R R 1 Uvodniki (uredniki) Barbara Friehs, Immigrant children in Austrian schools Geri Smyth, Multilingual conferencing: one city's response VELIkI to educating pupils from asylum seeking families Mojca Peček, Is primary school in Slovenia just and fair: the case of migrant children from former Yugoslavia Irena Lesar, The response of Slovenian teachers to the RAZVOJNI migrant children from former Yugoslavia Lidija dimkovska, Književnost priseljencev v Sloveniji – njene značilnosti in položaj v slovenski kulturi Maruša Mugerli, Slovenski prevodi literarnih del PROJEkTI priseljenskih avtorjev po letu 1990 Saška Štumberger, Slovenski selitveni tokovi v Nemčijo in spreminjanje vloge slovenščine IN SkLAdNI kristina Toplak, Umetniška ustvarjalnost migrantov: primer Slovencev v Nemčiji Marina Lukšič – Hacin, Migracijska situacija v Evropi po drugi svetovni vojni in postopna (politična) usklajevanja REGIONALNI med članicami EGS (EU) Maša Mikola, Meje multikulturne komunikacije: etnično- simbolne reprezentacije v avstralskem prostoru Mirjam Milharčič-Hladnik, Subjektivna realnost RAZVOJ migracijskih procesov: brati, poslušati in razumeti migrantske izkušnje Irena Gantar Godina, Slovenski izobraženci iz Prage na Hrvaško JANEZ NAREd dRAGO PERkO MARJAN RAVBAR ANdREJ HORVAT MARkO HREN LUkA JUVANčIč IVO PIRy VELIkI RAZVOJNI PROJEkTI IN SkLAdNI REGIONALNI RAZVOJ xx,xx € ISBN 978-961-6568-xx-x BORUT RONčEVIć HTTP:// ZALOZBA.ZRC-SAZU.SI REGIONALNI RAZVOJ 1 RR1.indd 1 27.7.2007 10:24:45 1 2 REGIONALNI RAZVOJ 1 VELIKI RAZVOJNI PROJEKTI IN SKLADNI REGIONALNI RAZVOJ 4 REGIONALNI RAZVOJ 1 VELIKI RAZVOJNI PROJEKTI IN SKLADNI REGIONALNI RAZVOJ Uredili: Janez Nared Drago Perko Marjan Ravbar Andrej Horvat Marko Hren Luka Juvan~i~ Ivo Piry Borut Ron~evi} Ljubljana 2007 REGIONALNI RAZVOJ 1 VELIKI RAZVOJNI PROJEKTI IN SKLADNI REGIONALNI RAZVOJ Janez Nared, Drago Perko, Marjan Ravbar, Andrej Horvat, Marko Hren, Luka Juvan~i~, Ivo Piry, Borut Ron~evi} © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Zalòba ZRC Recenzenti: Andrej Horvat, Marko Hren, Luka Juvan~i~, Janez Nared, Drago Perko, Ivo Piry, Marjan Ravbar, Borut Ron~evi} Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Oblikovanje naslovnice: Milojka @alik Huzjan Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Impress, d. d., Ivan~na Gorica Izdajo monografije je sofinancirala Slùba Vlade Republike Slovenije za razvoj. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 711(497.4)(082) 913(497.4)(082) 332.1(082) VELIKI razvojni projekti in skladni regionalni razvoj / uredili Janez Nared … [et al.]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, ZRC SAZU, 2007. – (Regionalni razvoj ; 1) ISBN 978-961-254-014-2 1. Nared, Janez 234656000 VSEBINA Predgovor .................................................................................................................................................................................................... 9 Janez Nared Uvodnik ........................................................................................................................................................................................ 11 Robert [pendl, Igor Gabrenja Zunanji u~inki (eksternalije) nacionalnih razvojnih projektov in mònosti za pokrivanje eksternih stro{kov ...................................................................................................... 13 Milena [krl-Marega Na~rtovanje z ljudmi ne za ljudi! .................................................................................................................................. 21 Du{an Plut Sonaravna ocena nacionalnih razvojnih projektov Slovenije (2007–2023) ........................................ 27 Marjan Ravbar, Nika Razpotnik Geografska analiza investicij – pasti in izzivi na poti uresni~itve nacionalnih razvojnih projektov v Sloveniji .......................................................................................................... 33 David Bole Analiza mest in urbanega omrèja z vidika regionalnega razvoja v Sloveniji .................................... 47 Janez Nared Model razporeditve pri~akovanih delovnih mest kot instrument za na~rtovanje in vrednotenje projektov: primer Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 ............................................................................ 57 Du{an Vodeb, Davorin Rogina Izgradnja gospodarskega sredi{~a NOORDUNG na Koro{kem ................................................................ 71 Armand Faganel Otok kot prilònost za trajnostni razvoj slovenske obalne regije .............................................................. 83 Ale{ Smrekar, Mimi Urbanc, Drago Kladnik, Mateja Breg, Bojan Erharti~, Janez Nared, Franci Petek Kras kot razvojni potencial: v iskanju ravnovesja med varovanjem in razvojem ............................ 91 Franci Petek, Drago Kladnik, Bojan Erharti~, Janez Nared, Ale{ Smrekar, Mimi Urbanc, Mateja Breg Nordijski center Planica v lu~i potreb in mònosti za njegovo uresni~itev ...................................... 103 Matej Gabrovec, Marjan Lep Trajnostna mobilnost in regionalni razvoj .......................................................................................................... 111 Ljubo @erak Veliki èlezni{ki projekti, prilònost za nadaljnji razvoj Slovenije ........................................................ 119 Marko Kristl, Jure Miljevi~ Razvoj scenarijev pri dolo~anju poteka velikih infrastrukturnih projektov v prostoru .......................................................................................................................................................... 131 Kristina Gori{ek Vladni projekt »Trajnostna energija in ekonomija vodika« z vidika trajnostnega razvoja v slovenskih regijah .......................................................................................... 141 Marjeta Zupan, Simon Kerma Gradnja novih hidroelektrarn kot dejavnik regionalnega razvoja – primer Posavja .................. 149 Igor Strm{nik Upravljanje z razvojem po oblikovanju pokrajin ............................................................................................ 157 Alma Zavodnik Lamov{ek Regionalni razvoj v razmerah razvitih informacijskih drùb .................................................................. 167 7 Vsebina Milena Bevc, Sonja Ur{i~ Migracije kot dejavnik razvoja slovenskih regij ................................................................................................ 183 Milena Bevc, Sonja Ur{i~ Kapital znanja v Sloveniji po regijah – sintezna ocena stanja in trendov .......................................... 199 Petra Grah, Vito Bobek Vloga klju~nih projektov v razvojni strategiji mesta ...................................................................................... 213 Mimi Urbanc, Jerneja Fridl Ozave{~anje o prostoru kot pomemben dejavnik izobraèvanja za trajnostni razvoj; primer projekta R. A. V. E. Space .................................................................................. 221 Elizabeta Zirnstein, Darijan Krpan Ustrezen kadrovski potencial – pot v inovativno regijo .............................................................................. 231 Romina Rodela, Mateja [mid U~e~e regije: vpliv socialnega kapitala na ustanovitev Krajinskega parka Gori~ko .................... 245 Katja Klan~i{ar Vrednotenje regionalnih razvojnih politik: primer vrednotenja okoljske politike Zasavja .................................................................................................................................................. 253 Blà Komac, Miha Pav{ek, Matija Zorn Regionalni razvoj in naravne nesre~e – preventiva ali odpravljanje posledic? .............................. 261 Drago Perko Relief, regionalni razvoj in regionalne razlike v Sloveniji ............................................................................ 271 Tomà Prus, Franc Lobnik Pomen vrednotenja tal za skladen regionalni razvoj ...................................................................................... 283 Anka Lisec, Franc Lobnik Trg in tr`na vrednost kmetijskih zemlji{~ v Sloveniji .................................................................................... 295 Ana Vovk Korè, Danijel Vrhov{ek Ekoremediacije kot trajnostne metode za varovanje okolja ...................................................................... 305 Dejan Jelovac, Dobran Juri~an Kodeks podjetni{ke kulture za skladen regionalni razvoj .......................................................................... 311 Sta{a Mesec Sodelovanje Slovenije v programih Evropskega teritorialnega sodelovanja INTERREG IVC ........................................................................................................................................ 319 8 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 9, Ljubljana 2007 PREDGOVOR Regionalni dnevi se po nekaj letih zati{ja vra~ajo na prizori{~e v novi obleki, kot simpozij, in ve~ kot primerno se mi zdi, da so tematsko vzeli pod drobnogled prav Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023. Vlada je ta dolgoro~ni dokument sprejela lani, letos pa lahko poro~a-mo o prvem napredku. Resolucija predstavlja indikativni nabor projektov, ki so dràvnega pomena ali pa presegajo regijske okvirje. Dràva ali dràvna podjetja so se è do zdaj pojavljala kot velik investitor, predvsem na podro~ju infrastrukture in energetike. Tokrat pa imamo prvi~ pred seboj razmeroma celovit in dolgoro~en nabor velikih investicijskih nalog za dalj{e ~asovno obdobje. S tem je vlada davkopla~e-valcem zelo jasno nakazala, v katera podro~ja bo vlagala njihov denar. Podani razrez sredstev omogo~a celovitej{i pregled in s tem ve~jo transparentnost razvojnega na~rtovanja, kar dolgoro~no omogo~a zane-sljivej{e zagotavljanje prora~unskih sredstev za strate{ko najpomembnej{e investicije. Dejstvo, da so projekti zapisani v Resoluciji, pomeni zavezo dràve, da bo pri njihovi izvedbi sodelovala. Zavedamo se namre~, da so predlagani projekti poleg finan~nega obsega zahtevni tudi z vidika ume{~anja v prostor in upo{tevanja na~el trajnostnega razvoja. Strokovne razprave o posameznih projektih so pri tem odlo~ilnega pomena. Razprava o Resoluciji pa je pomembna tudi zato, ker se bo Resolucija v prihodnosti dopolnjevala, saj Resolucije ne gre jemati za stati~en, nespremenljiv dokument. Resolucija sledi prioriteti enakomernega regionalnega razvoja, ki je zapisana tudi v Strategiji razvoja Slovenije. Ve~ina projektov iz Resolucije je tako prostorsko locirana v regije in bodo lahko postali pomembni projekti bodo~ih pokrajin – to velja na primer za gospodarska sredi{~a in projekte turisti~- ne infrastrukture. Nekateri drugi projekti pa imajo izrazite vplive na ve~ regij ali pa kar na celotno dràvo. Sem sodijo vsi energetski objekti, cestna in èlezni{ka infrastruktura, projekti trajnostne energetike, trajnostne mobilnosti, projekti na podro~ju znanja in informacijske drùbe. Tako pri projektih, ki so neposredno gnezdeni v pokrajinah, kot pri projektih, ki imajo implikacije v celotni dràvi, pri~akujemo tesno sodelovanje z akterji regionalnega razvoja. Resolucijski projekti morajo na nek na~in postati tudi projekti lokalnih skupnosti oziroma pokrajin in njihovih prebivalcev, ker imajo taki precej bolj{e mònosti za uspeh. Izziv izvedbe programov in projektov je ve~ji od izzivov na{tevanja in identificiranja in na poti uspeha so nujno potrebni odli~no sodelovanje vseh akterjev, pravo~asnost in dialog. Klju~ni dejavnik uspeha vsakega resolucijskega projekta je motiviran nosilec, po mònosti v partnerstvu z zasebnim kapitalom, ne pa dràva. Pomembna je podpora lokalnih oblasti, ob~in, prebivalstva. Pomembno je upo{tevanje na~el trajnostnega razvoja, kjer bi morali ti projekti postati zgled za najbolj{e prakse. Veliko teàv nastopa zato, ker so delèniki prepozno vklju~eni v na~rtovanje in ne sodelujejo v dialogu è v idejnih fazah na~rtovanja. Aktivna razprava med akterji namre~ pripomore k kakovosti na~rtovanja razvojnih projektov, bolj premi{ljenim odlo~itvam, u~inkovitej{i izvedbi in manj{emu odporu ali nerazumevanju. Resolucijski projekti so zahtevni tudi z vidika ume{~anja v prostor, okoljskih vplivov, medsebojnih soodvisnosti in implikacij na regionalni in nacionalni ravni. Ravno tako bo pomembno upravljanje s ~love{kimi viri, upo{tevati bo treba okoljske danosti, kar {e posebej velja za obmo~je Natura 2000, ki zavzema velik del Slovenije. Veliki projekti so izziv tudi v fazi upravljanja, torej po tem, ko so è dokon~ani. S Strategijo razvoja Slovenije na deklarativni ravni, z Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih na operativni ravni in z uvajanjem pokrajin na politi~ni ravni slovenska politika potrjuje svojo usmeritev v enakomeren regionalni razvoj, pri katerem vedno ve~ realne mo~i odlo~anja in odgovornosti prevzemajo lokalne ravni. Verjamem, da bomo pri tem na{li primerno ravnovesje med zagotavljanjem kriti~ne mase znanja, optimizacije upravljanja in resni~en nacionalni interes na eni strani, ter med delegiranjem odlo~itev ~im blìje to~ki, kjer se pojavljajo razvojni izzivi na drugi. Posveti kakr{ni so Regionalni dnevi v tem kontekstu postajajo dragoceno izmenjavo izku{enj in najbolj{ih praks. dr. @iga Turk Minister, Slùba Vlade Republike Slovenije za razvoj 9 10 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 11, Ljubljana 2007 UVODNIK Slovenija se v èlji po zmanj{evanju razvojnega razkoraka do najrazvitej{ih evropskih dràv soo~a s {tevilnimi razvojnimi izzivi. Na eni strani sku{a prek spodbujanja konkuren~nosti in inovativnosti poskrbeti za ve~jo gospodarsko rast, na drugi stani pa prek razli~nih ukrepov zagotoviti enakomernej- {i razvoj celotnega dràvnega ozemlja. ^e so bili v preteklosti glavni napori usmerjeni v u~inkovito vklju~itev v Evropsko unijo in evro obmo~je, je sedaj v ospredju iskanje notranjih rezerv, ki bi pripomogle k uveljavitvi in u~vrstitvi Slovenije v krogu najrazvitej{ih dràv. To terja pomemben zasuk v mi{ljenju, saj doseganje razvojnih ciljev ni ve~ v domeni ali odvisnosti od drugih, temve~ plod na{ih odlo~itev, znanja in iznajdljivosti. Slednjega se moramo dobro zavedati, {e zlasti na za~etku novega programskega obdobja in pri pripravi novih strate{kih razvojnih dokumentov. Zato smo se v knjigi osredoto~ili na enega od tovrstnih dokumentov, Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, njenim razvojnim izzivom in njenemu vplivu na skladen regionalni razvoj, del vpra{anj pa je namenjen tudi klasi~nim temam regionalne politike in regionalnega razvoja. ^eprav spadata izvajanje Resolucije in skladnega regionalnega razvoja pod razli~ne resorje, ju je treba obravnavati skupaj, saj se le tako lahko zagotovi doseganje klju~nih razvojnih ciljev. V knjigi najprej obravnavamo Resolucijo, za~en{i s poglavji, ki se nana{ajo na celotno Resolucijo, sledijo pa prispevki, ki obravnavajo njene posamezne dele, to je predvidene projekte, in jih osvetljujejo iz razli~nih zornih kotov. ^eprav so avtorji prispevkov Resoluciji v ve~ini naklonjeni, ne moremo mimo nekaterih vpra{anj, ki jih je odprla dosedanja razprava. Ugotovimo lahko, da predstavlja Resolucija udejanjanje ve~ desetletij vodilne smernice razvoja Slovenije, policentri~ni razvoj, saj se osredoto~a predvsem na razvoj izbranih sredi{~, iz katerih naj bi ugodni u~inki segali tudi v zaledje. S tem sledi ugotovitvam stroke, da je razpr{ena pomo~ le redko u~inkovita, na drugi strani pa posamezna razvojna sredi{~a z ìvahnej{o razvojno dinamiko ob krepitvi njihovih razvojnih potencialov làje konkurirajo na svetovnih trgih. Vendar pa Resolucija zanemari nekaj klju~nih vidikov, kot so vpra{anje udelèbe javnosti pri na~rtovanju, vpra{anje energetske u~inkovitosti, trajnostnega razvoja … Uvod v drugi del predstavlja razprava o vlogi nove pokrajinske ~lenitve za regionalni razvoj, ki sku- {a zdruìti vpra{anja, ki jih odpira Resolucija, z nastajajo~imi pokrajinami, morebitnimi evroregijami ter skladnim regionalnim razvojem. Med preostalimi prispevki, ki se nana{ajo na skladni regionalni razvoj, prevladujeta dve tematski podro~ji, in sicer vloga znanja v regionalnem razvoju ter pomen naravnih dejavnikov pri regionalnemu planiranju. Slednje se nam zdi {e posebej pomembno, saj je ta vidik v razvojnem planiranju pogosto zapostavljen. @elimo si, da bi bila ta knjiga pomemben prispevek v obravnavanju regionalnega razvoja in razvoja nasploh ter da bo vzpodbudila k stalni strokovni razpravi o klju~nih razvojnih izzivih slovenske drùbe. K temu èlijo prispevati tudi nova zbirka »Regionalni razvoj«, ki jo s to knjigo za~enja Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU ter ponovno obujeni »Slovenski regionalni dnevi«, ki bodo v nasprotju od preteklih v bodo~e nekoliko bolj znanstveno naravnani. dr. Janez Nared 11 12 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 13–20, Ljubljana 2007 ZUNANJI U^INKI (EKSTERNALIJE) NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTOV IN MO@NOSTI ZA POKRIVANJE EKSTERNIH STRO[KOV mag. Robert [pendl, mag. Igor Gabrenja CHRONOS, okoljske investicije, d. o. o. Ljubljanska cesta 68, 1230 Domàle robert.spendl@ chronos.si, igor.gabrenja@ chronos.si UDK: 711.2:338.5(497.4) IZVLE^EK Zunanji u~inki (eksternalije) nacionalnih razvojnih projektov in mònosti za pokrivanje eksternih stro{kov Projekti iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023 so na~rtovani kot projekti z velikim vplivom na razvoj Slovenije. Tak{ni projekti bodo predvidoma imeli tudi velike zunanje u~inke, tako pozitivne kot negativne. Ovrednotenje negativnih u~inkov poimenujemo eksterni stro{ki, ki se jih na~rtovalci investicij premalo zavedajo in jih le redko upo{tevajo v ekonomskih analizah. Zunanje u~inke oziroma eksternalije je treba pravo~asno zaznati, ustrezno ovrednotiti in upo{tevati v celoviti analizi stro{kov in koristi. V ~lanku pred-stavljamo nekatere poglede na mòne zunanje u~inke, vpliv alternativnih izvedb projektov na eksterne stro{ke ter potrebo po prepoznavanju in pokrivanju stro{kov v primeru negativnih zunanjih u~inkov. Pred izvedbo nacionalnih razvojnih projektov oziroma pred izvedbo kakr{nihkoli javnih razvojnih projektov je zelo pomembno narediti {ir{o presojo vplivov projektov na okolje, drùbo in gospodarski razvoj. Le z u~inkovito presojo in ustrezno obravnavo vseh posledic projektov namre~ lahko doseèmo optimalen razvoj brez pomembnih dolgoro~nih negativnih u~inkov oziroma eksternih stro{kov, ki bi se pojavili po zaklju~ku projekta. KLJU^NE BESEDE eksterni stro{ki, regionalni razvoj, resolucija o nacionalnih razvojnih projektih, dràvna uprava, lokalna samouprava ABSTRACT Externalities of national development projects and options for covering external costs The projects included in the Resolution on National Development Projects 2007–2023 are designed as projects with major impact on development of Slovenia. Such projects are also expected to have significant externalities, positive as well as negative. Evaluated negative externalities are called external costs, which are not adequately recognised by the planners and not included in economic analyses. Externalities shall be identified soon enough, evaluated and included in the integrated cost-benefit analysis. This paper presents some potential externalities, effects of alternative project implementation on externalities and the need for identification and internalization of external costs. It is important to conduct a thorough assessment of impacts on environment, social factors and economic development before the national development projects or any public development project is implemented. Optimal development without significant long-term negative impacts is possible only by effectively assessing and properly responding to any effect caused by the project. KEYWORDS external costs, regional development, resolution on national development projects, government, local government 13 Robert [pendl, Igor Gabrenja 1 Uvod Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023 (v nadaljnjem besedilu: Resolucija) obsega klju~ne (velike) razvojno-investicijske projekte, pri uresni~itvi katerih bo sodelovala dràva. Gre za tiste projekte, katerih izvedba bo na dràvni, pa tudi regionalni ravni osredoto~ila razvojne pobude in sredstva ter z njimi dosegla razvojni preboj dràve kot celote. Namen Resolucije je z jasno postavitvijo prednostnih dràvnih razvojnih projektov od leta 2007 do leta 2023 zagotoviti hitrej{e doseganje ciljev Strategije razvoja Slovenije (SRS) in Dràvnega razvojnega programa (DRP). Projekti praviloma nimajo zgolj tistih u~inkov, ki jih na~rtujemo in zaradi katerih izvajamo projekt, ampak tudi druge, ki so lahko za skupnost ali posameznike zaèleni (pozitivni zunanji u~inki) ali {kodljivi (negativni zunanji u~inki – eksterni stro{ki). Naloga dràve oziroma lokalnih skupnosti je, da ~im ve~ zunanjih stro{kov (posledic negativnih eksternalij) vklju~i v sam projekt, da se ti stro{ki kasneje ne prenesejo na vse davkopla~evalce oziroma okoli{ke prebivalce, ki morebiti od projekta sploh nimajo tolik{nih koristi, kot se naknadno izkaè negativnih posledic (stro{kov). Splo{na dodana vrednost projekta se lahko zaradi negativnih eksternalij bistveno zmanj{a ali celo izni~i. V prispevku bomo predstavili nekaj primerov eksternalij, ki jih povzro~ajo razli~ne vrste projektov, okvirno oceno eksternalij nekaterih nacionalnih razvojnih projektov ter mònosti za izogibanje eksternim stro{kov projektov. 2 Primer eksternalij Za bolj{e razumevanje eksternalij, ki jih povzro~ajo projekti, si za za~etek oglejmo nekaj primerov: Primer 1: V ob~inskem sredi{~u investitor zgradi ve~ ve~stanovanjskih stavb z namenom komercialnega trè- nja in prodaje stanovanj. Poglavitni cilj investitorja je ustvarjanje dobi~ka pri prodaji stanovanj, saj je to njegova temeljna dejavnost. • Ocena pozitivnih eksternalij: – prilònost za ustvarjanje druìn, – ve~ druìn lahko ìvi samostojno, brez vpliva sobivajo~ih starej{ih generacij, – vi{ji prihodek ob~ine iz naslova dohodnin prebivalcev, – z rastjo prebivalstva se pove~uje pogajalska mo~ ob~ine v òji ali {ir{i regiji, – priselitev intelektualnega kapitala, ki pospe{i drùbeno in gospodarsko rast obmo~ja, – vi{ja pla~a ùpana, ki je odvisna od {tevila prebivalcev v ob~ini. • Ocena negativnih eksternalij: – pove~anje potrebe po novih vrtcih, – pove~anje potrebe po novih {olah, – mòna preobremenitev javne komunalne infrastrukture, – pove~anje cestnega prometa, – pove~anje socialnih teàv (na primer brezposelnost), – pove~anje potreb po bliìni nakupovalnih centrov. Primer 2: Dràva obnovi glavno cesto, ki vodi do prestolnice in jo nadgradi v avtocesto. Pred investicijo je bilo mogo~e v ~asu 45 minut pripotovati v glavno mesto iz obmo~ja, oddaljenega 30 km, zdaj je v tem ~asu mogo~e pripotovati iz obmo~ja, oddaljenega 70 km. Cilj dràve je zmanj{anje zastojev, ki so se pojavljali na preobremenjeni regionalni cesti. • Ocena pozitivnih eksternalij: – prebivalci izgubljajo manj ~asa zaradi potovanj, – ve~ja varnost, manj po{kodb in materialne {kode, 14 Zunanji u~inki (eksternalije) nacionalnih razvojnih projektov in mònosti za pokrivanje … – potencialno zaposlitveno obmo~je se pove~a, delodajalci làje pridobijo kadre, – zmanj{anje pritiska na poselitev v mestu – spodbujanje razpr{ene poselitve. • Ocena negativnih eksternalij: – zaradi làjega dostopa se prebivalci iz mest selijo dlje iz mesta, vendar se dnevno vseeno vozijo na delo v mesto, – {e ve~ ljudi i{~e prilònost na làje dostopni lokaciji, ki omogo~a bolj{i zasluèk – na izstopnih to~- kah iz avtoceste in mestnih vpadnicah se prometni zastoji {e bolj pove~ajo, – zaradi pove~anega prometa se pove~a okoljska obremenitev lokacije (hrup, onesnaènost zraka) in prostorska obremenitev (potreba po dodatnih parkiri{~ih), – razpr{evanje poselitve {e dodatno oteùje organizacijo in ekonomi~nost javnega potni{kega prometa in pove~uje stro{ke izgradnje javne komunalne infrastrukture. Primer 3: Turisti~no podjetje zgradi ve~ji turisti~no-zabavi{~ni kompleks. Cilj podjetja je ustvarjanje dobi~- ka iz trènja no~itev in storitev na obmo~ju. V ~asu najve~jega obiska je v kompleksu 10.000 dnevnih obiskovalcev. • Ocena pozitivnih eksternalij: – lokalni ponudniki turisti~nih storitev imajo ve~ji obisk (gostinstvo, preno~i{~a, rekreacija), – kreiranje nove, podporne turisti~ne ponudbe in podpornih storitev, kar vodi v odpiranje novih delovnih mest, – vra~anje {tudentov po kon~anju {tudija v doma~i kraj. • Ocena negativnih eksternalij: – zaradi nove obremenitve je treba zgraditi ve~jo ~istilno napravo, ki pa je zelo neenakomerno obremenjena (sezona, vremenski pogoji, vikendi), – pove~a se promet, kakovost ìvljenja ob kompleksu se bistveno spremeni (na primeru Portoroà lahko opazimo nasprotovanje prebivalcev ìvahnej{emu no~nemu ìvljenju, ki bi razgibalo turisti~no ponudbo in obisk, kar povzro~a stagnacijo dohodka od turizma – odhod potencialnih turistov na Hrva{ko in druge mediteranske destinacije). Iz navedenih ocen je razvidno, da so lahko zunanji u~inki tudi finan~no zelo pomembni, nekateri so omejeni na specifi~ne skupine (na primer gostinci v bliìni turisti~nih kompleksov) drugi pa so porazdeljeni na vse prebivalce ob~ine (na primer stro{ki za izgradnjo vrtca iz ob~inskega prora- ~una). Kaj lahko stori investitor ko zazna negativne eksternalije? Ob~ina lahko na primer za prepoznavanje stro{kov z investitorjem (ki ima velik poslovni interes) doseè dogovor, da bo sprejela ustrezne prostorske akte le pod pogojem, da bo investitor financiral drùbeno infrastrukturo (na primer izgradnja vrtca, nove ~istilne naprave, kroì{~a na vpadnici, {portnega ali kulturnega objekta – primer novega nakupovalnega sredi{~a in stadiona v Stoìcah in podobno). ^e ob~ina oceni, da so pozitivni u~inki ve~ji od negativnih, lahko investitorja oprosti pla~ila teh stro{kov (in stro{ke posredno prerazporedi na vse ob~ane). Kak{ne so posledice nezaznave eksternih stro{kov? Neodgovorno je, da se lokalna skupnost ali drà- va ne zaveda eksternih stro{kov in tako investitorju zagotovi nesorazmerno ve~ji dobi~ek oziroma kupcem nìjo ceno, dolgoro~no pa te stro{ke pla~ujejo vsi davkopla~evalci. 3 Eksterni stro{ki nacionalnih razvojnih projektov Nacionalni razvojni projekti so zasnovani kot veliki razvojno-investicijski projekti, ki naj bi imeli velik u~inek pri doseganju ciljev Strategije razvoja Slovenije. Poleg predvidenih u~inkov pa ocenjujemo, da bodo znatni tudi eksterni u~inki, ki bodisi niso glavni cilj projektov oziroma sploh niso bili upo{tevani v dosedanjih {tudijah in razpravah. 15 Robert [pendl, Igor Gabrenja Za bolj{o preglednost zunanjih u~inkov smo pri~akovane u~inke razdelili na ve~ podro~ij: • okoljske u~inke, • drùbene u~inke, • gospodarske u~inke in • finan~ne u~inke. Tako èlimo jasno prikazati spekter potencialnih eksternalij. Nekateri u~inki so namre~ drùbeno razmeroma dobro prepoznani, presoje teh u~inkov pa so vklju~ene v formalni postopek na~rtovanja. Primer takega formalnega postopka so presoje vplivov na okolje. Drugi u~inki niso zakonodajno predpisani in povzro~ajo ve~je teàve. Kot primer lahko navedemo pomanjkanje vrtcev v ob~ini Domàle (za priblìno 150 otrok), ki so v veliki meri posledica izgradnje ve~ sto stanovanj v zadnjih letih (Vo{njak 2007) ali pa prometne zagate na [kofljici (medmrèje 1), ki so delno tudi posledica velikega priseljevanja v ob~ino (in druge ob~ine vzdol` glavne ceste), saj se je {tevilo prebivalcev v ob~ini med letoma 1991 in 2006 pove~alo za 54,3 % (SURS, 2007a, b). V obeh primerih bo eksterne stro{ke gradnje stanovanjskih objektov (vrtci, nove ceste) pokrivala {ir{a drùbena skupnost namesto investitorjev, ki so te stro{ke ve~inoma povzro~ili. V nadaljevanju prikazujemo izbrane skupine projektov iz Resolucije in ocenjene nekatere pri~akovane zunanje u~inke, ki bi morali biti v strokovnih podlagah ustrezno obdelani, predvsem pa bi morali biti v finan~ne konstrukcije konkretnih projektov vklju~eni eksterni stro{ki ugotovljenih/zaznanih u~inkov. Nekateri navedeni u~inki so splo{no prepoznavni, nekateri prikazani u~inki pa so manj raziskani in potrebni nadaljnje kriti~ne presoje. Pri navedbi skupin projektov so navedene {tevilke projektov, kot so ozna~eni v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih. Primeri eksternalij skupin projektov iz Resolucije: 1.1–1.9 Gospodarska sredi{~a: • Ocena pozitivnih eksternalij: Vpliv na okolje: – manj prometa zaradi migracij med razli~no razvitimi regijami. Vpliv na drùbo: – policentri~en razvoj, – vi{ja raven drùbenih storitev v regijskih sredi{~ih, – manj izgubljenega ~asa zaradi vsakodnevne vònje na oddaljena delovna mesta. • Ocena negativnih eksternalij: Vpliv na okolje: – pove~ani vplivi na okolje zaradi zasedbe prostora, prometa, odpadnih voda … Vpliv na drùbo: – pove~anje potreb po stanovanjski gradnji. Vpliv na lokalni ali nacionalni prora~un: – pove~ani izdatki za razvoj dodatne drùbene infrastrukture zaradi novih naselitev na obmo~ja gospodarskih sredi{~. 1.10 Nacionalna {irokopasovna mreà: • Ocena pozitivnih eksternalij: Vpliv na okolje: – potencialno zmanj{an promet zaradi manj{ih potreb po dnevni mobilnosti zaradi dela na domu. Vpliv na gospodarstvo: – razvoj ponudbe IT storitev in spletnega trgovanja. Vpliv na drùbo: – dostop prebivalcev do storitev e-uprave, informacij, e-izobraèvanja. • Ocena negativnih eksternalij: Vpliv na drùbo: – potencialno pove~anje navideznih na~inov komuniciranja na ra~un osebnih stikov (asocialnost, zlasti med otroci in mladino). 16 Zunanji u~inki (eksternalije) nacionalnih razvojnih projektov in mònosti za pokrivanje … 1.11–1.16 Turisti~ni projekti: • Ocena pozitivnih eksternalij: Vpliv na gospodarstvo: – pozitivni u~inki za ponudnike gostinskih in drugih storitev v okolici turisti~nih sredi{~. – Ocena negativnih eksternalij: Vpliv na okolje: – pove~ani vplivi na okolje zaradi zasedbe prostora, prometa, odpadnih voda … Vpliv na drùbo: – potencialno manj prijetno (hrup, gne~a) in varno okolje v okolici sredi{~, kjer prevladujejo dejavnosti v no~nem ~asu. Vpliv na lokalni ali nacionalni prora~un: – pove~ani stro{ki razvoja komunalne infrastrukture za potrebe turisti~nega obiska. 3.1–3.2 Izobraèvalne institucije: • Ocena pozitivnih eksternalij: Vpliv na gospodarstvo: – ve~ja razpolòljivost izobraènih kadrov. – Ocena negativnih eksternalij: Vpliv na lokalni ali nacionalni prora~un: – potrebe po dostopnosti z javnim potni{kim prometom, ustreznih cestah in parkiri{~ih, – potreba po izgradnji novih {tudentskih in dija{kih domov. Vpliv na drùbo: – pove~anje potreb po zabavi in kulturi. 3.3 UKC Maribor: • Ocena pozitivnih eksternalij: Vpliv na drùbo: – ve~ja dostopnost kakovostnih zdravstvenih storitev. Vpliv na gospodarstvo: – razvoj podpornih storitev za potrebe zdravstva. • Ocena negativnih eksternalij: Vpliv na lokalni ali nacionalni prora~un: – potrebe po dostopnosti z javnim potni{kim prometom, ustreznih cestah in parkiri{~ih, – vi{ji javnofinan~ni izdatki (ob predpostavki enake poslovne uspe{nosti kot UKC Ljubljana). Vpliv na drùbo: – pomanjkanje usposobljenega kadra. 9.1–9.2 Trajnostna mobilnost in èleznice: • Ocena pozitivnih eksternalij: Vpliv na okolje: – zniànje emisij toplogrednih plinov in {kodljivih snovi v zrak iz prometa. Vpliv na drùbo: – ve~ja varnost, manj po{kodb, manj izgubljenega ~asa za vsakodnevno vònjo na delo in v {olo. Vpliv na gospodarstvo: – nìji stro{ki za prevoz zaposlenih na delo. • Ocena negativnih eksternalij: Vpliv na drùbo: – cenovno ugodne vozovnice povzro~ijo zniànje nadomestila zaposlenim za prevoz na delo, kar je lahko pomembno zniànje (neobdav~enih) prihodkov predvsem na slab{e pla~anih delovnih mestih. 9.3–9.4 Cestno omrèje: • Ocena pozitivnih eksternalij: 17 Robert [pendl, Igor Gabrenja Vpliv na drùbo: – ve~ja varnost, manj po{kodb, manj izgubljenega ~asa za dnevno mobilnost. • Ocena negativnih eksternalij: Vpliv na okolje: – razpr{evanje poselitve zaradi ve~je dostopnosti obmo~ij s cenej{imi zemlji{~i. Vpliv na drùbo: – novi prebivalci suburbanih ali ruralnih naselij se slabo vklju~ujejo v lokalno skupnost, odtujeno ìvljenje v {tevil~no majhnih naseljih. Vpliv na lokalni ali nacionalni prora~un: – vi{ji stro{ki vzdrèvanja cestnega omrèja (ve~ cest–ve~ vzdrèvanja). 9.5 Trajnostna energija: • Ocena pozitivnih eksternalij: Vpliv na okolje: – zniànje emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe obnovljivih virov energije. • Ocena negativnih eksternalij: Vpliv na okolje: – potencialno pove~anje vplivov na posamezne elemente okolja (na primer vetrne elektrarne), – degradacija povr{in zaradi intenzivne pridelave energetskih polj{~in, – ~ezmerno izkori{~anje lesne biomase. Vpliv na drùbo: – preusmerjanje kmetijskih posevkov (hrane) v energetske posevke povzro~i pomanjkanje pridelave doma~e hrane (strate{ka dobrina) in potrebo po pove~anem uvozu hrane. 9.6–9.11 (Elektro-) energetika: • Ocena pozitivnih eksternalij: Vpliv na okolje: – zniànje emisij toplogrednih plinov zaradi ve~je energetske u~inkovitosti naprav in uporabe obnovljivih virov energije. • Ocena negativnih eksternalij: Vpliv na drùbo: – javno nasprotovanje velikim objektom za izkori{~anje jedrske energije in skladi{~enje plina, – potencialna izguba vrednosti nepremi~nin v neposredni bliìni energetskih objektov. 4 Vpliv alternativnih implementacij projektov na zunanje u~inke Predlagani projekti so v letu 2007 {e razmeroma ohlapno definirani in vsaj nekateri dopu{~ajo alternativne na~ine izvedbe. Kot primer lahko prikaèmo alternativne izvedbe projektov izgradnje gospodarskih sredi{~ in posledi~ne spremembe eksternalij. Za razvoj gospodarskega sredi{~a so mòne alternativne re{itve vsaj v naslednjih elementih: • izbor tipa dejavnosti, kot na primer specializirane za specifi~no panogo oziroma dejavnost, pretè- no logisti~ne, pretèno proizvodne, pretèno trgovske, kombinirane; • zagotavljanje podpornih dejavnosti in infrastrukture, ki je potrebna za izbrani tip dejavnosti; • model variantne cenovne politike trènja zemlji{~ v okviru mònosti aktualne zakonodaje (Zakon o stvarnem premoènju dràve, pokrajin in ob~in – ZSPDPO (Uradni list RS, {t. 14/07)); • na~in trènja glede na infrastrukturno opremljenost; • na~in upravljanja sredi{~ (na primer bodisi klasi~no opremljanje in prodaja komunalno opremljenih zemlji{~, bodisi javno lastni{tvo zemlji{~ (in morebiti tudi objektov) ter oddajanje v najem, pri ~emer je mogo~ ve~ji nadzor nad vrstami dejavnosti). 18 Zunanji u~inki (eksternalije) nacionalnih razvojnih projektov in mònosti za pokrivanje … Izbrane alternative lahko pomembno vplivajo na zunanje u~inke. ^e na primer v gospodarskem sredi{~u kot pretèno dejavnost izberemo dejavnost, ki bo zaposlovala tèje zaposljive delavce, lahko to dolgoro~no spremeni socialno strukturo okolja in nìje prihodke lokalne skupnosti zaradi nìjih pre-jemkov prebivalcev (primer: industrijska sredi{~a kot na primer Jesenice). ^e izberemo dejavnost, ki bo zahtevala visoko specializirane kadre, je za pridobitev kadrov nujno zagotavljanje bolj{e drùbene infrastrukture, hkrati pa lahko pri~akujemo tudi spremembo socialne strukture, kar lahko zlasti v tradicionalnih okoljih povzro~i trenja med »staroselci« in »priseljenci«. 5 Mònosti za prepoznavanje eksternih stro{kov Klju~ni pogoj za prepoznavanje eksternih stro{kov je prepoznavanje zunanjih u~inkov v dovolj zgodnji fazi projekta, ko so mogo~a pogajanja z investitorji oziroma nosilci projektov. Tipi~no se pogajalski prostor, pa tudi pravne mònosti zmanj{ujejo z napredovanjem projekta. Kot primer lahko navedemo gradnjo ve~jega gospodarskega ali stanovanjskega objekta, za katerega je treba pripraviti podrobni prostorski na~rt v skladu z Zakonom o prostorskem na~rtovanju (Uradni list RS, {t. 33/07): • prostorski na~rt sprejema ob~ina/dràva, zato se z investitorjem lahko pred sprejemom dogovori o sofi-nanciranju dolo~ene drùbene infrastrukture; • po sprejemu prostorskega na~rta je formalno ob~ina upravi~ena le to pla~ila komunalnega prispevka, ki pa je eksplicitno z Zakonom o prostorskem na~rtovanju omejen na infrastrukturo varstva okolja (vodovod, kanalizacija, odpadki), grajeno javno dobro (ceste, parkiri{~a, javne povr{ine) ter lokalna energetska omrèja z obvezno priklju~itvijo; v tem prispevku ne morejo biti zajeti stro{ki izgradnje vrtcev, {ol, rekreacijske infrastrukture … Drugi primer na nacionalni ravni je lahko gradnja avtocest in dràvnih cest, kjer izvajalci niso vzporedno zagotavljali kakovostnega javnega potni{kega prometa, kar je celo v pristojnosti istega ministrstva. Tako je izbira dnevne vònje na delo z osebnim avtomobilom po vse bolj{i cestni infrastrukturi vedno bolj pogosta v primerjavi vònja z razmeroma dragim in neprimerljivo po~asnej{im ter manj udobnim javnim potni{kim prometom. Na dràvni ravni ni nikakr{nega mehanizma, ki bi na primer prihodke od cestnin in parkirnin prelival v zagotavljanje bolj{e èlezni{ke infrastrukture oziroma bolj{ega javnega potni{kega prometa nasploh, ki je v Sloveniji od osamosvojitve izgubil ve~ kot ¾ potnikov. Zaradi obstoje~ega pravnega okvirja je torej pri projektih v~asih zelo teàvno zagotoviti pokritje zunanjih stro{kov, ki bodo nesporno nastali. Lokalne skupnosti oziroma izvajalci projektov morajo tako zelo premi{ljeno izpeljati predhodne faze postopkov, ko so mònosti za financiranje projektov {e razmeroma odprte. 6 Sklep Zunanji u~inki projektov so lahko dolgoro~no pomembni za dràvo, pokrajino, lokalno skupnost ali dolo~eno skupino prebivalcev ob na~rtovanem projektu. Ob poizku{anju maksimiranja pozitivnih u~inkov je posebej pomembno prepoznavanje eksternih stro{kov. Glavni na~in je poznavanje {ir{ih vplivov projektov in vklju~itev teh stro{kov v celovito analizo stro{kov in koristi investicije. Pred implementacijo nacionalnih razvojnih projektov oziroma pred implementacijo kakr{nihkoli javnih razvojnih projektov je zelo pomembno izvesti {ir{o presojo vplivov projektov na okolje, drùbo in gospodarski razvoj. Le z u~inkovito presojo in ustrezno obravnavo vseh posledic projektov namre~ lahko doseèmo optimalen razvoj brez pomembnih dolgoro~nih negativnih u~inkov. 19 Robert [pendl, Igor Gabrenja 7 Viri in literatura ARSO 2007: Kazalci okolja v Sloveniji: Promet – Obseg in sestava potni{kega prometa. Medmrèje: http://kazalci.arso.gov.si (29. 6. 2007). Medmrèje 1: http://forum.skofljica.si/viewtopic.php?t=16 (29. 6. 2007). Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Statisti~ni urad RS 2007a: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu. Statisti~ni urad RS 2007b: Popis prebivalstva 1991. Vo{njak, A. 2007: Domàle ne prenesejo ve~ kot 40.000 ob~anov. Dnevnik, 18. 5. 2007. