215 Letnik 47 (2024), št. 1 OCENE IN POR OČILA REVIEWS AND REPOR TS Publik acije || Publications Dr. Aleksander Žižek in prof. dr. Matej Hribovšek: Historia, Zgodovina celjske gimnazije od leta 1809 Celje: Zgodo vinski ar hi v Celje, 2023, 207 str ani Šolsk e kr onik e, hr anjene v f ondih vzgoje in izobr aže v anja ja vnih ar - hi v o v , so bog at vir za r azisk o v alce, ki se ukv arjajo z zgo do vino v sak danjeg a ži v ljenja, saj neposr edno odr ažajo duh časa sk ozi oči zapiso v alca, hkr ati so pomemben vir za zgodo vino šolstv a. Ostanek 1 ugota v lja , da seg a začet ek šol na Slo v ensk em v pozni sr ednji v ek (1215), k at erih namen sta bila izobr aže - v anje in vzgoja no vih duho vnik o v , medt em k o so mestne šole za meščansk e in plemišk e otr ok e nastale v 13. st oletju. Zanimanje drža v e za šolstv o se je začelo st opnje v ati v času r azs v etljeneg a absolutizma, k o je a v strijsk a v lada leta 17 74 u v ed la splošno šo lsk o ob v eznost . Celjsk a gimnazija je bila ustano - v ljena leta 1808 in je danes k ot I. gimnazija Celje ena izm ed tr eh najstar ejših gimnazij v Slo v eniji. O dolgi zgodo vini I. celjsk e gimnazije so obja v ljeni št e vil - ni zapisi iz r azličnih obdobij njeneg a obst oja, r azen o prv em st oletju njeneg a obst oja. Na pobudo Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje, ki hr ani šolsk o kr onik o celj - sk e gimnazija (1808–1890) v f ondu I. gimnazija v Celju (SI_ZA C/0845), so bile pr emag ane jezik o vne o vir e in leta 2023 je bil obja v ljen pr e v od kr onik e z naslo v om Historia, Zgodovina celjske gimnazije od leta 1809 . A vt orja publi - k acije sta ar hi v ski s v étnik dr . Alek sander Žižek, ki se je ukv arjal s tr anskrip - cijo in pr e v odom iz nemščine t er z opombami, ki podajo g loblje r azume v anje posameznih podatk o v , t er pr of. dr . Mat ej Hriberšek, ki se je spopadel z latin - skim delom kr onik e. Z unanjost publik acije je natančna r eplik a izvirne šolsk e kr onik e tak o po videzu naslo vnice k ot tudi po dimenzijah knjige k ot tak šne, ki so si cer pomanjšana r azmerja originalneg a f ormata. Znotr aj knjige se za boljši občut ek pot o v anja po zgodnji zgodo vini prv e celjsk e gimnazije poja - v ljajo tudi izseki iz originala, se v eda v digitalizir ani obliki. Publik acija, ki obseg a 207 str ani, je obja v a vir a SI_ZA C/0845 1/1 Kr o - nik a I. gimnazije v Celju 1808–1890, ki je pisana v latinsk em jezik u (od leta 1809 do k onca šolsk eg a leta 1826/27) in v nemšk em jez ik u, pisanem v ečino - ma v gotski k urzi vi, in za šo lsk o let o 1889/90 že v latinici. Obja v o vir a Žižek odpr e s kr atk o zgodo vino gimnazij na Slo v ensk em, v k at er o v ključi pr eg led delo v anja gimnazije v Celju do k onca 19. st oletja, našt eje zaposlene v zače - tnem obdobju celjsk e gimnazije in poda podr obne inf ormacije o originalu, k ar deluje k ot dober u v od v v sebino vir a. Zanimi v ost obja v e vir a so opombe, ki jih sk ozi publik acijo našt ejemo k ar 419 . Opombe služijo k ot pripomoček, ki br alcu r azr eši marsik at er o di - lemo med br anjem v sebine, k ar je g lede na obr a vna v ano obdobje ključneg a pomena, sploh za laične br alce, ki nimajo pog lobljeneg a znanja v čas in pr o - st or . Med drugim se v opombah r azr ešijo tudi napak e, ki jih je nar edil kr onist v do ločenem obdobju. T ak primer je at entat na v oj v odo Char lesa F er dinanda d´Art oisa v P arizu, za k at er eg a je kr onist por očal, da se je zgodil 13. mar ca, 1 Ostanek, F r ance: P omen šolskih kr onik za zgodo vino šolstv a. V : Kronika: časopis za sloven- sko krajevno zgodovino 1 (1953), št . 3, str . 177–183. 