219. številka. Ljubljana, sredo 24. septembra. VI. leto, 1873
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzoniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejeinan, za avatro-ogerake dežele za celo leta 18 gold., za pol le a 8 g > >' ,
za SMrt lota 4 gold. — Za LJubljano broz pošiljanja na do« za ofilo letu 13 gold., u č.nrt leta 3 gold. 30 kr.. za en mesec I gold. 10 kr.   Za pošiljanje na dom ne računa 10 kraje, za meoeo, 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele za eeloleto 20 Čolđ.. za pol iota 10 gold. — Za gonpode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in aioer: Za LJubljano za četrt lata 2 gold. 50 kr., po pošti projeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila no plačuje od četiri-»•ifiiu potit-vrato 6 kr. čo bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. de ■« dvakrat in 4 kr. če so tri- ai! večkrat tiska. Vsakokrat ko plača štempelj za 30 kr. Ucpisi naj se izvols frankirati. — Rokopisi do ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na oelovnki oe^ti v Tavčarjevi hiši JŠotel Evropa". Oprnvunđtvo,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskani" v Tavčarjevi hiši.
V IJ■■ (»Ijiiiii 23. sept.
V zadnjih dveh številkah .,Slovenskomu Naroda" smo priobčili dva razglasa, o katerih naj denes zopet nekaj besedi izprego-vorimo. Prvi je oklic zarad volitev in kandidatov v devetih volilnih okrajih po .Sloveniji; drugi je razglas c. kr. deželnega ua-čelništva kranjskega do vseh c. kr. okrajnih glavarjev, kako naj uradnike v strah Vtem 6, da bodo sami glasovali, in agitirali za kandidate, katere je postavila ustavoverna stranka.
Kar se tiče prvega, objavljonja naših naroduih in svobodomiselnih kandidatov, pač menda ne treba, da bi drugo pristavili, glo-8 i rali ali dopolnjevali oklic, niti ne da bi v vzvilenih besedah pozivali na borbo. Naše narodno gibanje ni j novo, naši narodni bo-rlloi uijso novaki, nego postali so že veterani. Ne golo in samo navdušenje z besedo, temuč delo, živo delo in skrbna neutrudna agitacija — to je ono kar priporočamo, za kar prosimo vsacega narodujaka, da stori in izpolni. Ako se to zgodi, potem more biti naša narodna stvar brez skrbi. Torej, ponavljamo : vsak prijatelj narodne in svobodomiselne stvari na »Slovenskem naj v imenu domovine v svojem, kolikor najbolj mogoče razširjenem krogu svojo dolžnost stori.
Kakor je razvidno iz našega oklica, za nekatere okraje slovenski centralni odbor nij postavljal kandidatov. Uzrok temu bode vsak narodnjak, katere barve koli, videl. So namreč neki volilni okraji, v katerih bi zmagal nemškutarski kandidat, ako bi dva narodna postavljena bila. Ker je nam liberalno-na-rodnim, največ in najbolj in v prvi vrsti za slovensko narodnost, za to rajši vidimo, da je kakor še n koli Slovenec voljen, nego ustavak. Mi odbijamo od sebe klerikalno-slovensko geslo: „rajši nemškutarja" itd. Ako se naši klerikalci za domovinsko stvar in morejo narodno idejo premagati ne ali svoj bodi si hinavski ali resnični cerkveni zelotizem zatajiti, — e pa hočemo mi drugače ravnati in poštenejše. Tako je mogoče ali celo gotovo, da v nekaterih okrajih mi ne postavljamo nikakor liberaluo-naroduih kandidatov, teruuč onega priporočamo, ki je sploh naroden, da jo le edinstvo, da zmaga Slovenec.
Da zdaj preidemo na drug predmet. — Vlada nam je s svojim, v našem včerajšujem listu objavljenim skrivuim „erlassom" pokazala, da se ona popolnem strinja z usta-vaško stranko, da ue stoji nad vsemi strankami, temne da je voditeljica le ene stranke, ki je po slučajih na vrh prišla, o kateri pa mi trdimo, da zastopa manjšino narodov in dežel. Volitve po tem tacem uijso svobodne, vlada bode skrivaj in javno delala in pritiskala na korist ustavakom.   O tem celo
sodbo izreči, nam nij mogoče, ker bi jo bral samo policijski svetnik in državni pravdnik, nam bi pa niti ne pustili pred zakonito sod-nijo pred porotniki braniti politične nazore, kakoršui so v vseh res ustavnih deželah v političnem katehizmu kot prvi pogoji ustavnega življenja zapisani.
Ker mi ne smemo svobodne besede in proste sodbe o takem postopanji izreči, — bodo jo v govorih in interpelacijah naši narodni poslanci na kompctcutuejem mestu , v državnem zastopu. Za to pa delajmo, da bodo kljubu vladnemu vtikanju v volitve izvoljeni možati, odločni narodnjaki, kakor jih nasvetuje slovenski centralni odbor.
Politični razgled.
V ZJubijani 23. septembra.
Konferencija vseh fvilvfttlističnih strank bode po „Vat."  2. novembra na Du naji.   Tačas se stori sklep,  ali   vstopijo federalisti v državni zbor, ali no.
Skupina vflikih posvstttikvv voli za vsem !S7 poslancev v državni zbor; ona je odločilna za sestavo celega državnega zbora. Samo CeŠko ima voliti 23, Gališko pa 20 poslancev. Ko bi v češkem velikem posestvu zmagala federalistična konservativna stranka, mogoče da bi v državnem zboru federalisti prišli do večine. Zato ustavoverci z vlado skupno najbolj pritiskajo na veliko posestvo; knez Auersperg pa bode sam v Pragi na čelo stopil vladni agitaciji.