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Uradni list RS, {t. 127/2006. Zakon o prostorskem na~rtovanju. Uradni list RS {t. 33/2007. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Uradni list RS, {t. 93/2005. Zakon o stvarnem premoènju dràve, pokrajin in ob~in. Uradni list RS, {t. 14/2007. 20 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 21–26, Ljubljana 2007 NA^RTOVANJE Z LJUDMI NE ZA LJUDI! Milena [krl-Marega REC – Regionalni center za okolje Slovenska cesta 5, 1000 Ljubljana milena.marega@ guest.arnes.si UDK: 316.43(497.4) IZVLE^EK Na~rtovanje z ljudmi ne za ljudi! Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013 obsega projekte, ki bodo imeli velik vpliv na ìvljenje prebivalcev Slovenije, zanje pa bo porabljen tudi velik del evropskih in doma~ih sredstev. Za take projekte je {e veliko bolj kot za manj{e pomembno, da gredo skozi proces javnih razprav in vklju~evanja strokovne in lai~ne javnosti v njihovo oblikovanje, saj s tem pridobijo vi{jo kakovost, legitimnost, pripadnost in podporo prebivalcev, kar je predpogoj za njihovo uspe{no izvedbo. Nenazadnje je na~elo partnerstva (posvetovanje in vklju~evanje ekonomskih in socialnih partnerjev v programiranje, izvajanje in vrednotenje programov in projektov) eno od klju~nih na~el Evropske kohezijske politike 2007–2013. Te vidike pa Evropska komisija tudi preverja skozi obvezne presoje predlogov projektov. Proces priprave Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih ni bil participativen po standardih Evropske komisije; participativni proces namre~ vklju~uje prebivalce in drùbene skupine od za~etne faze priprave programov, pa vse do izvedbe in ocene doseènega. Pri pripravi Resolucije se bo (ko se bo) vklju~evanje delènikov za~elo v prepozni fazi. KLJU^NE BESEDE na~elo partnerstva, sodelovanje javnosti, razvojno na~rtovanje, strukturni skladi 2007–2013 ABSTRACT Planning with people not for people! The Resolution on National Development Projects for the Period 2007–2013 includes projects that will significantly influence Slovenian citizens' lives, and they will as well require a big portion of the EU and national funding sources. For such kind of large projects it is even more important than for smaller scale projects that they pass through the process of public consultation as in that way projects gain the legitimacy, com-mitment and support of citizens – preconditions for their successful implementation. The partnership principle (involvement of and consultation with economic and social partners in programming, implementation and evaluation of programs and projects) is one of the basic principles of the EU Cohesion Policy 2007–2013. The EC examines the consideration of this principle through obligatory assessments of projects. The process of preparation of the Resolution on National Development Projects 2007–2013 was not a participative one, if we consider the EC standards; the participatory process builds on the inclusion of citizens and social groups from the early stage of the program or project preparation, through its implementation and evaluation. This was not the case in the preparation of the Resolution, as the consultation with civil society (if there will be any) will begin too late. KEYWORDS partnership principle, public participation, development planning, Structural Funds 2007–2013 21 Milena [krl-Marega 1 Uvod V ~asu priprav na ~rpanje sredstev iz strukturnih in drugih skladov v finan~nem obdobju 2007–2013 in v procesu priprav Slovenije na predsedovanje EU je prav posebna pozornost posve~ena politikam in usmeritvam, ki so v osr~ju evropske kohezije. Ena od tovrstnih usmeritev je tako imenovano »na- ~elo partnerstva« pri na~rtovanju in izvajanju programov in projektov, ki jih nameravajo dràve in regije sofinancirati s pomo~jo evropskih skladov. Na~elo partnerstva narekuje partnersko sodelovanje med Evropsko komisijo, dràvnimi in lokalnimi oblastmi ter vladnimi in nevladnimi organizacijami in tele-si v vseh fazah izvedbenega ciklusa strukturnih skladov, pa tudi drugih razvojnih programov. ^eprav so usmeritve jasne, pa je raven njihovega izvajanja {ibka. Namen tega prispevka je vzpodbuditi kriti~- no razpravo o dosedanjih praksah vklju~evanja strokovne in lai~ne javnosti v razvojno na~rtovanje, predvsem pa o mònostih za vzpostavljanje u~inkovitih razvojnih partnerstev v prihodnje. Takih partnerstev, ki bodo omogo~ila, da bodo razvojni projekti bolje odraàli potrebe prebivalcev in posebnosti njihovega gospodarskega, drùbenega in naravnega okolja. 2 Na~elo partnerstva in iluzija o vklju~enosti Na~elo partnerstva ni nova zahteva, ki bi se pojavila v zadnjem ~asu, pa~ pa se na ravni EU razvija è od leta 1988, ko se je prvi~ pojavilo kot eno od vodilnih na~el reforme takratnih strukturnih skladov. V programskem obdobju 2000–2006 je bil na~elu partnerstva dan {e ve~ji pomen (8. ~len Uredbe o strukturnih skladih, 1260/1999; Medmrèje 1). Ta uredba je zahtevala, da se »v programiranje in izvajanje vklju~ijo nacionalne in lokalne oblasti, pa tudi ekonomski in socialni partnerji in ostale relevantne in kom-petentne organizacije, ki predstavljajo razli~ne skupine civilne drùbe«. Od dràv je zahtevala posvetovanja s temi partnerji v vseh fazah programiranja za strukturne sklade, od na~rtovanja programov, do izvajanja in evaluacije. Vendar pa je uredba pu{~ala dràvam proste roke pri oblikovanju pravil in na~inov tovrstnih posvetovanj in prav to se je pokazalo kot klju~na ovira pri udejanjanju na~ela partnerstva v praksi. Ve~ina dràv, med njimi Slovenija, je namre~ v veliko nezadovoljstvo organizacij civilne drù- be upo{tevala le minimalne standarde. Organizacije civilne drùbe iz ve~ine dràv EU (ocena v okviru projekta Cooperate, ECAS) so procese vklju~evanja civilne drùbe v programskem obdobju 2000–2006 ozna~ile kot »iluzijo o vklju~enosti«. O tem iz~rpno govori tudi poro~ilo European Citizen Action Service, ECAS, iz leta 2004: Illusion of inclusion, ki zajema nove ~lanice EU, med njimi tudi Slovenijo. Ta izjemno kriti~na ocena poudarja, da so oblasti na~elo partnerstva uporabljale kot retoriko, medtem ko so bili posvetovalni procesi z organizacijami civilne drùbe v praksi, predvsem pa upo{tevanje njihovih predlogov in mnenj, ve~inoma manipulacija za pridobitev navidezne podpore programskim dokumentom, ki so jih dràve po{iljale na Evropsko komisijo v odobritev. Samo nekaj dràv EU je v preteklem programskem obdobju na primer sredstva iz sklada Global Grant namenila krepitvi zmogljivosti civilne drùbe za pripravo in izvajanje projektov, ~emur je bil ta sklad pravzaprav namenjen, medtem ko so v ve~ini dràv sredstva ponikni-la v druge namene. Med sicer slabo ve~ino v EU so izrazito izstopale in tudi danes izstopajo dràve z evropskega severa: Velika Britanija in skandinavske dràve. Kljub tradicionalno centraliziranim upravnim sistemom, so te dràve uspele è v zgodnji fazi izvajanja strukturnih skladov prepoznati potrebo, da se v na~rtovanje in izvajanje programov, ter s tem v u~inkovito ~rpanje sredstev EU, vklju~ijo ~im {tevilnej{i akterji, seveda dobro povezani in predvsem z jasno dogovorjenimi dràvnimi razvojnimi prioritetami. Socialnim partnerjem so odprte {tevilne mònosti za udelèbo v programih, v ex-ante in druge presoje programov so vtkani kazalniki, ki se nana{ajo na vklju~evanje socialnih partnerjev. Na nacionalni ravni so vzpostavljena koordinacijska telesa, ki nadzirajo in podpirajo participativne procese. Velika Britanija je na~elo partnerstva uspe{no vklju~ila v procese za regeneracijo regij s tem, da je krepila zmogljivosti 22 Na~rtovanje z ljudmi ne za ljudi! regij za oblikovanje razvojnih partnerstev (Stratchclyde European Partnership Programe Management Executive na primer vklju~uje nad 200 organizacij). Vodenje programov je decentralizirala in v njihovo upravljanje vklju~ila ne{teto neodvisnih agencij, medtem ko organi upravljanja skrbijo za strate{ko usmerjanje in u~inkovit nadzor. V vsaki regiji so tudi agencije, ki so zadolène za {tevilne oblike pomo~i organizacijam civilne drùbe: poleg brezpla~ne tehni~ne pomo~i za pripravo in vodenje projektov tudi za usposabljanje in razvoj potrebnih ve{~in. (Primer take organizacije je London Voluntary Sector Training Consortium, katerih predstavniki so svoje dobre prakse predstavljali tudi v Sloveniji.) Med novimi ~lanicami EU je pozitiven primer ^e{ke, ki je v prej{njem finan~nem obdobju kar 5 milijonov evrov iz sredstev Global Grant namenila pripravi nevladnih organizacij za ~rpanje strukturnih skladov in sicer na ravni programiranja in administracije ter za izvedbo projektov nevladnih organizacij. Slovenija se je àl uvrstila v drùbo tistih dràv, kjer je participativni pristop v prej{njem programskem obdobju skoraj popolnoma izostal, posvetovanje s predstavniki civilne drùbe je bilo mo~no pomanjkljivo kljub mnogim pobudam in konkretnim predlogom za vklju~evanje javnosti, ki so bili posredovani na odgovorne vladne ustanove. Dràvni uradniki, ki so bili pristojni za pripravo in izvajanje programskih dokumentov, v prej{njem programskem obdobju preprosto niso zbrali dovolj priprav-ljenosti in mo~i, da bi uveljavili sicer dobro znane mehanizme participativne demokracije. 3 Bo v novem finan~nem obdobju 2007–2013 bolje? Evropska komisija je tudi v uredbi o strukturnih skladih za novo finan~no obdobje 2007–2013 regijam, ki se potegujejo za sredstva iz strukturnih skladov, naloìla »dol`nost vzpostavitve {ir{ega partnerstva, ki vklju~uje tudi tretji sektor: organizacije in telesa civilne drùbe, okoljske partnerje, nevladne organizacije in organizacije, ki vzpodbujajo enakost spolov …« (~len 11; Medmrèje 1), ve~ja pozornost pa je izvajanju na~ela partnerstva namenjena tudi v {tevilnih razpravah na najvi{ji ravni EU (na primer Odprti dnevi, Bruselj 2006), pri ocenjevanju uspe{nosti preteklega finan~nega obdobja ter predvsem pri na~rtovanju izvajanja in vrednotenja programov v sedanjem finan~nem obdobju. Tudi tokrat pa Evropska komisija na~ine za »participativno upravljanje« (participatory governance) prepu{~a zrelosti in razsodnosti posameznih dràv. Vklju~evanju socialnih in ekonomskih partnerjev v programiranje, izvajanje in vrednotenje se ne bo ve~ mogo~e izogniti, {e ve~, njegovo izvajanje nam v {ir{em drùbenem smislu lahko prinese ob~utne koristi. Tega so se dobro zavedali odgovorni za pripravo Dràvnega razvojnega programa 2007–2013 in Nacionalnega strate{kega referen~nega okvira 2007–2013, saj so participativnem pristopu namenili ve~jo pozornost in vidne napore. Ob upo{tevanju, da je ta proces gledano v celoti sicer dosegel le minimalne standarde participativnih procesov po evropskih na~elih, pa gre vendarle pohvaliti vsaj dvoje: {tevilne organizirane prilònosti za posvetovanja z razli~nimi skupi-nami delènikov, {e posebno pa pripravo poro~ila, v katerem so zbrani komentarji in predlogi razli~nih delènikov za izbolj{anje osnutka dokumenta in navedbo, kako so bili ti predlogi upo{tevani, oziroma opredelitev razlogov za njihovo neupo{tevanje. S tem poro~ilom je Slùba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko postavila visok standard, ki bo, upajmo, krojil podobne procese v prihodnosti. Tak pozitiven pristop pa ni bil upo{tevan pri pripravi Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih, ~eprav gre za dokument z zasnovami projektov, ki bodo imeli velik vpliv na ìvljenje in blaginjo prebivalcev. Proces priprave Resolucije ni upo{teval na~ela partnerstva po evropskih standardih, vklju- ~evanje partnerjev se bo (kadar se bo?) za~elo v prepozni fazi. Vse to je za Resolucijo slabo, saj zmanj{uje njeno legitimnost, v javnosti ustvarja mnoga nezadovoljstva in v veliki meri nasprotovanja, celo pripravo Plana B kot protiuteì Resoluciji. Ta dejstva pa nedvomno pomenijo nepotrebno tro{enje energije, ~love{kih naporov in denarja! 23 Milena [krl-Marega 4 Uresni~evanje na~ela partnerstva v praksi Katere so prednosti in koristi sodelovanja z ekonomskimi in socialnimi partnerji pri pripravi in izvajanju programov in projektov? Predvsem so to pove~ana kakovost in legitimnost nastalih programov in projektov ter ve~ja preglednost na~ina sprejemanja odlo~itev. Udeleènci procesa programiranja namre~ prina{ajo dodatne informacije, podatke, mnenja in predloge, ki pripomorejo, da nastali dokument bolje vklju~uje znanje in vrednote ljudi, s tem pa tudi pove~a lastni{tvo, pripadnost ter pripravljenost za sodelovanje pri uresni~evanju zastavljenih nalog. Vklju~evanje delènikov zagotovo zahteva nekatere napore, vendar se hkrati pove~a sprejemljivost na~rtovanih ukrepov v drùbi, krepijo se zmogljivosti udeleèncev za bolj{o koordinacijo, krepijo se sodelujo~e institucije ter njihove sposobnosti vodenja, izbolj{ujejo se ve{~ine javnih uslùbencev in organizacij civilne drùbe za vklju~ujo~e upravljanje (inclusive governance), nenazadnje pa se izbolj{ujejo tudi skupne zmogljivosti drùbe za ~rpanje sredstev, saj se pove~uje znanje za na~rtovanje in izvedbo projektov. Izbolj{a se tudi zaupanje v javno upravo, ki pregledno in uspe{no koordinira te procese. Predpogoj za uresni~evanje na~ela partnerstva je seveda zavezanost na dràvni ravni za participativno upravljanje (dogovorjeni standardi in na~ela, ki jih bodo upo{tevali vsi sektorji). Na prakti~ni ravni pa so klju~ni naslednji dejavniki: ustrezno informiranje ekonomskih in socialnih partnerjev ter javnosti nasploh, odpiranje posvetovalnih procesov za odprt dialog s partnerji v zgodnji fazi priprave razvojnega programa in povratni odziv odgovornih na zbrane pobude in predloge. Informiranje se mora za~eti v najzgodnej{i fazi, na primerne na~ine, obsegati pa mora tako informacije o programu/projektu, ki je v pripravi, kot tudi natan~en opis na~rta vklju~evanja partnerjev. Tak na~rt natan~no dolo~a namen in na~ela sodelovanja, urnik in metode posvetovanj, mesta za pridobivanje informacij skozi razli~ne medije, na~ine za upo{tevanje mnenj in predlogov udeleèncev, kazalnike uspe{nosti partnerstva… Klju~nega pomena je zagotoviti dovolj ~asa za posvetovanja, pa tudi ustrezno podporo in pomo~ udeleèncem. Na zaklju~ku procesa se izvede ocena, rezultate sodelovanja pa se predstavi v posebnem poro- ~ilu, ki zajema tako uspehe, kot ovire in predvsem priporo~ila za bolj u~inkovita partnerstva v prihodnosti. Na videz velik vloèk, ki pa se je v mnogih dràvah è pokazal kot majhen v primerjavi s koristmi, ki jih je dolgoro~no prinesel. Temelj za katerokoli partnerstvo je medsebojno zaupanje oziroma prepri~anje, da partnerstvo prina{a pozitivne u~inke in ne samo velike porabe ~asa ter velikih stro{kov. V Sloveniji smo àl {e vedno na ravni nezaupanja ter prepri~anja ve~ine, da pomeni vklju~evanje javnosti v na~rtovanje pomembnih strate{kih dokumentov in zakonov velik napor in kve~jemu oviro za »u~inkovito« delo. Tako razmi{ljanje je ~utiti predvsem na strani javnih institucij, medtem ko si organizacije civilne drùbe vidno prizadevajo za bolj odprte in bolj demokrati~ne procese na~rtovanja in odlo~anja. ^e è vklju~ujejo socialne partnerje, si predstavniki javnih institucij izbor le-teh {e vedno pogosto prikrojijo po lastni presoji, pravila sodelovanja pa so ohlapna in nepregledna. Posamezne izjeme dobre prakse zaenkrat le potrjujejo splo{no pravilo slabe prakse. Tej kriti~ni presoji potekajo~ih procesov je treba ob bok vendarle postaviti dejstvo, da je vlada v okviru prednostnih ukrepov za strukturne sklade (Operativni program za razvoj ~love{kih virov) za krepitev zmogljivosti nevladnih organizacij namenila v obdobju 2007–2013 kar okoli 15 milijonov evrov sredstev. S to veliko koli~ino denarja bodo nevladne organizacije mo~no okrepile svoje zmogljivosti za medsebojno sodelovanje in povezovanje, izobraèvanje in zaposlovanje, pove~anje prepoznavnosti, pa tudi za vklju~evanje v procese odlo~anja in vplivanje na politike dràve. Vendar pa bo vse to ostalo brez pravega u~inka, ~e vsi sektorji javne uprave in lokalne oblasti ne bodo na ustrezne na~ine odprli prilònosti za vklju~evanje in sodelovanje s civilno drùbo. 5 Civilna drùba in trajnostni razvoj Trajnostni razvoj ni samo krovni politi~ni cilj Evropske unije, njenih ~lanic, regionalnih in lokalnih oblasti, pomeni tudi glavno usmeritev vizije razvoja evropske drùbe. Usmeritev v trajnostni razvoj 24 Na~rtovanje z ljudmi ne za ljudi! pa zahteva soo~enje z glavnimi izzivi ~love{tva v 21. stoletju kot so: sprememba podnebja, zmanj{evanje naravnih virov, fragmentacija drùbe in rev{~ina, socialni pritiski, demografske spremembe in drugi. Trajnostni razvoj mora ta neravnovesja uravnoteìti, kar pa {e zdale~ ni samo v mo~i politike in gospodarstva, niti samo znanosti. Posebno vlogo v trajnostnem razvoju, vlogo »drùbenega lepila«, vlogo povezovalca med politiko, gospodarstvom in drùbo igrajo organizacije civilne drùbe (glej tudi Agen-do 21, ki v poglavjih 27 in 28 predstavlja vlogo Civilne drùbe v trajnostnem razvoju). Nenadomestljiva je vloga teh organizacij pri identifikaciji problemov in potreb ter opozarjanju nanje, pri aktiviranju drùbe, pri spreminjanju drùbenih vzorcev v smeri trajnostnega razvoja in pri vplivanju na razvoj strategij in programov, ki upo{tevajo na~ela trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj pomeni integracijo, uravnoteèvanje, pogosto pa tudi izbor ali prerazdelitve med posameznimi ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi cilji. Ta izbor pa ne more biti determiniran samo s politi~nimi in znanstvenimi sredstvi. Vsebuje namre~ tudi sistem vrednot, ki jih je mòno prepoznati le skozi posvetovanja z ljudmi. Vklju~enost prebivalcev in drùbenih skupin je potrebna pri sprejemanju odlo~itev ter v ustrezni obliki v vsaki posamezni fazi od priprave vizije in razvojne strategije (temeljnih opredelitev in prednostnih ciljev) do programiranja izvedbenih programov ter vrednotenja izvedenih programov in projektov. Rezultat takega pristopa bodo kakovostni in v celostno blaginjo usmerjeni uresni~ljivi programi, pripravljeni in izvedeni na podlagi skupnih vrednot, {irokega znanja, razumevanja in pripadnosti drùbenih skupin, z mo~nimi navezavami na lokalne skupnosti in njihove pobude. Politiki, ki prezre pomen civilne drùbe pri na~rtovanju trajnostnega razvoja, oziroma ne odpre naj{ir{ih mò- nosti sodelovanja z njo pri oblikovanju razvojnih programov, ni veliko do resni~no trajnostnega razvoja. 6 Sklep Ustrezno vklju~evanje civilne drùbe in s tem upo{tevanje mnenj prebivalcev od najzgodnej{e faze priprave Resolucije o nacionalnih projektih bi bilo v veliko pomo~ pri oblikovanju temeljnih usmeritev, omogo~ilo bi vedenje o tem, katere vrednote so nam kot drùbi pomembnej{e, na katere spremembe smo pripravljeni, kdo in kako bomo zastavljene cilje uresni~ili … Na ~im {ir{em soglasju temeljijo te zgodnje usmeritve, tem ve~ja je verjetnost, da bodo zastavljeni cilji pravi, da jih bo podpiral ve~ji del dràvljanov, ki bo tudi bolj pripravljen sodelovati pri njihovi kasnej{i izvedbi. Potem ne bomo imeli na eni strani dràvne Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih in na drugi strani Plana B za Slovenijo, ki predstavlja alternativni razvojni program za Slovenijo in {tevilne po mnenju nevladnih organizacij pomembne nacionalne razvojne projekte. V skupno na~rtovanje nacionalnih razvojnih projektov bodo namre~ vklju~eni najbolj{i potenciali, ki jih slovenska drùba premore v vseh treh sektorjih drùbe, pove~ana bosta zaupanje in sprejemljivost projektov v javnosti ter s tem zmanj{ano nasprotovanje. Predvsem pa bodo pove~ane na{e skupne zmogljivosti za ~rpanje razpolòljivih evropskih skladov. Dogodek kot so Slovenski regionalni dnevi, je lahko odli~na prilònost za kriti~no, vendar konstruktivno razpravo predstavnikov odlo~evalcev, predstavnikov civilno-drùbenih organizacij in predstavnikov znanstveno-raziskovalnih institucij o tem, kako dvigniti raven vklju~evanja javnosti in partnerskega sodelovanja v razvojnih projektih v Sloveniji. 7 Viri in literatura Brandstetter, R. 2006: Successful Partnerships, a Guide. OECD LEED Forum on Partnership and Local Governance at ZSI. Dunaj. Dràvni razvojni program 2007–2013. Slùba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ljubljana. Harvey, B. 2004: The Illusion of Inclusion. European Citizen Action Service. Bruselj. 25 Milena [krl-Marega Harvey, B. 2006: Manual on the Management of the European Union Structural Funds. European Anti Poverty Network. Bruselj. Keating, M. 1995: Agenda za spremembo s sre~anja na vrhu, Agenda 21. Umanotera. Ljubljana Kelleher, J. 1999: The Thematic Evaluation of the Partnership Principle. Final Synthesis Report. The Tavistock Institute Evaluation Development and Review Unit. London. Medmrèje 1: http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/razis_razv_projekti/ESS/NSROvlada 2007-2013.pdf (29. 6. 2007) Medmrèje 2: http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/razis_razv_projekti/ESS/OPESSvlada 2007-2013.pdf (29. 6. 2007) Medmrèje 3: http://www.wsep.co.uk/ (29. 6. 2007) Medmrèje 4: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/ u1260_99.pdf (29. 6. 2007) Nacionalni strate{ki referen~ni okvir 2007–2013. Slùba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ljubljana. Operativni program za razvoj ~love{kih virov 2007–2013. Regions and Cities in the National Reform Programmes – a test case for the Partnership for Growth and Jobs. 2006. Committee of the Regions. EU. Luksemburg. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Stratchclyde European Partnership Programe Management Executive. Stritih, J. 2007: Plana B za Slovenijo. Umanotera. Ljubljana. Uredba o strukturnih skladih 1260/1999. ES. 26 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 27–32, Ljubljana 2007 SONARAVNA OCENA NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTOV SLOVENIJE (2007–2023) dr. Du{an Plut Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta A{ker~eva cesta 2, 1000 Ljubljana Dusan_Plut@ t-2.net UDK: 502.131.1(497.4) IZVLE^EK Sonaravna ocena nacionalnih razvojnih projektov Slovenije (2007–2023) V Resoluciji slovenske vlade o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 so okvirno nakazane pri~akovane pozitivne gospodarske in socialne posledice njihove uresni~itve. S predvidenim, prednostno zasno-vanim doseganjem pri~akovane visoke gospodarske rasti pa se bodo okoljski pritiski kljub nekaterim pozitivnim ukrepom na splo{no pove~ali. Ve~ino nacionalnih razvojnih projektov (24 od 35 projektov) z vidika okoljske trajnosti uvr{~amo med projekte, kjer bo le v primeru okoljsko in prostorsko ustreznih lokacij in sonaravno bolj poudarjeno vsebino na~rtovanih dejavnosti mòno obvladovanje okoljskih pritiskov. Nekateri dràv-ni razvojni projekti (3 projekti) pa tudi v primeru okoljevarstveno in prometno primerne mikrolokacije ne prina{ajo z vidika zmogljivosti okolja globalno in/ali regionalno trajno sprejemljive okoljske in prostorske pritiske. Sonaravno zasnovana geografska presoja udejanjanja strate{kih razvojnih dokumentov Slovenije kaè na potrebo po ve~jemu upo{tevanju okoljskih na~el pri izboru ter lokaciji nacionalnih razvojnih projektov. KLJU^NE BESEDE nacionalni razvojni projekti, trajnostni razvoj, okoljska trajnostnost, regionalna ocena, Slovenija ABSTRACT Sustainable evaluation of the national development projects of Slovenia (2007–2023) The Resolution of the Slovene government on the national development projects for the period 2007–2023 contains a skeleton of the expected positive economic and social consequences of their realization. Despite some positive measures, the anticipated, preferentially devised achieving of the expected high economic growth will in general cause an increase of environmental pressures. Most national development projects (24 out of 35) from the point of view of environmental sustainability rank among projects in which it will be possible to master environmental pressures only in the case of environmentally and spatially appropriate locations and in the case of the planned activities in which the principle of sustainability is more emphasized. But some national development projects (3 projects) even in the case of environmentally and from the point of view of traffic appropriate micro location, do not bring from the perspective of environmental capacity global and/or regionally permanently acceptable environmental and spatial pressures. A sustainably devised geographic estimation of the implementation of Slovenia's strategic development documents indicates the need for greater consideration of environmental principles at the choice and location of national development projects. KEYWORDS national development projects, sustainable development, environmental sustainability, regional evaluation, Slovenia 27 Du{an Plut 1 Uvod Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (2006) predstavlja vsekakor pozitivni namen slovenske vlade, da dolgoro~no in strate{ko zakoli~i klju~ne nacionalne razvojne kaìpote, ki se naj bi uresni~ili s pomo~jo 35 razvojnih projektov podpore razvojnim prioritetam Strategije razvoja Slovenije (2005). [tevilni finan~no zahtevni in z vidika skladnej{ega regionalnega razvoja klju~ni razvojni projekti bodo razen na~rtovanih pozitivnih gospodarsko-socialnih koristi na dràvni in regionalni ravni temeljno posegli v prostorsko sestavo in dinamiko ter sestavine okolja. Zato sodimo, da je treba na pri~akovane, a pogosto prezrte ve~je ali manj{e okoljske razsènosti razvojnih projektov opozoriti in jih kljub trenutno {e skromnim empiri~nim podatkom glede na predvideno regionalno lokacijo glede na pri~akovane okoljske pritiske zelo okvirno razvrstiti. 2 Metodologija Pri zelo shemati~nemu, tipolo{ko zasnovanemu in okvirnemu okoljsko-prostorskemu razvr{~anju na~rtovanih razvojnih projektov izhajamo iz metodologije koncepta okoljskega prostora in ekolo{kih odtisov, ki opozarjata na netrajnostne posledice iz~rpavanja virov okolja in prekomernih okoljskih pritiskov (Hille 1997, Plut 2002). Vsak poseg v okolje/prostor prina{a spremembo dinamike in stanja okolja, obseg in intenzivnost sprememb sestavin okolja pa sta odvisna tudi od lokalne in regionalne prostorske razporeditve, alokacije razvojnega projekta. 3 Sonaravna regionalna ocena Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih (2007–2023) Strategija razvoja Slovenije (SRS) (2005) ob vsej potrebni okoljski kriti~nosti omogo~a sicer zelo postopno vklju~evanje sodobnih okoljskih zahtev v gospodarsko in druga dràvna polja in spremembe na~ina materialnega vzorca dràve, ustanov, podjetij, gospodinjstev. SRS namre~ med {tiri temeljne cilje razvoja Slovenije uvr{~a »medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj z uveljavljanjem trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh podro~jih razvoja« (str. 7), peta razvojna prioriteta pa je »povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja« (str. 9). SRS ni trajnostna strategija razvoja, vsebuje pa nekatere pomembne sestavine okoljske trajnosti (sonaravnosti). Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013 (2006) naj bi zagotavljala hitrej{e doseganje temeljnih ciljev SRS, ki v ospredje postavlja dvig celovite blaginje dràvljank in dràvljanov ter vseh pet razvojnih prioritet. Nacionalne projekte podpore konkuren~nosti gospodarstva (prva razvojna prioriteta SRS) ozna~uje makroregionalno ter glede nosilnosti okolja pozitivna geografska razporeditev v smeri ve~je regionalne razpr{enosti osnovne razvojne mreè Slovenije. Klju~ni podjetni{ki projekti pa niso na~rtovani v vseh urbanih sredi{~ih nacionalnega pomena, opredeljenih v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004), torej niso predvideni v mreì mest Zasavja, nastajajo~ega somestja Jesenice-Radovljica in v Velenju. Ve~ina na~rtovanih razvojnih projektov podpore gospodarstvu bi prinesla v primeru okoljevarstveno, naravovarstveno, pejsàno in prometno primerne mikrolokacije in sonaravne usmeritve (vklju~no s potrebno pretehtano namestitvijo na okoljsko sanirana obmo~ja, kjer so na razpolago) {e obvladljive okoljske in prostorske pritiske. Okoljsko in ekosistemsko (naravovarstveno) sporen razvojni projekt podpore gospodarstvu kot celota pa je Slovenski jadranski otok (1.11). Pri predlagani izgradnji slovenskega jadranskega otoka (300 ha, vsaj 3 m nad morsko gladino) pa pri~akovane okoljevarstvene, naravovarstvene in ekosistemske razsènosti ter posledice sploh niso omenjene. V nekoliko omiljeni obliki veljajo podobne ugotovitve tudi 28 Sonaravna ocena nacionalnih razvojnih projektov Slovenije (2007–2023) za sicer ve~plastno pozitivni predlog projekta nordijskega centra Planice ({t. 15). Predvideva namre~ sicer (pre)potrebno obnovo in {tevilne prostorsko, pejsàno ter okoljsko zahtevne dodatne {portno-rekreacijske objekte in dejavnosti (npr. atletsko-nogometni stadion, teka{ki stadion, kolesarske poti, sistem za umetno zasneèvanje, ì~nice, adrenalinski programi). V opisu projekta se ne omenja njegova specifi~na mikrolokacija v neposredni bliìni Triglavskega narodnega parka in s tem povezana obveznost sonaravne zasnove dejavnosti in odprave pri~akovanih negativnih okoljskih vplivov obsènega smu- ~arskega sredi{~a na zavarovano obmo~je. Projekti podpore znanja (druga razvojna prioriteta) so prednostno namenjeni okrepljenemu pretoku znanja in pove~anju znanstveno-raziskovalne in zdravstvene u~inkovitosti. Razvojni projekti v primeru okoljevarstveno in prometno primerne mikrolokacije in sonaravne usmeritve prina{ajo obvladljive okoljske in prostorske pritiske. V primeru prostorsko, okoljsko in sonaravno prometno optimalne mikrolokacije so pri~akovani negativni okoljski vplivi torej v okviru samo~istilnih zmogljivosti. Okoljevarstvena presoja predvidene namestitve obsènega visoko{olskega sredi{~a Politehnike (2.2) v zelenem obmo~- ju pod Rònikom pa je izpostavila {tevilne pri~akovane negativne vplive, vklju~no z zmanj{anjem za mestno sredi{~e pomembnega dotoka hladnej{ega in ~istega zraka (Okoljevarstvena analiza in … 2006). Nacionalni projekti za pove~anje u~inkovitosti dràve (tretja razvojna prioriteta) in nacionalni projekti socialne dràve (~etrta razvojna prioriteta) naj bi bili praviloma okoljsko nevtralni, s sodob-nimi informacijskimi tehnologijami v upravi bi zmanj{ali potrebe po prevozu in s tem povezane okoljske pritiske, kar velja tudi za okoljsko in regionalno bolj uravnoteèno, pozitivno na~rtovano mreò centrov za urgentno medicino. Razvojni projekti v primeru okoljevarstveno in prometno primerne mikrolokacije in sonaravne usmeritve prina{ajo torej obvladljive okoljske in prostorske pritiske. Ve~je okoljske, predvsem prometne pritiske pa se lahko pri~akuje po izgradnji novega klini~nega centra v Ljubljani, predvidenega na obmo~ju v bliìni sedanjega Klini~nega centra. Finan~no najbolj zahtevni ter prostorsko in okoljsko intenzivni nacionalni projekti za povezovanje ukrepov trajnostnega razvoja zlasti s podro~ja prometa in energetike (peta razvojna prioriteta) naj bi okrepili skladnej{i regionalni razvoj in pospe{ili integracijo okoljevarstvenih meril v sektorske politike ter potro{ni{ke vzorce. Obravnava ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja kot posebne razvojne prioritete SRS in posebna skupina nacionalnih projektov za doseganje trajnostnega razvoja torej dodatno potrjuje predpostavko, da strate{ki dokumenti Slovenije niso celostni trajnostno sonaravni strate{ki dokumenti, vsebujejo pa nekatere trajnostne sestavine. Med prednostno sonaravno zasnovane na~rtovane prometne in energetske nacionalne projekte, ki v splo{nem (a z nekaterimi dodatnimi obremenjevanji okolja) zmanj{ujejo klju~ne okoljske pritiske in/ali podpirajo sonaravno regionalno rabo alternativnih, obnovljivih virov energije se uvr{~ajo: trajnostna mobilnost (5.1) (pove~anje rabe javnega prometa in zmanj{anje prometnega obremenjevanja okolja zaradi manj{e rabe osebnih vozil), modernizacija èlezni{kega omrèja (5.2) (ve~ji potni{ki in tovorni promet, prenos tovora s cest na èleznice, manj{i splo{ni prometni pritiski) in trajnostna energija ter ekonomija vodika (5.5). Zgolj s zelo pretehtano lokacijo oziroma celotnim potekom tras ter obsènimi, tudi finan~no zah-tevnimi ukrepi bo mòno obvladovanje dodatnih pri~akovanih okoljskih pritiskov pri izgradnji hidroelektrarne na Spodnji Savi (5.7) in ~rpalni hidroelektrarni Kozjak (5.8) ter modernizaciji elektri~- nega omrèja (5.6) (daljnovodi), modernizaciji dràvnega cestnega omrèja na prioritetnih razvojnih oseh (5.3), predvsem pa dodatnega avtocestnega programa (5.4). Gradnja verige hidroelektrarn na Savi bo povzro~ila tudi nekatere obsène negativne okoljske (tudi ekosistemske) in prostorske posledice (traj-na izguba prostora), a hkrati rabo doma~ega obnovljivega vira in ve~jo protipoplavno varnost. Na mestu je tudi opozorilo o nujnosti skrajno ekosistemsko pretehtanega pristopa pri z vidika skladnej{ega regionalnega razvoja in tudi po nekaterih okoljskih vidikih potrebne modernizacije mreè dràvnih cest. Sonaravne lokacijske kriterije je {e z ve~jo odgovornostjo treba upo{tevati pri na~rtovanem dodatnem avtocestnem programu, saj avtoceste med drugim nepovratno presekajo pomembne, ob~utljive pokrajinske ekosisteme. Seveda bo v primeru radikalnih in takoj{njih odlo~nih ukrepov za omejitev tovornega (tudi 29 Du{an Plut tranzitnega) in avtomobilskega cestnega prometa v blìnji prihodnosti pri{lo do novih zahtev za avtoceste, kar pa zlasti glede na pokrajinsko ob~utljivost in biotsko raznovrstnost slovenskih regij ter pri~akovano gostoto avtocestnega omrèja po zaklju~ku programa gradnje, ni ve~ sprejemljivo. Skladnej{i regionalni razvoj je zaradi gospodarskih, socialnih, samooskrbnih in tudi okoljskih razlogov v prebivalstveno in ozemeljsko majhni Slovenija verjetno celo klju~na nacionalno razvojno-varovalna prioriteta. Razpr{eni poselitveni vzorec Slovenije (okoli 3 naselja/km2), geomorfolo{ka razbitost in tudi nekateri okoljski razlogi (zlasti potreba po prilagajanju okoljskih obremenitev zmogljivosti okolja in ve~ja raba lokalnih naravnih virov), ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeèlja, potrebna ve~ja prometna dostopnost robnih sredi{~ in turisti~no zanimivih obmo~ij dodatno potrjujejo potrebo po sicer delno okoljsko tudi sporni modernizaciji dràvnega cestnega omrèja. Vsi razvojni projekti skupine trajnostnega razvoja pa tudi v primeru okoljevarstveno in prometno primerne mikrolokacije in delne sonaravne usmeritve ne prina{ajo zgolj obvladljive in z vidika zmogljivosti okolja globalno in/ali regionalno sprejemljive okoljske in prostorske pritiske, kar velja za Termoelektrarno [o{tanj (5.9), ki je sicer v preteklosti uspe{no izvedla zahtevno okoljsko sanacijo. Glede na usmeritve Nacionalnega energetskega programa (2003) v Termoelektrarni [o{tanj na~rtujejo izgradnjo VI. bloka z mo~jo 600 MW, skupna mo~ naj bi zna{ala 929 MW (Rotnik, @evart, [terbenk 2006). Pozitivno je dejstvo, da naj se zaradi bolj{ega izkoristka novega bloka ne bi pove~ale emisije CO , ven-2 dar naj bi Slovenija v skladu z na~rti Evropske unije do leta 2020 emisije toplogrednih plinov zmanj{ala za 20 do 30 %, deleòbnovljivih virov v energetski bilanci pa naj bi zna{al 20 %. Sicer delno alternativno (»mòno substituiranje z na~rtovanimi projekti na podro~ju energetike«) na~rtovana izgradnja bloka 2 Jedrske elektrarne Kr{ko (5.10) dejansko ne bi pove~ala (minimalno, zlasti ob izgradnji) emisij toplogrednih plinov, vendar bi v primeru na~rtovanega pove~anja porabe elektri~ne energije predstavljala dodatni, ne pa z vidika neobnovljivih fosilnih goriv in emisij toplogrednih plinov nadomestni energetski vir. V primeru izgradnje se bo zmanj{ala jedrsko varnost (nesre~a, potres, terorizem) ter pove~ala medgeneracijsko eti~na spornost zaradi shranjevanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. 