216 Ocene in poročila || Reviews and Reports v endar a vt or v opombi izposta vi napak o, da je bil at entat izv eden meseca f ebru - arja (opomba 73). Žižek br alcu z opombami poleg kr at kih biogr afij omenjenih oseb v zapisih poda tudi r azlage imen sta v b in ulic, ki so se v obr a vna v anem obdobju r azlik o v ale od današnjih imen. T ak o na primer izv emo, da je bila Schne - pfleitnerje v a hiša v lasti blag ajnik a štajersk eg a k amer alneg a carinsk eg a ur ada Kar la Schnepfleitnerja in ima danes naslo v Gla vni tr g 13. Odprtje južne železni - ce 2. junija 1846, ki g a kr onist v izvirnik u omeni samo z enim sta v k om, Žižek v opombi dopolni z bolj »sočnim« opisom Ignaca Or ožna. Če je v sebina začetk a kr onik e bolj politično obarv ana in se osr edot oča pr ed v sem na pr of esorje, se v sebina pr oti k oncu st oletja že bolj nanaša na učen - ce, pouk in z njim po v ezane deja vnosti t er na v sak danje dogodk e. Kr onisti por o - čajo tudi o zdr a v stv enem stanju tak o učence v k ot pr of esorje v . Pr oti k oncu st o - letja tak o postaja kr onik a bolj poljudna, v endar še daleč ne tak o, k ot so šolsk e kr onik e pisane danes. Kr onik o prv e celjsk e gimnazije sesta v ljajo tudi vrinjeni listi z nekr onišk o v sebino, ki se poja v lja v začetnem delu šolsk e kr onik e. V rinki (k ot jih imenujeta a vt orja) so po v elik ost manjši k ot f ormat kr onik e, medt em k o so na njih napisa - ne r azne pesnitv e, ki jih je Žižek pr a v tak o opr emil z r azlago v opombah. K ot je v u v odn ik u publik acije poudaril Batagelj (str . 7), je Kr onik a I. celj - sk e gimnazije eden od dr agulje v , ki g a hr ani Zgodo vinski ar hi v Celje, ki zar a - di jezik o vnih o vir ni bil »upor aben« vir r azume v anja zgodo vine t e pomembne celjsk e izobr aže v alne institucije širši ja vnosti. Z izdajo in s pr e v odom vir a sta a vt orja dr . Alek sander Žižek in pr of. dr . Mat ej Hriberšek prispe v ala pomemben k amenček v mozaik celjsk e lok alne zgodo vine za obr a vna v ano obdobje in v mo - zaik zgodo vine I. gimnazije v Celju. Anja Prša Mojca Horvat: Od urbarjev do fotografij. Arhivsko gradivo gospostva Fala s širšega območja Ruš, Lovrenca na Pohorju in Selnice ob Dravi Maribor: P okr ajinski ar hi v Maribor , 2024, 100 str ani V ajeni smo že, da so r azsta v e ar hi v sk e s v et o v alk e Mojce Horv at , ki je v P o - kr ajinsk em ar hi vu Maribor skr bnica f ondo v do leta 1900, v edno zelo slik o vit e. Odlična pozna v alk a star ejše g a gr adi v a, pr ed v sem gr adi v a gospoščin, s pr edsta - vitv ami t eh nik oli ne r azočar a. T ak o smo pr ed kr atkim lahk o občudo v ali r azsta - v o in monogr afijo o gospostvu Nego v a t er pr ed leti ur barje, ki jih hr ani P AM. T okr atna r azsta v a ar hi v sk eg a gr adi v a gospostv a F ala in spr emljajoča mo - nogr afija sta pono vno sijajni, hkr ati prinašata tudi nek aj no v osti. R azsta v a tak o ni »klasična« ar hi v sk a r azsta v a, medt em k o je k atalog k r azsta vi pr a vzapr a v ob - širna monogr afija. F ond Gospoščina F ala spada med v ečje gospoščinsk e f onde, saj obseg a k ar 266 ar hi v skih šk at el in 17 map, k ar obseg a sk upaj 32 t ek očih metr o v ar - hi v sk eg a gr adi v a. Najstar ejši dok ument v f ondu seg a v leta 1460, medt em k o je najmlajši iz leta 1943; v ečina gr adi v a v f ondu je iz 19. st oletja. F ond je zelo dobr o popisan, popis je dost open tudi na spletni str ani Virtualne ar hi v sk e či - talnice. T ak o r azsta v a k ot k atalog se osr edot očata na do k ument e, ki so nastali v času, k o je gospostv o F ala imela v lasti družina Zabeo. Ohr anjeno gr adi v o gospostv a F ala je poleg v elik osti tudi zelo slik o vit o. Na r azsta vi je r azsta v ljenih k ar 49 originalo v , eden lepši in slik o vit ejši, bolj r azno - vrst en, zanimi v ejši od drugeg a. Naj jih našt ejem samo nek aj: pečatniki gospo -