Kot*oJki deželni volilni odbor pravne stranke je razglasil volilni oklic in kandidature v kmetskih občinah. Kandidatje so: Andrej Kinspieler, Georg Pongraz, Ferdo Vi-gele in baron Geyer.
Cje imenoval italijanskega kralja Viktorja Kmanuela za posestnika 13. peš pol ka baron Haltin. Ta polk se bode za naprej zval „kralj italijanski'. Pri paradi 22. sept. je bil italijanski kralj že v avstrijske j uniformi. Pri velikem obedu je napil cesar Viktorju Kinanuelu , ta pa našemu cesarju in cesarici.
Otjei-sko miuisterstvo se bode, kakor novine pišejo, nekoliko spremenilo; proti jeseni pak jo več nego verjetna velika mini-sterska kriza, ker ta Čas se bodo pokazali nasledki slabega denaruega gospodarstva in položaja sploh. Magjari s svojo državo nc-majo sreče. Iz vseh komitatov prihajajo poročila, da je letos na Ogerskem strašno slaba letiua. Kolera je pak po oger-ski deželi tako hudo razsajala, in še razsaja, da je strašno mnogo ljudi umrlo; trgovina in obrt, slabo stoji, davka narod neče plačevati, vlada nema kredita itd. — mnogo sla-hega v magjurorsagii.
Po odstopu ;<i*i <tt */» 7/*' ministra grofa Pejačeviča se < gorska vlada še nij odlučila , koga postaviti na njegovo mesto. Minister Szlavv je na Dana ji in pri tamošnjih razpravah hude tudi to vprašanje rešeno.
Dva in dvajset hrvatskih trgovcev, ki  trgujejo z  Hosuo,   vložilo je  po pred
sedništvu saborskem prošnjo do zajedničke vlade, naj skrbi, da se v sosedni Nosni tak. red naredi, ki ne bo škodoval hrvatski trgovini.
lituhtt sveta sinoda dela načrt o nagradi in pokojnini grških popov.
FrtiHvo&ki kralj v nadeji, grof Cham-bord, je obljubil, da bo takoj, ko bo za kralja proglašen, odstopil kraljevi sedež pariškemu grofu. „Hien puhlic" terja od predsednika Mac-Mahona, naj brž ko brž skliče narodni zbor.
V Spttsiifi se Kastclarjeva vlada bavi z uporom v Kartageni in v severnih provincijali. Kartagcna se je že začela nastrclja-vati. S suhega seje prostor popolno blokiral, z morsko strani pa je bilo to nemogoče. Iz Gerone je odšla 4000 mož velika kolona pod poveljništvoni generala Keves, da je spremljala vojaški transport j ki je bil odnio njen za mesto Olot. — KarlistiČne Čete se zbirajo, da nupado Hergo.
it<iltjttttskn „Nazione" prinaša članek, ki podira sladko nadeje francoskih le gitimistov in italijauskih klerikalcev. Pobož-ujaki tak raj in onkraj Alp namreč mislijo, da bi bilo kaj lehko, peljati frauoosko vojno čez Alpe, razdreti italijansko kraljestvo, ter papežu posvetno žezlo v roke dati. „Nazione" pa jih se številkami prepričuje, da ta stvar nij še tako lehka, kakor njih nezmotljiva srca niislč.
Med '#>#»"r*#"/o in so dela
zveza, ki se bode, ako se dovede do skle-neiija, prihodnji teden podpisala.
Dopisi.
Mm Irnov«'^*! na Notrajnskem 18. sept. I \/. v. do p. I Predrzni nemčurji so tedaj svoje kandidate uže razglasili ter jih postavili za vse skupine, izvzemši našo kmet sko. — Notranjci smemo ponosni biti, da smo jedini, katerih se boje ti predrzneži. Gotovo se spominjajo volitev v deželni zbor, ko je nemčurski kandidat Deu bil nedno"-glasno voljen za poslanca. In še ta eden glas mu nij bil baš na čast, kajti prišel je od strani birokrata, bolje rečeno, od strani v tem obziru nemarnih tačas Uistričanov, (vas Bistrica je namreč—nezdružena z drugimi — samostojna županija), koji se razven enega, uijso bili udeležili volitve, ter so se samo eni glasovi oddali.
Omenjal sem tega dogodjaja i/, preteklosti samo zato, da se uo bi Bopct kaj ta-cega pripetilo. Tako nemarnosti ne bomo nikdar odobravali, akoravno takrat nij bilo slabih nasledkov. A bili bi sedaj, ako ne voli vsak, kdor ima pravico. Netnčuijev se smo izuebili, došli so pa fanatični klerikalci, koji nam svojega kandidata usiliti hočejo in zdaj velja, da stojimo vsi, tudi liistričan je, kakor skala proti reakcijonarnemu navalu. Pasivna (ka-liV) politika jo tu najmanje na mestu.    Tedaj volilci, ki veste, da „vera
v nevarnosti" je golo sleparstvo, da je to pesek v oči, katerega vam nasiplje duhoven-ska stranka, da skriva svojo sebičnost, volilci, ne zamudite tega važnega dneva, ampak dojdite vsi. < .ledite, da uže pri izbiranji volilnib mož, izvolite samo poštene značaje, da izvolite take, koji nijso c. k. ali pa kle-rikalno-fanatizirani klečeplazi. Bili ste vselej svobodomiselni, a sadaj je, da to i javno pokažete i neodvisno volite, naj se vam že grozi s hudičem, peklom i bog zna s kom Se. V politiki vsega tega poznati nij treba, tem manj se dati užugati.