4 Sklep Geografska razporeditev vseh klju~nih nacionalnih razvojnih projektov za doseganje razvojnih prioritet je makroregionalno in z vidika sonaravnega policentri~nega razvoja primerjalno zadovoljiva na obmo~ju SV Slovenije, Koro{ke, Gorenjske, Spodnjega Posavja, jùne Primorske in okoli Nove Gorice, nezadovoljiva pa predvsem v {ir{em obmo~ju Ljubljane, pa tudi v Zasavju, na Dolenjskem in v Zgornjem Poso~ju. Ve~ino nacionalnih razvojnih projektov (24 od 35) na podlagi zelo okvirne ocene razpolòljivih podatkov z vidika okoljske trajnosti uvr{~amo med projekte, kjer bo le v primeru okoljsko in prostorsko ustreznih lokacij in sonaravno zasnovo na~rtovanih dejavnosti mòno obvladovanje okoljskih pritiskov, ki globalno in lokalno ne smejo prese~i zmogljivosti okolja (Preglednica 1). Za posamezne nacionalne razvojne projekte pa sodimo, da so ve~plastno, ne zgolj okoljsko sporni, za leto 2023 pa sonaravno neprimerni. Ocenjujemo, da se skupni snovno-energetski in prostorski pritiski Slovenije po udejanjanju klju~- nih dràvnih nacionalnih projektov na globalni in dràvni ravni ne bodo zmanj{ali, izbolj{ave pa lahko regionalno pri~akujemo na nekaterih kriti~no obremenjenih obmo~jih in sestavinah okolja. Poudariti je treba, da je za u~inkovito udejanjanje {tevilnih na{tetih sonaravno naravnanih projektov obvezna primerno sonaravna zasnova regionalne, prostorske in urbanisti~ne politike, sektorskih politik. Tako je na primer za trajnostno sonaravno mobilnost z ve~jo vlogo javnega prometa treba trajno zagotavljati cenovno, ~asovno in kakovostno privla~nej{o alternativo v primerjavi z osebnim avtomo-bilskim prevozom. Razen dràvne in ob~inske podpore javnemu prometu, okoljsko stimulativnega 30 Sonaravna ocena nacionalnih razvojnih projektov Slovenije (2007–2023) vra~anja stro{kov prevoza v podjetjih in ustanovah, pri~akovanega vklju~evanja visokih okoljskih in klimatskih stro{kov v ceno bencina, je potrebno okoljsko pretehtano, dolgoro~no na~rtovanje prostorskega razme{~anja zgo{~ene poselitve in delovnih mest, ki bo omogo~ilo ve~jo bliìno, dostopnost postajali{~ javnega prometa. Preglednica 1: Okvirno razvr{~anje na~rtovanih nacionalnih projektov Slovenije (2007–2023) z vidika okoljske trajnosti. razvr{~anje nacionalnih nacionalni projekt projektov-okoljski vidiki I. prevladujo~e zmanj{evanje trajnostna mobilnost (5.1), modernizacija èlezni{kega omrèja (5.2), klju~nih okoljskih pritiskov, ekonomija vodika (5.5) ob hkratnih obvladljivih Skupaj: 3 dodatnih okoljskih pritiskih II okoljsko nevtralni, z mònimi nacionalna {irokopasovna mreà (1.10); modernizacija sistema zdravstva pozitivnimi okoljskimi e-Zdravje (3.1), modernizacija pravosodnega sistema e-Pravosodje (3.2), posledicami sklad za razvoj kadrov in {tipendijska shema (4.1), mreà centrov za urgentno medicino (4.3) Skupaj: 5 III zgolj s primerno mikrolokacijo in sonaravno zasnovo izgradnja gospodarskih sredi{~ JV Slovenije, Spodnjega Posavja, obvladljivi okoljski pritiski Gorenjske, Notranjske, Pomurja, Podravja, Gori{ke, Koro{ke in Savinjske regije (projekti s {tevilkami od 1.1 do 1.9), povezovanje naravnih in kulturnih potencialov krasa (1.12), zabavi{~ni park v Spodnjem Podravju (1.13), {portno poslovni park Leona [tuklja v Ljubljani (1.14), nordijski center Planica (1.15), Gori{ki turisti~ni center (1.16), NUK Joèta Ple~nika Ljubljana (2.1), Politehnika Ljubljana (2.2), Univerzitetni klini~ni center Maribor (2.3), nov klini~ni center v Ljubljani (4.2), modernizacija dràvnega cestnega omrèja na prioritetnih razvojnih oseh (5.3), dodatni avtocestni program (5.4), modernizacija elektri~nega omrèja (5.6) izgradnja novega proizvodnega objekta HE Spodnja Sava (5.7), ^HE Kozjak (5.8), izgradnja skladi{~a plina (5.11) Skupaj: 24 IV okoljsko, prostorsko in/ali Slovenski jadranski otok (1.11), izgradnja bloka 6 Termoelektrarne ekosistemsko, medgeneracijsko [o{tanj (5.9) in izgradnja bloka 2 Jedrske elektrarne Kr{ko (5.10). sporni Skupaj: 3 Izrazito prednostno je zasnovano pri~akovano pove~evanje tako imenovanega ustvarjenega kapitala, a na ra~un zmanj{evanja koli~ine ali/in kakovosti okoljskega kapitala, torej dràvni razvojni projekti izhajajo iz paradigme zelo {ibke trajnostnosti/sonaravnosti in nadaljnje rasti porabe naravnih virov, zlasti energije. S tega vidika pogre{amo {tevilne sonaravne razvojne projekte, ki bi omogo~ili ve~je razvojno-varovalno aktiviranje endogenih, zlasti regionalno pomembnih naravnih (okoljskih) virov (npr. geotermalna energija, les oziroma biomasa, vodni viri). Posebej pa èlimo opozoriti, da so bile pri snovanju izbora nacionalnih projektov povsem spregledane pri~akovane posledice podnebnih sprememb in nujnost regionalno razli~nega prilagajanja razvojnih usmeritev nanje. Nov projekt prilagajanja gospodarstva in poselitve, na~ina ìvljenja na spremenjene podnebne razmere in ekoremediacije bi morala 31 Du{an Plut biti pomembna dràvna razvojna projekta. Alternativni razvojni program za Slovenijo skupine nevladnih organizacij in posameznih strokovnjakov za trajnostni razvoj predlaga razen horizontalnih ukrepov (na primer zeleno dav~no reformo, sonaravni policentri~ni razvoj Slovenije) naslednje skupine projektov (Plan B za Slovenijo 2007): prehod na drùbo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov (trajnostna energetska politika, trajnostna prometna politika), prilagajanje na podnebne spremembe in podeèlje kot konkuren~na prednost Slovenije. Eno od okoljsko klju~nih izhodi{~ je razen pove~anja sonaravne rabe obnovljivih naravnih virov ni~elna rast porabe energije in bistveno zmanj{anje ekolo{kega odti-sa na osebo do leta 2020. Zaradi velikega deleà ozemlja bi bil zelo potreben {e razvojni projekt sonaravnega gospodarjenja v varovalnih obmo~jih Slovenije. Predlagamo torej, da se po sonaravni presoji preoblikuje in dopolni s strani slovenske vlade predlagani nabor dràvnih razvojnih projektov. Sodimo namre~, da bi v primeru mòne in pri~akovane dopolnitve in nekaterih lokacijskih sprememb razvojnih projektov pri{lo (ob drugih potrebnih ukrepih) do skladnej{ega regionalnega razvoja in ve~je prilagoditve zmogljivostim okolja ter sonaravne rabe v Sloveniji zelo mozai~nega okoljskega kapitala, zlasti glede obnovljivih naravnih virov. Vsekakor pa èlimo ob zaklju~ku ponovno opozoriti, da globalna in regionalna razsènost posledic okoljskih pritiskov opozarja na vse ve~jo dolgoro~no razvojno in eksisten~no tveganost klju~ne predpostavke strate{kih razvojnih dokumentov Slovenije (in drugih dràvnih strategij, tudi Lizbonske strategije na ravni Evropske unije). Izhajajo iz napa~ne predpostavke, da je z u~inkovitimi dodatnimi kurativ-nimi okoljskimi ukrepi {e mòno najti okoljski manevrski prostor na primer za nadaljnjo pove~anje snovno-energetskih tokov. Prepri~ani smo, da bi glede na vrednostni sistem (Ule 2002 ) ve~ina dràvljank in dràvljanov Slovenije podprla sonaravno, regionalno in medgeneracijsko odgovornej{i Dràvni razvojni program do leta 2013 in sonaravno zasnovane nacionalne razvojne projekte do leta 2023, tudi v primeru uvodoma nekoliko nìje letne stopnje gospodarske rasti na ra~un ohranjanja okoljskega kapitala, zmanj{evanja regionalnih in socialnih razlik. 5 Viri in literatura Hille, J. 1997: The Concept of Environmental Space. European Environmental Agency. Copenhagen. Nacionalni energetski program. 2003. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ljubljana. Plan B za Slovenijo. 2007. Umanotera, Ljubljana. Plut, D. 2002: Concepts of Global Assessment of Environmental Limits on Material Activity of the Human-kind. Moravian Geographical Reports 10, Brno. Poro~ilo o razvoju. 2006. Urad za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana. Prispevek okoljskih organizacij v razpravo o Dràvnem razvojnem programu 2007–2013. 2006. Ljubljana. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Rotnik, U., @evart, M., [terbenk, E. 2006: Okoljska sanacija in razvojni na~rti termoelektrarne [o{tanj. Zbornik 19. zborovanja slovenskih geografov. Velenje. Strategija prostorskega razvoja Slovenije. 2004. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ljubljana. Strategija razvoja Slovenije. 2005. Urad za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana. Ule, M. 2002: Odnos do okolja kot kazalec razvoja. Spoznavni zemljevid Slovenije. Ljubljana. 32 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 33–46, Ljubljana 2007 GEOGRAFSKA ANALIZA INVESTICIJ – PASTI IN IZZIVI NA POTI URESNI^ITVE NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTOV V SLOVENIJI dr. Marjan Ravbar in Nika Razpotnik Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana marjan.ravbar@ zrc-sazu.si, nika.razpotnik@ zrc-sazu.si UDK: 911.3:330.322(497.4) IZVLE^EK Geografska analiza investicij – pasti in izzivi na poti uresni~itve nacionalnih razvojnih projektov v Slo- veniji Prispevek v prvem delu prikazuje nekatere geografske zna~ilnosti investicijskega razvoja v prvih letih 21. stoletja in na ta na~in vsaj v fragmentarni obliki zapolnjuje vrzel v slovenski ekonomski geografiji. Posebno pozornost namenjamo prostorski razporeditvi investicijskih aktivnosti, ki kaèjo na razvejanost gospodarstva. Analiza je pokazala veliko koncentracijo v osrednji Sloveniji in {e posebej v Ljubljani. To je z vidika imple-mentacije nacionalnih razvojnih projektov v Sloveniji neugodno. V drugem delu pa opozarjamo na pri~akovane strukturne spremembe. Pri uresni~evanju novih razvojnih projektov velja opozoriti na spodbujanje transparentnosti in pospe{evanje medsebojnega sodelovanja ob hkratnem preudarnem tehtanju med na~eli trajnostnega razvoja in v slovenskih pogojih heterogenimi prostorskimi vzorci, ki se mozai~no prepletajo med {irjenjem urbanih funkcij in obmo~ji s podeèlsko – perifernimi tènjami. KLJU^NE BESEDE ekonomska geografija Slovenije, nacionalni razvojni projekti, prostorska razporeditev investicij ABSTRACT Geographical analysis of the investments – traps and challenges of the implementation of the national development projects in Slovenia The first part of this paper presents geographical characteristics of the investment development at the begin-ning of the 21st century and that way fills the gap in economic geography. Special attention is given to spatial distribution of the investment activities in light of the economic diversification. Results of the analysis indicate high investment concentration in central Slovenia, particularly in Ljubljana. These trends are unfavourable for the implementation of the Resolution on National Development Projects for the Period 2007–2023. The second part of the paper points out the expected structural changes in the future. Implementation of the projects should consider the following principles: the transparency of proceedings, cooperation and estimating the sustainability of the projects. Additional regard should be paid to the Slovenian heterogeneous spatial pattern, which can be described as mosaic of expanding urban areas and areas with rural – peripheral ten-dencies. KEYWORDS economic geography in Slovenia, national development projects, spatial distribution of the investments 33 Marjan Ravbar, Nika Razpotnik 1 Uvod in metodolo{ka pojasnila Prou~evanje razporeditve investicijskih aktivnosti ter njihovih daljnosènih posledic na regionalni in drùbeni razvoj je bilo doslej pri prostorskih vedah, kamor sodita geografija in regionalno planiranje, popolnoma zanemarjeno. To je toliko bolj presenetljivo, saj gre za enega najpomembnej{ih drùbe-no-gospodarskih procesov, ki jih Slovenija doìvlja è od polpretekle dobe, ko ji je mo~an pe~at dajala najprej pospe{ena industrializacija. Nato pa ob prelomu stoletja sledimo temeljiti preobrazbi v investicijskih aktivnostih, kateremu smo pri~a {e sedaj. Vzrok za to vrzel je treba verjetno iskati v ob{irnosti in zapletenosti pojava, ki ju s sabo prina{a sle-herna investicija ter tudi zaradi metodolo{kih teàv, povezanih z za prostorske znanosti (ne)ustreznimi podatkovnimi bazami, ki zahtevajo visoko stopnjo konkretizacije in v {tevilnih primerih tudi podrobnej{e informacije o dejanski razmestitvi in dejavnostni strukturi investicij. Med njimi je treba razlikovati vsaj med dvema zna~ilnima »tipoma« investicij. Na eni strani gre za tako imenovane »to~kovne«, ki so povezane z lokacijskimi dejavniki in ne nazadnje tudi s konkretnim zemlji{~em v dolo~enem kra-ju ali delu naselja. Drug tip investicij pa predstavljajo tako imenovani »linijski« objekti oziroma poteki tras, povezani z raznoliko prometno, gospodarsko ali komunalno infrastrukturo. Podatke o investicijskih aktivnostih v Sloveniji zbirata Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in Statisti~ni urad Republike Slovenije (SURS). V prvem primeru so evidence pripravljene na podlagi poenotenih obrazcev in se objavljajo z imenom poslovnega subjekta, {ifre prora~unskega uporabnika in naslova investitorja na temelju pla~il za investicije. V drugem primeru pa statisti~ne slùbe zbirajo podatke o opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstvih ter po namenu, in sicer bruto investicije, namenjene vzdrèvanju obstoje~ih aktivnosti, posodobitvam in/ali novim zmogljivostim. Podatki so zbrani na podlagi vpra{alnika, ki ga letno izpolnjujejo poslovni subjekti z ve~ kot 20 zaposlenimi. Na ta na~in je zajetih ve~ kot 95 % vseh bruto investicij. Le-te so razvr{~ene po ob~inah glede na dejansko lokacijo, kjer so bile izvr{ene. Razlike med podatki SURS-a in AJPES-a so vrednostne in vsebinske narave. Vrednost »bruto investicij v osnovna sredstva« po SURS-u je dejanska vrednost investicij ob njihovi uresni~itvi, ne glede na to, kdaj so bila sredstva izpla~ana. Podatek AJPES-a, »pla~ila za investicije«, pa predstavlja denarna sredstva izpla~ana za investiranje ne glede na ~as graditve ali nabave. Pomembna razlika med podatkoma je tudi ta, da pla~ila za investicije obsegajo podatke, zbrane z ra~unov pravnih oseb, medtem ko je vrednost bruto investicij v osnovna sredstva zbrana iz poro~evalskih enot zasebnega sektorja, pravnih oseb v drùbeni in zasebni lasti ter obsega tudi stanovanjsko gradnjo ob~anov. Pla~ila za investicije so torej vsebinsko skromnej{i podatek od SURS-ovega, ker zajemajo manj{o poro~evalsko bazo in zato ne dajejo dovolj informacij o prirastu novega kapitala v gospodarskem sistemu ([traser 2000). Nobena od obstoje~ih evidenc pa v popolnosti ne odraà natan~ne prostorske razprostranjenosti investicijskih aktivnosti po geografsko zaokroènih obmo~jih ali celo naseljih, kar je sicer bil prvotni namen priprave pri~ujo~ega prispevka. Velika slabost statisti~nih podlag je v organizacijskem na~elu zajemanja podatkovnih baz in zaradi »pregrobe« teritorialne raz~lenjenosti podatkov, kar je za geografske raziskave neugodno, saj skrivajo precej{nje {tevilo metodolo{kih pasti in omejitev. Pri podrobnih geografskih analizah je na primer v primeru AJPES-ovih baz (predvsem pri velikih poslovnih sistemih) domala nemogo~e raz~leniti, v kateri teritorialni enoti ali naselju je bila dolo~ena investicija dejansko izvr{ena in kak{ni dejavnosti je bila namenjena konkretna investicija. Register evidenc se namre~ vodi po »domicilnem« principu, torej po sedeù investitorja in ne daje – za podrobno geografsko analizo – dovolj informacij o »lokaciji« investicije in njenih prostorskih vplivih. Od tega metodolo{kega problema je namre~ odvisno, ali je podatke mogo~e raz~leniti po njihovi geografski pripadnosti ali dejavnostni strukturi. Sicer jih moramo prikazati sumarno in neredko moramo tak{en skupni podatek vezati na sedeìnvestitorja, ~eprav vemo, da je velik del investicije dejansko potekal povsem v drugih delih drà- ve in (neredko) ni bil vedno v resnici namenjen dejavnosti, za katero je konkretni investitor dejansko tudi registriran. Zaradi narave dostopnih podatkov je v tej fazi tudi nemogo~e prou~evanje lokacijskih 34 Geografska analiza investicij – pasti in izzivi na poti uresni~itve nacionalnih razvojnih projektov … dejavnikov na primer »prostorske zrelosti projektov« za konkreten poseg v prostor, ki so vplivale na poslovne odlo~itve investitorjev ter so zaradi narave obstoje~e (predvsem) prostorske zakonodaje (glej na primer ZUreP 2002) obi~ajno rezultanta ve~letnih postopkovnih faz. Namen pri~ujo~ega prispevka je, da v skromnem obsegu prikaè nekatere geografske zna~ilnosti investicijskega razvoja v prvih letih 21. stoletja in na ta na~in vsaj v fragmentarni obliki zapolni vrzel v ekonomski geografiji in {e posebej pri prou~evanju vplivov, povezanih z za~rtanimi cilji glede izena~evanja ìvljenjskih pogojev na celotnem ozemlju dràve ter skladnosti v regionalnem razvoju. Vsekakor pa je tematika tako obsèna in raznolika, da bi ji bilo v bodo~e treba posve~ati {e veliko pozornosti, kar si ob sodobnih izzivih drùbenega razvoja, ki jih s seboj prina{ajo novi pogoji kot so globalizaci-ja, uravnoteèna konkuren~nost, grozdenje, regionalni management, ustvarjalno okolje … nedvomno zasluì. V pri~ujo~i analizi se praviloma ne posluùjemo drugih pomònih virov, ki bi lahko posredno osvetlili investicijske vplive na regionalni razvoj: na primer ekonomska mo~ investitorjev, poslovni kazalniki, fizi~na, ~asovna in cenovna dostopnost do ustreznih povr{in, njihova funkcionalnost, povezanost z aglomerativnimi u~inki … Posebno pozornost namenjamo prostorski razporeditvi investicijskih aktivnosti, ki kaèjo na razvejanost in razvitost gospodarstva. Razvoj investicij je usodno povezan s ~lo-ve{kimi viri – predvsem z mlaj{o prebivalstveno in izobrazbeno strukturo. Kazalniki investicijskih aktivnosti namre~ vsebujejo investicijsko – razvojno mo~ okolja in njeno inovacijsko ter absorbcijsko sposobnost. Obi~ajno razlikujemo tri skupine medsebojno povezanih investicijskih aktivnosti: proizvodne, infrastrukturne (v segmentu gospodarske in drùbene sfere) in izobraèvalne dejavnosti (na podro~ju ~love{kih virov). Med kazalniki investicijskih aktivnosti ima pomembno sporo~ilno vrednost tudi povpre~na vi{ina investicij. Razdrobljenost projektov in investicij v dolo~enem geografskem okolju kaè praviloma na njihovo (ne)sposobnost izbire najbolj{ih investicij (projektov) in na velik delè razvojnih potencialov, ki bo (lahko) {el v neproduktivne namene (reìjo). Razdrobljenost investicij kaè {e na prostorsko razpr{enost, ki na eni strani odraà odsotnost aglomeracijskih sinergij, po drugi strani pa je ugodna z vidika enakomerne razpr{enosti ~love{kih virov znotraj vplivnega obmo~ja regije. (Pre)velika razdrobljenost investicij vsebuje tudi ve~jo nevarnost (~eprav kazalnik ni vedno enozna- ~en) kontrole okoljskih tveganj. 2 Geografska analiza investicij v Sloveniji Splo{en pregled investicijskih aktivnosti v obdobju 1995–2005: Ob prelomu stoletja so se vrednosti bruto investicij na letni ravni nenehno pove~evale. V desetletnem obdobju so se investicije v nominalni vrednosti potrojile (koli~nik: 3,1) in ob koncu opazovanega obdobja je skupna letna vsota bruto investicij zna{ala 1.724,4 milijarde SIT. V obdobju zadnjih petih let (2001–05) pa je povpre~na letna vrednost bruto investicij presegala 900 milijard SIT. Primerjave vsote investicij z ustvarjenim BDP-jem kaèjo, da so v opazovanem obdobju ves ~as rasle skladno z njegovo rastjo ter predstavljale okvirno okoli ~etrtine letnega BDP-ja (glej preglednico 1 in grafikon 1a). Na{e ugotovitve o rasti investicijskih aktivnostih potrjujejo {e podatki slùbe za konjunkturo in ekonomsko politiko pri GZS (Konjunkturna gibanja 2005), kjer prav tako ugotavljajo, da je bil porast leta 2005 v primerjavi s preteklimi leti ugoden in je zna{al 124 %. V zadnjih desetih letih je bilo najve~ investicijskih sredstev usmerjenih v nove zmogljivosti (po letu 1999 ve~ kot polovico), vlaganja v rekonstrukcijo in posodobitev pa upadajo, najbolj se je zmanj- {al deleìnvesticij v vzdrèvanje è obstoje~ih zmogljivosti (grafikon 2). Dinamika in vi{ina investicijskih sredstev se med dejavnostmi razlikuje. Med investicijami so prevlado-vale tiste v javnem sektorju, zlasti gospodarska infrastruktura (34 %), sledijo jim investicije v predelovalnih dejavnostih industrije (33 %) in v trgovini (13 %), najmanj jih je bilo v kmetijstvu, gozdarstvu in ribi{- tvu ter izobraèvanju in zdravstvu – manj kot en odstotek. V obdobju med 1996 in 2005 se deleìnvesticij v nekaterih dejavnostih zmanj{uje oziroma stagnira. To so finan~no posredni{tvo, gostinstvo, zdravstvo in socialno varstvo ter kmetijstvo in gozdarstvo. Deleìnvesticij nara{~a v predelovalnih dejavnostih, 35 Marjan Ravbar, Nika Razpotnik Preglednica 1: Razmerja med BDP in bruto investicijami v obdobju 1995 in 2005 v Sloveniji (v milijardah SIT) (SURS a, lastni izra~uni). 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 bruto doma~i 2404,6 2770,6 3149,0 3494,6 3919,0 4300,4 4799,5 5355,4 5813,5 6271,8 6620,1 proizvod bruto 550,4 629,8 751,5 876,4 1076,2 1152,2 1158,5 1250,9 1436,6 1680,7 1724,4 investicije deleìnvesticij 23 % 23 % 24 % 25 % 27 % 27 % 24 % 23 % 25 % 27 % 26 % v BDP vrednost inv./ 0,277 0,316 0,378 0,442 0,542 0,578 0,581 0,627 0,719 0,842 0,862 1000 preb. letno gibanje 1,15 1,14 1,11 1,12 1,10 1,12 1,12 1,09 1,08 1,06 BDP letno gibanje 1,14 1,19 1,17 1,23 1,07 1,01 1,08 1,15 1,17 1,03 investicij 7.000.000 30 % 6.000.000 25 % 5.000.000 20 % 4.000.000 15 % 3.000.000 10 % 2.000.000 5 % 1.000.000 0 0 % 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 bruto investicije bruto doma~i proizvod deleìnvesticij v BDP Grafikon 1: Razmerja med BDP in bruto investicijami v obdobju 1995 in 2005 v RS (v milijonih SIT) (SURS a, lastni izra~uni). 36 Geografska analiza investicij – pasti in izzivi na poti uresni~itve nacionalnih razvojnih projektov … 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 deleìnvesticij za vzdrèvanje deleìnvesticij v posodobitve in raz{iritve deleìnvesticij v nove zmogljivosti Grafikon 2: Namen bruto investicij 1996–2005 v Republiki Sloveniji (deleì od celokupnih investicij) (SURS a, lastni izra~uni). 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 A + B kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribi{tvo E oskrba z elektri~no energijo, plinom in vodo I promet,skladi{~enje, zveze L dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje O druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti C + D + F rudarstvo, gradbeni{tvo in industrija G + H gostinstvo in trgovina J + K finan~no posredni{tvo in poslovanje z nepremi~ninami M + N izobraèvanje, zdravstvo, kultura Grafikon 3: Bruto investicije po dejavnostih med leti 1996–2005 (v %) (SURS a, lastni izra~uni). 37 Marjan Ravbar, Nika Razpotnik trgovini, oskrbi z elektri~no energijo, plinom in vodo, poslovanju z nepremi~ninami in poslovnimi sto-ritvami ter izobraèvanju. Najbolj izrazit padec deleà investicij v letu 2005 zabeleìmo v javni upravi, vendar gre v tem primeru za metodolo{ke spremembe, saj so se podatki DARS-a iz te kategorije pre-nesli v kategorijo promet, kjer posledi~no beleìmo najve~ji porast (grafikon 3). Opravljene analize razmerij med obsegom investicij in investicijami po posameznih panogah ter javnimi investicijami nas {e navajajo na misel, da so investicijske aktivnosti v mnogih pogledih med seboj nepovezane, brez ustrezne koordinacije in celo stihijske, kar ni skladno ne z razvojnega vidika in ne z zastavljenimi cilji pospe{evanja skladnega regionalnega razvoja. Regionalno geografska razporeditev investicijskih aktivnosti po letu 2000: Pri analizi geografske razporeditve investicijskih aktivnosti smo uporabili podatkovne baze, ki jih na ravni lokalnih skupnosti vodi SURS (SURS b). Uporabili smo povpre~ni letni presek investicijskih aktivnosti od za~et-ka leta 2000 do vklju~no leta 2005, kajti izkazalo se je, da posamezni letni pregledi ne nudijo pogojev za oblikovanje resnej{ih zaklju~kov vplivov na prostorski in regionalni razvoj, kajti pri {tevilnih – posebej manj{ih ob~inah gre za prevelika nihanja med posameznimi leti (kjer so na primer neredki tudi primeri, da so investicije v posameznih letih celo izpadle). Analiza {estletnega ~asovnega obdobja pa nam nudi dovolj trdno oporo za oblikovanje zaklju~kov o skladnosti investicijskih aktivnosti s cilji regionalnega razvoja. Na ravni razvojnih regij kaèjo primerjave na nadpovpre~ne investicijske aktivnosti v osrednji Sloveniji, Obalno-kra{ki regiji, Dolenjskem in Posavju (grafikon 4). Absolutni podatki kaèjo {e na velika nesorazmerja, saj so bruto investicije na Notranjskem in Zasavju dosegle komaj 3 % povpre~ja v osrednji Sloveniji, v Posavju in Pomurju desetino, na Gori{kem in Obalno-kra{ki regiji {estino, na Dolenjskem in Gorenjskem petino in Podravju tretjino. Ilustrativen je tudi delè bruto investicij na prebivalca (grafikon 5), ki je v opazovanem letu zna{al 862 tiso~ SIT. Dale~ najvi{ji je bil zopet v osrednji Sloveniji in na obmo~ju obalno-kra{ke razvojne regije, kjer je za 156 % oziroma 129 % presegal slovensko povpre~- je. Na ravni dràvnega povpre~ja je bil na Dolenjskem in v Posavju. V preostalih razvojnih regijah pa pod slovenskim povpre~jem, dale~ najnìji na Koro{kem, Notranjskem in Zasavju, z okvirno dvo-pe-tinskim deleèm glede na dràvno povpre~je. Primerjave vrednosti investicij na prebivalca kaèjo na manj{a nesorazmerja kot absolutni zneski. Tu so se oblikovali nekako trije tipi, in sicer Podravje in Pomurje, kjer deleìnvesticij za okvirno dve tretjini zaostaja za najbolj razvitimi regijami. Drugo skupino tvorijo Koro{ka, Savinjska, Zasavska, Dolenjska in Notranjsko-kra{ka regija s polovi~nim zaostankom. V preostalih regijah pa je deleìnvesticij na prebivalca nadpovpre~en. Razporeditev povpre~nih letnih vrednosti investicij na ravni lokalnih skupnosti kaè na {e ve~je razlike med ob~inami. Izstopa izjemna koncentracija v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu, Celju, Kranju, Velenju, Kr{kem, Novi Gorici, Murski Soboti, Ptuju, Domàlah in Breìcah. V teh ob~inah je povpre~na letna vsota investicij presegala 10 milijard SIT. V njih sta prebivali dve petini prebivalstva, bilo pa je skupaj ve~ kot dve tretjini vseh investicij v Sloveniji, od tega samo v Ljubljani 31 %. Primerjave med investicijami v Ljubljani in gornjimi sedeì lokalnih skupnosti si sledijo v naslednjih razmerjih: 1 : 6 : 7 : 8 : 8 : 10 : 13 : 14 : 16 : 21 : 25 : 27 kar z drugimi besedami pomeni, da je bila skupna vrednost investicij v Ljubljani 6-krat vi{ja od tistih v Mariboru … do 27-krat vi{ja od tistih v Breìcah. Na drugi strani pa je bilo v 13 % slovenskih ob~in (Bistrica ob Sotli, Oplotnica, Kostel, @etale, [alovci, Gornji Grad, Dobje, Odranci, Grad, Vodice (?), Jezersko, Vitanje, Ribnica na Pohorju, Jur{inci, Trnovska vas, Roga{ovci, Sveti Andrà, Velika Polana, Sveta Ana, Kobilje, Hodo{, Tabor, Lu~e, Osilnica, Razkrì- je) v povpre~ju za manj kot 10 milijonov SIT investicij v skupni vrednosti 1,4 milijardre IT ali 0,2 % vseh investicij (oziroma le 0,5 % vseh investicij v ljubljanski mestni ob~ini), ~eprav je na obmo~ju teh ob~in prebivalo 2,2 % ljudi in je povpre~na dodana vrednost na prebivalca predstavljala 2,6 %. Podrobnej{o razporeditev investicij na lokalni ravni predstavljata priloèni karti, ki prikazujeta {e sintezna razmerja med koli~niki vi{ine bruto investicij z ustvarjeno dodano vrednostjo in vi{ine investicij na prebivalca. Nazorno prikazujeta dolo~eno stopnjo polarizacije v najve~jih slovenskih mestih in v è obstoje~ih zaposlitvenih sredi{~ih ter da so investicijske aktivnosti è usmerjene iz sredi{~ nacionalnega 38 Geografska analiza investicij – pasti in izzivi na poti uresni~itve nacionalnih razvojnih projektov … 400.000.000 1.400 350.000.000 1.200 300.000.000 1.000 250.000.000 800 200.000.000 600 150.000.000 400 100.000.000 50.000.000 200 0 0 i{ka a{ka a{ka vska vska enjska avska urska Gor Koro{ka venska vinjska Dolenjska Gor o-kr Posa Zasa . Slo Podr Pom Sa balno-kr O Osr otranjsk N skupna vrednost investicij dodana vrednost/preb. Grafikon 4: Razmerje med povpre~no vrednostjo investicij ter dodano vrednostjo na prebivalca v obdobju v obdobju 2000–2005 po razvojnih regijah Slovenije. 1.400 500 450 1.200 400 1.000 350 300 800 250 600 200 150 400 100 200 50 0 0 i{ka a{ka a{ka vska vska enjska avska urska Gor Koro{ka venska vinjska Dolenjska Gor o-kr Posa Zasa . Slo Podr Pom Sa balno-kr O Osr otranjsk N vrednost investicije/preb dodana vrednost/preb Grafikon 5: Razmerje med bruto investicijami na prebivalca ter dodano vrednostjo na prebivalca v obdobju v obdobju 2000–2005 po razvojnih regijah Slovenije. 39 Marjan Ravbar, Nika Razpotnik pomena proti njihovi neposredni sose{~ini (na primer ob~ine Trzin, Lukovica, Cerklje na Gorenjskem, [empeter-Vrtojba …) ob prometnih koridorjih. Izven njih pa le {e na Idrijsko-Cerkljanskem in v Lo{- ki dolini. V tem pogledu Osrednja Slovenija mo~no odstopa z zna~ilno disperzijo investicij – kar na svojstven na~in potrjuje tezo o oblikovanju me{ane rabe povr{in v nastajajo~ih mestnih regijah. Na podrobnej{i ravni, kot jo ponuja pregled AJPES-ove baze podatkov (Ravbar 2005), lahko ob na{tetih metodolo{kih pomislekih spremljamo pla~ila za investicije na ravni naselij. Podatki za leto 2004 na prvi pogled kaèjo relativno visoko stopnjo razprostranjenosti po celotni dràvi, saj je bila vsaj ena investicija zabeleèna v kar 1276 naseljih ali v vsakem petem (21 %). Podrobnej{i pregled pa je pokazal, da gre v ve~ini naselij predvsem za izpla~ila za investicije manj{ih vrednosti: tako je bilo 23 % pla~il (1867) v razredu pod 100 milijonov SIT. Te investicije so potekale v ve~ kot {tirih petinah (957 ali 85 %) teh naseljih, njihov delè v skupni vrednosti pa je zna{al komaj 3 %, pri ~emer je {lo v povpre~ju za dve investiciji na naselje s povpre~no vrednostjo 7,7 milijona SIT. V skupini med 100 milijoni in eno milijardo SIT je bilo 151 naselij s skupnim {tevilom 1481 investicij ali v povpre~ju deset na eno naselje (oziroma 19 % od vseh investicij). Toda njihov delè pri skupni vrednosti pla~il za investicije je predstavljal komaj desetino vseh pla~il za investicije, kar pri~a, da je v teh naseljih povpre~na vrednost investicije predstavlja le 37,9 milijona SIT. V tej skupini gre v pretèni meri bodisi za nekdanja ob~inska sredi{~a ali pomembna (industrijska) zaposlitvena sredi{~a, ki so se oblikovala {e v ~asih pospe{ene industrializacije (na primer: Braslov~e, Cerknica, ^rnomelj, Deka-ni, Dol pri Hrastniku, Dol pri Ljubljani, Dravograd, Ig, Ilirska Bistrica, Ivan~na Gorica, Izlake, Kanal, Kidri~evo, Kisovec, Kobarid, Koli~evo, Komen, Lenart, Lendava, Ljube~na, Ljubno, Ljutomer, Loga-tec, Medvode, Menge{, Metlika, Miren, Mozirje, Naklo, Nazarje, Straà, [entjernej, [entjur, [marje, [martno, Ormò, [tore, Pivka, Rade~e, Radenci, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Tolmin, Vipava, @elezniki, @iri, @uèmberk … (izbor naselij po abecednem vrstnem redu mest in naselij)). Vse pomembnej{e investicije pa so bile osredoto~ene na nekaj deset slovenskih mest. Spodnja preglednica in grafikona 6 in 7 nazorno prikazujejo koncentracijo pla~il za investicije vi{jih vrednosti: najprej Preglednica 2: Razporeditev pla~il za investicije po velikostnih razredih vrednosti v letu 2004. razred v SIT {tevilo skupno {tevilo skupna vrednost % investicij od naselij investicij v naselju investicij skupne vrednosti nad 50 mrd 1 1904 227,20 mrd 42,2 % 10–50 mrd 6 1315 149,45 mrd 27,8 % 5–10 mrd 4 292 26,38 mrd 4,9 % 1–5 mrd 33 991 66,33 mrd 12,3 % 501 mio–1 mrd 41 774 29,35 mrd 5,5 % 100–500 mio 110 707 24,79 mrd 4,6 % 50–100 mio 86 278 6,13 mrd 1,1 % 10–50 mio 244 587 5,71 mrd 1,1 % 5–10 mio 124 196 0,92 mrd 0,2 % 1–5 mio 364 514 1,54 mrd 0,3 % do 1 mio 263 292 0,09 mrd 0,0 % skupaj 1276 7850 573,89 mrd 100,0 % Slika 1: Razmerje med povpre~no vi{ino bruto investicij v osnovna sredstva in vi{ino investicij na prebivalca v obdobju 2000–2005. P str. 41 Slika 2: Razmerje med povpre~no vi{ino bruto investicij v osnovna sredstva in dodano vrednostjo na prebivalca v obdobju 2000–2005. P str. 42 40 Geografska analiza investicij – pasti in izzivi na poti uresni~itve nacionalnih razvojnih projektov … 41 Marjan Ravbar, Nika Razpotnik 42 Geografska analiza investicij – pasti in izzivi na poti uresni~itve nacionalnih razvojnih projektov … 4 % 6 % 7 % 4 % 8 % 61 % 10 % Ljubljana Celje Kranj Maribor Koper Kr{ko Novo mesto Grafikon 6: Pregled mest s skupno vsoto pla~il za investicije nad 10 milijard SIT v letu 2004. nad desetimi milijardami SIT in nato {e med eno in desetimi milijardami SIT. Podatki kaèjo izrazito koncentracijo investicijskih aktivnosti v 44 naseljih, katerih skupna vrednost je zna{ala skoraj 470 milijard SIT ali 87 %. Tudi povpre~na velikost ene investicije je bila enkrat vi{ja od povpre~ja v dràvi. Med njimi izstopajo poleg Ljubljane (s skupno 1904 investicijami v skupni vrednosti 227 milijard SIT ali 42 % vseh pla~il za investicije v Sloveniji) {e Maribor (7 %), Novo mesto (6 %), Koper (5 %), La{ko (4 %), Celje (3 %) in Kranj (3 %). V razredu investicijskih vrednosti med eno in desetimi milijardami SIT je nato {e 37 naselij (Nova Gorica, Velenje, Portorò, Ptuj, Murska Sobota, [empeter, Ajdov{~ina, Seà- na, Bled, Anhovo, Jesenice, Izola, Brnik, Cerkno, [kofja Loka, Begunje, Kranjska Gora, Trzin, Trbovlje, Slovenska Bistrica, Postojna, [o{tanj, Gornja Radgona, Trebnje, Bertoki, Ribnica, Ravne, Domàle, Bre-zovica, Grosuplje, Kr{ko, Zre~e, Lò, Kromberk in Roga{ka Slatina) s 1283 investicijskimi vlòki (oziroma 16 %), katerih skupna vrednost zna{a 92,7 milijard SIT ali 17 %. 8.000.000 7.000.000 6.000.000 5.000.000 4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 ` d a a e je o e ica la ro ici vo ela em jn n em e~ erk Ble B rnik oka or vlje rzin rica toki Izo staja r{k Loèlenje Ptuj b rto v{~ina G nho erkno T ist sto eb o {k K Zr Seàna [o{tanj m Slatina V i Gor A {ka C rbo enjsk T Tr Ber P Ribnica ro Jesenic rosuplje va Gor Po jdo nji B ofja L Po Radgona o Domàle o ro G ja i Ljubljani Kro N rska Sobota A o [k u er pr K n pr Zgor ranjska ga[ka M K venska B o Gor vne na K vica R Slo o [empet Ra rezB Begunja na Gor Grafikon 7: Razporeditev pla~il za investicije v naseljih s skupno vsoto med 1–10 milijard SIT v letu 2004. 43 Marjan Ravbar, Nika Razpotnik 3 Pasti in izzivi na poti uresni~itve nacionalnih razvojnih projektov Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih sledi sodobnim interpretacijam v regionalnem planiranju, kako dose~i enakovredne ìvljenjske pogoje. Je tudi prvi dràvni dokument, ki na projektni ravni posku{a slediti ciljem policentri~nega razvoja, ki so ga doslej na deklarativni ravni zagovarjale è {tevilne resolucije in plani od za~etka sedemdesetih let prej{njega stoletja. Nacionalni razvojni projekti opu{~ajo klasi~ni model centraliziranega omrèja, ki temelji na hierarhi~no zasnovanem sistemu centralnih krajev in pospe{uje model decentraliziranega omrèja razli~nih razvojnih vozli{~ znotraj funkcijsko in gravitacijsko povezanih mestnih regij, ki temelje na sodobnih principih »plitvega« mrènega povezovanja razvojnih polov ob infrastrukturnih vozli{~ih (Ravbar in drugi 2001). Za razvoj mest je z nacionalnega vidika pomembno, da gospodarski razvoj pove~uje atraktivnost celotnega funkcijskega obmo~ja in s tem izbolj{uje kakovost ìvljenja. Sodobna postindustrijska mesta se lahko uspe{no pre-strukturirajo le v regionalnem merilu, ki pa mora imeti ustrezno (ekonomsko opravi~ljivo) gravitacijsko zaledje. Poglavitna zna~ilnost tak{ne mestne regije je njena »notranja« policentri~nost. V ve~polnih mestnih regijah se posamezna sredi{~a specializirajo glede na lokalne prednosti in potenciale, ~eprav med njimi ne obstaja natan~no dolo~ena hierarhija. Tako se pomen oziroma vloga posameznega centra spreminjata. ^im bolj raznolika in komplementarna je struktura delovnih mest, tem bolj so med sabo povezane njene gospodarske dejavnosti. Opozoriti pa velja, da nastajajo potencialno manj{a tveganja pri tistih urbaniziranih obmo~jih, ki so medsebojno mrèno prostorsko povezana kot pri dejavnostih, ki so povezana le funkcionalno. V slovenskem primeru pa gre za omrèje mest, ki so (pre)majhna in med sabo nepovezana v enoten urbani sistem, in po pi{~evem razumevanju èli sprejeta resolucija prese~i prav to. Pri tem pa kaè opozoriti {e, da se bodo mesta {e naprej razvijala izven obstoje~ih meja svojih urbanih obmo~ij, ~eprav je njihova nadaljnja prostorska {iritev iz okoljskih in gospodarskih razlogov neuteme-ljena. Zaradi prevladujo~ih teènj grozi mestnim regijam: • »neraz~lenjeno« pozidavanje obmestnih naselij, celo pri stagnaciji {tevila prebivalcev s teì{~em po hkratni (me{ani) rabi stanovanjskih – naselitvenih in slùnostno-proizvodno-poslovnih povr{in; • nadaljevanje teènj po propadanju mestnih sredi{~ in gosto pozidanih ~etrti iz »industrijske« faze razvoja mest; • izgubljanje pomena mestnih sredi{~, ob hkratnem razrastu »nakupovalnih centrov« na obrobju oziroma v zgostitvenih obmo~jih; • »kolebajo~« individualni promet z visokimi obremenitvami in hkratnimi zahtevami javnosti po oblikovanju javnega prometa, ki pa je »neuresni~ljiv« v kraj{em ~asovnem obdobju; • naracionalno tro{enje javnih sredstev za neekonomi~no porabo infrastrukture ter • izraziteje izraène zahteve po rekreacijskih povr{inah v zaledju mest. Nacionalni razvojni projekti temelje na ustvarjanju pogojev za dinami~no gospodarsko okolje, ki temelji na mrènem povezovanju konkuren~nih investicij na tistih podro~jih, kjer bodo njihovi siner-gijski vplivi u~inkovali kot razvojni generatorji ter na ta na~in ustvarjali dinami~no in na znanju temelje~e drùbeno okolje, ki bi gospodarstvu omogo~alo prijaznej{e oblike produktivnej{ega zaposlovanja. Na tej podlagi je bilo oblikovanih pet razvojnih prioritet, ki imajo svoj ~asovni okvir in pri katerih bo sodelovala dràva (Resolucija 2006). Med njimi naj bi bilo kar {tiri petine sredstev namenjenih posodobitvi gospodarske infrastrukture (ceste, èleznica, informacijsko omrèje, energetski objekti). Z doseganjem cilja po skladnem in policentri~nem regionalnem razvoju oziroma zagotavljanju enakovrednih ìvljenjskih pogojev je povezana skupina projektov, ki vzpodbujajo konkuren~no gospodarstvo na podlagi oblikovanja razvojne mreè gospodarskih sredi{~ s pomo~jo uporabe znanja ter povezovanjem naravnih in kulturnih potencialov. Sestavlja jih 21 projektov v vseh razvojnih regijah, ~igar skupni delè predstavlja 15 % sredstev. Z njimi naj bi pridobili dodatnih 20.500 visoko produktivnih delovnih mest (Resolucija 2006). Razvijanje in implementacija na~rtovanih razvojnih projektov, pri~akovano mrèno povezovanje intra- in interurbanih obmo~ij bo zahtevalo strukturna prilagajanja s prostorskimi u~inki, ki se odraàjo 44 Geografska analiza investicij – pasti in izzivi na poti uresni~itve nacionalnih razvojnih projektov … v tem, da se poraba prostora za (klasi~ne) proizvodne dejavnosti zmanj{uje. Pove~uje pa se spremenje-na raba povr{in, v prvi vrsti v osrednjih – gospodarsko mo~nih in prometno (infrastrukturno) sklenjenih in zaokroènih obmo~jih. Pretèni del novoustanovljenih podjetij v na~rtovanih tehnolo{kih sredi{- ~ih se bo s pomo~jo javno-zasebnega partnerstva oblikoval tam, kjer so ugodni pogoji za nastanek prònih proizvodenj. Zato je tam pri~akovati {e nadaljnji pritisk po dodatnih povr{inah v è oblikovanih in nastajajo- ~ih mestnih regijah in ob prometnih koridorjih (kriì{~ih), kjer je praviloma tudi ustrezno kvalificirana delovna sila. V teh obmo~jih je pri~akovati tudi napetosti med na~eli prostorskega planiranja, zahtevami gospodarstva in javnostjo. Zaostrovanja je pri~akovati zlasti na tistih obmo~jih, ki so posebej »na udaru« in ta so praviloma v ekolo{ko zelo ob~utljivih dolinskih, kotlinskih in ravninskih obmo~jih, kjer bo isto~asno potrebno zaustaviti tudi razpr{eno {irjenje stanovanjskih povr{in in poiskati »rezervne« povr{ine znotraj obstoje~ih naselbinskih obmo~ij. Empiri~na opazovanja strukturnih sprememb v gospodarstvu nas opozarjajo tudi na pove~an obseg nasprotujo~ih si teènj pri samem zagotavljanju novih gradbenih obmo~ij za proizvodne povr{ine. Izku{nje nas {e u~ijo, da bo prihajalo tudi do sporov med posameznimi obrati znotraj obstoje~ih proizvodnih con, ker se nekateri proizvodni obrati, ki so v (pretèno) degradiranem okolju ne morejo ustrezno razvijati in zahtevajo nove povr{ine izven naselij – na odprtih povr{inah. Neodgovorjena so tudi vpra{anja o drobnih regionalnih disparitetah, ki jih bodo glede na prostorske strukture v razvojnih àri{~ih in ({ir{em) zaledju povzro~ili spodbujena gospodarska dinamika, nova delovna mesta ter dodatni pritiski za proizvodne, servisne, infrastrukturne in naselbinske povr{ine. Struktura na~rtovanih investicij je sistemati~en odraz specifi~nih zna~ilnosti in potreb dràvnih razvojnih usmeritev v geografsko sklenjenih obmo~jih. To je hkrati vir prilònosti in nevarnosti za posamezno regijo. Temelji na preobrazbi regionalne politike, ki je rezultat diferenciacije drùbe in je povezana s sposob-nostjo uveljavljanja razvojnih zamisli. Le-ta se deloma preusmerja iz politi~ne ravni v sfero korporativizma, interesnih zdruènj in/ali nevladnih organizacij. Navkljub zajetni in skrbno na~rtovani hierarhi~ni organiziranosti prizadevanj za konsistentno usmerjanje skladnega regionalnega razvoja dràva ni (ve~ edini) »garant« za dejansko uresni~evanje zastavljenih ciljev. Postmoderni mehanizmi javnih institucij so nasprotno, prav tako kot celotna drùba, sestavljeni iz obilice avtonomnih interesov, ki z lastnimi interesi, kot akterji soustvarjajo razvojno-politi~no areno. Kdor èli sodelovati pri sooblikovanju razvojnih prizadevanj, mora sprejeti pravila igre, posebej na podro~ju komuniciranja z javnostjo. Imeti mora {e prilagodljive razvojne programe, ki jih je s pomo~jo razvojnih koalicij potrebno uskladiti tudi s sodelujo- ~imi akterji. Pri implementaciji novih razvojnih projektov velja opozoriti na spodbujanje transparentnosti in pospe{evanje medsebojne kooperacije. Cilji zagotavljanja enakovrednih ìvljenjskih pogojev namre~ dràvo zavezujejo, da izpolni za~rtane cilje na celotnem obmo~ju dràve. V naslednjih korakih izvajanja resolucije naj bi le-ti temeljili na pospe{evanju medsebojnega sodelovanja med pokrajinskimi in lokalnimi skupnostmi za kar pa bo potrebna instucionalizacija tripartitnega: vertikalnega, horizontal-nega in sektorskega partnerskega sodelovanja za zagotovitev prenosa na~rtovanih investicij razli~nih akterjev ter zagotovitev zadostnih in kvalificiranih ~love{kih virov za zaznavanje klju~nih razvojnih problemov ob hkratnem preudarnem tehtanju med na~eli trajnostnega razvoja in v slovenskih pogojih zelo heterogenimi prostorskimi vzorci, ki se mozai~no prepletajo med {irjenjem urbanih funkcij in obmo~- ji s podeèlsko-perifernimi tènjami. 