ob 19.00. Dvorana glasbene šole Nazarje Recital violinistk Anite Acman in Eve Vačovnik VPIS UČENCEV ZA ŠOLSKO LETO 2007-2008 1. VPIS BREZ SPREJEMNEGA PREIZKUSA V PROGRAMA: - PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA Pouk se izvaja 45 minut tedensko za učence v starosti 5 let, -GLASBENA PRIPRAVNICA Pouk se izvaja 60 minut tedensko za učence v starosti 6 let. Vpis učencev v obe skupini bo potekal od 1. junija 2007 do zasedbe prostih mest (vsaka skupina po 12 - 15 učencev). 2. VPIS S SPREJEMNIM PREIZKUSOM V 1. RAZRED (instrumenti in petje) Priporočljiva starost za instrumente je od 7 do 11 let. Priporočljiva starost za petje je od 17 do 24 let. SPREJEMNI PREIZKUS BO V SOBOTO, 26. MAJA 2007, OD 10. DO 12. URE V GLASBENI ŠOU NAZARJE. Za dodatne informacije pokličite Glasbeno šolo Nazarje, Tel.: 03 83 94 210. ŽIVALI - PRODAM Prašiče 80 - 100 kg prodam ali menjam za bukova drva; tel. 572-23-96 - zvečer. Prodam telico simentalko - pred telitvijo; tel. 572-23-96 - zvečer. Prodam teličko šarole - mesna pasma,cca 110 kg; tel. 583-51-15, zvečer. Teličko križanko čb/ls, staro Ì mesec - prodam; gsm 031 /407-442. Teličko mesne pasme, staro 1 teden - prodam; tel. 838-50-54. Prodam teličko; inf. na gsm 051/ 815-426. Prodam 8 mesecev starega žrebeta; gsm 031/806-409. Prodam 2 telički, mesne pasme, težki cca 130 kg; tel. 584-16-53. DRUGO - PRODAM Prodam zidno opeko in kombinirko miostandard; gsm 041/354-550. Prodam suha bukova drva, razcepljena na kratko - za centralno; gsm 041/836-882. Bukova drva (hlodovina) in burske koze - prodam; gsm 051/335-751. Po ugodni ceni prodam električno kolo; tel. 583-14-32. Prodam seno; oddam košnjo -pašo, (Luče); gsm 031/737-091. NEPREMIČNINE V Mozirju najamem 1-sobno stanovanje; gsm 040/222-756. Na trgu 51, Mozirje Tel.: 839-50-80 ^unigraf NASPROTI UPRAVNEGA CENTRA V MOZIRJU Delovni ćas: od ponedeljka do petka 8.00-1 Z.OO, 13,00-16.00 GRAFIČNE STORlfft MORDA STE ISKALI PRAV TO ZAPOSLIMO osebo iz okolice Mozirja ali Nazarij, za polovični delovni čas, za delo v trgovini. Informacije na tel.: 583-36-60. Trgovina Bohač, Vrtačič Iztok s.p., Zadrečka 6, Nazarje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p, Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje. KOLESARSKI SERVIS - MOZIRJE Popravilo vseh vrst koles, prodaja rezervnih delov in kolesarske opreme. Gsm 040/431-591 - Filip; pdf@email.si. PROCES- PDF d.o.o, Brezje 9, Mozirje. VIP MEHAN Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633. Janez Klopčič s.p. Ob Savinji 10 a, Nazarje. MORDA STE ISKALI PRAV TO Športni éffoprostorec z rsnimi vrati in darilom! www.mazda.si Izberite Mazdo5 in samo do konca junija vam 6 in 7 sedež ter 4 zračne blazine podarimo.