Narodni kandidat, g. dr. Razlag, bil je v Postojni od volil cev samih zbran, nemški grof Hohenvvart pak nikjer, ampak usi-ljnje se nam od reakcijonarne „noviške" stranke, ne da bi se bili prej volilci vpraša li, so li ž njim zadovoljni ali ne. Na ta način tedaj narodu proti njegovi volji kandidata usiljevati, je nesramno in na vas je, volilci! da na to dostojen odgovor pri volitvi daste. Zato: Živel naš bodoči poslanec Dr. Razlag. SI. J.
Iz liOfftitru 22. sept. |Izv. dop.| Po velikih opovirah smo pri nas dospeli ven-dar-le enkrat do volitve srenjskega odbora. Mnogo smo prosili, naj bi bila nova volitev župana v dolenjem Logatci, kar nam je slavni deželni odbor tudi dovolil. Ali mi in deželni odbor obrača, g. BrOJl (!) in njegov ljubček g. paša Ogrinc pa obrne.   Že jo 8 mesece tega,   kar je  bila volitev dovoljena, ali se 20. t. m. se je komaj vršila.   Pa zakaj vendar tako pozno?   Naš župan Brnss! jo pti-ček,   da  mu  ga v zvijači  kmalu pava nij, in tako je menil še vedno krmilo srenjskega predstojnika  sukati  ter   ljudstvo   s svojim nemskutarstvom varati in za nos voditi. Ali temu je menda na veke odzvonilo, kajti dobil je pri volitvi cela dva glasova, in še ta dva le od svojih bližnjih sorodnikov. Kako si je pa njegov ljubček, planinski paša, priza-deval ljudij za g. Ilrussa pridobiti, naj to priča:   Ko g, Ogrinc vidi, da je njegov prisrčni župan fijaško naredil,  ter da ga ljud-stvo ne voli več, posluži se zadnjega pripomočka,  (iospod Brusa plačuje namreč vsega davka okolo 120 gl.  in kot tak ima menda pravico,  sej srenjskega odbora se udeležiti. So  pa še 3 taki možje tu, ki več od njega davka plačujejo.    ICuega teh pa je g. Ogrinc popolnem odstranil, rekoč,  da le 100 gold zemljišeuega davka plačujoči posestniki ima jo to pravico,  in   tako je moža,   ki okolo 130 gold. vsega davka  plačuje, odstranil, svojega sobrata, nemčurja pa vmes v taknil, da mu ja srčko ne  poči žalosti.   Ali je to pravica?   Pa  pri  vsem  napenjanji g. gla varja, g. Brussa,   ki kmetom  le po nemško klobuštra, še v dan  volitve vendar on zvo-ljen ne bo, marveč naš narodnjak, katerega ime bodemo o svojem času naznanili.
Nemška  predrznost  brez konca! Dne 21. t. m. zbrali so se nekteri rodoljubi loga ški pri g. Janezu Lenasi-ju, gostilničarji. Ko so jeli po domače govoriti, oglasi  se, pr ravno tisti mizi sedeči železniški   uradnik J P., rodu Dunajčau, ter zahteva, da se mora zarad njega nemško mlatiti,  rekoč, da to „Etiketa" zahteva.   Bilo je 9 Slovencev, in le 2 Nemca uavzočna,  pa ta duša zahteva da bi se zbog njega  nemško govoriti mo ralo!   Se ve, da mu nij obveljal, temuč za čeli so nekateri gospodje  prav lepe sloven ske pesmi peti, da je bilo veselje, in dunaj
h ki „možu hote ali nehote, moral je poslušati, ali pa pobrati se.
tw. Trata 20. sept. |Izv. dop.] Dolgo časa nij bilo nič naznanjeno o volitvi četrtega razreda. Predvčeranjem pa se je videlo po oglih nabito oznanilo, da ima voliti 4. razred in okolica na 10. oktobra. Ako kdo nij vpisan v volilno listino, naj reklamira skrajni čas do 25. t. m.: kdor se do tistega časa ne oglasi, se potem ne more več opravičiti. Volilni listki bodo vsakemu volilen na dom poslani in kdor bi ga ne dobil, mora se skrajni čas 24 ur pred vol it vi jo sam za njega oglasiti, da ga dobi. — Okoličani 1 dan naše zmage ali propada bode 10. oktober, to je ravno na Četrtek, delavni dan. Ne pozabite, da ta dan ima dosta v sebi. Če ta dan pridete vsi skupaj volit svojega državnega poslanca Nabergoja, bo zmaga sijajna, in celi slovenski svet bo ponosen na svojo stražo na jugu, to je na vas okoličane, ker boste pokazali, da na obalih Adrije stoji krepki zarod, kateri se kot pravi bojnik bojuje za obstanek naše slovenske narodnosti in federalizma. Ne pozabite ta dan, vrli okoličani, da bomo imeli krute nasprotnike v lastnej okolici, podkupljene in po lepih ovinkih zapeljano in preslepljene lastne sosede, kakor tudi mnogo onih, kateri bodo v stiski, zarad službe ali v drugih okoliščinah, glasovali zo per našega kandidata.
V Trstu pa bo četrti razred zopet vse žile napenjal, ker je med tem dosto one stranke, katera vedno vpije za svobodo, pa le za svojo, a za vas okoličane išče podjarm-Ijeuja in želi vaše zatiranje.