4 Viri in literatura Konjunkturna gibanja, XIII-1, februar 2005. Ravbar, M. 2005: Geografska analiza vplivov investicijskih aktivnosti v letu 2004 na regionalni in prostorski razvoj Slovenije: pasti in izzivi v pogojih globalizacije. Ljubljana, Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 56 str. Ravbar, M. in drugi 2001: Poselitev in prostorski razvoj Slovenije. Ljubljana, In{titut za geografijo, 72. str. 45 Marjan Ravbar, Nika Razpotnik Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada republike Slovenije, Ljubljana. SURS a. Medmrèje: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_bdp1.asp (30. 4. 2007). SURS b: Bruto investicije v nova osnovna sredstva po namenu investiranja in ob~inah. Medmrèje: http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/14_poslovni_subjekti/04_14090_investicije/ 04_14090_investicije.asp (30. 4. 2007). [traser, V. 2000: Ekonometri~na analiza gibanja investicij v osnovna sredstva v Sloveniji. Delovni zvezek, IX-4, Ljubljana. Zakon o urejanju prostora (ZUreP). 2002. Medmrèje: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_ ZAKO1581.html (30. 4. 2007). 46 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 47–56, Ljubljana 2007 ANALIZA MEST IN URBANEGA OMRE@JA Z VIDIKA REGIONALNEGA RAZVOJA V SLOVENIJI David Bole Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana david.bole@ zrc-sazu.si UDK: 911.375(497.4) 711.4(497.4) IZVLE^EK Analiza mest in urbanega omrèja z vidika regionalnega razvoja v Sloveniji Prispevek ima dvojno zgradbo: v prvem delu se osredoto~imo na analizo urbanega sistema z metodo potencialne dostopnosti do delovnih mest, s katero èlimo ugotoviti funkcionalne razlike med mesti in mestnimi regijami. Na podlagi analize smo ugotovili visoko zgo{~anje predvsem javnih storitvenih dejavnosti, ki so v pristojnosti dràve. Drugi del sloni na podlagi teh ugotovitev, kjer smo ocenili Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih in njen potencialen vpliv na skladnej{i regionalni razvoj. KLJU^NE BESEDE geografija, regionalni razvoj, mesta, urbani sistem, Slovenija ABSTRACT An analysis of cities and urban system from a regional development perspective in Slovenia The article has a dual structure. The first part is focused on the analysis of the Slovenian urban system through a GIS method of »potential accessibility to workplaces«, which shows functional disparities in urban landscape (cities and its regions). Results of the analysis indicate high degree of concentration in public service activities that are under state jurisdiction. The second part of the article is based on results of the analysis and the role that Resolution of national development projects could play in a more balanced regional development. KEYWORDS geography, regional development, cities, urban system, Slovenia 47 David Bole 1 Uvod Resolucija nacionalnih razvojnih projektov za obdobje 2007–2023 ambiciozno najavlja sklop »kon-centriranih investicij«, ki bodo med drugimi »na dolgi rok prinesli hitrej{o gospodarsko rast, zagotovili konkuren~nost gospodarstva in drùbenega okolja, z razvojem pa prinesli nova in kakovostna delovna mesta ter blaginjo« (Resolucija 2006, 7). Predvsem odpiranje delovnih mest naj bi bilo pomembno z vidika regionalnega razvoja, saj je trenutna tènja bolj v centralizaciji ekonomskih in posledi~no drù- benih aktivnosti v enem samem sredi{~u – to je ljubljanski mestni regiji (Bole 2005, 19). Zato bomo opravili analizo slovenskega urbanega sistema, zlasti z vidika funkcijskih, razvojnih razlik, ki obstajajo. Analiza nam bo v sklepnem delu prispevka sluìla kot orodje za ocenjevanje Resolucije, predvsem z vidika na{ih spoznanj o razvoju/zaostajanju posameznih mest, oziroma mestnih regij. Zanima nas ustreznost prostorske razporeditve »velikih projektov« in vpliv na regionalni razvoj v Sloveniji. V tem prispevku bomo zato podrobneje obravnavali zgradbo urbanega sistema, saj so mesta generatorji {irokega spektra gospodarskih, drùbenih in kulturnih dejavnosti ter tako nosilci regionalnega razvoja. Mesta niso lo~ena od svojega zaledja, temve~ skupaj z zaledjem (suburbaniziranim in pode- èlskim) tvorijo enotno funkcionalno enoto. »Preboj celotne dràve« kot je omenjen v Resoluciji (2006) je tako odvisen od delovanja regij, ki so nosilci regionalnega razvoja ter njihovih sredi{~ (mestnih naselij). 2 Opredelitev mest Opredelitev mest oziroma mestnih naselij je prva in pomembna metodolo{ka zagata, ~e èlimo raziskati gospodarske zna~ilnosti sodobnega urbanega sistema. Na{ namen je, da prikaèmo mesta kot naselja, ki so sredi{~a materialne in nematerialne proizvodnje, oziroma vozli{~a drùbenega, gospodarskega in kulturnega ìvljenja. Pri izlo~anju mest smo se zato odlo~ili za prilagojena merila, ki so bila uporabljena è v raziskavi leta 2000 (Ravbar in ostali) in upo{teva predvsem funkcijska merila in stopnjo sredi{~nosti, ki jo ima dolo~eno naselje v hierarhi~nem sistemu omrèja naselij. Z omenjenim merilom se najbolj pribliàmo èlenemu izboru mest in mestnih naselij, saj je najbolj{i pokazatelj sredi{~nosti drùbenogospodarskega ìvljenja. Dodatno formalno merilo, ki ga je predlagal Vri{er (1995) je {e, da ima mestno naselje nad 2000 prebivalcev. K mestu smo poleg sredi{~a (mestnega naselja) upo{tevali {e blìnja mestna naselja po metodologiji Statisti~nega urada RS (Pavlin in ostali 2003), saj predstavlja fiziognomsko merilo, kjer se blìnja naselja zra{~ajo z mestnim v enovito funkcionalno enoto. Omenjena merila so prilagojena slovenskemu omrèju mest, ki je sestavljeno iz manj{ih naselij. Urban Audit, iniciativa Evropske komisije, ki skupaj z EUROSTATOM zbira podatke za evropsko urbano omrè- je, upo{teva le tista mestna naselja, ki imajo nad 25.000 prebivalcev oziroma nad 5.000 prebivalcev za posamezne mestne predele. Tudi ostale raziskave znotraj evropskega konteksta so ponavadi vklju~evale le tista mesta, ki imajo za slovenske razmere veliko prebivalcev (na primer ESPON 1.1.1 ali Planet CenSE). Glede na evropske razmere je velikostna razporeditev slovenskih mest in mestnih regij izrazito nepravilna in jo sestavljajo manj{a mesta, kar je posledica relativno mlade (sub)urbanizacije in drugih dejavnikov: razpr{ene in neenakomerne razporeditve prebivalstva, fizi~ne zgradbe, upravnih sprememb in podobno (Vri{er 1974). Preglednica 1: Merila za izlo~evanje mest in mestnih naselij. merilo kazalnik vrednost kazalnika 1 FORMALNO {tevilo prebivalcev vsaj 2000 prebivalcev v sredi{~nem naselju 2 FUNKCIJSKO sredi{~nost naselja mikro, mezo ali makro sredi{~e 3 FIZIOGNOMSKO zra{~enost naselij v zaklju~eno enoto naselja znotraj mestnega obmo~ja 48 Analiza mest in urbanega omrèja z vidika regionalnega razvoja v Sloveniji Izbor po navedenih merilih vsebuje 123 naselij, ki skupaj tvorijo 64 mest s skupaj 889.056 prebivalcev, kar skupno predstavlja slabih 46 % celotnega prebivalstva Slovenije ter 451.000 delovno aktivnih prebivalcev (47,5 % v Sloveniji). Po popisu iz leta 2002 so imela izbrana mesta 70,5 % vseh delovnih mest v Sloveniji in dobrih 110.000 ali 61 % poslovnih subjektov (PRS 2005). 3 Analiza urbanega omrèja Slovenije Osredoto~ili smo se na raziskovanje mestnih gospodarskih funkcij. Le te izhajajo iz kompleksne delitve dela, ki omogo~a obstoj mest in {tevilnih gospodarskih dejavnosti oziroma funkcij. Mesta imajo poleg gospodarskih {e negospodarske funkcije (na primer bivanje), vendar je temelj njihovega obstoja ravno v sredi{~nosti in mnoìni gospodarskih aktivnosti in oblik dela. Mesto zaradi mnoìne in koncentracije gospodarskih aktivnosti ter njihovih vplivnih obmo~ij oblikuje mestno regijo in je gonilna sila regionalnega razvoja. V nasprotnem primeru bi bila mesta zgolj »spalna naselja« (Vri{er 1974, 80). Zna~ilnosti urbanega sistema so torej predstavljene na podlagi mestnih gospodarskih funkcij, razvojne razlike pa s kazalnikom hierarhi~nosti urbanega sistema, oziroma metodo »potencialne dostopnosti do delovnih mest«, ki sta jo razvila danska geografa Andersen in Engelstoft (2004). Andersen in Engelstoft (2004, 60) sta glavna kritika tradicionalnega pristopa k analizi urbanega sistema. Menita, da ugotavljanje funkcijske usmerjenosti posameznih mest na podlagi odstopanj od povpre~ja »v moderni in vse bolj heterogeni urbani pokrajini ne more zadostovati«, ker izhaja iz tradicionalnega lo~evanja med urbanim in ruralnim, ki pa ne obstaja ve~. Obmo~je vpliva mest se namre~ razteza preko administrativnih ali statisti~nih meja v podeèlski prostor, za kar so sodobni procesi subur-banizacije najbolj{i dokaz. Iz tega razloga je ugotavljanje dejavnostne strukture posameznih mest premalo, ~e sku{amo celovito zaobjeti vse elemente urbanega sistema. Njuna osnovna teza je, da ne moremo preu~evati urbanega sistema z vidika posameznih mest, temve~ celovito, kot enotno dinami~no urbano pokrajino razli~nih oblik. Na eni strani poteka stapljanje in brisanje razlik med pojmovanjem urbanega in ruralnega, na drugi strani pa nastajajo nove razlike v urbani pokrajini, ki so posledica razli~nih hitrosti razvoja: nekateri deli ekonomsko zastajajo, drugi se pospe{eno razvijajo. Delovanje urbanega sistema tako ni ve~ povezano z delovanjem posameznih mest in njihovih zaledij, temve~ je pogojeno z njihovo interakcijo in povezovanjem oziroma oblikovanjem hierarhi~ne urbane pokrajine. Mestne funkcije opredeljujeta kot tiste dejavnosti, ki dajejo mestu pe~at in ga povezujejo z zaledjem (tvorijo mestno regijo) in so tako podlaga za njihov gospodarski obstoj. Gre torej za gospodarske funkcije, merljive s {tevilom delovnih mest v posameznem urbanem sredi{~u. Opredeljevanje mestnih komun. + stanov. dej. finance osebne storitve promet 10 % 3 % izobraèvanje 4 % gostinstvo 7 % 6 % zdravstvo 3 % 6 % trgovina 14 % 8 % uprava 5 % drugo 6 % Slika 1: Sestava delovnih mest po posameznih gradbeni{tvo dejavnostih v letu 2002 v slovenskih mestih 28 % (rde~ odtenek = sekundarni sektor, rumen = industrija terciarni sektor, moder = kvartarni sektor) (Popis prebivalstva 2002). 49 David Bole M1 n d1 Mj NX =Σ dj j = 1 M2 d2 NX d4 M4 d3 Slika 2: Ra~unski prikaz modela potencialne dostopnosti do delovnih mest (kjer je Nx potencialna dostopnost do dela v naselju; M je {tevilo delovnih mest v mestu; d je razdalja M3 med naseljem in mestom, kjer je koncentracija delovnih mest) (Andersen in Engelsoft 2004). gospodarskih funkcij je pomembno, saj je celoten nastanek mesta odvisen od specializirane delitve dela in posledi~no proizvodov, ki so namenjeni mestnemu, okoli{kemu ter globalnemu trì{~u. Funkcije mest smo opredelili na podlagi dejavnostne sestave delovnih mest po standardni klasifi-kaciji dejavnosti (EKD). Z vidika vseh 64 urbanih sredi{~ je najve~ delovnih mest v industriji kamor spada 28 % vseh delovnih mest. Med bolj zastopane dejavnosti spada {e trgovina s 14, stanovanjsko-komunalne storitve z 10 % delovnih mest, sledijo {e javna uprava, izobraèvanje in raziskovanje, gradbeni{tvo, zdravstveno in socialno varstvo ter ostale dejavnosti (slika 1). Pri sektorski sestavi smo uporabljali sodobnej{o delitev, kjer so storitve lo~ene v tercirani sektor, ki ga pove~ini sestavljajo zasebne storitve in kvartarni sektor, ki ga pove~ini tvorijo javne storitve. Prikaz urbanega sistema glede na dejavnostno in sektorsko usmerjenost je tradicionalen pristop k preu~evanju drùbenoekonomskih zna~ilnosti celotnega urbanega sistema. Delovanje urbanega sistema in njegove temeljne zna~ilnosti pa lahko prikaèmo tudi v drugi lu~i. Na{ namen je predstaviti nov pogled na urbani sistem s podatki o dejavnostni strukturi delovnih mest. Model potencialne dostopnosti do delovnih mest sku{a premostiti problem zabrisane in nejasne razmejitve med mestom in njegovo okolico. S pomo~jo GIS orodij ustvari mreò mònih lokacij, ki so dolo~ene sorazmerno glede na velikost in obratno sorazmerno glede na razdaljo. Za vsako naselje smo torej izra~unali indeks, ki je se{tevek vseh koli~nikov {tevila delovnih mest ter razdalj med naseljem in mestom. Dobljene indekse smo na karti prikazali glede na standardni odklon od povpre~ne vrednosti indeksa (slika 2). Za razliko od klasi~nih kart funkcionalne zgradbe urbanega sistema, ki prikazujejo mesta kot samostojne entitete brez vpliva na zaledje, nam karte potencialne dostopnosti do delovnih mest prikazujejo mesta kot del celote in vklju~ujejo tudi njihovo zaledje ter tako oblikujejo urbano pokrajino. Model potencialne dostopnosti do delovnih mest je dokaj enostaven in ima pogoje za uporabo: • predvideva, da dostopnost do delovnih mest upada linearno z oddaljenostjo, ne glede na vrsto delovnih mest; 50 Analiza mest in urbanega omrèja z vidika regionalnega razvoja v Sloveniji • predvideva, da ni naravnih in drugih prometnih ovir, zato upo{teva le evklidsko in ne dejansko razdaljo med naseljem in mestom; • predvideva, da zaposlitvena sredi{~a preko meje nimajo nobenega vpliva. Ob tem je treba izpostaviti dolo~ene pomanjkljivosti uporabljene metode. Prva pomanjkljivost je, da imajo naselja v sredi{~u Slovenije samodejno vi{je indekse, ker se manj oddaljena od mest, kot obmejna naselja. Problem predstavlja tudi odsotnost upo{tevanja prometnih poti in dejanske oddaljenosti, saj model upo{teva zgolj evklidsko oddaljenost do mest. Nadaljnja kritika je, da imajo dejavnosti razli~no »privla~nost« delovnih mest, ~esar model ne predvideva. Omenjene pomanjkljivosti moramo zato upo{tevati pri interpretaciji kart dostopnosti. Vendar so vseeno koristne za razlago drùbenoekonomskih zna~ilnosti urbanega sistema, predvsem zaradi plasti~nega prikaza hierarhije mest in njihovega vpliva na zaledje. Skupaj s klasi~nim dolo~anjem funkcij lahko bolj celovito ovrednotimo regionalne zna~ilnosti v urbanem sistemu. Najbolj{a ilustracija uporabljenega analiti~nega modela je v sliki 3 predstavljena potencialna dostopnost do vseh delovnih mest v Sloveniji, ki jasno izkazuje mo~ Ljubljane, oziroma celotne osrednje Slovenije, torej tudi blìnjih mest kot so Kranj, [kofja Loka, Domàle, Grosuplje, Vrhnika in Kamnik. Nadpovpre~ne vrednosti so {e v pasu med Velenjem, Celjem in Trbovljami ter okolici Maribora. Karta razkrije nove dimenzije urbane pokrajine, kjer jasno prevladuje Ljubljana in mo~no urbanizirana okolica, predvsem na Gorenjskem v smeri proti Kranju. Drugo sredi{~e je {e na obmo~ju Savinjske doline ter Maribora in tretje, manj izrazito, okoli Novega mesta. Jasno se kaèjo tudi periferna obmo~ja Slovenije, kjer nudijo mesta malo zaposlitvenih mònosti. Lendava je v obmo~ju, kjer je standardni odklon indeksov celo pod –1½ slovenskega povpre~ja. Dale~ pod povpre~jem so tudi ostala manj{a mesta: Ilirska Bistrica, Ormò, Beltinci, ^rnomelj, Metlika, Lenart in Tolmin. Avtorja metodologije priznavata, da visoka potencialna dostopnost do delavnih mest v naselju {e ne zagotavlja dejanski obstoj teh delavnih mest in posledi~no ugoden regionalni razvoj zaradi potencialne Legenda mesta < –1,5 Std. dev. –1,5 – –0,5 Std. dev. –0,5 – 0,5 Std. dev. 0,5 – 1,5 Std. dev. > 1,5 Std. dev. 0 25 50 kilometrov Vir podatkov: Register prostorskih enot, GURS 2005 © Popis 2002 Izdelal: David Bole, GIAM ZRC SAZU © Slika 3: Indeksi po metodi potencialne dostopnosti do vseh delovnih mest v Sloveniji. 51 David Bole bliìne velikega {tevila razli~nih delovnih mest. Menita, da je urbana pokrajina vse bolj fragmentirana, kar pomeni tudi ve~jo fizi~no lo~enost posameznih funkcij v prostoru in posledi~no ve~jo mobilnost populacije znotraj in celo preko meja ve~jih regij. Kopi~enje kapitalsko intenzivnih dejavnosti (na primer gradbeni{tvo, finan~ne ali poslovne storitve) pa lahko pomeni dolo~eno uspe{nost mesta, oziroma ugodne ekonomske in razvojne razmere na nekem obmo~ju, njihova odsotnost pa stagnacijo ali nazadovanje. Pogled na karto potencialne dostopnosti do industrije in rudarstva prikaè zanimiv pogled na slovensko urbano pokrajino: lahko opazimo obrise nekdanjega industrijskega polmeseca, ki se razteza od Trì~a, preko Kranja in Ljubljane do Zasavja proti Celju, kjer se razcepi v savinjsko-{ale{ki krak in mari-borski krak (slika 4). Polmesec je sicer manj izrazit in ne vklju~uje v preteklosti industrijskih Jesenic, prav tako je precej {ibkej{i v Zasavju in na Koro{kem. Deindustrializacija je o~itno prizadela predvsem industrijska mesta, ki so imela manj raznovrstne industrijske obrate, predvsem delovno zelo intenzivne (èlezarne, strojno, metalur{ko in kovinsko industrijo). Zelo mo~na ostajata industrija in rudarstvo v obmo~ju med Ljubljano in Kranjem, kjer so se uspela podjetja hitreje prilagoditi novim tr`nim razmeram po osamosvojitvi in kjer je bila sestava podjetij bolj heterogena. Trgovina kot pomemben del tr`nih storitvenih dejavnosti je zgo{~ena v osrednji Sloveniji. Zna- ~ilnost trgovine in ve~ine ostalih storitev je v bolj enakomerni razporejenosti, saj so skrajni odkloni (±1½) redkej{i kot pri industriji in rudarstvu. Zna~ilnost trgovine je v centralizaciji, saj poleg osrednje Slovenije izstopa le {e Maribor, v povpre~ju pa so {e zaledja nekaterih mest, ki so tudi funkcijsko usmerjena v trgovino (Breìce, Ptuj, obalna mesta). Turizem in gostinstvo sta pri~akovano najbolj zgo{- ~ena v obmo~jih z najve~jo turisti~no aktivnostjo (ve~ja mesta, obalna mesta, zdravili{ki kraji). Tudi dejavnosti prometa in zvez so del terciarnega sektorja in so mo~no zgo{~ene v osrednji Sloveniji, le da se vpliv mo~neje razteza vse do Kopra in Maribora. V vmesnem prostoru so namre~ mesta, ki so mo~- na zaposlitvena sredi{~a. To so predvsem Seàna, Ajdov{~ina in Postojna. Nadpovpre~no zastopana so tudi mesta Celje, Maribor in Jesenice, ki so o~itno v procesu deindustrializacije pridobile predvsem prometno funkcijo. Finan~ne in poslovne storitve so pri~akovano zgo{~ene v osrednji Sloveniji, vendar so indeksi razporejeni dokaj enakomerno, saj standardni odklon vrednosti ne pade pod –½. Gre za prostorski vzorec, ki se sklada s tradicionalnim pogledom na urbani sistem – centralizacija teh storitev v glavnem in najve~jem mestu, vendar ker so to hkrati dejavnosti, ki so neobhodno potrebne za delovanje celotnega gospodarstva, se dokaj enakomerno razporejajo z indeksi med –½ in +½ po ve~ini ozemlja Slovenije. Zanimivo je, da rezultati sovpadajo z danskim urbanim sistemom, ki izkazuje podobno prostorsko zakonitost. Glede na strate{ke prostorske dokumente dràve je dokaj presenetljiva ugotovitev, da ravno netr`ne (javne) storitve izkazujejo dale~ najve~jo centralizacijo v Ljubljani in njeni okolici. Omenjena centralizacija delovnih mest v javnem sektorju je namre~ v nasprotju z na~eli, zapisanimi v Strategiji prostorskega razvoja. V njej je zapisano, da bo dràva z usmerjanjem dejavnosti v prostoru dosegla bolj u~inkovit, pravi~en in uravnoteèn prostorski razvoj (SPRS 2004, 16), vendar o~itno hkrati usmerja javne dejavnosti, za katere je neposredno odgovorna, na izrazito neuravnoteèn na~in. To velja za dejavnosti zdravstvenega in socialnega varstva ter izobraèvanja in znanosti, ki so {e vedno pove~ini del javnega sektorja in prav tako izkazujejo visoko zgo{~evanje v osrednji Sloveniji. Karte potencialne dostopnosti so zato pomemben dokaz k o~itni ekonomski centralizaciji sodobnega slovenskega urbanega sistema. Vse dejavnosti so izrazito mo~ne v Ljubljani in blìnjih urbanih sredi{~ih. Ekonomska centralizacija se nenazadnje odraà tudi v drugih drùbenih pojavih. Zna~ilna je izjemno visoka dnevna mobilnost v Ljubljano, saj je leta 2002 iz ostalih slovenskih ob~in tja dnevno potovalo skoraj 70.000 delavcev in 44.000 {olajo~ih, neupo{tevajo~ dnevne voza~e iz naselij znotraj ob~ine (Bole 2004). Visoka dnevna mobilnost skupaj z visoko stopnjo uporabe osebnih vozil povzro~a prometne in okoljske probleme v glavnem mestu, centralizacija ekonomskih aktivnosti pa neuravnoteènost nepremi~ninskega trga. Med letoma 2000 in 2002 je bilo v osrednjeslovenski statisti~ni regiji opravljeno 40 % vseh transakcij z nepremi~ninami, povpre~na cena stanovanj pa je bila za polovico 52 in Slika 4: P javni upr ote a industrija finan~ne, poslovne storitve nc v A i ialna dostop naliza mest in ur nost do delovnih mest v Legenda banega omr mesta Legenda < –1,5 Std. dev. mesta –1,5 – –0,5 Std. dev. < –1,5 Std. dev. –0,5 – 0,5 Std. dev. –1,5 – –0,5 Std. dev. 0,5 – 1,5 Std. dev. èja z –0,5 – 0,5 Std. dev. 1,5 – 2,5 Std. dev. 0,5 – 1,5 Std. dev. > 2,5 Std. dev. indust > 1,5 Std. dev. vidika r riji, t eg trgovina javna uprava i r onalnega r gov ini, finan~ azv oja v no-poslovnih stor Sloveniji 0 25 50 kilometrov 0 25 50 kilometrov itvah Vir podatkov: Register prostorskih enot, GURS 2005 © Vir podatkov: Register prostorskih enot, GURS 2005 © Popis 2002 Popis 2002 53 Izdelal: David Bole, GIAM ZRC SAZU © Izdelal: David Bole, GIAM ZRC SAZU © David Bole vi{ja od dràvnega povpre~ja (Bole 2005, 19). Zgo{~evanje javnih storitev se izkazuje tudi v deleù regionalnih spodbud, ki jih dobiva Osrednjeslovenska statisti~na regija na podro~ju kulture (45 %), sredstvih namenjenih izobraèvanju (33 %), zdravstvu (50 %) in informacijski drùbi (28 %) (Ravbar, Bole in Nared 2005, 31). Omenjeni prikazi potencialne dostopnosti po posameznih dejavnostih omogo~ajo analizo posameznih delov urbanega sistema, kjer karta posami~ne dejavnosti predstavlja del celotnega urbanega sistema. Vse te »oblike«, ki jih tvorijo posamezne dejavnosti skupaj, predstavljajo postindustrijsko urbano pokrajino, ki je druga~na od tradicionalnega razumevanja mest in njihovih vplivnih obmo~ij. 4 Nekateri vidiki analize urbanega omrèja in Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih Na podlagi rezultatov pri~ujo~e analize lahko podamo nekatere ocene Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih z vidika vpliva na razvoj urbanega omrèja v Sloveniji. Investicijski projekti naj bi prinesli kakovostna delovna mesta in posredno vplivali na skladnej{i regionalni razvoj, usklajen s prioritetami SRS ter evropsko razvojno kohezijsko politiko. Iz analize urbanega sistema Slovenije je vidno, da je bila do sedaj poglavitna razvojna tènja centralizacija dejavnosti, predvsem v javnem sektorju, na katerega ima dràva najbolj neposreden vpliv. Centralizacija dejavnosti v enem samem sredi{~u s spremljajo~imi urbanizacijskimi tènjami v Sloveniji je v izrazitem neskladju z nacionalnimi razvojnimi cilji. Karte potencialne dostopnosti do delovnih mest kaèjo na zgo{~evanje gospodarskih dejavnosti v Ljubljani in njenem suburbaniziranem obmestju ter hkratno siroma{enje urbanih sredi{~ v okolici, ki postajajo satelitska mesta z zmanj{ano gospodarsko in pove~ano bivalno funkcijo. Tak{na situacija je z vidika regionalnega razvoja nevzdr`na predvsem na dveh ravneh: centralizacija povzro~a visoko stopnjo dnevne mobilnosti v zaposlitvena sredi{~a, pri ~emer je mobilnost v Sloveniji izrazito netrajnostna, saj vklju~uje visok delè potovanj v zaposlitveno sredi{~e z osebnimi avtomobili. Drugi problem je v »razpr{itvi« urbanega na~ina ìvljenja z razselje-vanjem prebivalstva in razpr{eno gradnjo. Resolucijo lahko v povezavi z regionalnim razvojem ocenjujemo iz dveh vidikov: prvi je glede na prostorsko razporejenost projektov predvsem prve razvojne prioritete, ki zagotavljajo kakovostna delovna mesta. Pove~ini gre za projekte, ki z raznimi spodbudami in ukrepi krepijo podjetni{tvo (poslovne cone, podjetni{ki inkubatorji, tehnolo{ki parki in podobno). Ti projekti predvidevajo 17.000 novih delovnih mest in 2.000 podjetij (Resolucija 2006, 41), zato bodo vplivali tudi na nove oblike postindustrijske urbane pokrajine. Prostorska ume{~enost projektov prve razvojne prioritete v Resoluciji z vidika analize urbanega omrèja ni optimalna (Karta NRP RS 2007–2023). Tako zagotavlja nova delovna mesta v nekaterih regijah, kjer je zaposlenost med vi{jimi (Postojna, Cerknica), medtem ko sicer drùbenoe-konomsko mo~nim naseljem v bliìni dràvnega in regijskih sredi{~ ne nudi ustreznih razvojnih spodbud. »Bele lise« so tako na obsènem obmo~ju Zasavja, Ko~evja, osrednje Slovenije, pa tudi v okolici Maribora, Novega mesta in obmejnih obmo~jih Slovenije. Ko bo za vsak projekt znana natan~nej{a struktura ustvarjenih novih delovnih mest, nam bo model potencialne dostopnosti do delovnih mest omogo~al, da preverimo vpliv in spremembe, ki se bodo zgodile znotraj urbanega omrèja Slovenije. Vsekakor pa bi bilo z vidika skladnega regionalnega razvoja najugodneje, ~e se zagotovi delovna mesta tudi v tistih urbanih obmo~jih Slovenije, ki izkazujejo negativne indekse dostopnosti do delovnih mest. Kot drugo lahko ocenjujemo Resolucijo z vidika dnevne mobilnosti, ki je pomemben del pete razvojne prioritete (trajnostnega razvoja). V dolo~enih urbanih regijah je dnevna mobilnost è sedaj nadpovpre~na (Bole 2004) saj v nekaterih urbanih sredi{~ih delè dnevnih voza~ev v Ljubljano ali drugo zaposlitveno sredi{~e presega 70 %. Trajnostna mobilnost se mora vedno pri~eti z ustreznim prostorskim na~rtovanjem in {ele nato s prometno-tehni~nimi re{itvami, kot so gradnja infrastrukture, enoten sistem vozovnic in podobno. Zmanj{anje potreb po potovanjih med bivalnimi in zaposlenimi obmo~ji 54 Analiza mest in urbanega omrèja z vidika regionalnega razvoja v Sloveniji je bistvo integiranega pristopa k zagotavljanju trajnostne mobilnosti prebivalstva (glej Plevnik 1997 ali Bole 2003). Iz tega vidika je na primer predvidena izgradnja gospodarskega sredi{~a na Notranjskem s poslovnimi conami, ki bi prinesla 1.300 novih zaposlitev, ugodna. Tak{na spodbuda je v tem okolju dobrodo{la, saj je Notranjska z regijskim sredi{~em Postojno zaradi mo~ne navezanosti na Ljubljano precej {ibka (Bole 2004, 33), vendar je zaradi visoke dnevne mobilnosti v Ljubljano nezaposlenost majhna. V realnosti zato izgradnja gospodarskega sredi{~a ne pomeni pridobitev 1.300 novih delovnih mest, temve~ le prerazporeditev delovnih mest iz bolj oddaljenih sredi{~ (Ljubljane) v regijsko sredi{~e (Postojna). To pomeni kraj{a potovanja in manj{e dnevne migracije v Ljubljano, kar je nedvomno korak k bolj trajnostnem prometu. Iz tega vidika je bolj vpra{ljiva smiselnost dodatnega avtocestnega programa, ki pove~uje dostopnost Ljubljane in {iri premer dosegljivosti dnevnih voza~ev v Ljubljansko urbano regijo, medtem ko so medregionalne povezave, z izjemo 3. razvoje osi Koro{ka–Bela Krajina, prezrte. 5 Sklep Resolucija je lahko pozitivna za regionalni razvoj le, ~e usmerja regionalni razvoj na bolj uravnoteèn na~in: da omogo~a ustrezno {tevilo delovnih mest ne le v sredi{~ih in spodbuja tako imenovano »decentralizirano me{anje funkcije bivanja in zaposlitve« (Ravbar 2002, 17). Gre za koncept, ki na eni strani izpolnjuje velik del projektov Resolucije, ki zadevajo trajnostno mobilnost in prometno infrastrukturo in na drugi strani omogo~a pravi~nej{i in bolj uravnoteèn regionalni razvoj. S tem konceptom zagotavljamo delovna mesta tudi v satelitskih mestih in obmestnih naseljih, nudimo ustrezne oskrbne, prosto~asne in rekreacijske mònosti ter tako prispevamo k manj{emu {tevilu potovanj v sredi{~e. Koncept vklju~uje tudi prepre~evanje razpr{ene poselitve in ohranjanje obmestnih naselij s strnjeno poselitvijo, kar bi lahko dosegli s fokusiranjem prometnih tokov v manj{e {tevilo prometnih koridorjev. Centralizacija je sicer z vidika globalne konkuren~nosti nasproti blìjim mestnim aglomeracijam za Ljubljano ugodna, a je treba zagotoviti skladen in uravnoteèn regionalni razvoj in omogo~iti perifernim ter zalednim naseljem »soudelèbo« pri gospodarskemu preboju. Tak{en koncept, ki zagotavlja globalno tekmovalnost ob upo{tevanju na~el skladnega regionalnega razvoja, nekateri avtorji imenujejo »uravnoteèna konkuren~nost« (Ravbar in ostali 2005, 33). Vsak investicijsko-razvojni projekt je dobrodo{el za hitrej{i gospodarski razvoj in ve~jo zaposlenost v dràvi. Resolucija je br`kone bolj pomembna iz nacionalnega vidika, z vidika skladnej{ega regionalnega razvoja pa je njen pomen zaradi »belih lis« in monocentri~nega zgo{~evanja javnih storitev manj{i. Najbr` bo ustanovitev vmesne ravni upravljanja (»pokrajin«) z ustreznimi pristojnostmi in institucionalno organiziranostjo bolj{a prilònost za razvojni preboj tudi tistih mest in mestnih regij, ki se trenutno nahajajo zunaj izven trenutnega razvojnega àri{~a. 6 Viri in literatura Andersen, H., T., Engelstoft, S. 2004: The end of urbanisation? Transformation of the urban concept. Dela 21. Ljubljana. Andersen, H., T., Engelstoft, S. 2006: Planning under post urban condition. Urban changes in different scales: systems and structures, Santiago de Compostela. Bole, D. 2003: Geografija javnega potni{kega prometa na primeru Ljubljane. Geografski vestnik 76/2. Ljubljana. Bole, D. 2004: Daily mobility of workers in Slovenia = Dnevna mobilnost delavcev v Sloveniji. Acta geographica Slovenica 44/1. Ljubljana. Bole, D. 2005: Vloga mest v razvojnih dokumentih Slovenije. IB revija 39, 4. Ljubljana. 55 David Bole Karta NRP RS 2007–2023. 2006: Slùba vlade RS za razvoj, Geodetska uprava RS, Oikos d. o. o. Ljubljana. Pavlin, B., Milenkovi~, A., Klasinc, S., Grm, B. 2003: Mestna naselja v RS. Statisti~ni urad RS. Ljubljana. Plevnik, A. 1997: Pomen integracije urbanisti~nega in prometnega na~rtovanja. Urbani izziv 32/33. Ljubljana. PRS (Poslovni register Slovenije) 2005. AJPES. Ljubljana. Ravbar, M. 2002: Sodobne tènje v razvoju prebivalstva in delovnih mest – pot k sonaravnemu in decen-traliziranemu usmerjanju poselitve v Sloveniji? IB Revija 1/2002. Ljubljana. Ravbar, M., Bole, D., Nared, J. 2005: A creative milieu and the role of geography in studying the competitivness od cities: the case of Ljubljana. Acta geographica Slovenica 45-2. Ljubljana. Ravbar, M., Vri{er, I., Cigale, D., Plut, D., [ircej, M. 2000: Omrèje naselij in prostorski razvoj naselij. Elaborat, Geografski in{titut. Ljubljana. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Sieverts, T., 2003: Cities without cities. Sponn press. London. SPRS (Strategija prostorskega razvoja Slovenije) 2004. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana. SRS (Strategija razvoja Slovenije) 2005. Vlada RS, Urad za makroekonomske analize in razvoj. Ljubljana. Vri{er, I. 1974: Mesta in urbano omrèje v Sloveniji. Geographica Slovenica 3. Ljubljana. Vri{er, I. 1995: Opredelitev mest in mestnih ob~in v Sloveniji. Dela 11. Ljubljana. 56 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 57–70, Ljubljana 2007 MODEL RAZPOREDITVE PRI^AKOVANIH DELOVNIH MEST KOT INSTRUMENT ZA NA^RTOVANJE IN VREDNOTENJE PROJEKTOV: PRIMER RESOLUCIJE O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007–2023 dr. Janez Nared Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana janez.nared@ zrc-sazu.si UDK: 911.3:331.5(497.4) IZVLE^EK Model razporeditve pri~akovanih delovnih mest kot instrument za na~rtovanje in vrednotenje pro- jektov: primer Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 Eden od klju~nih ciljev regionalne politike je ustvarjanje novih delovnih mest, ~emur daje pomembno vlogo tudi Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. Da bi bolje spoznali predvidene u~inke na~rtovanih projektov, ki bodo ustvarjali nova delovna mesta, smo posku{ali v prispevku s pomo~- jo sedanje zaposlitvene strukture po ob~inah predvideti, kako se bodo razporejala nova delovna mesta. Tak{en model vplivov lahko pripomore k optimizaciji u~inkov predvidenih projektov, obenem pa je lahko tudi izhodi{~e vrednotenju izvedenih aktivnosti. Ugotovili smo, da se vplivi posameznih projektov, ne glede na koli~ino novih delovnih mest, ki jih prinesejo, mo~no razlikujejo. Zato je treba pred izvedbo kateregakoli projekta ugotoviti, katera lokacija bi bila zanj najprimernej{a. KLJU^NE BESEDE ekonomska geografija, model vplivov, regionalno planiranje, regionalni modeli, zaposlovanje, delovna mesta ABSTRACT Model of the distribution of expected jobs as an instrument for planning and evaluation of projects: The case of the Resolution on national development projects for the period 2007–2023 Creation of new jobs is the crucial aim of the regional policy, and it is one of the most important objectives of the Resolution on National Development Projects for the Period 2007–2023 as well. For this reason we tried to predict the distribution of new jobs created by projects, planned in the Resolution. The prediction is based on the current job structure in the municipalities and on the distribution of jobs among workers according to the municipality of their residence. Such model could be a successful tool for the optimization of the projects, and on the other side, it could also be a starting point for the evaluation of the performed activities. We found out, that effects of single projects differ a lot, no mater the number of new jobs they contribute. For this reason a detailed study should be made, before project is located into the space. KEYWORDS economic geography, model of influences, regional planning, regional models, employment, jobs 57 Janez Nared 1 Uvod Doseganje ~im vi{je stopnje zaposlenosti je cilj vsake politike in k temu teì tudi Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (Resolucija 2006). Projekti, ki jih Resolucija predvideva, naj bi ob njihovi dosledni uresni~itvi ustvarili ~ez 20.000 delovnih mest. Ker nekateri projekti {e nimajo opredeljene natan~ne razporeditve delovnih mest, je mogo~ premislek o tak{ni zasnovi projektov, da bodo ti prispevali ~im ve~je {tevilo delovnih mest ter zagotovili njihovo enakomerno razporeditev v prostoru. Izbor lokacije posameznega zaposlitvenega sredi{~a namre~ vpliva na to, do kje bodo segali u~inki izvedenega projekta ter od kje bodo prihajali delavci. S tem se odpira vpra{anje dnevne mobilnosti delavcev, na drugi strani pa vpra{anje enakomerne razporeditve u~inkov v prostoru, {e zlasti, ~e teì- mo k skladnej{emu regionalnemu razvoju. ^eprav se brezposelnost v zadnjih letih postopno zmanj{uje, ne moremo mimo dejstva, da so razlike v zaposlenosti med regijami {e vedno zelo velike. Zato bi bilo treba ve~jo pozornost posve~ati predvsem regijam, ki zaostajajo v razvoju in jim s primernimi ukrepi zagotoviti ustrezen razvoj, ki bi posledi~- no pripeljal tudi do ve~jega {tevila delovnih mest ter ve~je konkuren~nosti na trgu. S tega vidika je Resolucija dokument, ki lahko pomembno vpliva na razvoj slab{e razvitih regij, saj upo{teva policentri~- ni naselbinski sistem in ga krepi, krepi pa tudi regionalna gospodarstva, ki bodo z izvedbo projektov zagotovo pove~ala svojo konkuren~nost. V prispevku èlimo na primeru {estih projektov iz Resolucije prikazati, kako se bodo u~inki projektov odrazili na zaposlovanju v posameznih slovenskih ob~inah. Tak{en pristop je po na{em mnenju lahko pomo~ pri odlo~anju o izbiri lokacije za umestitev projekta v prostor, na drugi strani pa predstavlja tovrstna analiza izhodi{~e za nadaljnja vrednotenja, saj predstavi model izhodi{~no stanje, spremembe, do katerih bo pri{lo, pa lahko v primeru ve~jih projektov ve~inoma upo{tevamo kot posledico izvedene investicije. @al je prikaz razporeditve pri~akovanih delovnih mest okrnjen, saj pri najpomembnej{ih regionalnih projektih {e ni znana natan~na lokacija zaposlitvenih sredi{~ ter kolik{no bo {tevilo novih delovnih mest v njih. Zato se bomo morali zadovoljiti le z delnimi rezultati. 2 Metode Za dolo~anje vplivov posameznega projekta na zaposlovanje smo uporabili model (Nared 2006), ki temelji na strukturi delovnih mest po ob~inah ter izvoru delavcev, ki ta delovna mesta zasedajo. Temeljna ideja modela izhaja iz uveljavljene oblike napovedovanja prihodnosti – to je ekstrapolacije (primer: Vri{er 1978, 169), ki smo jo prilagodili razpolòljivim podatkom, pridobljenim ob popisu leta 2002. V primerjavi z nekaterimi tujimi metodami (primer: Blien in Tassinopoulos 2001), je metoda zelo pre-prosta, saj si postavimo za izhodi{~e sedanjo razporeditev delovnih mest, ki jo uporabimo tudi za vsa nova delovna mesta v okviru posameznega projekta. Pomembno je tudi, da se napovedovanje nana{a le na izbrani projekt in ne na vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na razporeditev delovnih mest v prostoru. Tak pristop je primernej{i, ~e obravnavamo le u~inke posameznega projekta, ~e pa èlimo celovitej{i vpogled v razmere na podro~ju zaposlovanja, tovrsten model ne bi mogel zadostiti na{im potrebam, saj zapostavlja ostale dejavnike in silnice, ki bi na razporeditev delovnih mest lahko vplivali. V modelu predpostavljamo, da delovna mesta v dolo~eni ob~ini zasedajo tako doma~ini, kot prebivalci sosednjih ob~in. Tako lahko s pomo~jo popisnih podatkov za vsako ob~ino opredelimo strukturo delovne sile glede na izvor delavcev, s ~imer si ustvarimo podlago za napovedovanje u~inkov novega projekta. Izhajamo iz tega, da je omenjena struktura stabilna in da se bodo nova delovna mesta razde-ljevala po enakem klju~u. To se v stvarnosti sicer ne zgodi, nam pa omogo~a vsaj priblìno napovedovanje razporeditve delovnih mest v obmo~ju izvajanja projekta. Da bi lahko model làje razumeli, si poglej-mo razmere v ob~ini Izola. Ta je imela ob popisu prebivalstva leta 2002 2932 delovnih mest. Ta delovna 58 Model razporeditve pri~akovanih delovnih mest kot instrument za na~rtovanje in vrednotenje … mesta so zasedali delavci iz razli~nih ob~in. Nekaj manj kot 55 % delovnih mest so zasedali doma~ini, 29 % delovnih mest so zasedali delavci iz ob~ine Koper, 13 % iz ob~ine Piran, ostala delovna mesta (3 %) pa so zasedali delavci iz razli~nih drugih ob~in. Upo{tevaje sedanjo strukturo delovnih mest lahko pred-postavimo, da bi v primeru nastanka 100 novih delovnih mest v ob~ini Izola 55 le teh zasedli delavci iz ob~ine Izola, 29 delavci iz ob~ine Koper, 13 delavcev bi pri{lo iz ob~ine Piran, preostala tri delovna mesta pa bi zasedli delavci iz drugih ob~in. Tako lahko oblikujemo matriko, ki omogo~a variantne {tudije, obenem pa je moèn tudi kartografski prikaz predvidenih u~inkov. S tem je mòno optimizirati izbor lokacije za umestitev projekta, ~e razpolagamo s podrobnej{imi podatki, pa je mogo~ tudi izbor najprimernej{e dejavnosti – glede na razporeditev delovnih mest ter glede na razpolòljivost delovne sile. Model lahko v obliki preproste ena~be zapi{emo slede~e: n = N · d . x x n pomeni {tevilo novih delovnih mest, ki jih zasedejo delavci iz obmo~ja x, N je skupno {tevilo delovnih x mest, ki jih projekt/investicija prinese, d pa je delè delovnih mest, ki jih v obmo~ju investicije zasedajo x delavci iz obmo~ja x. S pomo~jo gornje ena~be, ki jo izra~unamo za vsa obmo~ja, kjer je d razli~en od ni~, lahko ugotovimo, kak{na je razpr{enost vplivov posamezne investicije, mòna pa je tudi isto~asna analiza ve~jega {tevila investicij. Za ponazoritev modela smo izbrali obmo~je, ki se deli na pet manj{ih obmo~ij (A–D), kar bi v naravi lahko pomenilo pet regij v dràvi ali pet ob~in v regiji. Pri oblikovanju modela smo se oprli na podatke o {tevilu delovnih mest in o strukturi delavcev glede na kraj njihovega bivanja. Na ta na~in smo dobili matriko, kjer lahko spremljamo, od kje prihajajo delavci v vsako od teh petih obmo~ij in kam odhajajo delavci iz posameznega obmo~ja. Ker gre za model, smo vrednosti za posamezno obmo~je izbrali poljubno, s tem, da smo upo{tevali, da je sistem zaklju~en ter da se mora skupno {tevilo delovnih mest vseh petih obmo~ij ujemati s {tevilom zaposlenih, ki jih imajo ta obmo~ja. V preglednici 1 lahko vidimo, da sta najve~ji zaposlitveni sredi{~i obmo~ji C in A, kateri izkazuje-ta preseèk delovnih mest glede na zaposlene delavce, ki iz teh obmo~ij izvirajo. Na drugi strani imajo obmo~ja B, ^ in D primanjkljaj delovnih mest, zato so njihovi prebivalci prisiljeni v to, da se dnevno vozijo na delo v sosednja obmo~ja. Na podlagi teh vrednosti smo opredelili strukturo delovnih mest v posameznem obmo~ju glede na izvor delavcev, ki ta delovna mesta zasedajo. Kot primer navedimo le obmo~je A, kjer lahko vidimo, da 60 % zaposlenih prihaja iz mati~nega obmo~ja, 26 % delavcev iz obmo~ja B, 10 % iz obmo~ja C, A ^ C B D Slika 1: Grafi~ni prikaz modela. 