* So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. Ne velja za opremo CE. To je ta Zoom-Zoom občutek! banka celje masna BS AVTOMOBILI SKORNŠEK, Cesta Simona Blatnika 20, 3320 Velenje: tel.: 03/891 90 77 GORENJE GOSTINSTVO D.O.O RUDARSKA 1, 3320 VELENJE, SLOVENIJA TEL.: 03/898 07 00, FAX: 03/898 08 10 E-POŠTA: ini .com Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc. Za vse dodatne informacije prosimo pokličite 03 898 07 00 ali 03 898 07 10 Faks: 03 898 08 10, 03 898 08 00 E-pošta: info@hotelpaka.com m, GRAFIČNE STORITVE 4unjgraf Na trgu 51, Mozirje Tel.: 839-50-80 - BARVNO in ČB fotokopiranje in tiskanje - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske Delovni čas: I od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 § Vabljeni! Celje - skladišče D-Per 7/2007 lllilll! 5000020039,20 coBiss © Kako občutite ves Novost pri testnih vožnjah! Preizkusite no* iz prve roke. Kaj vam prinaša največ veselja, ko se odločate o njem? S s< izbrali športnost s tremi vrati? Ali imate raje žlahtno odličnost s petimi vrati? Novi BMW serije 1 je prva izbira v vsakem primeru - ki čaka, da ga preizkusite na našem posebnem dogodku aktivne vožnje. Ne zamudite edinstvene priložnosti odkrivanja 'bistvenih novosti, ki jih je popravil BMW - in testne vožnje novih vozil BMW serije 1 in ostalih odličnih modelov Prijavite se za naš posebni dogodek. Veselimo se vaše udeležbe. , j, ^ Ste pripravljeni na vroče poletne dni? Letos se modni trendi poigravajo, so res vroči, od ljubkih volančkov, nežnih odtenkov in drznih detajiov. Odlična izbira so modne majčke v kombinaciji z visokimi petami in bleščečimi modnimi dodatki. Rože bodo bujno cvetele do konca poletnih dni. Po baročno se bodo bohotile na krilih, bluzah, majicah pa tudi na čevljih in torbicah. Še vedno pa pike, pikice. Kratko-mini je letos še bolj kratko, volančkaste oblekice, ki komaj prekrivajo zadnjico, ali kratkih hlač, ki s svojo dolžino postajajo resnično vroče. Karin Bitenc s.p. Ma trgu 25 3330 Mozirje Tel. 03 5*3 22 70 rekcijo Odličen kontrast s tankimi tkaninami lahko kombinirate z grobo pletenim bolerom. Na svoj račun končno prihajajo vse tiste, ki jim ni vseeno, da so ledvice na prepihu. Vračajo se namreč visoki pasovi na hlačah in tudi krilih. Obvezna kombinacija? Srajca, ki jo zatlačimo za pas. Že z enim kosom oblačila smo lahko urejene od glave do pete - z oblekico namreč. Svojo telo namesto s krojem poudarimo s širokim pasom. Naj bo detajl drzen in opazen. Za prosti čas in vsakdanja opravila je najboljša izbira vedno moden jeans. Od ultra kratkih hlač, bermud, kapri, 7/8 hlač. Najbolj IN pa so hlače na naramnice, ki so primerne za vse postave. Zraven obujete opazne superge s kovinskim leskom ali balarinke, enobarvne, pisane, športne ali elegantne. Ne pozabite na modne sandale. Obvezne so debele pete oziroma robustni podplati, ki dajejo odlično uporo in so prav neverjetno udobni. V kombinaciji z ultra mini j krilom so zmagovalna kombinacija. Vsi modni dodatki so v zlati, srebrni in bronasti barvi. Najlepše pa zraven kombiniramo bež barvo. Želim vam obilo vročih, pisanih poletnih dni. nat, kjer Vam bomo pomagali z MODNIMI NASVETI! VSAK TEDEN NOVA KOLEKCIJA OBLAČIL! Odpiralni čat: Od pon. do pe*. : od 9. c sob: od *. do f 2. ure OSREDNJA KNJ. CELJE