Akoravno ima četrti razred v mestu 039 glasov manj nego okolica, vendar se zna pripetiti, da proti nam zmaga to malo krdo le e, ako se ne bomo resno udeležili na dan volitve. V vsaki vasi naj bo en mož, da na dan volitve zbere vse volilce krog sebe, ter jim pove za kaj in koga gre in potem jih pelje in gleda, da nobeden od njih ne bo od zapeljivih prigovarjačev in nemškutar-jev vzel novcev, da bi se zdrževal volitve ali celo nasprotno volil. Dobro pa je tud da kdor zna pisati in brati, pregleda listke ako se nij kak napačni kandidat uriuil, al bi ga bil kak nasprotnik vpisal.
Ako so bodo vse te točke natanko spol nile, donela bo vam vrli okoličani od Drave do Jadra slava iu ponosni  boste  lehko na svoje ime in narodno poštenje.
IJ5 Ilirijo 20. sept. |Izv. dop.J Naš gospod Lipold, predstojnik idrijskih rudarjev >rišedši v Idrijo, je obetal,   da hoče skrbeti za ubozega rudarja tako, kakor za svojeg otroka. Rekel je namreč: „Jaz sem vaš oče in vi moji otroci; jaz bodem za vas skrbel da se vam ne bodo  nikjer krivice godile Obetal je, da hoče rudarjem majheni zaslu žek /.boljšati ,   a mnogo je bilo krokotanja jajc pa nič.  Tistikrat se je skazalo v prvič da so bile njegove obljube prazne,  ko j odtegnil rudarskim otrokom cesarska zdra vila.   Ta skrbljivi „oče" je tudi prvi hotel vzeti ubogemu rudarju še tisto moljavo in ne dosti vredno žito, da bi potem ubogi rudar pri tej dragini,   kakor je zdaj, glada moral umreti.  In ravno v zadnjič,   ko so žito da jali rudarjem,   sem imel priložnost, mimo vodnjaka na velikem trgu grede, slišati dve ženski,  ki ste ravno žito prali reči: „vli vi i j  hitro vodo v škaf,  da ti žito ne sfrči iz škafa." Bilo je namreč  večina molo
škafu.   G. Lipold je tudi uzrok, da se morajo ljudje pravdati za  one  pašnike, ki so jih vselej imeli.   Slednjič  nam je vsilil zdaj še za župana  tistega  starega soldata Perliča, ki ne pozna nobene idrijske potrebe, 'lovek bi že nič ne  rekel,   ako so pri tem upanovanji prav ulice grde in razdrte, naj se pa že vsaj razsvetljujejo zvečer, zakaj pa ubogi meščan davek plačuje.   Hoteli bi radi vedeti, kara gre tist naš denar V Zvečer, ko se tema stori ,   imajo se svetilnice prižgati, tako ko po druzib mestih, ne pa še le tistikrat, ko je že vse pospalo. Koliko pa je še rajev, kjer nij nobene svetilnice, ki bi bile pa jako potrebne n. pr. za gradom, v rižab, grapi,   na zemlji itd.   Vedel bi še mnogo takih in enakih reči našteti,   pa naj molčim za denes. Končno pa kličem z rudarji vred: \li moremo  mi g. L. spoštovati  in ljubiti kot očeta ,   ali moremo njega poslušati, ki tako za svoje „otroke" skrbi?  Nikakor ne. Zedinimo se torej in potegnimo se postavno zedinjenimi  močmi  za  svoje pravice ter ne pustimo, da bi vladala čez nas samo nem-čurska roka.
I k l.ni»li<*^ii <i'ttii na slov. Sta-erskem. 20. sept. |Izv. dop,] Omenili ste v številki od sabote čenčarijo v graški „Tages-pošti", po katerih nek Človek, kar se mu le da, naše kmete stavlja na najnižjo stopinjo razuma, in po kateri zraven kazati hoče, da c vse nemško, koder njegove stopinje doj-dejo, ob Savini. Drugače se res ne dajo tolmačiti stavki: da je vse nemško pO trgih in mestih savinske doliuc, da se na to dela od slovenske strani, nemška f!) mesta in trge posloveniti itd.
Da  se tudi ime in nekaj o osobi tega gospoda izve,  da se takoj pove v obrambo esuice, naj služi sledeče: France Val en t i nič, učitelj na graški realki, do 20. leta svo-e starosti navdušen naroden Slovenec, zdaj rd  Nemec   —   pred desetimi leti se je >rckerstil,   opral   omadcževalni podedvani „greh"   slovenstva  in  v  šestih letih postal elo Nemec! — Huda reč to zares — menda so delali vso iznajdbe  našega veka pri tem prevratu, ali zgodilo se je le, ka učeni (?) gospod Valentinitsch ne samo sebe smatra za potomca Germanov, ampak on tudi trdi, da so  Laščani,  Žavčani itd. Savinčani vsi Nemci najčistejšega kova in menda ne izgre-šim, če rečem, da so po „profesorjevih" mislih,  Laščani, njegovi rojaki, potomci rude-čelasih nemcev, ležečih še na medvedovskih kožah.
Gospod se bodo spominjal, da se je pred 20. leti, ko je jel hlače nositi, v njegovi očetovi hiši več slovenski nego nemški govorilo, gospod mora spoznati, če nij slepostjo udarjen, da veČina Laščanov bolje slovenščino nego nemščino govori, on mi mora pritrditi, če mu povem, da se v Laškem trgu niti nad 10 pravih Nemcev ne nahaja, v Žavci itd. ravno toliko ! — čemu tedaj miroljubne Laščane v nemški „rajh" vtikati, ki zraven se sami pravijo, da nijso Nemci, da le hote uk nemščine zraven slovenščine v šolah! — On sam naj bode Nemec — dober mu tek — saj to mu v zdajšnih razmerah denar in čast nese; preveč sebičnež je, da bi zarad slovenstva tako škodo terpeti hotel, ali če ima v tej lastnosti tudi privilegij naše in sploh savinske kmete za mašine, bedake imeti, to pa je že drugo!