59 Janez Nared Preglednica 1: Matrika razporeditve delovnih mest med obmo~ji A, B, C, ^ in D. obmo~je izvora delavca skupno {tevilo A B C ^ D delovnih mest v obmo~ju A 30.000 13.000 5000 1500 500 50.000 (60 %) (26 %) (10 %) (3 %) (1 %) e B 500 9000 450 0 50 10.000 (5 %) (90 %) (4,5 %) (0 %) (0,5) C 10.000 10.000 60.000 10.000 10.000 100.000 (10 %) (10 %) (60 %) (10 %) (10 %) ^ 0 0 200 4000 800 5000 obmo~je zaposlitv (0 %) (0 %) (4 %) (80 %) (16 %) D 600 400 1000 3000 15.000 20.000 (3 %) (2 %) (5 %) (15 %) (75 %) skupno {tevilo delavcev 41.100 32.400 66.650 18.500 26.350 185.000 v obmo~ju razlika med {tevilom +8900 –22.400 +33.350 –13.500 –6350 delovnih mest in {tevilom delavcev v obmo~ju * V oklepajih so navedeni strukturni deleì, ki kaèjo, od kje izvirajo delavci v posamezni regiji. Preglednica 2: Hipoteti~na razporeditev delovnih mest po obmo~jih v primeru nastanka tiso~ novih delovnih mest. obmo~je izvora delavca {tevilo novih A B C ^ D delovnih mest v obmo~ju A 600 260 100 30 10 1000 (60 %) (26 %) (10 %) (3 %) (1 %) e B 50 900 45 0 5 1000 (5 %) (90 %) (4,5 %) (0 %) (0,5) C 100 100 600 100 100 1000 (10 %) (10 %) (60 %) (10 %) (10 %) ^ 0 0 40 800 160 1000 obmo~je zaposlitv (0 %) (0 %) (4 %) (80 %) (16 %) D 30 20 50 150 750 1000 (3 %) (2 %) (5 %) (15 %) (75 %) * V oklepajih so navedeni strukturni deleì, ki kaèjo, od kje izvirajo delavci v posamezni regiji. 3 % iz obmo~ja ^ in odstotek zaposlenih iz obmo~ja D. Dobimo matriko, ki kaè na razmerja med delovnimi mesti in zaposlenimi na ravni posameznih obmo~ij, ki jo lahko ob predpostavki, da se ta razmerja ne spreminjajo, uporabimo za simulacijo u~inkov pri iskanju primerne lokacije za novo poslovno cono. Predpostavimo, da èlimo izvesti projekt, ki bo prinesel 1000 novih delovnih mest. Ker imajo obmo~- ja razli~no strukturo zaposlenih glede na njihov izvor, lahko pri~akujemo, da bo imel projekt v vsakem 60 Model razporeditve pri~akovanih delovnih mest kot instrument za na~rtovanje in vrednotenje … A ^ A ^ C C B D B D A ^ A ^ C C B D B D Legenda: investicija 0–1 % 1,1–5 % A ^ 5,1–10 % C 10,1–30 % B D 30,1 in ve~ % Slika 2: Grafi~ni prikaz razporeditve delovnih mest po obmo~jih glede na lokacijo investicije (Nared 2006, 250). 61 Janez Nared obmo~ju druga~ne u~inke. Zato lahko za vsako obmo~je ugotovimo, katera lokacija je zanj najbolj ustrezna. Ker je najve~ji delè zaposlenih zaposlen v obmo~ju bivanja, bi bila za posamezno obmo~je najprimernej{a umestitev projekta v obmo~je samo, saj bi s tem za svoje delavce pridobili najve~ delovnih mest. Vendar pa ni mòno gledati le na posamezno obmo~je, temve~ teìmo k ~imbolj enakomerni porazdelitvi u~inkov izvedene investicije. Zato smo s pomo~jo matrike, ki kaè na strukturo delovnih mest v posameznem obmo~ju, izra~unali hipoteti~no {tevilo delovnih mest, ki bi pripadla posameznemu obmo~ju (preglednica 2). Iz matrike je razvidno, da je za obmo~je A najbolje, ~e se investicija izvede v njem, sledijo pa obmo~- ja C, B in D. Umestitev projekta v obmo~je ^ je za obmo~je A popolnoma neustrezna, saj ne bi z investicijo pridobili nobenega novega delovnega mesta. Na tak na~in lahko ugotovimo, katera lokacija je za izvedbo projekta najprimernej{a glede na cilje, ki jih èlimo s projektom dose~i. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da bodo u~inki najenakomerneje razporejeni, ~e umestimo projekt v obmo~je C. Po primernosti sledita obmo~ji A in D, umestitev v obmo~ji B in ^ pa je z vidika enakomerne razporeditve u~inkov najmanj primerna. Iz gornjega prikaza lahko razberemo, da so se je kot najugodnej{a razli~ica za celotno obmo~je izka-zala investicija v obmo~je C, saj si lahko od te ostala obmo~ja obetajo najve~ delovnih mest. Na drugi strani lahko opazimo, da so u~inki investicije veliko bolj omejeni, ~e investiramo v obmo~ju B ali ^. V teh primerih ve~ino delovnih mest zasedejo delavci iz mati~nega obmo~ja, le malo pa delavci iz preostalih obmo~ij. Ob tem se je treba zavedati, da bi vsaka ve~ja investicija povzro~ila spremembo razmerij med posameznimi obmo~ji, saj ni v vseh obmo~jih enake zaloge delovne sile, {e zlasti, ~e gre za zelo specializirano podro~je dela, prav tako pa je treba upo{tevati {e cel kup dejavnikov, kot so pripravljenost na vònjo v drugo obmo~je, vi{ina pla~ … Da bi omenjeni model preverili v praksi, smo sku{ali opredeliti vplive izbranih projektov, predvidenih z Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih. Izlu{~ili smo tiste projekte, ki predvidevajo nastanek novih delovnih mest in pri katerih vsaj okvirno vemo, kako se bodo delovna mesta razporedila po posameznih krajih oziroma ob~inah. Skupaj je tak{nih projektov {est, prinesli pa naj bi 7600 delovnih mest. Preglednica 3: Izbrani projekti in predvideno {tevilo delovnih mest. naziv projekta ~as izvedbe ob~ina lokacije {tevilo novih delovnih mest 1 Izgradnja gospodarskega sredi{~a 2007–2015 Novo mesto 1300 Jugovzhodne Slovenije 2 Izgradnja gospodarskega sredi{~a 2007–2020 Breìce (Kr{ko) 2000 PHOENIX v Posavju 3 Izgradnja gospodarskega sredi{~a 2007–2020 Postojna (Pivka) 1300 PERSPEKTIVA na Notranjskem 4 Slovenski jadranski otok 2009–2020 Izola 200 5 Zabavi{~ni park Megalaxia 2008–2011 Ptuj (Destrnik) 300 6 Gori{ki turisti~ni center 2008–2009 Nova Gorica 2500 7 IZBRANI PROJEKTI SKUPAJ 2007–2023 Slovenija 7600 V primeru projektov PHOENIX, PERSPEKTIVA in MEGALAXIA smo zanemarili dejstvo, da bo del delovnih mest nastal v sosednji ob~ini, saj predvidevamo, da bo njihovo {tevilo manj{e. Podatkovne podlage za analizo so predstavljali popisni podatki o medob~inski mobilnosti delavcev (SURS), podatki o delovno aktivnem prebivalstvu po ob~inah (SURS) ter podatki o predvidenem {tevilu novih delovnih mest, ki jih lahko razberemo iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih. Zemljevide smo izdelali s pomo~jo prostorskih podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije. 62 Model razporeditve pri~akovanih delovnih mest kot instrument za na~rtovanje in vrednotenje … 3 Razporeditev delovnih mest v Sloveniji Gostota delovnih mest po slovenskih ob~inah kaè na neenakomerno razporeditev delovnih mest med obmo~ji, s tem pa tudi na razli~ne mònosti, ki jih imajo prebivalci pri zaposlovanju. Do ve~jih zgostitev delovnih mest prihaja predvsem v posameznih sredi{~ih, kjer izstopajo regionalna (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Murska Sobota, Postojna, Slovenj Gradec) in subregionalna sredi{~a (Seàna, Idrija, Velenje, Ptuj), veliko gostoto pa imajo tudi nekatera ve~ja lokalna zaposlitvena sredi{~a ([empeter – Vrtojba, @iri, Naklo, Lo{ka dolina, Trzin, Metlika, Nazarje, Zre~e, [tore, Ravne, Roga{ka Slatina in Kidri~evo) (slika 3). V na{tetih {estindvajsetih ob~inah, ki predstavljajo dobro {estino slovenskega ozemlja in v katerih ìvi 41 % prebivalcev Slovenije (815.180), se nahaja kar 482.261 delovnih mest. Slednje predstavlja 59 % vseh delovnih mest v dràvi. [e nekoliko izrazitej{o sliko dobimo, ~e upo{tevamo le tiste ob~ine, ki imajo ve~ kot 10.000 delovnih mest. Teh je dvanajst, in sicer: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Koper, Velenje, Nova Gorica, Murska Sobota, Ptuj, Domàle in Kr{ko. ^eprav omenjene ob~ine obsegajo le dobro desetino ozemlja, na katerem ìvi 37 % prebivalcev, razpolagajo kar s 53 % delovnih mest v dràvi. V teh ob~inah se nahajajo pomembna zaposlitvena sredi{~a, ki nudijo delo prebivalcem blìnje in daljne okolice. Zlasti velikega pomena je Ljubljana, ki svoje lovke razpreda po ve~ini slovenskega ozemlja. Zanimiva je tudi podoba, ki jo kaè gibanje {tevila delovnih mest med letoma 2002 in 2005 (slika 4). Izlo~imo lahko nekaj razvojnih jeder, kjer je nastalo ve~je {tevilo delovnih mest: Ljubljana in Trzin, obmo~ji med Celjem in Velenjem ter med Mariborom in Ptujem. Ve~ delovnih mest je nastalo tudi na Obali, krepi pa se tudi obmo~je ob doslej zaostajajo~i osi avtocestnega krià (SZ–JV), ki je, kot kaè, postalo obmo~je ìvahnej{ega razvoja, ki ga je prinesla gradnja avtoceste in s tem làja dostopnost. Na drugi strani so nekatera obmo~ja beleìla upad delovnih mest, pri ~emer je stanje zaskrbljujo~e zlasti v Prekmurju, Posavju, Zasavju, na Ko~evskem in v Beli Krajini. Veliko delovnih mest je izgubila tudi Postojna. Slika 3: Gostota delovnih mest. 63 Janez Nared Slika 4: Gibanje {tevila delovnih mest med letoma 2002–2005. Slika kaè na nadaljnje zgo{~anje delovnih mest v ve~jih sredi{~ih, medtem ko se {tevilo delovnih mest v nekaterih subregionalnih in lokalnih centrih zmanj{uje (^rnomelj, Ko~evje, Kr{ko, Sevnica, Ormò …). Slednje je zaskrbljujo~e, saj lahko tak{en trend regionalne razlike, ki so è sedaj izrazite, {e dodatno zaostri. Zato so potrebni ukrepi, ki bi tak{ne tènje ustavili in omogo~ili prebivalcem là- jo dostopnost do delovnih mest, tako s pomo~jo ve~anja {tevila le-teh kot tudi zagotavljanja njihove bliìne. 4 Razporeditev novih delovnih mest med delavce, ki ìvijo v vplivnem zaledju zaposlitvenega sredi{~a Da bi ugotovili pri~akovane vplive predvidenih projektov na zaposlovanje, smo za vsako od ob~in, kjer se izvaja posamezen projekt, pripravili matriko, ki kaè, od kje prihajajo delavci, ki zasedajo delovna mesta v izbrani ob~ini. Matriko smo nato uporabili za predstavitev vplivov, ki naj bi jih imel projekt, in sicer na podlagi {tevila ustvarjenih delovnih mest, kot je predvideno v Resoluciji. 4.1 Gori{ki turisti~ni center Gori{ki turisti~ni center je glede na {tevilo predvidenih delovnih mest drugi najve~ji projekt, ki ga predvideva Resolucija. Ustvaril naj bi 2500 novih delovnih mest, poleg tega pa naj bi zagotovil tak{no turisti~no ponudbo, ki bi privla~ila veliko {tevilo gostov in tako ustvarila milijon no~itev letno. Kot je razvidno iz slike 5, bi glavnino delovnih mest zasedli prebivalci Gori{ke statisti~ne regije, sledile pa bi ob~ine Obalno-kra{ke statisti~ne regije. Izven tega obmo~ja bi delo dobilo le malo delavcev, kar je verjetno posledica obrobne lege, ki jo ima Nova Gorica nasproti osrednjim delom Slovenije. Slednje {e 64 Model razporeditve pri~akovanih delovnih mest kot instrument za na~rtovanje in vrednotenje … Slika 5: Predvidena zasedba delovnih mest na primeru Gori{kega turisti~nega centra. oteùje slab{a prometna povezanost, ki pa se bo mo~no izbolj{ala, ko bo v celoti izdelana avtocestna povezava med Razdrtim in dràvno mejo. Zaradi tega lahko pri~akujemo tudi malo ve~jo disperzijo delovnih mest, predvsem v smeri Notranjsko-kra{ke ter Osrednjeslovenske statisti~ne regije. 4.2 Izgradnja gospodarskega sredi{~a PHOENIX v Posavju Med projekte z veliko delovnimi mesti sodi tudi gospodarsko sredi{~e PHOENIX, ki se bo razpro-stiralo na meji med ob~inama Breìce in Kr{ko. Ker naj bi bila glavnina delovnih mest na obmo~ju ob~ine Breìce, smo za simulacijo razporeditve delovnih mest med delavce uporabili le to. V okviru projekta naj bi v letih 2007–2020 nastalo 2000 delovnih mest, ki bi v veliki ve~ini ostala v Posavski regiji. Tak{na razporeditev je posledica tega, da so zaenkrat Breìce razmeroma {ibko zaposlitveno sredi{~e ter da tja prihajajo ve~inoma le delavci iz sosednjih ob~in. Tudi tu novozgrajena avtocestna povezava odpira mònosti prebivalcem {ir{e Dolenjske, na severu pa ostajajo mònosti zaradi slabih prometnih povezav {e vedno omejene. 4.3 Izgradnja gospodarskega sredi{~a PERSPEKTIVA na Notranjskem ^eprav predvideva gospodarsko sredi{~e PERSPEKTIVA sedemsto delovnih mest manj kot predhodni projekt, so njegovi vplivi v prostoru veliko bolj razpr{eni, kar kaè na dobro prometno povezanost Postojne ter na to, da je razmeroma pomembno zaposlitveno sredi{~e. Stanje se je v zadnjem obdobju nekoliko poslab{alo, saj je {tevilo delovnih mest v obdobju 2002–2005 upadlo. Izgradnja gospodarskega sredi{~a v Postojni bi imela ugodne vplive predvsem v ve~jem delu Notranjsko-kra{ke regije, nezanemarljivo pa bi bilo tudi {tevilo delovnih mest, ki bi jih zasedli delavci iz Obalno-kra{ke, Gori{ke in Osrednjeslovenske statisti~ne regije. Zaradi razpr{enosti vplivov, ki jih ima 65 Janez Nared Slika 6: Predvidena zasedba delovnih mest na primeru gospodarskega sredi{~a PHOENIX. Slika 7: Predvidena zasedba delovnih mest na primeru gospodarskega sredi{~a PERSPEKTIVA. 66 Model razporeditve pri~akovanih delovnih mest kot instrument za na~rtovanje in vrednotenje … projekt na tak{nem obmo~ju, je izbrana lokacija zelo primerna, {e zlasti zato, ker zagotavlja razmeroma ugodne zaposlitvene vplive na {ir{em obmo~ju, s tem pa se u~inki tovrstnih projektov enakomerneje razporedijo na okolico. 4.4 Izgradnja gospodarskega sredi{~a Jugovzhodne Slovenije Gospodarsko sredi{~e Jugovzhodne Slovenije, ki naj bi bilo ume{~eno v Novem mestu in ki naj bi prineslo 1300 delovnih mest, bo glede na predvidevanja zagotovilo razmeroma ugodno razporeditev delovnih mest v {ir{i okolici, ki jo predstavljata vzhodnej{i del JV Slovenije in Posavska statisti~na regija. Vplivi izven tega obmo~ja bodo glede na sedanje razmere razmeroma {ibki. Pri~akujemo lahko, da se bo vpliv proti SZ pove~al, saj bo do leta 2015, ko je predviden zaklju~ek projekta, dokon~an tudi celoten dolenjski krak avtocestnega krià. 4.5 Zabavi{~ni park Megalaxia Podobno kot Gori{ki turisti~ni center tudi Megalaxia sloni na zabavi{~nem turizmu, le da je tu predvidenih veliko manj delovnih mest. ^eprav je del delovnih mest predviden v ob~ini Destrnik, smo tudi tu upo{tevali zgolj Ptuj. Omeniti je treba tudi to, da smo upo{tevali le predvidenih tristo delovnih mest, ne pa tudi tistih, ki naj bi nastali le za kraj{i delovni ~as. Iz slike 9 je razvidno, da je vplivno obmo~je, od kjer bodo predvidoma prihajali delavci, razmeroma omejeno, kar je posledica manj{ega {tevila delovnih mest. Delavci bodo predvidoma prihajali iz Spodnjega Podravja, obmo~ja, ki je è tradicionalno vezano na Ptuj. Vendar pa je glede na sedanjo strukturo delovne sile pri~akovati, da bo na ob~ino Ptuj odpadlo kar polovica delovnih mest, kar nekoliko zmanj{uje u~inke prelivanja vplivov projekta navzven. Slika 8: Predvidena zasedba delovnih mest na primeru gospodarskega sredi{~a Jugovzhodne Slovenije. 67 Janez Nared Slika 9: Predvidena zasedba delovnih mest na primeru Zabavi{~nega parka Megalaxia. Slika 10: Predvidena zasedba delovnih mest na primeru Slovenskega jadranskega otoka. 68 Model razporeditve pri~akovanih delovnih mest kot instrument za na~rtovanje in vrednotenje … 4.6 Slovenski jadranski otok U~inki slovenskega jadranskega otoka, ki naj bi bil zgrajen v bliìni Izole, so najmanj{i izmed vseh obravnavanih projektov. To je posledica majhnega {tevila novih delovnih mest, ki jih bo projekt prinesel, in relativne izoliranosti Izole v razmerju do slovenske notranjosti. Zato se lahko u~inkov projekta nadeja le {est ob~in, med katerimi so ve~jega {tevila delovnih mest delène le tri obalne ob~ine. Obravnavani projekti kaèjo, da je mogo~e na podlagi sedanje razporeditve delovnih mest in njihove strukture glede na ob~ino delavca, ki delovno mesto zaseda, vsaj delno predvideti, kak{en vpliv bo imel posamezni projekt na razporeditev delovnih mest v prostoru. Na drugi strani tovrsten model omogo~a tudi vrednotenje u~inkov projekta, saj je mòna primerjava razporeditve delovnih mest pred in po izvedbi projekta. S tem je model primeren tako za predhodno kot za kon~no vrednotenje projektov s podro~ja regionalne politike, ki ustvarjajo nova delovna mesta. 5 Sklep Glede na to, da projekti {e niso v celoti pripravljeni, nismo mogli celovito prikazati razporeditve vseh novih delovnih mest med delavce po slovenskih ob~inah. Zato smo se osredoto~ili na {est projektov, kjer je bila umestitev delovnih mest v prostoru bolj ali manj jasna ter sku{ali z njihovo pomo~jo nakazati uporabnost predstavljenega modela za napovedovanje u~inkov ter za vrednotenje regionalne politike. Razdelitev delovnih mest med delavce, kot smo prikazali na primeru gornjih {estih projektov, je lahko pomemben dejavnik odlo~anja pri izbiri lokacije za umestitev projekta v prostor. Zato je treba, da bi se dosegli ~im ve~ji u~inki, preu~iti u~inke ve~ razli~nih projektnih razli~ic, ponovno pa je treba preu~iti tudi ustreznost predlaganih lokacij. Izbor ustrezne lokacije je {e toliko bolj pomemben v primeru, ko nastane naenkrat veliko {tevilo novih delovnih mest, saj lahko pride do pomanjkanja razpolòljive delovne sile, kot je bilo to na primeru ve~jega zaposlovanja v novome{kem Revozu. Poleg tega je vse projekte, ki predvidevajo {tevil~nej{e zaposlovanje, treba celovito umestiti v prostor ter jih povezati s potrebami in mònostmi obmo~ja. Pri tem je treba izpostaviti predvsem ustrezen pristop pri zagotavljanju primerne delovne sile – to je, da se zagotovi morebitno potrebno dodatno izobraèvanje in usposabljanje . Kot smo omenili, predstavljena metodologija sloni na podatkih o delovnih mestih po posameznih ob~inah in o strukturi teh delovnih mest glede na izvor delavcev, ki ta delovna mesta zasedajo. ^e bi razpolagali s podrobnej{imi podatki – na primer delitvijo delovnih mest po dejavnostih ali razporeditvijo delovnih mest po naseljih, bi lahko {e veliko bolj natan~no predvideli posledice v prostoru. To bi bilo za samo regionalno planiranje zelo dobro, a bi zahtevalo na drugi strani zelo podrobne podatke ter s tem dràjo in zahtevnej{o raziskavo. V analizi lahko opazimo, da se vplivi posameznih projektov, ne glede na koli~ino novih delovnih mest, ki jih prinesejo, mo~no razlikujejo. To je posledica trenutne razporeditve delovnih mest, kjer imajo pomembnej{a zaposlitvena sredi{~a, ki z razpolòljivimi delovnimi mesti presegajo potrebe tam ìve~ega prebivalstva, ve~ji vpliv kot ob~ine, v katerih delovnih mest primanjkuje. S tem pridemo do paradoksa z vidika skladnega regionalnega razvoja, in sicer dejstva, da se ob kopi~enju delovnih mest v ob~inah/naseljih, kjer ponudba delovnih mest è sedaj presega lokalno povpra{evanje, ta enakomerneje razporedijo med delavce {ir{ega obmo~ja, kot ~e bi projekt usmerili v ob~ino, ki ima velik primanjkljaj delovnih mest. V tej lu~i bi bilo mogo~e primerno razmisliti o tem, da bi dejavneje podpirali policentri~ni naselbinski sistem ter tako zagotovili ve~jo konkuren~nost regionalnih sredi{~ na mednarodnih trgih, obenem pa preko u~inkov prelivanja zagotovili enakomernej{i razvoj celotnih regij. V tem pogledu pomeni Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih korak naprej, saj je eden redkih razvojnih dokumentov, ki resni~no teì k policentri~nemu razvoju, ali povedano druga~e, ki s krepitvijo posameznih regionalnih sredi{~ ustvarja decentralizirano koncentracijo gospodarskih funkcij. 69 Janez Nared 6 Viri in literatura Blien, U., Tassinopoulos, A. 2001: Forecasting Regional Employment with the ENTROP Method. Regional Studies, 35-2, str. 113–124. Nared, J. 2006: Vplivi regionalne politike na razvoj prostorskih struktur v Sloveniji: teorije, modeli in aplikacija. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Ljubljana. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Statisti~ni urad Republike Slovenije. 1991–2006. Medmrèje: http://www.stat.si (razli~ni datumi). Vir prostorskih podatkov: © 2005–2006 Geodetska uprava Republike Slovenije. Vri{er, I. 1978: Regionalno planiranje. Ljubljana, Mladinska knjiga. 70 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 71–82, Ljubljana 2007 IZGRADNJA GOSPODARSKEGA SREDI[^A NOORDUNG NA KORO[KEM dr. Du{an Vodeb in Davorin Rogina TRC Koro{ka – Tehnolo{ko razvojni center za Koro{ko Oti{ki vrh 53, 2373 [entjan` pri Dravogradu dusan.vodeb@ trc-koroska.si, davorin.rogina@ trc-koroska.si UDK: 913:330.3(497.413) IZVLE^EK Izgradnja gospodarskega sredi{~a NOORDUNG na Koro{kem Koro{ka regija spada med manj{e statisti~ne regije. Nahaja se pred razvojnimi izzivi, kako izkoristiti finan~- ne, razvojne in prostorske vire za optimalen razvoj regije. V regiji so potekali procesi prestrukturiranja velikih sistemov iz metalurgije, lesnopredelovalne industrije in tekstilne industrije ob so~asnem vzpostavljanju nove strukture malih in srednje velikih podjetij. Pove~evalo se je predvsem {tevilo podjetij iz storitvenih dejavnosti. Prostor dolo~a omejitve in usmeritve za razvojno na~rtovanje; v ~lanku predstavljene raziskave in {tudije predstavljajo podlago za optimalno uporabo {e zadnjih ekonomsko upravi~enih nepozidanih povr- {in. Poudarek razvojnemu na~rtovanju daje izgradnja poslovnih subjektov in ustreznega podpornega okolja, ki bodo sposobni razvojnega prilagajanje globalizacijskim tokovom. Rezultati ve~letnih raziskav dogajanj v regiji so podlaga za opredelitev vsebin projekta NOORDUNG, ki kot razvojni model Koro{ke regije opredeljuje klju~ne hrbteni~ne projekte za vzpostavitev gospodarskega sredi{~a. KLJU^NE BESEDE regionalni razvoj, prostorsko na~rtovanje, razvoj ABSTRACT Construction of the NOORDUNG economic centre in Koro{ka region Koro{ka – one of the smallest statistical regions in Slovenia – is facing challenges how to face and exploit to the optimum financial and spatial sources to achieve development breakthrough. Within the region process of reconstruction of metallurgy, wood producing and wood processing industry as well as textile industry took place for last 15 years. At the same time new structure of SME's was established with emphasis on new services. Regional planning is limited and directed by spatial requirements. Therefore studies perform within the region give recommendations on usage of economical viable spatial resorts. How to make transitional change and adapt to globalization is one of the key challenges for regional development where special emphasis is put on creation of new businesses with adequate support environment. Project NOORDUNG as a development model is based on comprehensive research of business environment within the Koro{ka region. KEYWORDS regional development, spatial planning, development 71 Du{an Vodeb, Davorin Rogina 1 Uvod Razvojni projekt Noordung Koro{ka nastaja skladno z razvojnimi in prostorskimi mònosti regije in opredeljuje klju~ne hrbteni~ne projekte za vzpostavitev gospodarskega sredi{~a. V Koro{ki regiji ni izrazito mo~nega poslovnega in industrijskega centra, ki bi lahko v celoti pokrival {irino perspektivnih dejavnosti in zadovoljil minimalne zahteve za uvrstitev v nacionalni program. Razvoj regije bo tudi v bodo~e sledil zakonitostim razvoja metalurgije, kovinsko predelovalne industrije, lesarstva in tekstilne industrije. Teì{~e metalurgije in kovinsko predelovalne industrije je na obmo~ju Meìce, Prevalj in Raven na Koro{kem, lesarske industrije na obmo~ju Radelj ob Dravi, Oti{kega vrha, Slovenj Gradca in tekstilne industrije na obmo~ju Oti{kega vrha ter Slovenj Gradca. V obdobju 15 letnega prestrukturiranja velikih sistemov so iz njih nastala nova podjetja, medtem ko se podjetja, ki se niso prestrukturirala, prilagodila na tr`no gospodarstvo. Na~rtovanje razvoja regije temelji na velikih sistemih ob hkratni krepitvi vloge malih in srednje velikih podjetij. Model razvoja regije temelji na naslednjih ugotovitvah: • razvoj regije temelji na malih in srednje velikih podjetjih; • velika podjetja razvoju regije nudijo razvojno infrastrukturo in omogo~ajo skupinske raziskave; • ustanovljena je Visoka {ola za tehnologijo polimerov; • vzpostavljen je Tehnolo{ko razvojni center za Koro{ko; • vzpostavlja se {irokopasovna IKT infrastruktura za informacijsko odpiranje regije; • gradijo se podjetni{ke cone na ve~ lokacijah v regiji. V regiji se bo finan~no podpiral razvoj tradicionalnih dejavnosti in dejavnosti, ki dosegajo nadpovpre~ne poslovne in razvojne rezultate. 2 Metodologija V regiji je bila opravljena analiza razvojnega in finan~nega potenciala podjetij in dejavnosti. Z analizo smo ugotovili potencial podjetij, ki zadovoljujejo kriterije za vklju~itev v projekt Noordung. V projektu Noordung se èli zagotoviti podpora razvoju v malih in srednje velikih podjetjih, odpravlja se model iz preteklosti, ko so se finan~no re{evala podjetja v teàvah in sanirali veliki sistemi v regiji. Analiza razvojnih potencialov regije (Vodeb in Rogina 2006a, 8) je bila narejena na podlagi pre- ~i{~enih podatkov poslovanja podjetij za obdobje 2000–2005. V analizo niso vklju~ena podjetja, ki so v fazi ste~ajev, podjetja, ki nimajo nobenega zaposlenega in mirujo~a podjetja. V analizi smo upo{tevali ugotovitve Glihe (1986, 2), da je tesna povezava med donosom, produktivnostjo, bruto dodano vrednostjo in razvojno ter tehnolo{ko zahtevnostjo. Razvojna zahtevnost dolo~a, kak{na je stopnja organiziranosti proizvajanja izdelkov v dolo~enem podjetju in se ocenjuje od vrednosti 1 (na primer ro~na dela) do 17 (popolnoma avtomatizirane proizvodnje od na~rtovanja izdelka do proizvodnje). Tehnolo{ka intenziteta podjetja opredeljuje, kak{ni izdelki se proizvajajo v dolo~enem podjetju in se ocenjuje od vrednosti 1 (neobdelani izdelki) do 17 (izdelki genetike in nano tehnologij). V analizo je bilo vklju~enih 821 podjetij z 12.868 zaposlenimi. 3 Pregled razvojnega in gospodarskega potenciala Razvojni potencial regije je bil ocenjen na podlagi naslednjih podatkov po ob~inah, ki predstavljajo prostorski okvir projekta Noordung: • {tevilo podjetij, • bruto dodana vrednost, • produktivnost, 72 Izgradnja gospodarskega sredi{~a NOORDUNG na Koro{kem Legenda {tevilo podjetij: od 0–62 od 63–124 Merilo od 125–186 od 187–248 0 10 20 km Slika 1: Pregled {tevila podjetij v regiji, ki so bila zajeta v analizi – podatki za leto 2005. Legenda bruto dodana vrednost v €/zaposlenega: od 0–8549 od 8550–17.098 Merilo od 17.099–25.647 od 25.648–34.198 0 10 20 km Slika 2: Pregled gibanja bruto dodane vrednosti v regiji – podatki za leto 2005. 73 Du{an Vodeb, Davorin Rogina Legenda produktivnost v €/zaposlenega: od 0–44.251 od 44.252–88.502 Merilo od 88.503–132.752 od 132.753–177.003 0 10 20 km Slika 3: Pregled gibanja produktivnosti v regiji – podatki za leto 2005. Legenda donos v %: od 0–2,1 od 2,2–4,3 Merilo od 4,4–6,4 od 6,5–8,5 0 10 20 km Slika 4: Pregled gibanja donosnosti v regiji – podatki za leto 2005. 74 Izgradnja gospodarskega sredi{~a NOORDUNG na Koro{kem Legenda delè prebivalcev z vi{jo in visoko{olsko izobrazbo v ob~ini v %: od 0–3,1 od 3,2–6,3 Merilo od 6,4–9,4 od 9,5–12,5 0 10 20 km Slika 5: Pregled deleà prebivalcev z visoko in vi{je {olsko izobrazbo v regiji – podatki za leto 2005. Legenda delè {tudentov v ob~ini v %: od 0–2,6 od 2,7–5,1 Merilo od 5,2–7,8 od 7,9–10,2 0 10 20 km Slika 6: Pregled deleà {tudentov v regiji – podatki za leto 2005. 75 Du{an Vodeb, Davorin Rogina • donos, • {tevilo prebivalcev z vi{jo in visoko izobrazbo, • {tevilo {tudentov, • ocena razvojno raziskovalnega potenciala v regiji. Razporeditev podjetij v Koro{ki regiji je prikazana na sliki 1. Najve~ podjetij je v ob~ini Ravne na Koro{kem in Mestni ob~ini Slovenj Gradec. V regiji je zna{ala povpre~na bruto dodana vrednost 25.347 € na zaposlenega. Najve~jo bruto dodano vrednost dosegajo v ob~inah ^rna na Koro{kem, Meìca, Ravne na Koro{kem, Muta in Vuzenica. Povpre~na vrednost produktivnosti v regiji zna{a za leto 2005 111.091 € na zaposlenega. Najve~- jo vrednost dosegata ob~ini Mestna ob~ina Slovenj Gradec in ob~ina Vuzenica. V regiji je leta 2005 zna{al povpre~ni donos 3,2 %. Najve~ji donos imajo v ob~inah Vuzenica, Muta in ^rna na Koro{kem. Za oceno mònosti izgradnje inovativnega okolja in razvojnega potenciala je pomemben podatek delè prebivalstva z visoko in vi{je {olsko izobrazbo ter {tudentov. V regiji imajo najve~ji delè prebivalstva z vi{je ali visoko izobrazbo ob~ine Meìca, Prevalje, Ravne na Koro{kem, Mislinja in Mestna ob~ina Slovenj Gradec. V regiji {tudira 4.131 {tudentov. Najve~ji delè {tudentov imajo v ob~ini Mislinja in Mestni ob~i-ni Slovenj Gradec. Za regijo smo v sklopu analize obdelali tudi posamezna podjetja in ocenili inovacijski in razvojno-raziskovalni potencial. Podatki so prikazani v preglednici 1. Preglednica 1: Kazalniki inovacijske dejavnosti v regiji. kazalnik raven regije ustvarjeni prihodki od raziskovalno-razvojne dejavnosti v regiji na prebivalca 66.232 € na prebivalca {tevilo raziskovalnih institucij 14 delè nalòb podjetij v R & R v celotni realizaciji (prihodkih) 4,96 % {tevilo visoko tehnolo{kih in inovativnih podjetij 70 delè visoko tehnolo{kih in inovativnih podjetij v celotnem {tevilu podjetij 8,4 % delè zaposlenih v visoko tehnolo{kih in inovativnih podjetjih v celotnem 4,5 % {tevilu zaposlenih delè zaposlenih v panogah temelje~ih na znanju, v celotnem {tevilu zaposlenih 30,4 % delè zaposlenih v poslovnih storitvah 3,75 % {tevilo patentov na 100 prebivalcev – povpre~na razvojna intenziteta podjetij v regiji 10 (obdelovalni stroji) povpre~na tehnolo{ka intenziteta podjetij v regiji 9 (struènje, rezkanje, bru{enje) 4 Razvojni model Koro{ke regije Slabost gospodarskih subjektov v Koro{ki regiji je njihova velika proizvodna usmerjenost. Posledica tak{nega stanja je, da mala in srednje velika podjetja nimajo dovolj razvojnega potenciala, da bi lahko pre{la iz proizvodnega modela vodenja podjetij v razvojno tr`no usmerjenost. (Vah~i~ 2000, 11; Vodeb 2006, 9). Zato je treba v regiji vzpostaviti model mreènja podjetij in institucij znanja, kjer bodo vklju~ena podjetja pove~evala dodano vrednost svojih proizvodov in storitev v verigi povezovanja. Podlaga za vzpostavitev modela so ugotovitve, ki izhajajo iz analize razvojno usmerjenih podjetij in procesa priprave klju~nih razvojnih projektov za 75 podjetij (Carre 2002, 19; Vodeb in Rogina 2006a, 34). Z vzpo-76 Izgradnja gospodarskega sredi{~a NOORDUNG na Koro{kem Sedanje stanje Stanje po izvedbi projekta Noordung razvoj izdelkov razvoj tehnologij konstruiranje izdelkov izdelava prototipov usposabljanje zaposlenih izdelava izdelkov vzdrèvanje, servis povpre~na vrednost za RR aktivnosti deleùstvarjene dodane vrednosti izven regije deleùstvarjene dodane vrednosti v regiji Slika 7: Pove~anje deleà iz razvojnih aktivnosti po razvojnem modelu Koro{ke regije. stavitvijo modela se bo pove~al delè znanja in razvojnih aktivnosti v podjetij v regiji, ki bodo postopno pre{la iz proizvodnega (izdelava delov po na~rtih) v razvojno aktivnej{i na~in dela (sodelovanje pri razvoju izdelkov). Novi razvojni model Koro{ke regije, predviden v okviru projekta Noordung (Rogina 2006, 9), temelji na analizi stanja gospodarstva, analizi razvojnih mònosti in na modelu pove~evanja rasti dodane vrednosti proizvodov in storitev (Rebernik 2004, 14; Pohleven 2000, 10). Klju~ni del tega modela predstavlja vzpostavitev inovativnega okolja, ki ga sestavljajo Tehnolo{ko razvojni center za Koro{ko, razvojno raziskovalne skupine v podjetjih, klju~na podjetja regije in Koro{ko vi{je in visoko{olsko sredi{~e. Inovativno okolje je v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi sestavni del in gonilo razvojnega projekta Noordung Koro{ka, ki ob upo{tevanju razvojnih in prostorskih mònosti regije opredeljuje klju~ne hrbteni~ne projekte za vzpostavitev tehnolo{ko razvojnega sredi{~a: • vzpostavitev poslovno-razvojno logisti~ne cone Noordung, • vzpostavitev mrènega regionalnega podjetni{kega inkubatorja in prehod v Tehnolo{ki park, • krepitev Koro{kega vi{je in visoko{olskega sredi{~a, • krepitev Tehnolo{ko razvojnega centra za Koro{ko. Razvojni model regije temelji na novej{ih razvojnih paradigmah, saj dràva vse bolj podpira razvojne, prostorske in izobraèvalne procese, ki vsebinsko opredeljujejo in osmi{ljujejo nacionalni projekt tretja razvojna os. Tretja razvojna os za Koro{ko regijo ne pomeni samo bolj{e cestne povezave, ampak pomeni obvezo, da izgradi u~inkovitej{i razvojni model. Vsebinska merila, ki izhajajo iz posameznih hrbteni~nih projektov in predstavljajo temelj gospodarskega sredi{~a, so: • zagotovitev prostorskih mònosti za alokacijo perspektivnih programov in podjetij – nastajanje poslovno-razvojno logisti~nih con, • rast podjetij iz ne-tradicionalnih dejavnosti, predvsem iz skupine uveljavljenih malih in srednje velikih podjetij – spodbujanje procesa inkubiranja in prehajanja v Tehnolo{ki park, • delovanje Koro{kega vi{je in visoko{olskega sredi{~a v regiji – nastanek novih visoko{olskih izobra- èvalnih programov, ki so tesno povezani z gospodarstvom in zdruùjejo razvojne tènje gospodarstva in lokalnih skupnosti, 77 Du{an Vodeb, Davorin Rogina Radlje ob Dravi Tretja razvojna os Ravne na Koro{kem Dravograd – Oti{ki vrh Slovenj Gradec Legenda Poslovno logisti~na cona Mrèni podjetni{ki inkubator Merilo Visoko{olsko sredi{~e Tehnolo{ki park 0 10 20 km Slika 8: Lokacije podprojektov Noordung v Koro{ki regiji. Preglednica 2: Vsebinska predstavitev projekta Noordung. projekt predvidene lokacije Velika poslovno-razvojna • Poslovno-razvojna cona Slovenj Gradec logisti~na cona Noordung • Poslovno-razvojna cona Dravograd s centri v Slovenj Gradcu, • Poslovno-razvojna cona Ravne na Koro{kem Dravogradu, Ravnah na • Poslovno-razvojna cona Radlje ob Dravi Koro{kem in v Radljah ob Dravi Mrèni regionalni podjetni{ki • Podjetni{ki inkubator Oti{ki vrh in nadaljevanje v tehnolo{ki park za lesno inkubatorji in nadaljevanje predelovalno dejavnost in logistiko v poslovno-razvojni coni Dravograd projekta v tehnolo{ki • Podjetni{ki inkubator Ravne in nadaljevanje v tehnolo{ki park za kovinsko park Noordung predelovalno dejavnost v poslovno-razvojni coni Ravne na Koro{kem • Podjetni{ki inkubator Slovenj Gradec in nadaljevanje v tehnolo{ki park za design in avtomobilsko predelovalno dejavnost v poslovno-razvojni coni Slovenj Gradec • Razvojna hi{a Radlje ob Dravi (podjetni{ki inkubator) in nadaljevanje v tehnolo{ki park za kovinsko in lesno predelovalno dejavnost v poslovno-razvojni coni Radlje ob Dravi Visoko{olsko sredi{~e • lokacija Slovenj Gradec • lokacija Ravne na Koro{kem TRC Koro{ka, Tehnolo{ko • Tehnolo{ki center za razvoj informacijskih tehnologij, konstruiranja in design razvojni center na lokaciji TRC Koro{ka v Oti{kem vrhu za Koro{ko • Tehnolo{ko razvojni center deluje z registriranimi statusi inkubatorja in tehnolo{kega parka na lokacijah poslovno-razvojnih con 78 Izgradnja gospodarskega sredi{~a NOORDUNG na Koro{kem Preglednica 3: Cilji projekta in podprojektov Noordung. projekt Noordung cilji projekta cilji projekta kot celote • spodbujanje tehnolo{kega razvoja, izobraèvanja in usposabljanja, • podpora podro~jem, kjer obstajajo konkuren~ne prednosti ter pospe{iti razvoj novih potencialno uspe{nih podro~ij, • podpora investicijam in projektom, ki so razvojno naravnani in so vklju~eni v razvojne mreè na regionalni ali mednarodni ravni, • spodbujati podjetni{ko povezovanje na nosilnih gospodarskih podro~jih • v regiji, razviti regijske instrumente za skupna vlaganja dràve in zasebnega sektorja v obliki koncesijske izgradnje infrastrukture, • razviti podjetni{tvu prijazno podporno okolje in podjetni{ko kulturo, • spodbujati in razvijati inovativno okolje in inovativnost podprojekt • Cilji podprojektov Velika poslovno-razvojna • vzpostavitev mreè poslovno-razvojnih con, ki bodo skupaj ter v povezavi logisti~na cona Noordung z institucijami znanja/razvoja lahko ponudile gospodarstvu storitve, s centri v Slovenj Gradcu, ki jih potrebuje na razli~nih razvojnih stopnjah, Dravogradu, Ravnah na • pove~ati konkuren~nost koro{kega gospodarstva in dose~i vi{je stopnje rasti, Koro{kem in v Radljah • oblikovati prijaznej{e poslovno okolje, ob Dravi • pridobivanje doma~ih in tujih investicij, • spodbuditi hitrej{i razvoj podjetni{tva ter rast malih in srednjih podjetij mrèni regionalni podjetni{ki • vzpostavljanje ustrezne infrastrukture za nastanek inovativnih podjetij, inkubatorji in nadaljevanje • vlaganja v raziskave in razvoj, projekta v tehnolo{ki park • povezovanje raziskovalnih in izobraèvalnih sektorjev z gospodarstvom, Noordung. • vzpostavljanje ustrezne IKT infrastrukture, • pospe{evanje razvoja nosilnih storitvenih dejavnosti (poslovne, finan~ne in informacijske storitve in storitve na visoko tehnolo{kih podro~jih) Visoko{olsko sredi{~e • pove~anje {tevila visoko usposobljene delovne sile, • vzpostavitev terciarnega sistema izobraèvanja, ki bo odpravljal strukturno neskladje na trgu dela, • pove~ati u~inkovitost uporabe znanja za gospodarski razvoj in omogo~iti ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, • pove~anje inovativnosti v regiji, • povezovanje gospodarstva z javnim raziskovalnim in izobraèvalnim sektorjem TRC Koro{ka, Tehnolo{ko • vzpostavljanje ustrezne infrastrukture za nastanek novih razvojnih programov, razvojni center za Koro{ko • pove~anje {tevila zaposlenih z visoko izobrazbo, • pospe{evanje vlaganj v raziskave in razvoj, • podpora investicijam in projektom, ki so razvojno naravnani, • pove~evanje vklju~evanja gospodarstva v razvojne mreè na regionalni ali mednarodni ravni, • spodbujanje povezovanja na nosilnih gospodarskih podro~jih v regiji • krepitev Tehnolo{ko razvojnega centra za Koro{ko – krepitev razvojno-raziskovalne infrastrukture v podjetjih in ustvarjanje stimulativnega podpornega RR naravnanega okolja, • zgradnja IKT infrastrukture za transfer znanja. Merila, po katerih so dolo~ene lokacije posameznih projektov, predstavljajo: • obmo~ja regije z izrazitim potencialom za gospodarsko rast, ki leìjo na pomembnih cestnih, èlezni{kih vozli{~ih in predstavljajo tudi z vidika nacionalnega pomena pomembno gospodarsko-razvojno-logisti~no obmo~je, 79 Du{an Vodeb, Davorin Rogina • obmo~ja regije, kjer se v oddaljenosti najve~ 10 km nahaja univerza ali ve~je {tevilo naravoslovno-tehni{kih visoko{olskih zavodov ter fakultet, oziroma institutov, • obmo~ja regije, kjer je koncentrirana kriti~na masa prebivalstva v dolo~enem radiju, oziroma ob~i-ne, ki predstavljajo nosilca regije za dolo~ene dejavnosti, zagotovitev minimalnih zahtev dràve za umestitev projekta v nacionalni program (minimalna vrednost projekta, delè sofinanciranja, povr{ina in kadri). Mrèno regijsko upravljanje poslovno-inovativnega okolja NOORDUNG Koro{ka Projektna skupina: Karmen Sonjak, Davorin Rogina, dr. Silva Roncelli Vaupot, Judita Ga~nik, Vesna Kozlar, Lidija Pògan, ^rtomir Ep{ek, mag. Ivan Plevnik, dr. Metka Gori{ek Projekt 1: Mreà poslovnih-razvojnih con Vodja: Karmen Sonjak Velikost: 285,80 ha Dejavnost: poslovna, storitvena, raziskovalna, proizvodna, logisti~na, trgovska, gostinska Poslovno-razvojna cona Poslovno-razvojna cona Poslovno-razvojna cona Poslovno-razvojna cona Slovenj Gradec Ravne na Koro{kem Radlje ob Dravi Dravograd Vodja: Lidija Pògan Vodja: Vesna Kozlar Vodja: Judita Ga~nik Vodja: ^rtomir Ep{ek Velikost: 97 ha Velikost: 150 ha Velikost: 12,2 ha Velikost: 26,6 ha Projekt 2: Mrèni regionalni inkubator Vodja: Davorin Rogina Velikost: 1440/8750 m2 Dejavnost: razvoj izdelkov, proizvodnih tehnologij, avtomatizacija, konstruiranje, informacijskih tehnologij, storitve Podjetni{ki inkubator Podjetni{ki inkubator Razvojna hi{a Podjetni{ki inkubator Slovenj Gradec Ravne na Koro{kem Radlje ob Dravi Oti{ki vrh Vodja: Lidija Pògan Vodja: Vesna Kozlar Vodja: Judita Ga~nik Vodja: Davorin Rogina Velikost: 450/1550 m2 Velikost: 250/6000 m2 Velikost: 390/850 m2 Velikost: 207/350 m2 Projekt 3: Visoko{olsko sredi{~e Vodja: Silva Roncelli Vaupot Velikost: 10.300 m2 Visoka {ola za polimere Visoka {ola inovativnih tehni~nih programov Slovenj Gradec s podro~ja strojni{tva, mehatronike, metalurgije Vodja: dr. Silva Roncelli Vaupot Ravne na Koro{kem Velikost: 7.300 m2 Vodja: mag. Tomà Roèn Velikost: 3.000 m2 Projekt 4: Tehnolo{ki park TRC Koro{ka Vodja: Davorin Rogina Velikost: 1.000 m2 Dejavnost: razvoj izdelkov, elektronske komunikacije, konstruiranje, preizku{anje, meritve, proizvodnja Slika 9: Organizacija vodenja projekta Noordung. 