Kaj čudni so pač ti odpadniki. Navadno
njih rod nij veliko oddaljen od kmetskega stanu in komaj gosposko suknjo oblečejo, že nos vihajo nad kmetom, kar jih pa ne moti, .se enkrat voliti dati od ..neumnih kmetov", da dalje splezajo po tej lestvi.
Iz H>lffra<la 18. sept. |Izv. dop. | (Program narodne stranke ogerskih Srbov.) Ker se v časopisih večkrat spominja program narodne stranke naših prekosavskih bratov, ogerskih Srbov, ali kar je isto, Miletičeve stranke ali „omladine", in ker se bode tudi v prihodnje treba še večkrat na ta program pozivati, podajem v sledečem vašim čest. bralcem kratki njegov izvadek. Program, ki se je lani v BeČkereku ustanovil, in nedavno v naši bližini v Pančevu izpravil, glasi v svojih poedinih točkah kakor sledi : 1. Srbski narod v sedaj razvojničenej oger-skej krajini čuti se razžaljenega zavoljo načina, katerim se je vojn. krajina brez njegovega vprašanja in zaslišanja razvojničila, in ogerakej kraljevini vtelovila. — 2. Zaključki srbskega cerkvenega kongresa leta 1861 naj se* zavoljo premenjenih državo-pravnih razmerij predložijo novemu kongresu, da se po njih reviziji srbski narod z ogerski m saborom poravnati more. Zastopniki srbskega naroda naj brane kongresno zaključke na ogerskem saboru, ter naj solidarno postopajo z zastopniki Rumunov, Slovakov, Rusinov in Nemcev za obveljavo ravnopravnosti vseh ogerskih narodov. — 8« V korist brvatsko-srbskega naroda v troedinoj kraljevini naj se brani državna samostalnost in zemljična celokupnost troedine kraljevine. — 4. Naj se podpirajo Ruiunni v Ivdolji v njihovih težnjah v dosego deželne avtonomije. —■ 5. Naj se podpira opozicija v ogerskem saboru. Pri stvarjenji zakonov naj se zastopajo demokratična načela. Avtonomija municipij naj se brani proti vladnim navalom. Naj se dela na zdravo državno gospodarenje, in v ta namen na znižanje državnih stroškov in javnih bremen. Naj se dela za poroštva osobne, društvene in politične svobode. Sploh naj bodo v vseh vprašanjih javnega življenja merodajna načela svobodo-iiinja in demokracije. — 6. V korist p rc-kolitavskih sorodnih slovanskih narodov naj se pri vsa kej priložnosti podpirajoona načela, katera vod i jo do njih državne samostalnosti in narodne ravnopravnosti. — 7. V korist svobode in samostalnosti orijentalnih kri-stijanskih narodov naj se zastopa načelo ne-vmešanja, inostranih vlastij v notranje zadeve turškega cesarstva, ter naj se dela na osvo-bodenjc kristjanskih narodov v Turčiji. — Pod tem praporjem stoji denes celi srbski narod na Ogerskem, broječi blizu do 800.000 duš, v enej, nepro drlji vej falangi. Njegova borba proti magjarizmu je v marsičemu slična borbi slovenskega naroda. Naravno je tedaj, če ga vaše simpatije v vseh njegovih naporih spremljajo.
Domače stvari.
— (Jenkova slavnost v Kranj i.) Od več stranij (n. pr. iz Celovca, Trsta in Ljubljane) nam dohajajo vprašanja, gde se dobivajo izkaznice, s katerimi se obiskovalci Jenkove slavnosti mogo od 20. do 30. sept. po znižani ceni v Kranj voziti. Tem vprašanjem moremo le odgovoriti, da se bodo v kratkem pri narodnih društvih, čitalnicah, in
znanih rodoljubih dobivale. Tudi se je mogoče pismeno do „odbora za Jenkov spominek v Kranji" obrniti. Slavnostni odbor v kianji pa prosimo, da bi se z razpošiljanjem omenjenih izkaznic pobrinil ter tudi objavil , kam in komn jih je razposlal. Čas hiti. —
— (Zahvala.) Dramatičnega društva odbor izreka s tem prisrčno hvalo slavnemu pevskemu zboru ljubljanske čitalnice, kakor tudi vsem domoljubom, kateri so pripomogli s svojim obiskom pri besedi v K ran j i na korist Man delce vem u spominku, za kateri namen je sprejelo društvo znesek 48 gld. a. v. Ob enem izreka dram. društva odbor iskreno željo, da bi ta domoljubni Čin vrlih ljubljanskih pevcev našel mnogo posnemovalcev v naših slovenskih Čitalnicah.
Odbor dram. društva.
— („Glasbcna matica") se imenuje zbirka slovenskih napevov, katere je ljubljansko narodno društvo enakega imena izdavati začelo in katerih 1. zvezek, litografovan pri Km. Starem v Pragi, nam je ravnokar v precej lični vnanji obliki v roke prišel. Prinesel nam je štiri izvirne kompozicije, namreč: 1. „Mili kraj" besede Praprotnikovc, uglasbil za moški zbor A nt. Nedvčd; 2. „Danici", besede Valjavčeve, za samospev i brenčeči zbor uglasbil dr. O. Ipavec; 3. nV tihi noči" besede Jenkove, čveterospev od Ant. F <i rs t c r j a; 4. „Mojemu rodu" od F. Cimpermana, moški zbor od Fr. Grb ca. Vsem slovenskim pevskim društvom in v*em prijateljem lepe uaroduc muzike „Glasbcno niatieo" iz vsega srca priporočamo.
— (Il Novega mesta) se nam piše: Pri zidanji tukajšnjega narodnega doma pala je delavka, ravno ko je nesla ometače iz druzega nadstropja; italijanski delavci so sicer čuli ropot, a pomagat uij prišel nobeden ; temveč vpili so „o maledetto''. Da-li bode nesrečnica ozdravela, o tem se dvomi, kajti pohabila si je glavo prav zelo. Nesreča res nikdar ne praznuje.
— (Za neki cerkveni slovenski dnevnik) puščajo na mošnji denarno kri po ukazu vice-škofa, klečeplaza Ceste in mon-signora pobožnega .Jarana — po vsem Slovenskem vsi dekani kaplanom in fajmostrom. „Kako mi do tega pridemo, da moramo samo mi dajati", javkajo neki izmed onih, katerim se pušča, — a vsak da, ker dekanu zameriti se nij varno, ne dobi se potlej, kakor znano, dobre fare in gorje devetero onemu duhovnu, ki se svojim višjim zameri. Naroden ta dnevnik no bo, ker po Gorenjskem se razpošilja poziv ali „kurenda" za nabiranje stroškov in naročnikom tamo v iK'iiiMlit'iii jeziku. To nam pripoveduje mož, ki jo je sam v roki imel in bral. Koliko so dali posamezni, bi tudi i/, nekaterih krajev lahko povedali. Bog ve kaj nij.
— (Svobodna Avstrija!) Zarad zad njega   Sokolovega  izleta je dobil starosta društva  g. Josip Nolli   vabilo  h kazenski obravnavi pri okrajnem glavarstvu.
— (Vinorejska šola na Slapu pri Vipavi) se je 18. t. m. slovesno odprla. Nadejamo se, da, ker je šola v dobrih, sku-Šenih rokah, bode veselo napredovala ter vsej deželi, posebno pa pridnim Vipavcem, mnogo koristila.
— (Na mariborsko gimnazijo) pride nek dr. Adolf II roma da za profesorja.
— (Originalen testament.) Pred-včeranjem so na ljubljanskem protestantov-skem pokopališči zagrebli starega gospoda, z imenom Zicbv, kateri je bil pri papirni fa-briki. On je v svojem testamentu zapustil 10OO gld. za svojega kanarčka, in 1000 za svojega psa.
— (Utonil) je v Kapelah, v ljutomerskem okraji šolski deček, Mihael Jurkovič, ko se je v Muri kopal.
— (V Zgornjih V e r j a n a h) v št. lenartskern okraji je nekdo zažgal pohištvo Simona Rosa; streha pri hiši je pogorela, in tudi druga gospodarska poslopja. Škoda zuaša 000 goldinarjev; poškodovanec nij bil zavarovan.
Razno vrsti.
* (Slavni I) z i r z o n) je dobil od cesarja viteški križ Franc - Jožefovcga reda. Ker je stari, po vsem svetu znani čebelar ob enem protivnik nezmotljivosti, o katerej je bratislavskega knezoškofa precej robato podučil, zarad česar mu jo ta penzijo odrekel, je to cesarsko odlikanjo med ultramontanci prouzročilo veliko nevolje.
* (M i 1 i darovi) za svetega očeta v pet in dvajsetih letih znašajo sto in sedemdeset milijonov frankov.
* (Požar) na otoku Havana je spravil 2000 družin v nesrečo.
Tržita porodila.
[g D u n a j a 20. sept. Trg jo bil miren j žita se je precej pripeljalo. Pšenice se je prodalo okolo 80.600 vaganov po 7 gld. 00 kr. — 7 gl. 00 kr. Rež se je kupovala za »špekulacijo, za potrebo malo, in je izgubila na ceni 10—15 kr; boljo blago pa jo obdržalo ceno. Prodalo so je reži nad 9000 vaganov po 5 gld. 90 kr. do 0 gld. 30 kr. Ječmen so prodajalci držali, za to so kupci čakali, končno pa vendar 10—15 kr. več privolili. Prodalo se ga je okolo 19.000 vaganov po 4 gld. 12 kr. do 4 gld. HO kr. Koruza je imela slab trg; komaj 1600 čolnih centov se jo je prodalo po 6 gl. Oves je bil po 2 gl. 77 kr. do 3 gl. 92 kr. Moka ho jo v ceni držala; bola sorta se je lahko prodajala, črno pa na Ogersko veliko.
Iz Pešte. 20. septem. Kupcev je bilo malo, žita pa so je pripeljalo veliko, in tako so so cene morale jako ponižati. Tako je bila postavimo pšenica od 20 do 2f> kr. cenejša. Ravno tako je imela rež malo kupcev, akoravno se jc dajala po 6—10 kr. ceneje. Prodalo se jc roži le (1000 vaganov. Ječmen so kupovali vcčjidcl samo pivovarji; cena mu je ostala: prodalo se ga je 10000 vaganov. Ovsa se jc prodalo samo 15000 vaganov po 3 do 6 kr. ceneje. Koruza jc ostala v ceni, a prodalo se je jo malo. Novi fižol jc bil po 5 gl. 25 kr. do 5 gld. 60 kr., stari l gld. 50 kr. do 4 gld. 75 kr. P še no po 7 gld. 50 kr., proso po 4 gld. do 4 gld. 50 kr. Deteljno seme je po 2b"—28 gld. Jožice stare cent po s, nove po 12 gl. Med po 21 gl., vosek po 88 gl., speh po 28 do 29 gld.