80 Izgradnja gospodarskega sredi{~a NOORDUNG na Koro{kem Se{tevek zgornjih meril predstavlja s strani dràve dolo~ene pogoje za doseganje nacionalnega pomena posameznih vsebin v projektu Noordung Koro{ka. Projekt Noordung doseè merila z izvedbo na {tirih lokacijah, ki so prikazane na sliki 8 (Vodeb in Rogina 2006b, 32). Projekt Noordung sestavljajo naslednji podprojekti (preglednica 2). Cilji projekta in posameznih podprojektov, ki jih regija èli dose~i z vzpostavitvijo inovativnega okolja v okviru projekta Noordung, so prikazani v preglednici 3. Izvajanje projekta Noordung je zasnovano po projektnem na~elu, kjer se na~rtovanje, organizacija, vodenje in spremljanje izvaja z enega mesta. V sliki 9 je prikazana shema vodenja in osnovni podatki o posameznih podprojektih. 5 Sklep Rezultati analiz regionalnega okolja kaèjo, da v Koro{ki regiji na eni lokaciji ni mòno zadovoljiti meril, ki jih je za projekte nacionalnega pomena postavila dràva. Projekt Noordung bo mòno uresni~iti na {tirih lokacijah z enotnim vodenjem in financiranjem. Opi{emo ga lahko kot vzpostavitev poslovno-razvojno logisti~ne platforme, ki bo zdruèvala in povezovala mrène regionalne podjetni{ke inkubatorje, tehnolo{ki park, visoko{olska sredi{~a, industrijsko-logisti~ne cone in tehnolo{ko razvojni center. V regiji se na~rtuje do 285 hektarjev povr{in za razvoj novih programov in delovanje podjetij na obmo~jih ob~in Slovenj Gradec, Ravne na Koro{kem, Dravograd in Radlje od Dravi. Projekt Noordung predstavlja mònosti za zagon razvojnih potencialov in bolj{e izkori{~anje razvojnih virov, torej uresni~uje vseevropsko razvojno paradigmo o rasti in novih delovnih mestih. Podjetja bodo imela ve~je mònosti za proizvodnjo proizvodov z visoko dodano vrednostjo ter najnìjimi mònimi stro{ki. S ponudbo poceni proizvodov podjetja ne morejo preìveti na dolgi rok. Proizvodi z visoko dodano vrednostjo zahtevajo uporabo najnovej{ih tehnologij, ki je draga in za mnoga podjetja nedostopna. Projekt Noordung omogo~a, da bodo podjetja s skupnimi interesi in z med-sebojnim povezovanjem delila stro{ke nakupa visoke tehnologije in dodatnega znanja. Za vpeljavo novih tehnologij je bistveno, da podjetja med sabo sodelujejo in na ta na~in delijo izku{nje in razvojna sredstva. Vsebine projekta Noordung se dopolnjujejo in omogo~ajo izkori{~anje sinergij v regiji. Mrèni podjetni{ki inkubator v regiji dolgoro~no pomeni vzpostavitev tehnolo{kega parka Noordung, ~igar razvoj bo odvisen od sposobnosti povezovanja lokalnih skupnosti ter gospodarstva z institucijami znanja in institucijami inovativnega okolja. Izobraèvalne vsebine projekta, locirane v Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koro{kem, predstavljajo krepitev kadrovskega potenciala regije in so velikega pomena za zagon in delovanje inkubatorja in tehnolo{ko razvojnega centra. Nadaljnja izgradnja Tehnolo{ko razvojnega centra za Koro{ko v Oti{kem vrhu pa pomeni ume{~anje aktivnosti, kjer bodo nastajali predvsem propulzivni izdelki. Povezovanje vseh nosilcev regionalnega razvoja bo doseèno z vzpostavitvijo ustrezne informacijske infrastrukture. Z uresni~enjem tak{nega razvojnega modela bo ustvarjenih do 1000 novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Z delovanjem gospodarskega sredi{~a Noordung se bo vzpostavilo mreènje podjetij, omogo~ilo pove~anje vlaganj podjetij v R & R, deleùstvarjene bruto dodane vrednosti iz razvojnih aktivnosti se bo pove~al s sedanjega 9 % deleà na 23 %. Do leta 2020 se bo pove~ala tudi stopnja izobrazbene strukture s sedanjih 9,7 % vi{je in visoko izobraènih prebivalcev na 12 %. Projekt bo prispeval k nastajanju novih podjetij v regiji, predvidoma 6 do 11 na leto, kar bo dobrodo{lo predvsem zato, ker sedaj {tevilo podjetij v regiji stagnira. Z delovanjem Tehnolo{kega parka in Mrènega inkubatorja se bo izbolj{ala stopnja razvojne zahtevnosti proizvodov in storitev od povpre~ne vrednosti 10 na 12 (ra~unalni{ko krmiljeni stroji), tehnolo{ka zahtevnost proizvodnih procesov pa se bo po pred-videvanjih pove~ala z 9 na 11 (sestavljeni izdelki in sklopi). Projekt je na~rtovan tako, da pozitivno vpliva na trajnostni razvoj regije. 81 Du{an Vodeb, Davorin Rogina 6 Viri in literatura Carre, M., Stel van, A., Thurik, R., Wennekers, S. 2002: Economic Development and Business Ownership: an analysis using data of 23 OECD countries in the period 1976–1996. Small Business Economics. Gliha, M. 2000: Empiri~na analiza o stanju tehnolo{kega razvoja v predelovalnih dejavnostih. IER, Ljubljana. Pohleven, P. 2000: Podjetni{ki inkubatorji in tehnolo{ki parki, Podjetni{tvo – izziv za 21. stoletje. Ljubljana. Rebernik, M., Tominc, P., Glas, M., [irec Ranta{a, K. 2004: GEM Slovenija 2003: Spodbujati in ohraniti razvojne ambicije. IPMMP, Maribor. Rogina, D. 2006: Vzpostavitev Tehnolo{ko razvojnega sredi{~a. TRC Koro{ka, Oti{ki vrh. Vah~i~, A. 2000: Stanje podjetni{tva v Sloveniji, delovno gradivo, Ekonomska Fakulteta, Ljubljana. Vodeb, D. 2006: Analiza mònosti za zdruèvanje razvojnega in izobraèvalnega okolja v Koro{ki regiji. TRC Koro{ka, Oti{ki vrh. Vodeb, D., Rogina, D. 2006a: Trendi in mònosti razvoja gospodarstva v Koro{ki regiji za obdobje 2000–2005. TRC Koro{ka, Oti{ki vrh. Vodeb, D., Rogina, D., 2006b: Projekt izvedljivosti ustanovitve gospodarskega sredi{~a Koro{ka. TRC Koro{ka, Oti{ki vrh. 82 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 83–90, Ljubljana 2007 OTOK KOT PRILO@NOST ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENSKE OBALNE REGIJE mag. Armand Faganel Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper Cankarjeva ulica 5, 6104 Koper armand.faganel@ fm-kp.si UDK: 338.48:502.131.1(497.4) IZVLE^EK Otok kot prilònost za trajnostni razvoj slovenske obalne regije Turizem na slovenski obali ima zgodovinske korenine ter {tevilne prednosti in prilònosti, ki bi jih lahko izkoristili za pospe{evanje lokalnega ekonomskega razvoja. Zajete so v strategijah Razvojnega na~rta in usmeritvah slovenskega turizma 2007–2011, nov zamah so dobile tudi z idejo o novoustvarjenem otoku pred Izolo, kot je predlagano v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. Otok lahko doprinese k ustvarjanju novih delovnih mest, k ve~ji prepoznavnosti {ir{e regije ter prispeva k novi kakovosti okolja. Vplesti je potrebno vse zainteresirane delènike, pobude zasebnega sektorja, javno-zasebna partnerstva ter u~inkovit trajnostni management. Pri tem je treba prepoznati povezave med turizmom in drùbeno-ekonomskimi ter ekolo{kimi dejavniki trajnostnega razvoja. Seveda pa trajnostna strategija brez vklju~enosti regionalnih subjektov ne more biti uresni~ena. KLJU^NE BESEDE turizem, trajnostni razvoj, javno-zasebno partnerstvo, nacionalna strategija, okolje, Slovenija ABSTRACT Opportunity for sustainable development of Slovene coastal region Tourism on Slovene coast has historical backgrounds and several strengths and opportunities, which could be utilised to enhance local economic development. They are incorporated in strategies of Slovene tourism development plan and guidelines 2007–2011, but they caught fresh wind with the idea of new island in front of Izola, as proposed in Resolution on National Development Projects 2007–2023. The island creation should help to create new working places, add to the regions recognisability and to the environmental quality. All interested stakeholders should be invited to participate, private sector initiative involved, as private-public partnerships and effective sustainable management. Connections between tourism, socio-economic and ecological factors should be recognized for sustainable development. Without engaging regional subjects, sustainable strategy cannot be realized. KEYWORDS tourism, sustainable development, private-public partnership, national strategy, environment, Slovenia 83 Armand Faganel 1 Uvod Turisti~ne dejavnosti nas silijo k zastavljanju vpra{anj glede sposobnosti drùbe za nadziranje razvoja, dolgoro~no za{~ito okolja in promocijo uravnoteènega regionalnega razvoja. Torej je potrebno preverjati vplive na okolje, promovirati turizem skladno s trajnostnim razvojem ter pospe{evati sre-dozemsko sodelovanje. Uspe{no promoviranje turisti~ne dejavnosti pa je pogosto tesno povezano s kakovostjo, vzdu{jem in estetsko vrednostjo okolja, zato je ob velikih posegih v prostor {e posebej pomembno, da skrbimo za izpolnjevanje na~el trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj je definiran kot razvoj, ki je spo{tljiv do okolja, tehni~no primeren, ekonomsko izvedljiv in drùbeno sprejemljiv, da bi bil primeren za potrebe sedanje generacije, ne da bi ogrozil sposobnosti prihodnjih generacij pri uresni~evanju njihovih potreb (Maher 2006). Sredozemska strategija trajnostnega razvoja (Blue Plan 2005) je zastavila {tiri {ir{e, neodvisne cilje: prispevati k ekonomskemu razvoju s spodbujanjem sredozemskih virov; zmanj{ati socialne razlike; spremeniti vzorce netrajnostne proizvodnje in potro{nje ter zagotoviti trajnostno upravljanje naravnih virov; izbolj{ati upravljanje na razli~nih ravneh. V prizadevanjih za doseganje teh ciljev sku{a strategija vzpodbujati napredek na sedmih temeljnih akcijskih podro~jih: • promovirati trajnostni management morja in obale ter zaustaviti degradacijo obalnih con; • nadzorovati urbanizacijo in promovirati trajnostni urbani razvoj; • promovirati kakovostno kmetijstvo ter trajnostni kme~ki razvoj; • bolje upravljati vire in zahteve po vodi zaradi potreb v prihodnosti; • upravljati zahteve po energiji v skrbi za dolgoro~nimi u~inki; • blaìti posledice klimatskih sprememb; • zagotavljati trajnostno mobilnost s pomo~jo prilagojenega upravljanja transporta; • narediti turizem za privilegiran smernik trajnostnega razvoja Sredozemlja. Med pomembnej{imi razvojnimi projekti v Republiki Sloveniji za obdobje 2007–2023 je v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih opredeljena tudi izgradnja slovenskega jadranskega otoka, v vrednosti 100 milijonov evrov (Resolucija 2006). S tem bi se obstoje~a slovenska obala podalj{ala za pet odstotkov. Z investicijo naj bi pri~eli leta 2013, k sodelovanju naj bi pritegnili tudi zasebne investitorje, ki bi prispevali v javno-zasebno partnerstvo desetino potrebnih sredstev, 30 milijonov naj bi pridobili iz dràvnega, pokrajinskih in ob~inskih prora~unov, 60 milijonov evrov pa iz naslova evropskih sredstev. 2 Pregled literature in primeri podobnih projektov @e v pradavnini so ljudje ìveli na koli{~ih, kasneje so gradili plavajo~e otoke. Spomnimo se tudi umetnega nastanka bene{kih otokov. Danes se pogosto pojavlja gradnja umetnih otokov, ki sluìjo kot za{~ita obalnega pasu pred erozijo ali kot valobran. Pred otokom Procida v Italiji so tako ustvarili {ti-ri umetne oto~ke za za{~ito obale pred erozijo. Terminal letali{~a Kansai International v japonski Osaki je bil zgrajen leta 1994 na takrat najve~jem umetnem otoku na svetu. Na Nizozemskem so pripravili na~rte za gradnjo otoka pred Haagom. Stro{ke za 17 kilometrov dolg in tri kilometre {irok otok so ocenili na osem milijard evrov. Pesek in gramoz za temelje bi izkopali v Severnem morju. Pred Monte Carlom bodo postavili oto~ek v dubajskem slogu, ki bo velik 12 hektarjev in pora{~en s sredozemskim zele-njem in drevjem, na njem pa bo prostor za nìje stanovanjske in poslovne objekte. Veliki dolgi valobran bo imel posebno in za sredozemske priobalne razmere neobi~ajno vlogo. Vsa njegova povr{ina bo namre~ prekrita s plo{~ami s son~nimi celicami, tako da bo obenem tudi srednje velika elektrarna na son~no energijo, ves kompleks pa bo stal 450 milijonov evrov (Stres 2006). V Dubaju so è zgradili znameniti hotel v obliki jadra Burj Al Arab, stoji pa na umetnem otoku, ki so ga nasipali s pomo~jo ladij. Slednji ne bo edini, saj so zgradili otok v obliki palme Palm Island Jumeirah, ki se mu bosta pridruìli {e dve veliki palmi Deira in Jebel Ali. Dubaj bo s projektom Palm 84 Otok kot prilònost za trajnostni razvoj slovenske obalne regije Island Jumeirah pridobil priblìno 60 kilometrov plaè, zanj pa je bilo porabljenih ve~ kot sto milijonov kubi~nih metrov peska ter kamenja. Med dvema palmovima otokoma nastaja oto~je iz 340 umetnih otokov – The World (Klemenak in Tomani~ 2006). 2.1 Primer gradnje umetnega otoka Parrot Jungle Island Leta 2000 je uprava Parrot Jungle Island (Otok papig in tropskega gozda) kupila otok Watson v zali-vu Biscayne, kamor so preselili celoten park. Nalòba je vredna 47 milijonov dolarjev. Otok Watson v velikosti 7,5 ha je nastal v prvi polovici zadnjega stoletja, ko so izkopali ladijski prekop za blìnje pristani{~e v Miamiju. Otok je dva metra nad vodno gladino, ker pa je opredeljen kot poplavno obmo~je, morajo biti stavbe vsaj {tiri metre nad vodno gladino. Zato so morali navoziti skoraj 27.000 ton pol-nila pod bodo~e zgradbe v parku. Pred tem so odstranili zgornji sloj zemlje, ga uskladi{~ili in kasneje ponovno uporabili kot povr{inski sloj. Domorodna prst je bila uporabljena kot povrhnjica iz ve~ razlogov; otoka ni nikoli poplavilo ob ve~jem nalivu, torej ima odli~ne drenàne lastnosti, zelo dobro prezra~enost, veliko razli~nih vrst dreves in palm je è uspe{no raslo na zemlji. ^e se poloì sloj druga~ne zemlje na obstoje~ega, lahko to privede do nastanka vodne mize, ki ne omogo~a vodnega filtriranja, zgornji sloj prsti pa se popolnoma zasi~i, kar lahko uni~i veliko vrst vegetacije. Uredili so trajnostno namakanje zemlje iz obstoje~ih vodnih rezervoarjev, poskrbeli za zbiranje deèvnice ter mehansko fil-triranje organskih del~kov. Namesto da bi usedline odstranjevali z otoka, jih pre~rpajo v biofiltrirni ribnik, kjer se tèje usedline predelajo, odve~na voda pa ponovno pre~rpa v namakalni sistem. Usedline se ob~asno odstranijo in uporabijo kot dodatek zemlji (Shimanski 2004). Pri izbiri rastlinja jih je vodila uporaba tak{nih domorodnih vrst, ki so navajene na vrsto zemlje in klime, podobne tamkaj{nji. Zasadili so na tiso~e razli~nih vrst tropskega rastlinja. [tevil~nost insek-tov nadzorujejo tudi z biolo{ko prijaznim, ro~nim odstranjevanjem listov. Obstajata dve ve~ji travnati povr{ini. Trata Picnic Lawn je namenjena prireditvam in piknikom. Vpra{anje primerne zatravitve so re{ili z sejanjem domorodnih vrst trav, ki ne potrebujejo varovanja s pesticidi ali fungicidi, so primerne za podnebje ter vrsto zemlje in odporne na teptanje. Primer Parrot Jungle Islanda je odli~en prikaz, kako lahko s celovitim pristopom poskrbimo tudi za stro{kovno u~inkovito, ne le okoljsko trajnostno urejanje oto{ke krajine (US EPA 2006). 2.2 Ideje o slovenskem umetnem otoku Slovenska obala je imela do za~etka minulega stoletja dva otoka, mesti Izolo in Koper, vendar so plitvino ob obeh zasuli in ju pridruìli kopnemu. O umetnem otoku v slovenskem morju so slovenski urbanisti razpravljali è v osemdesetih letih. Tedaj so na{teli 33 razli~nih predlogov za postavitev tak{nih ali druga~nih otokov v slovenskem morju. V osemdesetih letih je o otoku razmi{ljal arhitekt Ravnikar, v devetdesetih letih so gradnjo otoka predlagali arhitekti: Mezek, [ukljetova in Erjavec, ki so izdelali idejno re{itev nove trase obalne ceste. Njihov otok bi imel na sredini jezerce, dolg bi bil 700 in {irok 350 metrov (Mislej 2005). Na koprski urbanisti~ni delavnici leta 2001 ([uligoj 2005a, 7) so predstavili {tiri zamisli za umetni otok. Steinman in Gosar (2002, 5–12, 101–104) s Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo sta si zamislila otok v obliki delfina zato, da bi è zasnova opozarjala na njegovo antropo-genost, deloma tudi zato, ker bi bila njegova obala bolj raz~lenjena, oblika pa naj bi otoku pomagala u~inkoviteje kljubovati nekaterim najmo~nej{im vetrovom. Zamisli o izvedbi so bile raznolike: velika ovalna plo{~ad postavljena na stebrih; oto~je v obliki atola namenjeno turizmu; oto~ek, ki bi zgradili tako, da bi najprej izdelali trden varovalni obod, vanj pa potem nasuli 1,3 milijona kubi~nih metrov gradiva, ki ga bodo dobili s kopanjem predora pri obalni cesti med Koprom in Izolo. Na oto~ku bi postavili izolsko ~istilno napravo, oto~ek pa naj bi bil z mostom povezan s kopnim. Predstavnik medob~inskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine je odlo~no nasprotoval zamislim o umetnih otokih, saj bi uni~ile preve~ morskega dna. Pomisleke je izrazil tudi predstavnik 85 Armand Faganel Morske biolo{ke postaje. Pestrost morskega ìvljenja v tem delu Jadrana je namre~ izjemna, je pa severni Jadran zelo stresno okolje in so zato poskusne raziskave o uporabi aktivnih ukrepov za ohranjanje biolo{ke raznolikosti (umetni podvodni grebeni) smiselne. Pred vsako izvedbo grebenov bi morali temeljito prou~iti, kak{ne posledice bi to imelo na naravo ([uligoj 2001). Ob~inski svet Ob~ine Izola je na seji 15. 7. 2004 sprejel Odlok o spremembah planskih aktov ob~i-ne Izola za obalno obmo~je med Koprom in Izolo s kontaktnimi povr{inami bolni{nice (Ob~ina Izola 2004). Predlagali so, da bi izgradili objekt v morju, ki bi zavaroval akvatorij pred valovanji in omogo~il nove oblike rabe. Uporaben naj bi bil za raz{iritev {portno rekreacijskih in zelenih povr{in. Povr{ine za pristajanje manj{ih plovil in javnega pomorskega prometa bi bilo mogo~e urediti na severni strani na~rtovanega objekta. Valobran naj bi bil s kopnim povezan s pomolom kot odcepom obalne promenade (pe{ pot, pot za rolkarje, kolesarska pot, intervencijski dovoz). Ob obali proti Izoli naj bi bila urejena plaà. Pred izvedbo natan~nej{ih analiz so dolo~ili, da bi moral biti objekt vsaj 80 metrov odmaknjen od obale. Izogniti bi se moral varovanemu obmo~ju arheolo{ke dedi{~ine in omogo~iti za{~itene poglede z obalne promenade na mesto Izola. Objekt bi zgradili s ~istim kamnitim gradivom. Pred natan~no definicijo gabaritov objekta v morju, na~inom gradnje, odmikov od obale, bi morali naro~iti {tudijo fizikalnih zna~ilnosti morskega okolja z modelnim preizkusom. Obrèni pas predstavlja izjemno ob~utljiv biotop, zato vanj objekt ne posega. Tudi morski tokovi tik ob obali naj bi z ureditvijo ostali kar najmanj spremenjeni. Pred izgradnjo objekta bi bilo nujno izvesti potrebne arheolo{ke raziskave. Pred izdelavo lokacijskih na~rtov pa bi morali naro~iti dodatne strokovne podlage: pregled òjega obalnega pasu, hidrolo{ki modelni preizkus valobrana v laboratoriju, {tudijo tokov ob morski obali in vse ostale {tudije in raziskave, ki se pokaèjo kot potrebne za definiranje oblike, velikosti in lege objekta v morju. Pri rtu Viliàn obstaja mònost ureditve tretjega dela podmorskega arheolo{kega parka in situ ali vsaj informativne table. Mòno bi ga bilo povezati z valobranom. 3 Raziskava javnega mnenja V ob~ini Izola so naro~ili izvedbo ugotavljanja podpore ideji o nastanku umetnega otoka pred Izolo. V novembru 2005 je CSS – IP, Klicni center slepih [kofja Loka izvedel javnomnenjsko raziskavo o odnosu slovenske javnosti do mòne izgradnje umetnega otoka pred Izolo. Naklju~na klicna baza je bila pripravljena iz Telefonskega imenika Slovenije 2006, zajemala je telefonske {tevilke polnoletnih fizi~- nih oseb Republike Slovenije, z izjemo obalnih ob~in. V ob~ini Izola je sodelovalo 415 anketirancev, v Kopru in Piranu pa 309 naklju~no izbranih lastnikov telefonskih priklju~kov. Predstavljamo povzetek omenjene raziskave (KCI 2005): z mòno izgradnjo otoka pred Izolo je bila seznanjenih polovica izmed 1025 anketiranih prebivalcev Slovenije, 80 % anketiranih v ob~inah Koper in Piran in preko 90 % anketiranih v ob~ini Izola. Ve~ina anketiranih prebivalcev Slovenije izgradnjo otoka podpira. Odstotek podpore na obali je nekoliko nìji kot drugod v Sloveniji. Projekt podpira 73,7 % vpra{anih na podro~ju Slovenije, na obali pa ga podpirata dve tretjini vpra{anih; v Izoli 66 %, v Kopru in Piranu 68,3 %. Pogostost dnevnih obiskov na obali ali dopustovanje na obali ne pokaè nobene statisti~no zna~ilne razlike v podpori projektu. Med glavnimi vzroki, ki so jih anketirani navedli za podporo projektu, najdemo predvsem pridobitev nove obale, kopali{~ in plaè z 20,6 %, koristi za turizem s 17,0 % in zanimivost ali nekaj novega z 8,2 % vpra{anih. Najpomembnej{i razlog proti gradnji umetnega otoka je ekolo{ke narave, saj naj bi ta poseg po mnenju vpra{anih predstavljal mote~, nenaraven poseg v naravno okolje za 4,9 % vpra{anih. Anketirani so nato izraàli strinjanje s spod-njimi trditvami, pri ~emer so lahko izbirali med odgovori, sploh se ne strinjam, ne strinjam se, vseeno mi je, strinjam se, popolnoma se strinjam. Ve~inoma so se strinjali ali popolnoma strinjali z naslednjimi trditvami: • Izola bi postala z otokom mnogo privla~nej{a za doma~e in tuje turiste – 80,8 %. • Ker ima Slovenija malo obale, je prav, da jo pove~amo tudi na tak na~in – 79,2 %. 86 Otok kot prilònost za trajnostni razvoj slovenske obalne regije • Nove rekreacijske in kopalne povr{ine na otoku bodo zelo dobrodo{le – 84,5 %. • Otok bo posebna turisti~na privla~nost in bo privabljal nove turiste – 83,4 %. Anketirani se ve~insko niso strinjali z naslednjo trditvijo: • Slovenska obala bo slab{e izgledala z otokom in otok bo kazil okolje – 65,3 %. Mnenje anketiranih glede naslednjih trditev je bilo deljeno (priblìno enak delè se jih je s trditvami strinjalo oziroma ni strinjalo): • Izgradnja otoka bi pomenila grònjo za morske ìvali in rastline tega obmo~ja – 41,6 % se jih ni strinjalo in 34,7 % se jih je strinjalo. • Otok je samo poceni re{itev dràve za izkopani material iz predora – 42,6 % jih je izrazilo nestrinja-nje in 34,6 % strinjanje. S trditvijo, da bo otok varoval obalo pred mo~nimi valovi se anketirani v Sloveniji ve~insko strinjajo – 63,1 %, medtem ko so mnenja na obali glede tega vpra{anja bolj deljena. Statisti~na analiza podatkov ni pokazala statisti~no zna~ilnih razlik v odgovorih glede na spol, starost ali izobrazbo anketiranih. Spol, starost in izobrazba torej niso dejavniki, ki bi zna~ilno vplivali na mnenje o mòni izgradnji umetnega otoka pred Izolo. Anketirani na obali, ki se ukvarjajo s turizmom, so projektu nekoliko bolj naklonjeni kot tisti, ki se s turizmom ne ukvarjajo, vendar je razlika statisti~no nezna~ilna. 4 Razprava Za kraj{o razpravo o smiselnosti umestitve in mònosti izvedbe otoka pred Izolo uporabljamo razpolòljive podatke iz ob~il javnega obve{~anja, dostopnih strokovnih materialov ter drugih spletnih informacij. Pri poseganju v prostor na obmo~ju med Izolo in Koprom je potrebno opozoriti na rasti{~e pozejdonke ( Posidonion oceanicae) – naravne vrednote dràvnega pomena, znotraj 50 metrov {irokega pasu obalnega morja in morskega dna med @usterno in Izolo. Pozejdonka je ogroèni sredozemski ende-mit, morska trava cvetnica, njeno edino najdi{~e v slovenskem morju pa je med Koprom in Izolo. Morske trave so pomembne, ker proizvajajo kisik in organske snovi, travniki pa nudijo pomemben habitat za vrsto organizmov. Povsod po svetu so travnike pozejdonke razglasili za izredno pomemben tip ìvljenjskega prostora. Nevarnost predstavljajo ~olni, ki kljub prepovedi sidrajo na podvodnih travnikih. Obmo~je je obravnavano kot posebno varstveno obmo~je – obmo~je Natura 2000. Pri na~rtovanju posegov v prostor se morajo upo{tevati usmeritve, izhodi{~a in pogoji za varstvo naravnih vrednot, habitatnih tipov in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri pripravi projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj je treba razvidno zagotoviti, da se bo uporabila taka tehnologija izvedbe predvidenih posegov, da bo prepre~eno kakr{nokoli po{kodovanje posameznih sestojev podmorskega travnika pozejdonke ter da se pri izvajanju del ne bodo poslab{ali ìvljenjski pogoji na rasti{~u; ravno tako pa opredeliti ravnanje z odpadnim in odve~nim gradivom – ta v nobenem primeru ne sme biti odloèn v morje oziroma mora biti odpeljan ali odloèn v taki oddaljenosti od obrène ~rte, da je ob morebitnem neurju onemogo~eno izpiranje in odna{anje gradiva v morje. Seveda je umetni otok v kateremkoli morju pomembno ekolo{ko vpra{anje. Pretèni del naravo-varstvenikov, ki sodelujejo v javnih razpravah in polemikah, nasprotuje gradnji otoka v slovenskem morju. Ne nasprotujejo zato, ker bi lahko natan~no povedali, kateri del narave bo prikraj{an, ampak zato, ker ni povsem jasno, kak{ne vplive bi pravzaprav imel na naravo in okolje. Seveda pod dolo~enimi pogoji in po temeljitem premisleku. Nasprotno so nekateri mnenja, da bi lahko izbrali primeren prostor ter `rtvovali manj kot kvadratni kilometer za otok, saj to ne bi klju~no vplivalo na nobeno ogro- èno vrsto iz na{ega morja. Hkrati pa bi dobili nekaj kilometrov skalnate obale, ki je imamo ob kopnem premalo in je pomemben pospe{evalec pestrosti ìvljenja v morju. Pri na~rtovanju otoka bi morali najprej preu~iti vplive na okolje. Otok ne bi smel biti preblizu obale, niti povezan z mostom. Ne bi smel biti niti premajhen, tudi ne samo odlagali{~e odve~nega gradiva. Zelo natan~no bi morali zgraditi dovolj 87 Armand Faganel ~vrst varovalni skalnat obod. Morali bi ga primerno ozeleniti, mu dolo~iti funkcijo, zgraditi pristajal-ni pomol, predvideti ali bo sploh mogo~a pozidava na njem ([uligoj 2005b). [uligoj (2005a) ugotavlja, da so v morju {ir{a obmo~ja sedimentnega dna (mulja), ki so s stali{~a pestrosti morskih organizmov, predvsem ihtiofavne, skromna. Sklicuje se na biologe, ki so predlagali, da bi po italijanskih, japonskih in drugih zgledih skrbeli za raznolikost biomase z gradnjo umetnih podvodnih grebenov. Veliko rib, rakov in drugih organizmov bi se naselilo v votlinah otoka in na gre-benih, zato bi morsko dno kazalo posebej na~rtovati. Strokovnjak za biotsko pestrost morja v Sloveniji v isti razpravi meni: »Otok zmanj{uje povr{ino morja, zato s takim posegom izgubljamo morje. Nobenih dokazov ni, da bi se pove~ala biotska raznolikost. Zagovorniki otoka morajo dokazati, da gre res za pove- ~anje raznovrstnosti. ^e bi è gradili otok, naj bo na pilotih, da bi morje pod plo{~adjo ostalo morje. To je najslab{i mòni scenarij, ki bi ga bilo mogo~e sprejeti. V vsakem primeru pa so nujne {tudije. Ne drì, da je muljasto dno brez ìvljenja. V njem in na njem ìvi veliko vrst.« V kamnitem obodu tega otoka bi na{lo zato~i{~e na stotine ìvalskih in rastlinskih vrst, otok bi prevzel tudi funkcijo podvodnega grebena, spodbujevalca ìvljenja v morju, ki ga podpirajo {tevilni ljubitelji morja in biologi. Morski biolog opozarja, da se je treba gradnje otoka lotiti po temeljitih raziskavah in premislekih. Prou~iti je treba morske tokove, obvarovati vse predele, kjer ìvijo za{~iteni organizmi, paziti na pomorske poti, zahteve ribi~ev … ([uligoj 2006). Zagovorniki gradnje otoka tudi menijo, da ker je pred Izolo majhen del obale, ki je apnen~asta, bi lahko na tem mestu naredili ogrodje otoka iz apnenca in ga zapolnjevali z gradivom, izkopanim za predor. Tako bi re{ili dve stvari: jalovine ne bi bilo treba odlagati kje drugje, dobili pa bi tudi otok. Ampak na to vpra{anje so pogledi med strokovnjaki razli~ni. Glede na sestavo dna bi lahko otok pripomogel k pove~anju biotske raznovrstnosti v slovenskem morju, saj bi bil zato~i{~e za ìvali, ki si tèko najdejo zavetje, ker je ve~ina slovenskega morskega dna muljasto-pe{~ena. Gre predvsem za razli~ne ribe, zlasti tiste, ki potrebujejo kamnito dno (Cunder 2002). 5 Sklep Projekt gradnje slovenskega jadranskega otoka podpirajo tri ~etrtine vpra{anih na podro~ju Slovenije, na obali pa ga podpirata dve tretjini vpra{anih. Interesi za gradnjo otoka so, kot smo lahko zasledili, zelo raznoliki, zato nikakor ne smemo dopustiti, da bi prevladali kratkovidni pridobitni{ki cilji ali interesi gradbenih lobijev. Usmeriti se moramo v trajnostno upravljanje z morskim in obalnim obmo~jem, zdruèvati skrb za okolje in celovito razvojno prostorsko na~rtovanje. Slediti je treba mednarodnim smernicam, pripraviti usklajene prostorske ureditve òjega obalnega pasu, upravljanja z zavarovanimi obmo~ji narave ter varstva vodnih virov, ob tem pa upo{tevati nosilne sposobnosti okolja. Na ozemlju Slovenije ìvi ve~ kot 22.000 razli~nih vrst ìvih organizmov, kar uvr{~a tako majhen prostor med naravno najbogatej{a obmo~ja Evrope. O Sloveniji lahko govorimo kot o evropskem biotskem parku. Rekreacija v ohranjeni naravni krajini in doìvljanje narave spro{~a ljudi in jim daje delovni zagon. Velika raznolikost ìvega je znak zdravega okolja, kar izbolj{uje zdravstveno stanje, delovno sposobnost in motiviranost prebivalstva in lahko tudi predstavlja tr`no konkuren~no prednost »zelenega« turizma (Skaberne). Temeljna strategija zapisana v Razvojnem na~rtu in usmeritvah slovenskega turizma 2007–2011 je usmerjena v krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem na~rtovanju, oblikovanju in trènju slovenskega turizma po na~elih javno zasebnega partnerstva na vseh ravneh, od lokalne do nacionalne (Uran in Ovsenik 2006). Potrebno je torej skrbno zastaviti trajnostno partnerstvo in odnose delènikov med turizmom, kulturo in destinacijo. Slovenija je kljub majhnosti krajinsko neverjetno raznolika in o~arljivo lepa dràva, ume{~ena na prese~i{~e najrazli~nej{ih zemljepisnih posebnosti in kulturnih vplivov. Tudi mesta so bila grajena tako, da poleg kulturnih vplivov odsevajo socialne, topografske, klimatske in druge zna~ilnosti na{ega okolja. Ob presojanju vplivov gradnje slovenskega jadranskega otoka 88 Otok kot prilònost za trajnostni razvoj slovenske obalne regije velja torej temeljito razmisliti o tak{ni izvedbi, ki bi imela ~immanj{i vpliv na ob~utljivo okolje. Nenazadnje pa tudi o vsebinah, ki bi jih ponudili na tak{nem otoku, saj je to enkratna prilònost, ki je ne velja zamuditi. Pomembno bi bilo razmi{ljati o avtohtonih rastlinskih in ìvalskih vrstah, neokrnjena narava vabi vedno ve~ ljubiteljev, ekoturisti so znani zapravljivci – na dopustu porabijo ve~ denarja kot obi~ajni turisti. Uporaba turizma kot gonilne sile trajnostnega razvoja bi omogo~ila preusmeritev turisti~nih tokov. Koncesije upravljanja pa omogo~ajo kombiniranje javnih in zasebnih pobud (Blue Plan 2005). Trenutni model slovenskega turizma, usmerjenega predvsem na ponujanje son~enja in kopanja v morju, kjer se sre~uje s {tevil~no konkurenco, ne izkori{~a dovolj kulturnega in okoljskega potenciala regije. Ozna~ujejo ga slabo na~rtovan in nadzorovan razvoj (eksplozivna rast povpra{evanja in ponudbe po nastanku nove destinacije), tveganje neupo{tevanja trajnostnih na~el (dobrobiti slabo razporejene, odvisnost od ene same aktivnosti), tveganje izgube socialnih trajnostnih na~el (za~asna in slabo pla~ana delovna mesta), kakor tudi okoljske nevarnosti. Ob razvijanju nove destinacije je zato potrebno imeti dolgoro~no vizijo. Soo~eni z logiko velikih igralcev v turizmu ne smemo zastavljati razvojnih strategij, ki bi bile zaznamovane zgolj s konkuren~no logiko, raje poi{~imo mònosti sodelovanja sosednih regij in skupne interese. 6 Viri in literatura Blue Plan. 2005. Dossier on tourism and sustainable development in the Mediterranean. MAP Tecni-cal Report Series No. 159. Athene. Cunder, K. 2002: Kdaj sem nazadnje videl grdobino? Delo, 14. 7. 2002. Ljubljana. KCI – Klicni center slepih. 2005: Odnos slovenske javnosti do mòne izgradnje umetnega otoka pred Izolo. Raziskovalno poro~ilo, november 2005. Center slepih in slabovidnih. [kofja Loka. Klemenak, A., Tomani~ M. 2006: Sanjsko mesto prihodnosti. Delo, 16. 8. 2006. Ljubljana. Maher, I. 2006: The systemic and prospective sustainability analysis šImagine’ within CAMP. Blue Plan in Regionalna razvojna agencija Jùne Primorske. Koper. Medmrèje: http://www.planbleu.org/ publications/pac_slovenie_final.pdf (2. 5. 2007). Mediterranean Strategy for Sustainable Development. 2005. Blue Plan. Valbonne (Francija). Mislej, D. 2005: Anketa o izolskem otoku. Slovenci so za otok, oto~ani pa malo manj. Mandra~, 638, 8. 11. 2005. Izola. Ob~ina Izola. Ob~inski svet. 2004. Odlok o spremembah planskih aktov ob~ine Izola za obalno podro~- je med Koprom in Izolo s kontaktnimi povr{inami bolni{nice (Obala Koper-Izola). Medmrèje: http://www.izola.si/regip/OS3-16r-2103-1.doc (9. 6. 2007). Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Shimanski, J. 2004: Parot Jungle Island. Horticulture/Landscaping. Medmrèje: http://www.parrotjungle.com/aspx/horticulture.aspx (2. 5. 2007). Skaberne, B. Umanotera. Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Medmrèje: http://www.umanotera.org/index.php?node=67 (2. 5. 2007). Slovenia – Final Report. Regionalni razvojni center in Blue Plan. Koper. Steinman, F., Gosar, L. 2002: Otok pred Izolo = An island in front of Izola. Urbani izziv, 13 (1). Ljubljana. Stres, B. 2006: Monako ~aka na kneginjo in umetni otok. Delo, 3. 8. 2006. Ljubljana. [uligoj, B. 2001: Slovensko morje potrebuje atol? Delo, 23. 10. 2001. Ljubljana. [uligoj, B. 2005a: Naravnej{i nasuti otok ali plo{~ad na nosilcih? Delo, 7. 12. 2005. Ljubljana. [uligoj, B. 2005b: Forum modrecev za otok. Delo, 12. 10. 2005. Ljubljana. [uligoj, B. 2006: Otok s pogledom na Triglav. Delo, Sobotna priloga, 19. 8. 2006. Ljubljana. 89 Armand Faganel Uran, M., Ovsenik, R. 2006: Razvojni na~rt in usmeritve slovenskega turizma 2007–2011. Portorò. Medmrèje: http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/turizem/turizem_razvojni_ nacrt_II_060214.pdf (2. 5. 2007). US EPA – Environmental Protection Agency. 2006: Parrot Jungle Island's Holistic Approach to Landscape Site Development. Medmrèje: http://www.parrotjungle.com/aspx/horticulture.aspx (2. 5. 2007). 90 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 91–101, Ljubljana 2007 KRAS KOT RAZVOJNI POTENCIAL: V ISKANJU RAVNOVESJA MED VAROVANJEM IN RAZVOJEM dr. Ale{ Smrekar, mag. Mimi Urbanc, dr. Drago Kladnik, Mateja Breg, Bojan Erharti~, dr. Janez Nared, dr. Franci Petek Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana ales.smrekar@ zrc-sazu.si, mimi@ zrc-sazu.si, drago.kladnik@ zrc-sazu.si, mateja.breg@ zrc-sazu.si, bojan.erhartic@ zrc-sazu.si, janez.nared@ zrc-sazu.si, petek@ zrc-sazu.si UDK: 913:502.131.1(497.472) IZVLE^EK Kras kot razvojni potencial: v iskanju ravnovesja med varovanjem in razvojem V prispevku èlimo opozoriti na {tevilne potenciale, ki jih kras zahodne Slovenije ponuja za razvoj turizma in ostalih dejavnosti. Obenem èlimo opozoriti na krhkost kra{kega okolja, katerega ohranitev je bistvena za uspe{nost turisti~nega razvoja obmo~ja. Zato predstavlja na~rtovani Regijski kra{ki park edinstveno mònost povezave okoljskih in kulturnih potencialov obmo~ja s potrebami gospodarstva in prebivalcev. Oblikovan predlog zamejitve in oblikovanja varstvenih reìmov temelji na konceptu trajnostnosti, upo{teva ohranjanje naravnih in kulturnih potencialov ter obenem omogo~a razvoj lokalnega gospodarstva. KLJU^NE BESEDE regijski park, razvojni projekt, naravna dedi{~ina, kulturna dedi{~ina, kras, Slovenija ABSTRACT Karst as a development potential: in search of a balance between protection and development The main aim of the paper is to lay stress on numerous potentials that karst areas in Western Slovenia offer to development of tourism and other activities. At the same time we would like to point out the vulnerability of the karst environment and the importance of its preservation for successful tourist development of the region. The foreseen Regional karst park is therefore the unique opportunity for connecting environmental and cultural elements of the region with needs of economy and local population. The introduced proposal for setting boundaries and for forming protection regimes is based on the sustainability concept, follows the idea of natural and cultural potentials' protection and preservation enabling simultaneously the development of local economy. KEYWORDS regional park, development project, natural inheritage, cultural inheritage, karst, Slovenia 91 Ale{ Smrekar, Mimi Urbanc, Drago Kladnik, Mateja Breg, Bojan Erharti~, Janez Nared, Franci Petek 1 Uvod Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov krasa je eden od nacionalnih razvojnih projektov, ki jih je zasnovala Vlada Republike Slovenije v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (v nadaljevanju Resolucija). Projekt èli povezati obstoje~e javne ustanove, kar bi prispevalo k celovitemu varstvu in razvoju kra{kih pokrajin v Sloveniji ter sosednji Italiji. Eden od ciljev projekta je vzpostavitev Regijskega kra{kega parka (v nadaljevanju RKP), kar je edinstvena prilònost za povezavo naravnih in kulturnih prvin z razvojnimi potrebami. V prispevku èlimo opozoriti na {tevilne potenciale krasa in obenem izpostaviti krhkost kra{kega okolja ter izpostaviti nekatere vidike pri vzpostavljanju RKP in dolo~anju njegovih meja. Regijski park je zaokroèno ozemlje prvobitne in kultivirane narave, ki zdruùje obsèno obmo~- je regijsko zna~ilnih ekosistemov in pokrajine. Zna~ilna pokrajina in naravne znamenitosti regijskega parka presegajo lokalni pomen. Njegove funkcije so ohranjanje naravnih ekosistemov in zna~ilne pokrajine, spodbujanje trajnostnega razvoja ter omogo~anje ~lovekove aktivne sprostitve in rekreacije v naravnem okolju. Po stopnji ohranjenosti narave so regijski parki za stopnjo nìje od narodnih parkov. Trenutno imamo v Sloveniji poleg enega narodnega parka tri regijske parke (Kozjanski regijski park, Regijski park [kocjanske jame, Notranjski regijski park), 41 krajinskih parkov, 52 naravnih rezervatov in 1217 naravnih spomenikov (Medmrèje 1). Ideje o ustanovitvi RKP so odziv na apetite, ki ne sledijo trajnostnemu razvoju. Tako je bil leta 2000 sklenjen Sporazum o sodelovanju pri ustanovitvi Kra{kega regijskega parka, ki so ga podpisali minister za okolje in prostor, predsednik medresorskega odbora za Kras ter ùpani ob~in Diva~a, Komen, Miren-Kostanjevica, Hrpelje-Kozina, Koper in Seàna. Vendar to {e ni prineslo opaznej{ega napredka. Glede na to, da ni bilo jasno dore~eno niti obmo~je, ki naj bi bilo vklju~eno v park, se nam zdi primerno pretresti njegovo omejitev. Vsaj deloma so dedi{~ino tega obmo~ja za{~itili zakoni o Kobilarni Lipica (Uradni list RS 29/1996), o Regijskem parku [kocjanske jame (Uradni list RS 57/1996) in o gradu Socerb Uradni list RS 81/99-3858, 55/2002-2698). 