Umrli v IJiitiUanl
od 19. do 22. septembra.
Ci. Vencel t »stranski, obristlajtnant v pokoji, 81 1., na OTg, sićni bolozni. — Marija Subudolc, posestniška vdova 1)9 1., na vodeniei. — Franc Čik, otrok uradniikega slugo, 1 1., na griži. — Jožef Ju-roj, kaznimee, '<H> 1., na vnorji prsno nirono. — (Jott-liold Zibbv, fabrički uradnik, 04 I., na jetiki. — Ana Plotncr, dolavsk otrok, 6 L, na tuberkulah. — Ana lrt, posestniška udova, C.'i 1., na griži. — (J. Kari Holcer, posestnik, 12 I., na pljučnem mrt udu. — Fr. Avušek, kaznenoe, 'M 1., na omedloviei. — Martin Jouier, delavec, 72 I., na slabosti.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalescifcre du Barry
Nobena bolezen no more izvrstne} Revalesclere du Barrj Boperstavitl se ta odstrani taista brea loku in bres strolkov \ n bolem! v lelodet. ? livcui. \
prsih, na p\}a£ah. jitrali, /l.v.ili, na sliznioi, v dni-njakn.   v niohmji in na ledvicah,   tubiirkol«, inllcO,
naduho, kaie\), neprabsvUirost, lapor, drisko, nespečnost ilabost, zlato lilo, vodenico, mralico, vrtoglavo, naval krvi, iumenje v ušesih. medHco in blje-vanje tudi ob časa noiecostl, »calno Kilo, otoinost, ■nJenje, revmatiiem, protin, bledico. [spisek ii 76.000 ■pričeval o ozdravljenjih, ki bo vsem lokom so-prst uvijala so:
Spričevalo st. 57.912.
Gleinach, 14. julija 1878. Valej Revalesclere bnam rasen Bogu v nojih strašnih boleznin \ lelodcl ta fintnicah Irvljenje zahvaliti. •':,mz !Jotl V> ,
provisor lare oleinach,
pošta Pod goro pri ('olovci.
Spričevalo st, 82.914.
\Vi'skan, 11. septembra isotj. Kor sem dolga leta sa kronično bolezen /.lato žilo.   na jetrah in zapor vsakovrstno  zdravniške pomoči bres uspeha rai>il, som pribeial v svoji obnp-nosti k Vasej Revalesclere.   NV moreni so ynbemn
Bogu in Vam dovolj zahvaliti za dragi dar narave, kateri jo za me velika dohrota l>il.
Franc S t o i n m a n.
Tečnojši kot meso, pribrani Revaloscierc pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno SS zdravila.
v plohastih policah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 fnnt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 6 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 3<j gold.,
— Revalesciere-Biscuiten v pušicah ii 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — lievalesciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 570 tas 30 gold.
— Prodaijc: Barry du Barry & Comp. na I>u-III« j i, VVnllflHc-ligitNHe št 8, v ljubi j »ni Ed. Mahr, v Ciradvl bratje O be r anzmev r, v Ium-bruku Dicchtl & Frank, v Celo vel P. H i m bacher, v i.«nči Ludvig Miiller, v Mariboru F. Koletnik & M. Morič, v ltlerauu J. B. Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le kurjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hisa na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Listki".
Dunajska borza 28* septembra.
(Izvirno telegrafičj'.o poročilo.)
Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna11 v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističncga [rj znanstvenega zapopadka v zvezkib po 20 do :>o krajcarjev.
Prvi štirje zvezki so že na svitlo prišli in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvarji:
V Ljubljani: Janez (Jiontini: Jurij I.erchcr; Zeschko&Till; Otokar Klorr. VCelovci: J. Leon; K. LiegeL — V Mariboru: E. Perlim-c. - V Trstu: F. H. Sehinipf. V Gorici: Kani Sobar.— V Celji: Karel Sobar. — VPtuji: Vil. Hlanke. —V Zagrebu : Leopold llartuian.
I. zvezek.
Stenografija, sp. dr. Ribič. — Zivotopisje. sp. i;«jč Boi. — Prešern, Prešerin ali Proširen, sp. Fr. LmnHk, — TeW'la pečenka, novela, sp. J. Jurčič. N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. CtiuHn. — Trštvo z grozdiem na Hiiskein. sp. dr. J. Vnštijak. — Pegava bode 'i sp. j. Ogrimc. — Narmliii jezik in trgovina, spisal L. OmMtm.....25 kr.
II. zvezek.
Ivan Krazem Tateultah. Izviren roman, spis. ./. Jurčič......50 kr.
III. zvezek.
Prvi poljub. Novela, spisal J. Skatec — Na Orni zemlji.  Novela, spisal J. Skatec 25 kr.
IV. zvezek.
Lepi dnevi. Spisal ftmlu«.      Plašč. Novela. Ruski spisal .V. I". Goyal; poslovenil /■>. G<n enji-r. Nekoliko opazek n izdaji slovenskih narodnih pesuij.  Spisal prof. tir. Krvk    ....   25 kr.
Enotni dri, dolg v bankovcih	.   09 gld.		20	kr
Enotni drl. dolg v srebru	. 73		—	-
	101	H	50	R
Akcije narodno banke   . .	964		—	
Kreditne akcijo.....	228	II	50	
	113		10	
	9		7	
C. k. oeklni......	_		_	
		m	25	P
Deležnik
za trgovino z žitom
ino drugimi pridelki se išče.
Trgovina je v VI oz i rji. v gornji savinski dolini, kjer se na tisoče centov vsakovrstnega žita, moke, slanine, soli i. t. d. poproda in od koder se še več lanenega semena, orehov, fižola, masla, strdi, volne, kozliČjih kož ter neizmerno veliko čresla izvozi.
Deležniku je treba kakih IOOO Biti. zaloge in tudi lehko dobi stanovanje in drugo preskrbljcvanje pri podpisanem podvzetnikn, do katerega se naj blagovoli vsakdor osobno ali pismeno obrniti. (247 — 2)
Franjo Drosgo,
žilni trgovec v Hozirjl.
it
t| S prihodnjim šolskim letom, to je, s I. oktobrom 1*73. odpre se na Q^
Češko slovanske j
m    kupčijskej akademiji
1| v Pragi
2   drugi letnik, s kojim doseže zavod svojo popolnost.
^1 Namen tega zavoda jc, da bi si mladeniči, ki se žele posvetiti kup-
t| čijstvu, pomnožili v drugih ueilnieah pridobljene vednosti, ter jih prisposobili ^ za bodoči poklic s praktičnimi in teoretičnimi znanostmi v kupčijstvu in vseh ■4^    njegovih oddelili, in sicer tako, da bi izstopivši z akademije, bili sposobni za
vsako plačano službo, v katerem si bodi kupčijskem zavodu. 2 Akademija ima dva letnika, v kojih se učo sledeči predmeti: knjigo-
IJ vodstvo, kupČijsko računstvo, nauk o blagu, mehanična tehnologija, kemija, kemična tehnologija, narodno gospodarstvo, s posebnim ozirom na kupčijsko teorijo in svetovno obrtoijetvo, kupčijsko postavodauje, meujiški, kupčijski in čolni zakoni; privilegiji, monopoli in kupčijska statistika, zemljcpisje, kupčijska in kulturna povcstniea, krasopisje in tesnopisje ; končno jeziki in sieer mimo češkega i nemški (in sieer oba enako temeljito, da bodo absolvirani akademiki mogli vštric hoditi z onimi drugih čeških in nemških zavodov), dalje ruski, francoski, angleški, italijanski, in ako se oglasi dostojno število slušateljev, tudi drugi slovanski jeziki.
Za slušatelje, ki nemajo potrebnega temelja, da bi se mogli prejeti v prvi letnik akademije, vredjena .jc pripravnica, v kojej so bodo učila češčina in nemščina, računstvo, zemljepisjc, povcstniea, vcrouauk, prirodne vede, krasopisje in risanje.
V prvi letnik akademije prejemajo se za redne slušatelje oni, ki so dovršili nižjo gimnazijo ali nižjo realko 5 daljo i taki, ki se sicer ne morejo izkazati z gori omenjenimi študijami, pa pokažejo pri prejemnem izpitu, da so si inače pridobili potrebnih vednostij; kdor pa nema teh znanosti, mora se podvreči sprejemnemu izpitu za pripravnico.
Pri |»r«jemnem izpliu /.a prvi IVdiilt akademijo izpi-tovalo se bode iz češčine, računstva in zcmljepisja, kakor se to terja v nižji gimnaziji ali realki; pri prrjcmiinii izpitu /.» pripravnico bode se izpitavalo iz češčine in računstva, kakor to terja drugi razred gimnazijski ali realni.
Prejemali se bodo za posamezne predmete na akademiji tudi izvanredni slušatelji.
I t'iiiii«' se plača na leto 120 gld. a. v., za pripravnico pa 100 gld., koji se izplačujo v poluletnih obrokih ob začetku šolskih semestrov.
Izvanredni slušatelji plačujejo za eno uro na teden 7 gld. na leto. Plača za šolske potrebe,, odmenjena za novoprišle, znaša 5 gld. a. v. Vpisovanje se začne 26. septembra in bode trajalo do konca septembra. Oglaša naj se v rečenem času od H —12 dopoludno in 2—4 popoludne pri akademijskej direkciji, ki se nahaja: štev. 4 v manjšem staromestskem predmestji (na oglu Linhartovega predmestja), kjer se tudi na vsa prašanja podavajo odgovori in pojasnjevanja; po želji se dobode tudi stanovanje pri solidnih rodbinah, v kojem bodo akademiki preskrbljeni redno z vsemi domačimi po trobilih i.
Prejcmni izpiti bodo 30. septembra in nasledujoče dni; izpitavanjc se začne vselej ob devetih zjutraj.
V Vvutjl, dne i. avgusta 1H73. (214—4;
V imenu odbora za ravnateljstvo in vzdrževanje ćeško-slovanske
kupčijske akademije:
Alojzij Oliva. B^iiiaini€kl Toiiucr.
, predsednik. ravnatelj akademije. f »
I
Tujci.
22. septembra.
, _ Evropa: Odelsberg iz Zagreba. — C7.crvi.1kovskv iz Trsta. — Gerčar tz Dolenjskega.
„ p.ri ,^'*''»ut,n: pi. Froger i/. Reke. — Osmittz, Tivili, Buldioh, Nugcnt grohca iz Prst*. — Komljanoc Is Dolenjskega, - Purger Kletalnskv igralka, Lngel. Auersporg, Znnernian i/, Dunaja.'
, Palpa, Kuh iz Dunaja. — Porola iz Gradca. — Snelderis
E rankobroda.
*»»"or«i 1   Mlekuš iz Sodražico.  —   Nagv Andr. i/. Maribora. — Nagy P. iz Dude. BJ
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast »r. i). ltllllMCli, Berlin, Louiscnstrasse 45. (255—92)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Izdajatelj ia za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodue tiskarne".