2 Kras kot specifi~no razvojno obmo~je Slabih 700 km2 veliko obmo~je predvidenega RKP se razprostira ob Jadranskem morju, ki se prav tu najbolj severno zajeda v kopnino evropske celine. Od severozahoda proti jugovzhodu razpotegnje-na pokrajina Kras se v obliki obsènega ravnika dviga od 200 do 500 m nad morsko gladino in se proti jugovzhodu nadaljuje v Podgrajsko podolje, katerega dno je na nadmorski vi{ini med 500 in 600 m, ter v Podgorski kras na vi{ini 400 do 520 m. Obmo~je, ki je predmet omenjenega projekta, je kra{ka pokrajina par excellence. Pokrajina Kras je namre~ dala ime tipu povr{ja s kra{kim vodnim odtokom in korozijo karbonatnih kamnin, z zna~ilnimi povr{inskimi in podzemeljskimi reliefnimi oblikami. Razvojne poteze so tesno povezane z naravnimi razmerami, pri ~emer prihajajo do izraza drobna raz~lenjenost povr{ja in malenkostne razlike v litolo{ki sestavi. Kra{ki procesi so bili odlo~ilni za nastanek {tevilnih povr{inskih in podzemeljskih kra{kih pojavov. Med najpomembnej{imi so vrta~e in kra{ke jame. Med slednjimi so najbolj znane [kocjanske jame, ki so od leta 1986 na seznamu Unescove svetovne dedi{~ine, Vilenica pri Lokvi pa je verjetno najstarej{a turisti~na jama na svetu. Kra{ko povr{je je raz~lenjeno s {tevilnimi vrta~ami, udornicami, suhimi dolinami in raznovrstnimi drobnimi reliefnimi oblikami. Na stiku fli{nih Brkinov in karbonatnega Podgrajskega podolja je nastal niz slepih dolin, eden od najlep{ih primerov kontaktnega krasa pri nas. Lep primer slednjega je tudi izrazit kra{ki rob, prek katerega se Podgorski kras spu{~a v fli{no Brànijo. Na Krasu skoraj ni povr{inskih voda. Kljub izdatnim padavinam propustna apnen~asta tla meteorne vode hitro posrkajo. Ker je izvirov malo, je vodna oskrba temeljila na zbiranju padavinske vode. Ohranjene so {tevilne lokve za oskrbo ljudi in kali za napajanje ìvine. Za celotno obmo~je so zna~il-92 Kras kot razvojni potencial: v iskanju ravnovesja med varovanjem in razvojem ni ostanki ledenic, kjer so pozimi pridobivali led, ga lomili in vozili v Trst (Breg s sodelavci 2003). Vodonosnik Krasa se neposredno napaja s padavinami, ki po ocenah predstavljajo 65 % vsega dotoka vode v podzemlje. Glavni neposredni dotok v kra{ki vodonosnik je Reka, ki zbira vodo s kra{kega pogorja Snènika in brkinskih pritokov (Ravbar 2005, 10). Zaradi strme stopnje, ki pokrajino lo~i od morja, jo blaìlni vplivi morja tèje dosegajo. Stik med sredozemskimi in celinskimi vplivi se kaè v veliki prevetrenosti in pogosti burji pozimi. Kras pokriva tanka plast nesklenjene prsti. Na mati~ni podlagi iz krednega apnenca prevladuje jerovica, drugod pa rendzina in rjava pokarbonatna prst (Ravbar 2005, 15). Razmere za kmetijstvo niso ugodne; {e najbolj{e so za vinogradni{tvo. Kra{ko povr{je omogo~a ureditev njiv le na dnu vrta~ (imenovane so »delane vrta~e«), po raznovrstnih kra{kih kotanjah ter suhih dolinah in zakraselih ravnotah. Leta 1900 je bila skoraj polovica kmetijskih zemlji{~ na otrebljenih povr{inah (Kladnik in Rejec Brancelj 1999, 200). Za zadnja desetletja je zna~ilno opu{~anje kmetijskih zemlji{~, zlasti na obmo~jih s slab{imi naravnimi razmerami in v ve~ji oddaljenosti od naselij. Ve~inoma je povezano z nazadovanjem ìvinoreje. S spreminjanjem rabe tal se spreminja tudi podoba pokrajine. Sodobni dajejo pe~at temni borovi gozdovi (Rejec Brancelj 1998, 238), ki izgubljajo izklju~no varovalno vlogo in pridobivajo na lesnopredelovalnem pomenu. ^rni bor se je zaradi skromnih ekolo{kih zahtev ob na~rtnem pogozdovanju nekdaj ogolele in kamnite pokrajine dobro obnesel kot pionirska vrsta in s~asoma tako uveljavil, da gozdovi prera{~ajo è 58 % Krasa (Ravbar 2005, 14). Skope naravne razmere so dovoljevale dokaj redko (le 35 preb./km2), vendar enakomerno poseljenost, zgo{~eno v tesno pozidanih vaseh, med katerimi prevladujejo velike in srednje velike. Jedro kra{ke vasi vzbuja pozornost z zgo{~enostjo poslopij, ~e pa je postavljeno na vzpetini, deluje kot pravo mestno naselje, [tanjel na primer. Novej{a gradnja je precej bolj razpr{ena. Zaradi prostorskih in kulturno-varstvenih omejitev so se pri~ela bolje razvijati tista naselja, ki imajo okrog strnjeno pozidanih jeder mònosti za zidavo novih hi{. Privla~nost bivanja v kra{ki pokrajini se je z odpiranjem dràvne meje v {estdesetih letih prej{njega stoletja v toliko okrepila, da se je populacijska podoba v severozahodnem delu stabilizirala. Kamnite hi{e so za sodobne bivanjske zahteve sicer premajhne, zato pa so kot po~it-ni{ka bivali{~a postale zanimive za kupce iz mestnega okolja, od vstopa Slovenije v EU tudi za tujce. Turisti~ni potencial je zaradi bogate naravne in kulturne dedi{~ine ter zaradi bliìne velikih obmorskih mest izredno velik, ponudba in storitve pa skromne. Osrednje turisti~no sredi{~e je hotel-sko-turisti~ni kompleks v Lipici, kjer sta poleg kobilarne s {olo jahanja {e igri{~e za golf in igralnica. Smiselno bi bilo urejati razpr{ena turisti~na sredi{~a, ki bi jih uredili v obliki ekolo{kih, speleolo{kih, izobraèvalnih in zdravili{kih turisti~nih ponudb (Ravbar 2005, 13). 2.1 Infrastrukturni vidiki Obravnavano obmo~je ima pomembno prehodno prometno vlogo, ki se je {e zlasti okrepila v drugi polovici 19. stoletja. Najpomembnej{o vlogo za razvoj je imel Trst kot veliko pristani{~e in pomembno industrijsko sredi{~e, ki je omogo~alo stalen zasluèk {irokemu zaledju. Jùna èleznica, ki ga je dosegla leta 1857, je sicer zavrla tovorni{tvo, vendar je obmo~je povezala s Kranjsko in drugimi avstrijskimi deèlami na eni strani ter Trstom na drugi. Ko je severni del obmo~ja po 2. svetovni vojni presekala nova dràvna meja, je èlezni{ka povezava Ljubljana–Trst izgubila svojo funkcijo. Izgubo je leta 1967 omilila izgradnja 31 km dolge proge Pre{nica–Koper (v Pre{nici se odcepi è prej zgrajena èleznica proti Pulju), ki je omogo~ila vklju~itev Luke Koper v evropski èlezni{ki sistem. Leta 2005 je njen promet presegel 13 milijonov ton (Medmrèje 4). Tudi predvideni drugi tir èlezni{ke proge Diva~a–Koper, ki je klju~en za dolgoro~ni razvoj pristani{~a, bo potekal prav ~ez ozemlje RKP. Druga èlezni{ka proga, ki poteka prek Krasa, in sicer mimo Dutovelj in [tanjela, je povezava Nove Gorice s Seàno, zgrajena leta 1949. Njeni potenciali so zaenkrat premalo izkori{~eni, zlasti v smislu turisti~nega razvoja regije. Proga bi morala postati del ogrodja, na katerega se bo naslanjal RKP, saj je prav èleznica tista, ki lahko na trajnosten na~in poveè naravne in kulturne potenciale obmo~ja. 93 Ale{ Smrekar, Mimi Urbanc, Drago Kladnik, Mateja Breg, Bojan Erharti~, Janez Nared, Franci Petek Zaradi bliìne dràvne meje in tradicionalnih prometnih koridorjev predstavlja obmo~je pomembno prometno vozli{~e, zlasti v trikotniku Seàna–Diva~a–Kozina. Avtocestna povezava Kopra z osrednjo Slovenijo (A1) je bila zgrajena {ele leta 2004, avtocestna povezava z Italijo (Seàna, Ferneti~i; A3) pa sedem let prej. V na~rtu Nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS (Uradni list RS 50/2004) je {e izgradnja odseka Postojna/Diva~a–Ilirska Bistrica–Jel{ane. Po ~ezevropski mreì (TEN – Trans European Network), ki predvideva koridorje za hitri cestni in èlezni{ki prevoz, naj bi v Diva~i zraslo veliko prometno (èlezni{ko) vozli{~e. Prometno (tudi gospodarsko, kulturno) sredi{~e obmo~ja je Seàna s 6500 prebivalci. Njen razvoj je skoraj v celoti odvisen od tranzitnih funkcij, ki jih prina{a obmejna prometna lega. V mestu, {e bolj pa med njim in 2 km oddaljenim mednarodnim mejnim prehodom Ferneti~i, enim najpomembnej- {ih med Slovenijo in Italijo, je nakopi~ena vrsta dejavnosti: cestni in èlezni{ki terminal s skladi{~i, sedeì in predstavni{tva {pediterskih podjetij ter carinska slùba. V lu~i energetike je potrebno omeniti razdelilno transformatorsko postajo Diva~a in {ibko mednarodno elektroenergetsko povezavo Diva~a–Redipuglia oziroma Diva~a–Padriciano/Padri~e. Oba daljnovoda z Italijo ve~krat obratujeta na meji zmogljivosti. Optimalna re{itev bi bila izgradnja 400 kV daljnovoda Okroglo–Udine (Videm), ki bo brez ve~jih teàv prevzel izmenjavo mo~i kateregakoli izpad-lega daljnovoda z Italijo. Obenem bo omogo~il tudi pove~anje prenosnih zmogljivosti med Slovenijo in Italijo ter – prek zagotovljene varnosti in kakovostne oskrbe z elektri~no energijo – pove~al razvojni potencial krasa (Resolucija 2006, 28). Uvoz plinastega in teko~ega goriva ima v energetski oskrbi Slovenije pomembno vlogo, zato je treba zagotoviti zadostno koli~ino obeh surovin. Zmogljivost plinovodov se bo pove~ala z izgradnjo paralelnih plinovodov in izgradnjo kompresorskih postaj, pri ~emer postajajo aktualni novi koridorji, {e zlasti koridor med ^rnim in Jadranskim morjem, ki bo tekel prek ranljivega obravnavanega obmo~ja. Na~rtovan plinovod bo predvsem tranzitnega pomena; poleg okoljskega bremena si lahko obetamo le delno olaj{ano napajanje (novih ali predelanih) termoelektrarn na plin (Medmrèje 4). 2.2 Gospodarski vidiki Projekt, kot ga opredeljuje Resolucija, poudarja primernost obmo~ja za turizem in na njej tudi gradi celotno zasnovo, pozablja pa na è delujo~a podjetja, ki bi jim spremenjeni reìm varovanja okolja lahko povzro~il nev{e~nosti in zmanj{al njihovo konkuren~nost. Zato smo obseg RKP sku{ali presojati z vidika obstoje~ih gospodarskih subjektov in opredeliti obmo~ja, klju~na za nadaljnji razvoj gospodarstva. V analizi smo preu~ili prostorsko razporeditev obstoje~ih podjetij, pri ~emer smo Ajpesovo bazo (AJPES 2005) pre~istili in odstranili organizacije, ki ne temeljijo na pridobitni dejavnosti (krajevne in lokalne skupnosti, politi~ne stranke …), saj smo sklepali, da njihovi posegi v prostor niso relevantni. To velja tudi za nekatere specifi~ne poklice (samostojne ustvarjalce na podro~ju kulture …). Nadalje smo bazo kr~ili {e na podlagi glavne dejavnosti podjetja in izlo~ili storitvena podjetja (razen distribucije surovin in transporta), ki jih ostrej{i reìm v parku ne bi prizadel (svetovanje, projektiranje). Upo{tevali smo tudi velikost podjetij, saj predpostavljamo, da imajo podjetja z ve~ zaposlenimi pomembnej{i vpliv na okolje. S pomo~jo predstavljene metodologije in kartografskega prikaza podjetij smo sku{ali opredeliti obmo~ja, kjer je varovalni reìm treba prilagoditi delujo~im gospodarskim dejavnostim, obenem pa dolo~iti obmo~ja, kjer se lahko ume{~ajo nova podjetja. Gospodarsko najpomembnej{e je obmo~je Seàne, ki bi ga bilo smiselno iz parka izvzeti ali pa opredeliti zelo proèn na~in varovanja. Pomembnej{e to~ke, ki bi morale imeti prònej{i reìm varovanja, so {e naselja Diva~a, Komen, Kozina, Lokev, [epulje in Dutovlje. Glede na velikost podjetij so pomembna tudi naselja Ba~ pri Materiji, Gradi{~e pri Materiji, Obrov in Podgrad v Podgrajskem podolju. Gospodarsko intenzivna naselja so tudi na severnem obrobju predvidenega parka (Miren, Ren~e), vendar se obstoje~i predlog meje parka izogne njihovim pozidanim delom, kar je z vidika gospodarstva sicer ugodno, zapletejo pa se upravni postopki, saj bo treba dolo~ati rabo na ravni posameznih parcel. 94 Kras kot razvojni potencial: v iskanju ravnovesja med varovanjem in razvojem Viri: AJPES 2005; Resolucija 2006; Dràvna pregledna karta RS 1 : 250.000, GURS 2005; GURS 2006; Digitalni model vi{in: GURS in GIAM ZRC SAZU Slika 1: Ekonomski vidiki dolo~anja obmo~ij Regijskega kra{kega parka. Zunaj teh obmo~ij bi bila smiselna prònej{a ureditev tudi v ve~ini ostalih naselij, vendar le, ~e se s tem ne bo posegalo na obmo~ja, ki morajo imeti oster reìm varovanja (Kra{ki rob, Brestovi{ki dol …). 2.3 Naravovarstveni vidiki Z vidika varstva okolja in narave se pri oblikovanju parka prvenstveno upo{tevajo za{~ita kra{ke-ga vodonosnika, pestrost in pomen naravnih vrednot, prisotnost neokrnjenih naravnih obmo~ij ter na naravne vrednote vezana obstoje~a infrastruktura in turisti~no ponudba. Tako z naravovarstvenega kot vodooskrbnega vidika je pomembno, da RKP obsega ve~ji del kra{ke pokrajine v jugozahodni Sloveniji. Njen vodonosnik sovpada s ~ezmejnim kra{kim vodonosnikom in omogo~a vodooskrbo priblìno 400.000 prebivalcem v Sloveniji, Italiji in na Hrva{kem. Zaradi hitrega pretakanja vode ter heterogene strukture je izjemno ranljiv. Parkovni varstveni reìm bo pomembna dopolnitev k è obstoje~im vodo-varstvenim obmo~jem izvirov Riàne, zajetja Brestovica in izvirov Timava v Italiji kot tudi k za{~iti vodnih in jamskih ekosistemov. Obmo~je parka je zelo bogato z naravnimi vrednotami. Od 385 ovrednotenih lokacij jih je 70 % dràvnega in le 30 % lokalnega pomena. Skoraj polovico jih sestavlja geomorfolo{ka podzemna dedi{~ina, 95 Ale{ Smrekar, Mimi Urbanc, Drago Kladnik, Mateja Breg, Bojan Erharti~, Janez Nared, Franci Petek Viri: Atlas okolja, ARSO 2007; Resolucija 2006; Dràvna pregledna karta RS 1 : 250.000, GURS 2005; GURS 2006; Digitalni model vi{in: GURS in GIAM ZRC SAZU Slika 2: Naravovarstveni vidiki dolo~anja obmo~ij Regijskega kra{kega parka. torej kra{ke jame (191), vendarle pa to {tevilo predstavlja le majhen del~ek tamkaj{njih podzemnih jam (1285 v na~rtovanem parku, 94 v blìnji okolici (Kataster jam 2007). S posebnimi odloki je za{~itenih 51 objektov oziroma obmo~ij, ki bodo povsem v parku ali vanj le deloma segajo (Medmrèje 2). Najve~jo vlogo pri opredeljevanju pomena naravnih vrednot smo pripisali dejstvu, da so vrednote pomembne z enega ali ve~ naravoslovno-znanstvenih podro~ij. Tako je 326 naravnih vrednot pomembnih na enem samem podro~ju (geolo{ka, geomorfolo{ka, geomorfolo{ka podzemna, hidrolo{ka, ekosistem-ska, botani~na, zoolo{ka vrednota …), 39 na dveh podro~jih, 15 na treh, {tiri na {tirih in ena sama (Udornica v Ospu) na {estih podro~jih, ~e seveda ne upo{tevamo [kocjanskih jam (Medmrèje 2). Na podlagi naravovarstvenega vrednotenja smo predvideni park omejili na naslednje pokrajine: Kras, Podgrajsko podolje s kontaktnim krasom (slepe doline), pogorje Vrem{~ica, ^i~arija s Slavni-kom ter Podgorski kras s kra{kim robom. Dodatno smo opredelili dve òji varstveni obmo~ji in sicer jugovzhodno od »vratu« in skrajni severozahodni del (slika 2), kjer smo ugotovili izjemno pestrost in velik naravoslovno-znanstveni pomen naravnih vrednot ter izjemno ranljivost kra{kega vodonosnika. Na teh obmo~jih je narava sorazmerno neokrnjena tudi zaradi doslej {e nerazvite turisti~ne infrastrukture. Obe obmo~ji sta pomemben potencial za razvoj najvi{je stopnje sonaravnega parkovnega turizma, tudi v povezavi z ekolo{kimi kmetijami. 96 Kras kot razvojni potencial: v iskanju ravnovesja med varovanjem in razvojem Viri: Register nepremi~ne kulturne dedi{~ine; Resolucija 2006; Dràvna pregledna karta RS 1 : 250.000, GURS 2005; GURS 2006; Digitalni model vi{in: GURS in GIAM ZRC SAZU Slika 3: Nepremi~na kulturna dedi{~ina kot dejavnik dolo~anja obmo~ij Regijskega kra{kega parka. 2.4 Varovanje nepremi~ne kulturne dedi{~ine Tako kot naravna je presenetljiva tudi kulturna podoba krasa, pri ~emer kulturo razumemo v naj{ir{em pomenu besede, povezano z latinsko besedo colere, to je šobdelovati, negovati, skrbeti’ (Jones 2003, 41). Kulturna podoba krasa ni podoba pokrajine velikih arhitekturnih spomenikov, ampak podoba pokrajine malega ~loveka in njegovih ve{~in obvladovanja in spreminjanja naravne pokrajine. Prilagajanje naravnim zna~ilnostim, razvijanje preìvetvenih strategij v dinami~nem in nepredvidljivem drùbenem in politi~nem dogajanju v prehodni pokrajini ter dolgoletne izku{nje ljudskega stavbarstva so oblikovali kulturno pokrajino v naj~istej{em pomenu te besede. Marsikatero kra{ko naselje ali njegov posamezni del je prvovrsten spomenik iznajdljivosti kra{kega ~loveka in njegove tesne povezanosti s pokrajino. Zato ni presenetljivo, da se obmo~je pona{a s {tevilnimi spomeniki lokalnega in tudi nekaterimi nacionalnega pomena. Med slednjimi so Kobilarna Lipica z gradom, kapelo Sv. Antona Padovanske-ga, staro depandanso in Velbanco v Lipici ter grad Socerb in obmo~je okrog njega na Socerbu. Spomenikov lokalnega pomena je 622, med njimi 73 enot arheolo{ke dedi{~ine, 192 enot profane stavbne dedi{~ine, 195 enot sakralne stavbne dedi{~ine, 4 enote sakralno-profane stavbne dedi{~ine, 97 Ale{ Smrekar, Mimi Urbanc, Drago Kladnik, Mateja Breg, Bojan Erharti~, Janez Nared, Franci Petek 93 enot memorialne dedi{~ine, 2 enoti vrtnoarhitekturne dedi{~ine, 95 enot naselbinske dedi{~ine, 3 enote kulturne krajine in 1 enota zgodovinske krajine. Posebej je treba izpostaviti naselbinsko dedi{~ino ter kulturno in zgodovinsko krajino, saj obsegajo ne le posamezen objekt oziroma spomenik, pa~ pa ve~je obmo~je. Zato bi bilo tem enotam, torej vasem oziroma va{kim jedrom, treba zagotoviti posebno za{~ito. Na splo{no pa bi prihodnji reìm v predvidenem RKP moral obsegati varovanje registrirane nepremi~ne kulturne dedi{~ine, razen v redkih primerih, ko bi se prednostno obravnavali drugi vidiki delovanja parka. Za spomenike nacionalnega pomena è velja najstròji reìm varovanja. 3 Izhodi{~a za oblikovanje regijskega kra{kega parka V rabi prostora prihaja do {tevilnih navzkriìj med interesi, ki se okrepijo v primeru oblikovanja reìma, ki bi dolo~eno vrsto rabe kakorkoli omejeval. Zato so regijski parki kot eden od posebnih na~inov rabe prostora nemalokrat kamen spotike, saj varovalni reìmi na dolo~enem obmo~ju zmanj{ujejo mònosti za razli~ne dejavnosti, prinesejo pa tudi nekatere administrativne nev{e~nosti. Nasprotno so lahko tovrstni parki izvrstna prilònost predvsem za gospodarsko manj razvita obmo~ja, saj pripomo-Viri: Resolucija 2006; Dràvna pregledna karta RS 1 : 250.000, GURS 2005; GURS 2006; Digitalni model vi{in: GURS in GIAM ZRC SAZU Slika 4: Obmo~ja regijskega parka z razli~no stopnjo za{~ite. 98 Kras kot razvojni potencial: v iskanju ravnovesja med varovanjem in razvojem rejo k njihovi prepoznavnosti ter k oblikovanju celostne ponudbe, ki se trì kot blagovna znamka parka. S tega vidika je treba preudarno razmisliti, kje je razglasitev parka primerna z vidika varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter kak{en naj bo reìm varovanja, da omejitve ne bodo {kodovale lokalnemu gospodarstvu ali kakorkoli druga~e ogroàle poseljenosti obmo~ja. Prvi vsebinski problem pri opredeljevanju parka je torej dolo~itev njegove meje. V primeru RKP je ta okvirno dolo~ena è v Resoluciji. Na podlagi opravljenih analiz ugotavljamo, da se s predlagano mejo lahko v celoti strinjamo, saj smiselno zaokroùje kra{ko povr{je zahodne Slovenije, in sicer tako, da so vanj vklju~ene najpomembnej{e naravne in kulturne prvine, ki dajejo kra{ki pokrajini svojstven pe~at. Po na{em mnenju je sporen samo kraj{i odsek meje pri Braniku in [tanjelu. Ugotovili smo, da sta centroida obeh naselij zunaj predvidene meje parka, kar pa je lahko zgolj posledica majhnega merila karte v Resoluciji in s tem prevelike posplo{enosti. Predlagamo, da se v obmo~je RKP vklju~ita (v kolikor {e nista) grad Rihenberk in celotno sredi{~e [tanjela oziroma njegov najstarej{i del. S tem bi v park ob gradu Rihemberk vklju~ili {e en spomenik nacionalnega pomena, to je vrt ob vili Ferrari; oba bi zaokroìla kulturno dedi{~ino in obogatila turisti~no ponudbo. Zahtevnej{e je vpra{anje mogo~ega prihodnjega razvoja parka, ki je na eni strani povezano z varovanjem dedi{~ine, na drugi pa z dopu{~anjem gospodarskega razvoja. Posebne omembe vredna je strate{ka lega RKP. Zagotovo se bo njen pomen v prihodnje {e pove~al, saj so èlje po umestitvi infrastrukturnih objektov v ta prostor velike, {e posebej, ~e pomislimo na hitro èleznico, plinovod in nov krak avtoceste. Vse ve~ji so apetiti po obremenitvi doslej precej ohranjenega Podgrajskega podolja z infrastrukturnim koridorjem, tako da bi bilo treba vsaj razmisliti o njegovi premestitvi na severno stran Brkinov, na obmo~- je doline Reke in Vremske doline, torej zunaj predvidenega regijskega kra{kega parka. Usklajevanje razli~nih vidikov parka lahko doseèmo z opredelitvijo razli~nih varovalnih reìmov, ki v parku {~iti-jo obmo~ja naravne in kulturne dedi{~ine, na drugi strani pa na omejitvenih obmo~jih dovoljujejo nemoten razvoj gospodarskih dejavnosti, ki pa morajo vendarle biti ~im bolj prilagojene lokalnemu okolju in vanj koreniteje ne smejo posegati. Slika 4 prikazuje predlog reìma varovanja, kjer so opredeljena obmo~ja s predvidenima vi{jo in nìjo stopnjo varovanja. Prva zato, da bi za{~itili dedi{~ino parka, slednja, da bi omogo~ili gospodarski razvoj. Vi{ja stopnja za{~ite obsega 2 obmo~ji, in sicer prvo na severozahodu in drugo na jugu, ki ju opredeljujejo zlasti vodovarstvena obmo~ja. Obmo~ij z nìjo stopnjo varovanja je ve~. Obsegajo naselja Komen, Dutovlje, Tomaj in [epulje, Ba~ pri Materiji, Obrov in Podgrad ter 2 prometna koridorja: med Seàno in Diva~o ter Diva~o in ^rnim Kalom. Zaradi podjetij in prometnega vidika smo omenjena naselja v Podgrajskem podolju izvzeli iz obmo~ja z vi{jo stopnjo, da ne bi zavirali razvoja in s tem pospe{ili odseljevanja. Seveda pa mora biti raba na teh obmo~jih prilagojena reìmu vodovarstvenih obmo~ij. Dovoljena naj bi bila le raba, ki ne bi bila okoljsko sporna. Pri na~rtovanju in razvoju gospodarskih dejavnostih na drugih obmo~jih nìje stopnje je treba upo{tevati posebnosti kra{kega okolja in zato zagotavljati okolju prijaznej{e tehnologije. Enote kulturne dedi{~ine so porazdeljene po celem ozemlju na~rtovanega parka. Ve~ jih je v osred-njem delu Krasa in skrajnem jugozahodnem delu. Spomeniki nacionalnega pomena so è za{~iteni z ustreznimi zakoni in jih oblikovanje RKP ne bo zadevalo. Za spomenike lokalnega pomena na celotnem obmo~ju parka predvidevamo ustrezno za{~ito, izhajajo~o iz njihovega statusa spomenika lokalnega pomena, oziroma tak{no varovanje, ki bi veljalo tudi za enote nepremi~ne kulturne dedi{~ine na obmo~jih, opredeljenih z nìjo stopnjo varovanja. V praksi bi to na primer pomenilo, da za{~iteno sredi{~e Kom-na ostaja {e naprej za{~iteno, na njegovem obrobju pa se dopu{~ajo novogradnje in razvoj gospodarskih dejavnosti. Na obmo~jih prometnih koridorjev bo varovanje nepremi~ne kulturne dedi{~ine verjetno izziv, ki bo zahteval mnogo prilagajanj in usklajevanj. V primeru pomanjkanja alternativnih re{itev pred-lagamo premestitev na novo lokacijo. Na splo{no je treba posebno pozornost nameniti naselbinski dedi{~ini, saj izkazuje najve~jo prilagajanje ~loveka pokrajini in odseva bistvo kra{ke pokrajine, zato je treba varovati tradicionalne dele naselij in se na obmo~jih, ki niso opredeljena z nìjo stopnjo varovanja, zavzemati za vklju~evanje tradicionalnih gradbenih prvin ter tlorisnih re{itev tudi v novogradnje. 99 Ale{ Smrekar, Mimi Urbanc, Drago Kladnik, Mateja Breg, Bojan Erharti~, Janez Nared, Franci Petek Enako kot za nepremi~no kulturno dedi{~ino velja tudi za naravno dedi{~ino. Tudi ~e je znotraj obmo~ja z nìjo stopnjo varovanja, jo je treba ohraniti in za{~ititi. V primeru pomanjkanja alternativnih re{itev bi moral investitor finan~no prispevati k za{~iti druge ali drugih enot naravne dedi{~ine. Glavni problem, povezan z naravno dedi{~ino, je nepopoln inventar. Na seznamu vrednot namre~ ni {tevilnih drobnih povr{inskih oblik, kra{kih depresij (vrta~), ekosistemov, ki imajo pomembno naravovarstveno vlogo. Z uvedbo parkovnega varstvenega reìma bi lahko za{~itili tudi na primer obmo~ja izjemnih ekolo{kih razmer v kra{kih depresijah (vrta~e, lokve, kali), kjer z vodo bogate ilovnate prsti in posebna mikroklima omogo~ajo razvoj raznih vrst habitatov ter s tem biotsko pestrost. 4 Sklep V pri~ujo~em prispevku smo èleli prikazati Kras kot specifi~no razvojno obmo~je ter ga z vidika gospodarskega in infrastrukturnega razvoja soo~iti z varovanjem naravne in kulturne dedi{~ine. Obmo~je na~rtovanega regijskega kra{kega parka smo opredelili tako, da za{~itni reìm ne bi onemogo~al gospodarskega razvoja. Namen regijskega parka namre~ ni in ne more biti, da bi obravnavano kra{ko pokrajino »zamrznil« in jo kot skansen ohranil za prihodnje generacije. S tem bi zanikali stoletja oziroma tiso~letja dolgo tradicijo sou~inkovanja ~loveka in narave, ki je to pokrajino oblikovalo v vsej njeni enkratnosti. Pokrajina je namre~ dinami~en pojav, ki se neprestano spreminja. Najve~ji izziv parka je ustvariti razmere za gospodarski in drùbeni razvoj ob upo{tevanju naravne in kulturne dedi{- ~ine. To bi lahko dosegli s conacijo oziroma opredeljevanjem razli~nih reìmov varovanja. Posebej smo torej opredelili nìjo in vi{jo stopnjo varovanja, pri ~emer smo tudi na obmo~ju nìje stopnje upo{tevali varovanje posameznih enot naravne in kulturne dedi{~ine. Na{ namen je bil prikazati, da bi varovalni reìmi lahko omogo~ali, v primeru turizma pa celo spod-bujali gospodarski razvoj. Ta je namre~ nujno potreben, ~e ho~emo, da neka pokrajina ìvi. @ivi pa, ~e svojim prebivalcem nudi razli~ne mònosti za bivanje in delo ter s tem ustvarja ob~utek pripadnosti. Pokrajina pomeni ljudem vir ìvljenja in je rezultat njihovega lastnega dela. Ljudje pri~akujejo, da je pokrajina del njihovega ìvljenja in sebe imajo za del pokrajine. [ele tak tvoren in zrel odnos je zagotovilo za uravnoteèn trajnostni razvoj dolo~enega obmo~ja, kar je najbolj{a popotnica za razvoj turizma, dejavnosti, ki je pri oblikovanju regijskega kra{kega parka povsem v ospredju. 5 Viri in literatura AJPES, 2005. Podatki Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, oktober 2005, elektronski vir. Breg, M., ^ernigoj, T., Pagon, P., Poàr, B., Poènel, M. 2003: Ledenice: `lahten del~ek na{e zgodovine – jih lahko oìvimo? Geografski obzornik 50/3-4. Ljubljana. Jones, M. 2003: The concept of cultural landscape: discourse and narratives. Landscape interfaces. Dordrecht, Boston, London. Kataster jam Jamarske zveze Slovenije, 2007. Medmrèje: http://www.jamarska-zveza.si/kataster/index.html (7. 5. 2007). Kladnik, D., Rejec Brancelj I. 1999: Drùbenogeografski oris. Kras. Ljubljana. Medmrèje 1: http://www.arso.gov.si/podro∼cja/narava/podatki/zavarovana_obmocja.html (7. 5. 2007). Medmrèje 2: http://kremen.arso.gov.si/NVatlas (16. 4. 2007). Medmrèje 3: http://www.luka-kp.si/ (12. 5. 2007). Medmrèje 4: http://www.gov.si/upr/doc/stev-sprs-obraz.pdf (18. 5. 2007). Odlok o razglasitvi obmo~ja gradu Socerb za kulturni spomenik dràvnega pomena. Uradni list RS 81/1999, 55/2002. Ljubljana. 100 Kras kot razvojni potencial: v iskanju ravnovesja med varovanjem in razvojem Ravbar, N. 2005: Kolesarjenje po mati~nem Krasu. Ekskurzije Ljubljanskega geografskega dru{tva – Slovenija II. Ljubljana. Rejec Brancelj I. 1998: Kras. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Repolusk, P. 1998: Podgorki kras, ^i~arija in Podgrajsko podolje. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (ReNPIA), Uradni list RS 50/2004. Ljubljana. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Sporazum o sodelovanju pri ustanovitvi Kra{kega regijskega parka, 2000. Ljubljana. Vir prostorskih podatkov: © 2005–2006 Geodetska uprava RS. Zakon o Kobilarni Lipica, 1996. Uradni list RS 29/1996. Ljubljana. Zakon o ohranjanju narave. Uradni list RS 56/1999. Ljubljana. Zakon o Regijskem parku [kocjanske jame. Uradni list RS 57/1996. Ljubljana. 101 102 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 103–110, Ljubljana 2007 NORDIJSKI CENTER PLANICA V LU^I POTREB IN MO@NOSTI ZA NJEGOVO URESNI^ITEV dr. Franci Petek, dr. Drago Kladnik, Bojan Erharti~, dr. Janez Nared, dr. Ale{ Smrekar, mag. Mimi Urbanc, Mateja Breg Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana petek@ zrc-sazu.si, drago.kladnik@ zrc-sazu.si, bojan.erharti~@ zrc-sazu.si, janez.nared@ zrc-sazu.si, ales.smrekar@ zrc-sazu.si, mimi@ zrc-sazu.si, mateja.breg@ zrc-sazu.si UDK: 913(497.4Planica) 711.1(497.4Planica) IZVLE^EK Nordijski center Planica v lu~i potreb in mònosti za njegovo uresni~itev Vsak razvojni projekt ima svoje prostorske, ekonomske in socialne razsènosti, zato je treba tudi pri izgradnji Nordijskega centra Planica upo{tevati celostni pristop. Za u~inkovit zagon na~rtovanega {portnega centra in tam potekajo~ih prireditev moramo upo{tevati vse razvojne potenciale, ki jih nudita dolina Planice in njeno {ir{e zaledje. Le na ta na~in bomo lahko v razvojna prizadevanja uspe{no vklju~ili lokalno skupnost. Zagotoviti bi bilo treba, da bo Center omogo~al raznovrstne dejavnosti vse leto, od ~esar se na podlagi mul-tiplikacijskih u~inkov pri~akuje {tevilne pozitivne vplive na razvoj lokalnega gospodarstva, ki bodo skladni s trajnostno rabo prostora. KLJU^NE BESEDE regionalni razvoj, razvojni projekt, regionalna geografija, varstvo narave, Planica, smu~arski skoki ABSTRACT Nordic Centre Planica in the light of needs and possibilities for its implementation Every development project has its spatial, economic and social dimensions and that is the reason for integral approach for the construction of the Nordic centre Planica. Every developmental potential of the valley Planica and its surroundings have to be taken into account for an efficient start of the planned sports centre and its activities. It is the only way to include the local community in the development projects. The Centre should have to allow different activities throughout the whole year, with which many multiplying effects (in correlation with the permanent land use) would result in positive effects on the development of local economy. KEYWORDS regional development, developmental project, regional geography, Planica, ski jumpings 103 Franci Petek, Drago Kladnik, Bojan Erharti~, Janez Nared, Ale{ Smrekar, Mimi Urbanc, Mateja Breg 1 Uvod V slovenskem prostoru je Planica znana zlasti po smu~arskih skokih in poletih. V svetu velja za zibel-ko smu~arskih poletov, saj sta bili na plani{kih letalnicah prvi~ premagani obe magi~ni meji smu~arjev skakalcev: sto metrov leta 1936 in dvesto metrov leta 1994. Sicer je Planica idili~na alpska dolina, ki ji je sedanjo obliko ustvaril ledenik. V ~asu, preden in ko so med svetovnima vojnama zgradili prve skakalnice, je bila tam ov~ja planina, kjer so drobnico pasli doma~ini iz blìnjih Rate~. Lega doline je za skakalnice izjemno primerna, saj je za{~itena pred vetrovi in ima bogato snèno odejo, kar je ob sodobnih podnebnih spremembah {e posebej pomembno. @al v zadnjih letih skakalna infrastruktura v Planici vse bolj propada, saj je za obnovo vedno primanjkovalo denarja. Zato so za skoke {e ustrezne skakalnice vse manj primerne tudi za priprave doma~ih skakalcev, v zvezi z izvedbo osrednje prireditve na velikanki pa mednarodna smu~arska organizacija postavlja vedno nove stroge zahteve. Vendar Planica ni privla~na samo zaradi skakalnic. Izjemno gorsko pokrajino na obrobju osrednjega obmo~ja Triglavskega narodnega parka prek celega leta oblegajo tudi dnevni obiskovalci: planinci, sprehajalci, teka~i na smu~eh, turni smu~arji, kolesarji, pa tudi agencijski gostje, ki si èlijo ogledati najve~jo smu~arsko skakalnico na svetu. Center za {olske in ob{olske dejavnosti je obnovil dom v Planici, kjer preìvljajo u~ne dneve v naravi u~enci in dijaki slovenskih {ol, gosti pa tudi mlade {portnike. Zaradi vsega tega je Vlada Republike Slovenije v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 izgradnjo sodobnega Nordijskega centra Planica (v nadaljevanju NCP) uvrstila med prioritetnih 35 projektov. Skladno z resolucijo naj bil center izgrajen do leta 2013, kar je med vsemi v Resoluciji predlaganimi projekti celo na osmem mestu. Kljub zapletenim lastni{kim razmeram na obmo~ju realizacije na~rtovanega projekta, je Vlada prek Direktorata za {port Ministrstva za {olstvo in {port Republike Slovenije na omenjenem projektu è dejavna. Denar za realizacijo priblìno 100 milijonov evrov vrednega projekta naj bi se zagotovil iz prora~unskih sredstev, evropskih skladov in zasebnega kapitala. V prispevku so na podlagi anketiranja (22. in 23. marca smo sodelavci Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU anketirali priblìno 350 obiskovalcev, poslovneèv in {portnih funkcionarjev) predstavljeni preliminarni izsledki analize socialno-ekonomskih vidikov, okoljskih razsènosti ter drù- bene sprejemljivosti predvidenega projekta. 2 Temeljne geografske zna~ilnosti Planica je obmejna alpska, ledeni{ko preoblikovana dolina na skrajnem severozahodu Slovenije, v severnem delu Julijskih Alp. V zgornjem delu gorske doline je slikovita krnica Tamar, pred Rate~a-mi pa se plani{ka dolina na {iroko odpira v {ir{o dolino, usmerjeno v smeri vzhod–zahod, ki se prav na tem mestu proti zahodu iz Zgornjesavske doline odpira proti Kanalski dolini v sosednji Italiji. Zgornjesavska dolina je prometno razmeroma dobro prehodna in povezana proti Italiji, v sosed-njo Avstrijo pa je pot speljana iz blìnjega Podkorena ~ez prelaz Korensko sedlo. Lega na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo je bila mednarodno pomembna sti~na to~ka è v preteklosti. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je lahko prehodna meja postala samoumevna stalnica v dobrososedskih odnosih. Glavni prometni, zlasti tovorni tokovi so se Zgornjesavski dolini v tem delu izognili, tod poteka le sorazmerno ìvahen osebni, prek celega leta tudi turisti~ni promet. V blìnji Kranjski Gori se odcepi cesta prek prelaza Vr{i~ proti Trenti. 5 km dolgo dolino med iztekom in Domom v Tamarju (1108 m), nad katerim se pod Jalovec (2645 m) {iri krnica Tamar, pora{~a ve~inoma alpski bukov gozd, prostrana podstenska meli{~a s skromno prste-no odejo mestoma prera{~a tudi ru{evje. Z vzhoda jo obroblja greben Ciprnika (1745 m), Suhega vrha (1645 m) in Slemenove {pice (1909 m), ki proti jugu prehaja v slikovito pregrado Mojstrovke (2366 m) 104 Nordijski center Planica v lu~i potreb in mònosti za njegovo uresni~itev in Travnika (2379 m), z vzhoda pa nazob~an, tèko dostopen greben Ponc (Visoka Ponca, 2274 m), ki se proti jugu nadaljuje v Strug (2259 m) in Vevnico (2343 m). Na zahodnem pobo~ju pod Zadnjo Pon-co je prvi izvir Save Dolinke, imenovan Izvir Nadiè. Voda se kmalu izgubi pod gru{~em, tako da je glavna os doline brez stalnega vodotoka. Pred vetrovi dobro za{~itena dolina z rahlim opoldanskim vzgornikom na skakalnicah, postavlje-nih na zahodnem pobo~ju, ima tipi~no gorsko podnebje. Srednja letna temperatura meteorolo{ke postaje v blìnjih Rate~ah je bila v razdobju 1961–1990 5,7 °C (Medmrèje 2), pri ~emer je bila povpre~na januar-ska temperatura –4,7 °C, povpre~na julijska pa 15,7 °C. ^eprav se je v dekadi 1991–2000 (Medmrèje 3) srednja letna temperatura dvignila na 6,7 °C (v letih 2000 in 2002 je dosegla rekordnih 7,6 °C), je zaradi razmeroma obilnih padavin (1563 mm v razdobju 1961–1990, 1451 mm v dekadi 1991–2000) v hladni polovici leta praviloma dobro preskrbljena s snegom. [tevilo dni s snèno odejo se je v obeh primer-jalnih obdobjih sicer zmanj{alo s 132 na 121, vendar je v primerih (leta 2002 je bilo tak{nih dni samo 68), ko ni dovolj naravnega snega, zaradi nizkih temperatur mogo~e pripraviti umetnega. Najzgodnej{e regi-strirano sneènje je bilo 15. julija 1970, najpoznej{e pa 10. junija 1969. 3 Zgo{~en zgodovinski oris Planica se je kot alpski smu~arski center uveljavila ob koncu tridesetih let prej{njega stoletja. Temelj njenega razvoja v skakalno sredi{~e je bil na~rt [portnega kluba Ilirija, da v dolini, ki ima odli~ne pogoje za zimski {port, zgradi smu~arski dom. Sodoben, vse leto oskrbovan dom z okrog 20 leì{~i je bil odprt decembra 1931. Leta 1935 so zgradili {e njegovo depandanso. Dom v Planici, ki je imel v blìnjih Rate~ah èlezni{ko postajo in je decembra 1933 v oskrbo prevzel tudi skakalnico, je pomenil izhodi{~e razmi{ljanj, da bi v Sloveniji oziroma Planici organizirali Prvenstvo FIS, kar je bil takrat sinonim za svetovno prvenstvo. Leta 1932 je bila pod vodstvom Stanka Bloudka zgrajena skakalnica s kriti~no to~ko okrog 70 m, ki so jo preizkusili v letu 1933, vendar ni dobila uradne verifikacije, ki sta jo imeli le skakalnici na Poljem in v Rate~ah. Leta 1933 so nastali na~rti za gradnjo velikanke, ki so jo pod vodstvom stavbenika Ivana Ròmana gradili jeseni 1933. Februarja 1934 je bilo na njej dràvno prvenstvo z mednarodno udelè- bo, konec marca pa je Norveàn Birger Ruud pred okrog 4000 gledalci z 92 m dolgim skokom na njej postavil prvi svetovni rekord na slovenskih tleh. @e leto zatem je prireditev v Planico zvabila ve~ kot 10.000 gledalcev. [tevilne ugodnosti pri nakupih vstopnic, izredni vlaki, ki so ob rednih imeli dodatne povezave z ve~jimi mesti, bogata gostinska ponudba in uspe{no reklamiranje so postali odli~en magnet za obiskovalce iz mnogih oddaljenih krajev. Marca 1936 je Avstrijec Sepp Bradl pred kar 15.000 gledalci s 101 m dolgim skokom kot prvi v zgodovini presko~il stometrsko znamko. Zaradi nenehnih pomislekov FIS-a o ustrezni velikosti plani{ke velikanke se je porodila ideja o smu- ~arskih poletih kot novi disciplini, kar pa je bilo uradno potrjeno {ele na kongresu FIS leta 1971. Posamezni doma~i kriti~ni glasovi in mnenja iz tujine, da bi velikanka utegnila pogubiti slovenski skakalni {port, so pospe{ili prizadevanja, da se Planica razvije v skakalni center z ve~ napravami. Te naj bi omogo~i-le postopen prehod k skakanju na velikanki. Tako so bile è leta 1936 preurejene oziroma na novo zgrajene tri skakalnice, poleg velikanke {e 25 in 65 metrska. Dve leti pozneje sta se jim pridruìli {e 15 in 45 metrska skakalnica. S sistemom skakalnic je Planica mo~no pridobila v {portnem smislu; vzpostavljena je bila tudi mednarodna skakalna {ola. Pogum, sanje, trma in znanje so Planici prinesli svetovno veljavo. V svojih dosèkih je bila è neko~ korak pred ~asom in po svojem rekordu je {e danes korak pred svetom (Batagelj 2003, 429). Nova velikanka bratov Gori{ek je bila zgrajena leta 1969, z leti pa so jo nenehno pove~evali. Leta 1994 je Finec Toni Nieminen z 203 m dolgim poletom kot prvi presko~il dvestometrsko znamko, {e bolj posodob-ljena naprava pa zdaj dopu{~a povsem varne, prek 220 m dolge polete. @al je preostale skakalne naprave mo~no na~el zob ~asa, tako da ne dosegajo ve~ osnovnih standardov FIS, zaradi slabega stanja pa tudi mo~no krnijo ugled, ki si ga je Planica v preteklosti pridobila. 105 Franci Petek, Drago Kladnik, Bojan Erharti~, Janez Nared, Ale{ Smrekar, Mimi Urbanc, Mateja Breg 4 Socioekonomski vidiki Velike {portne prireditve, pa tudi sami {portno-turisti~ni centri, so lahko pomemben dejavnik v regionalnem razvoju, saj pritegnejo veliko {tevilo gledalcev, ki so ob ustrezni ponudbi tudi potro{niki storitev lokalnega gospodarstva. Gospodarski u~inki, ki jih imajo {portne prireditve, so v veliki meri povezani z vklju~enostjo teh prireditev v regionalno ponudbo, saj za lokalno gospodarstvo ni pomembna sama tekma, temve~ je ta lahko vzvod za krepitev poslovanja okoli{kih podjetij. Zato mora biti dogodek celostno organiziran, torej ne zgolj {portno tekmovanje, ampak je treba zagotoviti povezanost {porta, gospodarstva in politike ter tako zagotoviti ~im ve~je mòne u~inke na lokalno gospodarstvo. Kot vsi podobni {portni dogodki so tudi smu~arski poleti v Planici prilònost za okoli{ko gospodarstvo, da v ~asu prireditve uspe{neje trì svoje izdelke in storitve. Sode~ po rezultatih ankete lokalnemu gospodarstvu ne uspe izdatneje izkoristiti potenciala, ki jim ga nudijo obiskovalci smu~arskih poletov. Kar 57 % anketiranih obiskovalcev ob besedi Planica pomisli na smu~arske skoke oziroma polete, nadaljnjih 8 % na skakalnice in skakalce, 4 % na rekorde, 9 % je tak{nih, ki jih Planica spomni na nacionalni praznik, 4 % pa na druènje oziroma zabavo. Na negativni strani vrednostne lestvice sta s skupaj 8 % asociaciji kaos in alkohol. Dejstvo, da kar 54 % v anketi povpra{anih ljudi obiskuje polete redno, kaè na razmeroma veliko mero stalnosti gostov, katero {e dodatno potrjuje podatek, da je v zadnjem dvanajstmese~nem obdobju 46 % anketirancev Planico obiskalo vsaj dvakrat. Obisk Planice so izkoristili za hojo v naravi, ogled prireditve, nekaterim je Planica izhodi{~e za planinske pohode, za zdaj manj pogosti dejavnosti pa sta smu~arski tek in kolesarjenje. To kaè na velik potencial, ki ga ima Planica na podlagi svojih naravnih danosti, ~eprav so bistveno vlogo v njeni privla~nosti odigrali smu~arski skoki in poleti. Ti dolini zagotavljajo potreben ugled in prepoznavnost, ki sta temelj pozitivnega imidà, ki je z vidika nadaljnjega razvoja doline izredno pomemben. Tri ~etrt anketirancev meni, da so razmere za preìvljanje prostega ~asa v Zgornjesavski dolini zelo dobre, kar 22 % vpra{anih namerava iti letos tja na dopust, 11 % pa jih o tem resno razmi{lja. Slednje je verjetno rezultat zelo privla~nega naravnega okolja ter pozitivnega mnenja o gostinski ponudbi v Zgornjesavski dolini, saj je do le-te kriti~nih le 3 % vpra{anih. Manj{e je poznavanje preno~i{~, a so tudi ta med ljudmi, ki jih poznajo, zelo dobro ocenjena. ^e se podrobneje osredoto~imo na razmere v dneh tekme svetovnega pokala, lahko ugotovimo, da je z gostinsko ponudbo na prizori{~u zadovoljna ve~ina obiskovalcev, prav tako tudi s spremljevalnim programom. Gostinsko ponudbo na prizori{~u koristi 47,3 % obiskovalcev, veliko pa je tudi tak{nih (39 %), ki so vse potrebno prinesli s sabo. Le manj{i deleòbiskovalcev je koristil gostinsko ponudbo v blìnji okolici, kar je verjetno posledica tega, da pride kar tri ~etrt obiskovalcev v Planico le za en dan. Le 3 % obiskovalcev gostuje ve~ kot {tiri dni. Med ve~dnevnimi gosti jih ve~ kot polovica preno~uje v Kranjski Gori, ki ji po {tevilu preno~itev sledijo Rate~e, Planica, Tamar, Gozd – Martuljek … Razmeroma majhno je tudi povpra{evanje po drugih storitvah, ki jih nudijo podjetja v Zgornjesavski dolini; koristi jih le 18 % vpra{anih. Ti so se poleg ogleda smu~arske prireditve ukvarjali {e s {portom in rekreacijo, slaba petina teh, ki so koristili dodatne usluge, pa je obiskala igralnico. Ostale storitve so koristili le izjemoma. Ob plani{ki prireditvi si najve~ji kos poga~e odreè Kranjska Gora, ki je è tako najve~je turisti~no sredi{~e v okolici. Pri tem gre ve~inoma le za najosnovnej{e storitve, kot so preno~evanje in gostinske storitve. Zagotovo se pozna, da je Planica razmeroma hitro dostopna in jo lahko obiskovalci obi{~ejo neposredno od doma. To zmanj{uje mònosti za razvoj trènja izdelkov in storitev, saj se obiskovalci v zgornjesavskih krajih le redko zadrìjo dlje, to pa se odraà tudi v manj{em tro{enju. Zaradi tega bo moralo obmo~je povezati in raz{iriti ponudbo ter uporabiti marketi{ke pristope, ki bodo pridobljeni imidòbmo~ja, temelje~ na smu~arskih prireditvah, nadgradili s podobo obmo~- ja, idealnega za po~itnice, oziroma krajev, kjer se je dobro ustaviti za dlje ~asa in preizkusiti njihovo ponudbo. 106 Nordijski center Planica v lu~i potreb in mònosti za njegovo uresni~itev ^eprav je ve~ina respondentov pri{la v Planico z zasebnim prevozom, lahko glede na odgovore sklepamo, da jih kar 70 % prihaja v organiziranih skupinah, ki presegajo {tevilo potnikov enega osebnega avtomobila. Zato bi veljalo razmisliti o dodatnih organiziranih prevozih, saj bi tako zmanj{ali gne~o na cestah in potrebo po parkirnih mestih. Z organizirano prevozno mreò bi se zagotovo pove~alo tudi {tevilo gledalcev. S promocijo in oblikovanjem organiziranih skupin bi bilo mòno pove~ati zaledje, s katerega prihajajo gledalci, saj je razvidno, da prireditev obi{~e najve~ obiskovalcev z Gorenjske (41 %), sledijo gostje iz Osrednjeslovenske regije (34 %), ostale regije pa so slab{e zastopane, {e najmanj najbolj oddaljene (Pomurska, Obalno-kra{ka in Podravska.). V prid organiziranim skupinam je tudi dejstvo, da je {portna prireditev druàbni dogodek, ki ga ve~ina ljudi obi{~e v drùbi prijateljev. Sledijo tisti, ki pridejo z druìno, manj pa je obiskovalcev, ki pridejo sami ali v drùbi partnerja. Organizirane skupine bi lahko v svoj program pogosteje vklju~evale lokalno ponudbo, vsaj za obdobje tekme pa bi se jim morala prilagoditi tudi ponudba podjetij v Zgornjesavski dolini. Opravljena analiza nakazuje, da je vsakoletna {portna prireditev s svojimi vplivi lahko pomemben mehek lokacijski dejavnik, ki poleg zagotavljanja ve~jega {tevila gostov skrbi za ustvarjanje in ohranjanje imidà obmo~ja, na katerem dogodek poteka, posamezna podjetja pa bodo morala prednosti, ki jim jih nudi {portna prireditev, bolje izkoristiti. 5 Naravovarstvene razsènosti Biotska raznovrstnost se je v zadnjih desetletjih tako v Sloveniji kot v Evropi in po svetu mo~no zmanj{ala. Evropska unija je z namenom, da prepre~i izumiranje rastlinskih in ìvalskih vrst ter njihovih ìvljenjskih okolij, oblikovala omrèje obmo~ij Natura 2000. Natura 2000 je omrèje ekolo{ko pomembnih obmo~ij narave, po Zakonu o ohranjanju narave (ZON) imenovano Posebna varstvena obmo~ja (Uradni list RS 96/2004). Opredeljena so na podlagi Direktive o pticah in Direktive o habi-tatih, ki skupaj oblikujeta mednarodno pravno podlago in strokovni okvir evropskega varstva. Z uporabo direktiv se uresni~ujejo na~elo trajnostnega razvoja in druge mednarodne konvencije s podro~ja ohranjanja biotske raznovrstnosti (Natura 2000). Pomembno je dejstvo, da Natura 2000 ni sistem strogih naravnih rezervatov, ki bi omejevali vse ~lovekove dejavnosti na varovanih obmo~jih. Mòne so namre~ tiste aktivnosti, ki omogo~ajo ohranjanje biotske raznovrstnosti in upo{tevajo na~e-la obeh direktiv. Slovenija je aprila 2004 razglasila Posebna obmo~ja varstva po Direktivi o pticah, kamor spadata tudi celotno obmo~je Triglavskega narodnega parka ter naravni rezervat Zelenci. Nacionalni seznam predlaganih Posebnih ohranitvenih obmo~ij za okolico Planice ne predvideva dodatnih obmo~ij (Medmrèje 1). Razen obmo~ij Nature 2000 so v Planici in okolici tudi tako imenovana ekolo{ko pomembna obmo~- ja (Interaktivni naravovarstveni atlas), ki obsegajo spodnji, mokrotni del doline ob njenem izteku, pobo~ja in greben Kucerji–Ponce ter celotno dolino s pobo~ji od skakalnic (vklju~no s parkiri{~i vzhodno od skakalnic) proti Tamarju. Imajo podobne lastnosti kot obmo~ja Nature. Z ekolo{ko pomembnimi obmo~ji v Sloveniji zagotavljamo ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj so deli ìvljenjskega prostora ali ve~je ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k njenemu ohranjanju. Uredba o ekolo{ko pomembnih obmo~jih je precej bolj ohlapna kot Natura 2000. Na njih so mòni vsi posegi in dejavnosti, na~rtuje pa se jih tako, da se v ~im ve~ji mòni meri ohranjajo naravna raz{irjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali ìvalskih vrst, njihova kakovost ter povezanost habitatov populacij. Omogo~ajo tudi ponovno povezavo habitatov, ~e bi bila le-ta z na~rtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena (Uradni list RS 48/2004). Izgradnja NCP bi lahko korenito posegla v kakovost naravnega okolja. Tega se anketirani obiskovalci le deloma zavedajo, saj jih skoraj tri petine zagovarja raz{iritev obstoje~e ceste iz Rate~ do skakalnic, le ~etrtina pa se jih zavzema za njeno zaprtje, prestavitev parkiri{~ na lokacijo ob vhodu v dolino in organiziran prevoz do skakalnic. Dobri tretjini anketirancev se zdi raz{iritev obstoje~ih parkiri{~ sprejemljiva. 107 Franci Petek, Drago Kladnik, Bojan Erharti~, Janez Nared, Ale{ Smrekar, Mimi Urbanc, Mateja Breg Slika 1: Planica med anketiranjem obiskovalcev na finalu svetovnega pokala 23. 3. 2007 (fotografija: Miha Pav{ek). 108 Nordijski center Planica v lu~i potreb in mònosti za njegovo uresni~itev 6 Sklep Ve~ini anketiranih obiskovalcev (89 %) se zdi ureditev {portno-turisti~nega sredi{~a Planica nujna, za preostalih 11 % je projekt sicer koristen, vendar ne posebno pomemben in potreben. Zavzemanje za celovito ureditev se pove~uje skladno z nara{~anjem starosti anketirancev. Ob tem vidijo glavne koristi projekta v ureditvi sodobne {portno-turisti~ne infrastrukture, zelo pomembni pozitivni u~inki pa se jim zdijo {e spodbude za razvoj malega gospodarstva in turizma, ureditev okolice skakalnic in Planice nasploh. Dve tretjini anketirancev se zavzema za {portni center z osnovno turisti~no ponudbo, dobra ~etrtina jih je za {portni center z bogato turisti~no ponudbo, le 6 % pa za {portni center brez stalne turisti~ne ponudbe. Skladno s tem jih skoraj dve tretjini podpira ureditev primernih gostinskih objektov v Planici, le polovica pa se jih zavzema za zgraditev dodatnih preno~i{~, pa {e to praviloma le preno~i{~, namenjenih tekmovalcem, spremljevalnim ekipam in s tekmovanjem tesno povezanim posameznikom. Ob tem ve~ kot tri ~etrtine (78 %) povpra{anih podpira zamisel o izgradnji stadiona za smu~arski tek, atletiko in nogomet (nasprotuje ji 18 % anketirancev), le malo manj (71 %) pa je tak{nih, ki podpirajo izgradnjo stalne tribune za ve~ kot 10.000 gledalcev (proti jih je 27 %). Manj prista{ev stalnih tribun je med funkcionarji plani{ke prireditve. Kot atraktivna se je pokazala tudi zamisel o izgradnji panoramske ì~nice za obiskovalce, ki jo podpira dobra polovica anketirancev. [e precej ve~ (88 %) jih meni, da bi bilo v okviru NCP primerno urediti Park kulturne dedi{~ine z muzejem smu~arskih skokov in {porta nasploh. Ne nazadnje je izjemnega pomena ustrezno odzivanje lastnikov zemlji{~ na obmo~ju projekta NCP. V preliminarni raziskavi (Analiza … 2007) je sodelovalo 123 ~lanov Agrarne skupnosti Rate~e, med katerimi jih je 76 % navedlo, da posedujejo zemlji{~a na obravnavanem obmo~ju. Kar 89 % anketiranih jih meni, da se je dràva pravilno odlo~ila, ko si prizadeva za izgradnjo NCP, vendar jih le slaba tret-jina (32 %), meni, da so o projektu dovolj dobro obve{~eni. 71 % jih pri~akuje, da se bodo z njegovo realizacijo odprla nova delovna mesta, ustrezne u~inke na razvoj okolice pa jih pri~akuje 61 %. Rate~ani pripisujejo velik pomen prepoznavnosti Planice doma in po svetu, ugledu »doline pod Poncami«, izbolj{anju ìvljenjskega standarda lokalnega prebivalstva in dobrim odnosom z lastniki zemlji{~. Skoraj dve petini med njimi bi jih bilo pripravljeno zemlji{~a na obmo~ju NCP dati v najem, po desetina je tak{nih, ki bi jih prodali ali pa vloìli v projekt kot delèniki. Ostali so za zdaj neoprede-ljeni. Na podlagi v prispevku predstavljenih ugotovitev lahko sklenemo, da je izgradnja Nordijskega centra Planica nujno potrebna, obenem pa dolina pod Poncami predstavlja tudi pomemben del slovenske narodne identitete. Investicija je {e toliko bolj upravi~ena, ker zagotavlja obmo~ju prepoznavnost, ki jo lahko s pridom izkoristi lokalno gospodarstvo in si zagotovi uspe{nej{i nastop na trgu. S tem je investicija upravi~ena tudi z vidika regionalnega razvoja, saj bo center privabljal goste, ki bodo pomemben vir dohodkov lokalnega gospodarstva. Ob tem pa bo treba upo{tevati tudi vsa naravovarstvena merila in skrbeti, da se z na~rtovanimi gradbenimi posegi ne poseè v krhek gorski sistem, saj bi to lahko pomenilo razvrednotenje Planice kot doìvljajsko in druga~e pomembne turisti~ne doline. 7 Viri in literatura Analiza anketnega vpra{alnika lastnikov zemlji{~ na obmo~ju projekta Nordijski center Planica. 2007. Tipkopis. Ljubljana. Batagelj, B. 2003: Od skokov k poletom: za~etki smu~arskih skokov in uveljavitev Planice v ~asu med obema vojnama. Zgodovinski ~asopis 57/3-4. Ljubljana, str. 379–430. Medmrèje 1: http://kremen.arso.gov.si/nvatlas/ (9. 9. 2007). Medmrèje 2: http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/ratece.html (10. 9. 2007). 109 Franci Petek, Drago Kladnik, Bojan Erharti~, Janez Nared, Ale{ Smrekar, Mimi Urbanc, Mateja Breg Medmrèje 3: http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/podneb_10_tabele.html (10. 9. 2007). Natura 2000. 2005. Zavod RS za varstvo narave. Ljubljana. Odlok o razglasitvi Zelencev za naravni rezervat, Uradni list RS 53/1992, 17/1994; Uradni vestnik Gorenjske 32/1996. Pregled mednarodnih organizacij in predpisov s podro~ja varstva narave 2004. 2004. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ljubljana. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Uredba o ekolo{ko pomembnih obmo~jih. Uradni list Republike Slovenije 48/2004. Ljubljana. Zakon o ohranjanju narave (UPB2). Uradni list Republike Slovenije 96/2004. Ljubljana. 110 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 111–118, Ljubljana 2007 TRAJNOSTNA MOBILNOST IN REGIONALNI RAZVOJ dr. Matej Gabrovec Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana matej@ zrc-sazu.si dr. Marjan Lep Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeni{tvo Smetanova ulica 17, 2000 Maribor lep@ uni-mb.si UDK: 911.3:656(497.4) IZVLE^EK Trajnostna mobilnost in regionalni razvoj Ve~ina na~rtovanih dràvnih razvojnih projektov za obdobje 2007–2023 s podro~ja prometa je usmerjena v izgradnjo nove infrastrukture, le zelo skromen delè denarja pa je namenjen projektu trajnostne mobilnosti. Pri na~rtovanju trajnostne mobilnosti ima klju~no vlogo razvoj javnega potni{kega prometa. Predmet na~rtovanega razvojnega projekta je uvedba enotne vozovnice in obve{~anje potnikov v javnem potni{kem prometu. Enotna vozovnica je za privla~nost javnega potni{kega prometa in posledi~no za pove~anje {tevila uporabnikov zelo pomemben dejavnik, vendar pa njena uvedba ne bo prinesla èlenih u~inkov, ~e ne bodo hkrati na podro~ju javnega potni{kega prometa izvedene tudi druge izbolj{ave in ~e ne bodo uvedeni ustrezni standardi dostopnosti do javnega potni{kega prometa. KLJU^NE BESEDE trajnostna mobilnost, javni potni{ki promet, enotna vozovnica ABSTRACT Sustainable mobility and regional development Most of the planned national development projects for the 2007–2023 period in the field of transport are focused solely on the construction of new infrastructure, and only a low percentage of funds have been allo-cated to the sustainable mobility project. The key role in the planning of sustainable mobility should be assigned to the development of public passenger transport. The objective of the planned development project is to introduce an integrated fare system and information for passengers in public passenger transport. As regards the attractiveness of public passenger transport and the resultant increase in the number of its users, integrated ticketing is a very important factor; however, its introduction will not render the desired results, unless other improvements be done at the same time in the field of public passenger transport and proper standards of access to public passenger transport be introduced. KEYWORDS sustainable mobility, public passenger transport, integrated fare system 111 Matej Gabrovec, Marjan Lep 1 Uvod Trajnostna mobilnost je eden izmed razvojnih projektov, ki jih predvideva Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. Predmet projekta so uvedba sistema enotne vozovnice in obve{~anja potnikov v javnem potni{kem prometu, intermodalna sti~i{~a in arhitektura inteligentnih transportnih sistemov (Resolucija 2006). Pri na~rtovanju (javnega) potni{kega prometa oziroma upravljanju z mobilnostjo prebivalstva se v prometni stroki uporabljajo druga~ne metode kot pri na~rtovanju tovornega prometa in logisti~nih centrov. Oba pola projekta je zato tèko obravnavati z enotnih izhodi{~. Res je sicer, da je cilj razvojnega projekta – tako na podro~ju potni{kega kot tovornega prometa – zmanj{evanje obremenjevanje okolja. Vendar pa so metode za dosego tega cilja povsem razli~ne, v tovornem prometu pa so z razvojem inteligentnih transportnih sistemov v nasprotju z javnim potni{kim prometom zelo pomembni tudi gospodarski u~inki projekta. V okviru razvojnega projekta trajnostne mobilnosti je glavnina finan~nih sredstev namenjena tovornemu delu projekta oziroma razvoju logisti~nih centrov. V pri~ujo~em sestavku pa razpravljamo o prvem delu projekta s podro~ja potni{- kega prometa, to je o uvedbi sistema enotne vozovnice. V Beli knjigi o prometni politiki Evropske unije (White Paper 2001) so podane temeljne usmeritve, kako organizirati prometni sistem v Evropski uniji, hkrati pa so è nakazani ukrepi, kako tak sistem dose~i. Temeljno sporo~ilo dokumenta ni sporno: poiskati je treba poti, kako ne ogroziti gospodarske rasti (globalne konkuren~nosti), pri tem pa vendarle posku{ati zmanj{ati negativne vplive prometa na lokalno in globalno okolje. Tak prometni sistem danes ozna~ujemo pod modnim izrazom trajnostna mobilnost. Zelo hitro (è v letu 2003) se je pokazalo, da predvideno zara~unavanje eksternih stro{kov prometa povzro~iteljem, vsaj v tovornem prometu, ne bo izvedljivo, saj bi ogrozilo konkuren~nost gospodarstva. Manj sporni so ukrepi, ki jih predvidevajo evropski prometnopoliti~ni dokumenti na podro~ju potni{kega prometa. Omejevati je treba rast osebnega prevoza, a le tam, kjer obstajajo smiselne alternative zanj. Med ukrepi, kako napraviti javni prevoz potnikov u~inkovit in konkuren~en, najdemo ukrepe integrirane ponudbe, dviga kakovosti in zanesljivosti, pove~ane odgovornosti prevoznikov ter bolj{e in enovite informiranosti. V tem kontekstu je treba razumeti tudi prizadevanja Slovenije, da z vzpostavitvijo enotne vozovnice ustvari razmere za bolj trajnostno mobilnost svojih dràvljanov. 2 Ukrepi za zagotavljanje trajnostne mobilnosti V splo{nem poznamo dva pristopa k na~rtovanju ukrepov za zagotavljanje mobilnosti, to so ukrepi, usmerjeni k ponudbi, ter ukrepi, usmerjeni k povpra{evanju. V prvo skupino ukrepov sodi prostorsko na~rtovanje, kjer s prostorsko razporeditvijo funkcij dokaj natan~no definiramo obseg potreb po mobilnosti, in upravljanje z mobilnostjo, kjer posku{amo vplivati na izbor poti, sredstva in na~ina potovanja. V drugo skupino sodijo ukrepi za u~inkovitej{o uporabo obstoje~e infrastrukture, predvsem na~rtovanje ponudbe javnega potni{kega prometa ter na~rtovanje infrastrukture, predvsem cest in parkirnih kapacitet. V slovenski praksi izrazito prevladuje infrastrukturno re{evanje problemov v prometu, kjer posku- {amo s pove~evanjem ponudbe in kapacitet infrastrukture zadostiti povpra{evanju. Ker je splo{no znano, da izbolj{ana ponudba povzro~i pove~anje povpra{evanja, je tak{na politika dolgoro~no obsojena na neuspeh. S tak{no politiko prestavljamo probleme iz ene lokacije na drugo oziroma od danes na jutri, kar je po definiciji netrajnostno. Z vidika trajnostnega razvoja mobilnosti sta smiselni dve ravni ukrepanja, kjer je realno mòno dose~i èlene u~inke zmanj{anja negativnih vplivov prometa na okolje, in sicer spreminjanje potovalnih navad in na~rtovanje u~inkovitej{e uporabe obstoje~e infrastrukture, predvsem pa pove~evanje ponudbe javnega potni{kega prometa. Zanimivo je, da v ta dva sklopa ukrepanja, ki sta edina perspektivna z vidika razvoja trajnostnih oblik mobilnosti, Republika Slovenija doslej ni vlagala prakti~no ni~esar. 112 Trajnostna mobilnost in regionalni razvoj V nadaljevanju bomo analizirali ukrep uvedbe enotne vozovnice, ki ga dràvni razvojni projekt deklarira kot »pomemben del zagotavljanja trajnostne mobilnosti« (Resolucija 2006). Poleg tega bomo navedli nekaj nujnih vzporednih ukrepov, ki bodo omogo~ili, da bo projekt enotne vozovnice dosegel svoj deklariran cilj. 3 Ponudba javnega potni{kega prometa v Sloveniji V Republiki Sloveniji ni nikakr{ne oblike integracije ponudbe javnega potni{kega prometa, in sicer ne v tarifnem, ne v organizacijskem delu, ne v sistemu informiranja potnikov, ne v smislu financiranja. Obstaja le nekaj zametkov na manj{ih obmo~jih. Posledica tak{ne tarifne, fizi~ne in logi~ne dezinte-gracije je, da imamo vrsto razli~nih tarif, vrsto in{titucij, ki so pristojne za posamezne segmente ponudbe ter ve~ razli~nih prora~unskih virov, tako da se javni denar netransparentno in zanesljivo tudi neracionalno pretaka k prevoznikom. Uporabnikom ni na voljo niti enovit informacijski sistem. Noben upravljavec javnega potni{kega prometa nima celovitega pregleda nad povpra{evanjem po mobilnosti, niti nad osnovno obliko povpra{evanja – dnevno mobilnostjo na delo in {olanje – niti nad povpra{evanjem po mobilnosti za rekreacijske in druge potrebe. Ob~ine so praviloma premajhne, dràva pa prevelika, da bi znala in zmogla prisluhniti realnim potrebam na terenu. Vlada Republike Slovenije bi na primer v skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2) morala s koncesijskim aktom dolo~iti vrsto in obseg prevozov in standarde dostopnosti, vendar zaradi nepoznavanja potreb po mobilnosti pobudo prepu{~a posameznim prevoznikom. Ti pa v vse ve~ji meri svojo ponudbo prilagajajo posameznim ve~jim skupinam potnikov – dijakom in delavcem ve~jih tovarn (tako se pri reìmu obratovanja posameznih rednih linij pojavljajo voznoredni reìmi kot na primer: »Vozi ob delovnih dneh Javor-ja v dneh {olskih po~itnic vsak drugi teden« (AVRIS 2007). Skratka, ponudba javnega potni{ke-ga prometa v Sloveniji postaja vse bolj nepregledna in nepovezana, z nekaj posameznimi izjemami se tudi stalno kr~i. 4 Integracija javnega potni{kega prometa Integracija pomeni povezavo razli~nih sistemov javnega potni{kega prometa v enoten sistem, ki omogo~a povezavo poti od vrat do vrat. Za dosego atraktivnosti in uporabnosti javnega potni{kega prometa ter s tem pove~anju njegovega tr`nega deleà je klju~na njegova integracija. V primerjavi z osebnim prometom je integracija eden naj{ibkej{ih elementov obstoje~ega javnega potni{kega prometa. Integracija ima tri dimenzije, in sicer fizi~no, tarifno in logi~no (Lep, Plevnik 2003, 69). Fizi~ni vidik integracije delimo na integracijo znotraj sistema javnega potni{kega prometa ter na integracijo z ostalimi prevoznimi na~ini. Nana{a se na zasnovo omrèja, prestopne to~ke (intermodalna sti~i{~a) in vozni red. Tuja praksa kaè, da okoli{~ine na prestopnih to~kah pomembno vplivajo na izbor prevoznega sredstva. Pri sistemih javnega potni{kega prometa z ve~ prevoznimi na~ini integracija teì k vzpostavitvi strukture, kjer ima vsak prevozni na~in tako vlogo v sistemu, da izkori{~a svoje prednosti. V splo{nem je za potnike prestop koristnej{i v primerih dobrih èlezni{kih povezav, kakovostnih prestopnih to~k in integriranih voznih redov. Integracija z drugimi prevoznimi na~ini je mòna s povezavo z razli~nimi oblikami taksi prevozov ob urah ali na relacijah, ko avtobusi niso ve~ stro{- kovno upravi~eni. Pomembna je integracija med javnim potni{kim prometom ter osebnimi vozili in kolesi. V tem primeru so klju~ni dostop do teh prestopnih to~k, varna parkiri{~a ter kratka razdalja med njimi in vstopnimi to~kami na javni potni{ki promet. (Lep, Plevnik 2003, 69). Pri dràvnem razvojnem projektu trajnostne mobilnosti je v ospredju tarifna in logi~na integracija. Tarifna integracija pomeni, da na celotnem ozemlju obstaja enotna (pojavlja se vpra{anje ali tudi ena sama, torej edina ? ) tarifa. Tarifna integracija ne izklju~uje morebitnega obstoja vzporednih drugih 113 Matej Gabrovec, Marjan Lep tarifnih sistemov. Logi~na integracija pomeni enoten sistem informacij o povezavah in cenah prevozov. Vsaj (!) na notranjem rednem linijskem avtobusnem prevozu, na notranjem tirnem prevozu potnikov in na mestnem avtobusnem prevozu potnikov mora biti potniku omogo~eno opraviti potovanje z eno vozovnico. Potnik mora ob~utiti sistem kot enovit. Integrirani sistem pomeni, da je potnik enotno informiran o potovanju (in ne samo o na primer èlezni{kih povezavah), da je na voljo ena sama baza podatkov o ponudbi. Drugo vpra{anje, ki se ob integraciji postavlja, je: ali so v enotni sistem vklju~eni vsi ponudniki storitev javnega linijskega prevoza potnikov? V strokovni praksi se vse tiste oblike integracije, ki ne zajemajo vsaj èleznice, medkrajevnih avtobusnih prevozov in mestnih sistemov javnega potni{ke-ga prometa, ne {tejejo za integrirane (takrat govorimo o kombinirani vozovnici in podobno). Obstaja seveda mònost, da ob integriranem sistemu ponudbe javnega potni{kega prometa obstajajo {e prevozi izven sistema (na primer daljinski prevozi, posebni linijski prevozi, shuttle prevozi, nekateri turisti~ni prevozi in podobno; tudi kak{en posamezen ponudnik, ki se ne èli integrirati in v bistvu ne moti sistema). 5 Enotna vozovnica Izhajamo iz prepri~anja, da je enotna vozovnica temeljni zdruèvalni element sistema javnega potni{kega prometa. Enotna vozovnica, ki je lahko elektronska, ni pa to nujno, ni edini integrativni element. Prav tako pomembni se zdijo drugi elementi integracije, kot so na primer integracija prora~unskih virov, priprava integrirane in integralne zakonodaje in podobno. Legitimnost integraciji in enotni vozovnici v sistemu javnega potni{kega prometa v Republiki Sloveniji dajejo dràvni razvojni dokumenti, predvsem Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (2006), kjer je enotna vozovnica v sistemu javnega potni{kega prometa ozna~ena kot eden glavnih elementov za spodbujanje trajnostnih na~inov prevoza oseb. V grobem lahko celotni proces uvedbe enotne vozovnice razdelimo na dva dela: na voznoredno-tarifni oziroma organizacijsko-sistemski del ter tehnolo{ko-strojni del. Slednji predstavlja tehni~no implementacijo sistema enotne vozovnice, kamor spadajo predvsem sistemi elektronske prodaje in vali-dacije vozovnic oziroma sistem za upravljanje z vozovnicami in vozninami. Enotna vozovnica je vozovnica, s katero potnik poljubno izbira ponudnike javnega potni{kega prometa za pla~ano potovanje. Z vidika ponudnikov storitev ni nujno, da je enotna vozovnica tudi edina vozovnica, s katero je mo~ vstopati na sredstva javnega potni{kega prometa. Prav tako enotna vozovnica nikakor ne pomeni ali zahteva a priori enotne tehnologije za prodajo in validacijo vozovnic. Enotna elektronska vozovnica omogo~a elektronski zapis o prodaji vozovnice in elektronsko validacijo vozovnice kar pomeni elektronski zapis o uporabi vozovnice. Mòni so razli~ni tehni~ni sistemi kontrole vozovnice, in sicer kontaktna ali brezkontaktna kontrola ob vstopu v vozilo (redkeje tudi ob izstopu, kar omogo~a natan~no ugotavljanje prometnih tokov), validacija vozovnic na vozilu, brez-kontaktne tehnologije, praviloma name{~ene v vratih vozil, ki avtomati~no zaznajo vstopajo~ega ali izstopajo~ega potnika ter sistemi, ki ne validirajo vozovnic ob vstopu v vozilo, temve~ zaznavajo prisotnost vozovnice v vozilu. Slednji sistemi so praviloma name{~eni v stropu vozil in imajo velik doseg zaznavanja. Ker je s pomo~jo zgoraj opisanih sistemov mòno natan~no slediti elektronski vozovnici (v ~asu in prostoru) in je ob nabavi vozovnic pogosto treba razkriti identiteto, je veliko pomislekov o prakti~- ni uporabi teh sistemov zelo utemeljenih. Tak{ni sistemi omogo~ajo popolno natan~no sledenje potnikov v ~asu in prostoru. Sistem enotne vozovnice iz vidika uporabnika deluje, ~e so omogo~ena vsa spodaj na{teta dejanja: • prestopanje potnikov iz èleznice na mestni avtobus (in obratno), • prestopanje potnikov iz èleznice na primestni avtobus (in obratno), • prestopanje potnikov iz primestnega na mestni avtobus (in obratno), • poljubno izbiranje razli~nih prevoznikov na posamezni relaciji ne glede na itinerar. 114 Trajnostna mobilnost in regionalni razvoj Praviloma lahko potnik izbira med enkratnimi oziroma povratnimi vozovnicami za obmo~je ali relacijo, urnimi, ve~urnimi ali dnevnimi za obmo~je ali relacijo, abonentskimi vozovnicami ter vred-nostnimi vozovnicami za dolo~eno {tevilo voènj na izbrani relaciji ali dolo~eno koli~ino denarja. Kakovost re{itve uvedbe enotne vozovnice vrednotimo po naslednjih kriterijih: • Socialni, sociolo{ki in psiholo{ki kriterij: re{itve morajo biti preproste za uporabo, pregledne in razumljive tudi za {ibke uporabnike; re{itev ne sme nikjer prinesti podraìtve prevoza ali neposrednih dodatnih stro{kov ali drugih nev{e~nosti za uporabnike, re{itve morajo omogo~ati izvajanje socialnih, okoljskih, predvsem pa prometnih politik. • Prometni kriterij: nakup in validacija morata potekati hitro z redkimi konfliktnimi situacijami. • Ekonomski kriterij: cena vpeljave in delovanje sistema mora biti v sorazmerju z u~inkom in ceno oziroma vrednostjo storitve. • Mednarodna sprejemljivost in povezljivost: sistem mora biti ~im bolj standarden in razumljiv tudi tujim uporabnikom; verjetno ni smiselno, da bi slovenski sistem bil zelo specifi~en, saj za to ni nikakr{nih geografskih, ekonomskih ali politi~nih razlogov. Veliko razmislekov oziroma kriterijev nakazuje, da je treba iskati preproste, pav{alne in za uporabnika u~inkovite to je vabljive re{itve in ne (!) zapletene in tehnolo{ko zahtevne. Uporaba javnega potni{kega prometa je zaradi okoljskih razlogov v javnem interesu, zato mora pri tarifni politiki prevladati na~e-lo »nagrajevanja« uporabe nad zara~unavanjem uporabe. To na~elo je zapisano v vrsti nacionalnih politik! 6 Je enotna vozovnica ukrep ali cilj? Uvedba integrirane ponudbe javnega potni{kega prometa sama po sebi {e ne pomeni, da se bo bistveno pove~ala njegova konkuren~nost. Enotna vozovnica je le eden izmed ukrepov, ki bo deloval le, ~e bodo hkrati izpeljani {e nekateri drugi ukrepi. Na eni strani so potrebni ukrepi za pove~anje privla~nosti javnega potni{kega prometa, med katerimi so najpomembnej{i naslednji: • pove~evanje koli~ine ponudbe, intervalni vozni redi, odhodi tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih ter izvenkoni~nih urah; • ohranjanje in pove~evanje kakovosti ponudbe; • enotni tarifni sistem z bolj izrazitim nagrajevanjem abonentov in druìn; enotne vozovnice bi morale biti cenovno prilagojene sedanjim èlezni{kim tarifam. Na drugi strani so potrebni omejitvni ukrepi za osebni promet, kot so: • zagotavljanje rumenih pasov na mestnih vpadnicah; • omejevanje {tevila parkirnih mest v mestnih sredi{~ih na vzdrèn obseg ob hkratnem pove~anju parkirnin in podobno. Potrebna je integracija javnih (prora~unskih) virov za delovanje sistema in enovito upravljanje. Le ob so~asni uvedbi enotne vozovnice in zgoraj navedenih ukrepov je mòno realno pri~akovati bolj trajnostno obna{anje prebivalcev Slovenije pri izboru prometnega sredstva in na~ina potovanj. V nasprotnem primeru bo uvedba enotne vozovnice le samozadosten cilj, njena uvedba pa ne bo prav ni~ prispevala k bolj trajnostni mobilnosti. 7 Standardi dostopnosti do javnega potni{kega prometa Ukrep uvedbe enotne vozovnice, kot è re~eno, ne bo u~inkovit, ~e ne bo zagotovljena ustrezna dostopnost do javnega potni{kega prometa. V ta namen je treba uveljaviti dovolj visoke standarde, le v tem primeru lahko pri~akujemo pove~ano povpra{evanje po storitvah javnega potni{kega prometa. Standarde dostopnosti lahko dolo~imo s prostorsko in ~asovno oddaljenostjo do postajali{~ javnega prometa in pogostnostjo voènj na teh postajali{~ih. Za oba elementa lahko dolo~imo normative, na 115 116 [~a Leda vn M ic ur a a va Drava Maribor Pesnica Meà Jesenice M Sav a inj Dravinja t a ej Gabr So~a Kranj jainv o a v S Sor e a Sava c, M Idrijca Sava arjan L Ljubljana anica Sotla Ljublj M irna Nova Gorica ep Vipava Novo mesto Krka Legenda Mestna naselja z mestnim potni{kim Pivka prometom Avtobusna postajali{~a J A D R A N S K O Reka 0 10 20 30 40 50 M O R J E km Koper Piran Vir: AVRIS 2006, Centralni register prebivalstva 2004, Geodetska uprava RS 2005 Dragonja Kolpa Avtorja: David Bole, Matej Gabrovec © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Trajnostna mobilnost in regionalni razvoj P Slika 1: Tiso~metrski obro~ dostopnosti do postajali{~ v Sloveniji (Gabrovec, Bole 2006). podlagi sprejetih normativov pa lahko na~rtujemo ustrezno voznoredno ureditev. [tevilne empiri~ne {tudije kaèjo, da oddaljenost do postajali{~ javnega potni{kega prometa od mesta bivanja ter dela, {olanja (pa tudi nakupov, rekreacije …) ne bi smela presegati 1 km, optimalna oddaljenost pa je do 500 m. Druga prvina standarda dostopnosti do javnega potni{kega prometa je pogostnost voènj. Posebej je treba dolo~iti pogostnost v ~asu delavni{kih konic, ob delavnikih izven konic ter ob sobotah in nedeljah. ^e èlimo dober javni promet, bi morala biti pogostnost voènj v medkrajevnem prometu v konicah 30 minut ali manj, izven konic ob delavnikih do ene ure, ob sobotah in nedeljah pa najve~ 2 uri. Seveda pa mora biti pogostost povezav oziroma {tevilo dnevnih voènj odvisno od {tevila dnevnih potnikov na posameznih relacijah. V obmo~jih redkej{e poselitve oziroma {ibkej{ih prometnih tokov bi lahko bile povezave redkej{e, vendar interval v konicah ne bi smel pasti pod 1 uro, izven konic ob delavnikih pa ne pod 3 ure. Obmo~jem z najvi{jim {tevilom potnikov pa je seveda smiselno zagotoviti tudi ve~je {tevilo voènj, kot je zgoraj navedeno (Gabrovec, Bole 2006). Ponudba javnega potni{kega prometa se v Sloveniji med posameznimi regijami zelo razlikuje. V nekaterih regijah je dostopnost do javnega potni{kega prometa blizu postavljenim standardom, v nekaterih pa bi bilo treba obsega ponudbe bistveno pove~ati. Na obmo~ju celotne Slovenije bi bilo treba za dosego zgoraj omenjenih standardov obseg ponudbe pove~ati priblìno za petino (Gabrovec, Lep 2003). 8 Sklep Do leta 1980 je bila ob nizki stopnji motorizacije dostopnost do javnega potni{kega prometa klju~na za regionalni razvoj in ohranjanje poselitve. Tako na primer Petek (2005) ugotavlja pomembno povezavo med pojavnostjo avtobusne linije in spremembo {tevila prebivalstva. Danes javni potni{ki promet nima ve~ tovrstnih u~inkov na poselitev in razvoj. Zaradi negativnih u~inkov prometa na okolje in s tem seveda na kakovost bivanja pa seveda javni potni{ki promet pridobiva na pomenu predvsem z vidika varovanja okolja. Zanemariti ne smemo tudi njegove socialne komponente, to je omogo~anje mobilnosti vsem skupinam prebivalstva, tudi tistim, ki iz razli~nih razlogov nimajo mònosti uporabe osebnega vozila. Skratka, kakovosten javni potni{ki promet posredno ali neposredno omogo~a vi{jo kakovost bivanja in s tem vpliva na privla~nost naselitve v regiji. Le-ta pa je pomembna tudi za regionalni razvoj. »Projekt integriranega sistema elektronske enotne vozovnice in sistema obve{~anja potnikov v javnem potni{kem prometu je pomemben del zagotavljanja trajnostne mobilnosti.« Cilj dràvnega razvojnega »projekta je z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti ustvariti razmere za razvoj konkuren~nega gospodarstva in dolgoro~no zagotavljanje kakovostnej{ega ìvljenjskega prostora« (Resolucija 2006). Uvedba enotne vozovnice je nedvomno eden izmed neobhodnih ukrepov na poti do tega cilja, ki pa ga ne bo dosegel, ~e ne bo hkrati bistveno izbolj{ana ponudba javnega potni{kega prometa in njegova kakovost. Trenutno so med slovenskimi regijami v ponudbi javnega potni{kega prometa velike razlike. Za dosego cilja skladnega regionalnega razvoja, ki bo temeljil na trajnostni mobilnosti, je treba ob uvedbi enotne vozovnice uveljaviti enake standarde dostopnosti do javnega potni{kega prometa v vseh slovenskih pokrajinah. 9 Viri in literatura AVRIS – Avtobusni voznoredni informacijski sistem. Medmrèje: ftp://fg.uni-mb.si/Avris/ (18. 5. 2007). Gabrovec, M., Bole, D. 2006: Dostopnost do avtobusnih postajali{~. Geografski vestnik 78-2. Gabrovec, M., Lep, M. 2003: Izdelava nacionalnega voznega reda in tarifnega sistema za linijski avtobusni promet: kon~no poro~ilo. Maribor, Ljubljana. 117 Matej Gabrovec, Marjan Lep Lep, M., Plevnik, A. 2003: Razvojne mònosti javnega potni{ka prometa in poselitve v Republiki Sloveniji. Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, Ljubljana. Petek, F. 2005: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu. Ljubljana: Zalòba ZRC (Geografija Slovenije 11). Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije – Intermodalnost: ~as za sinergijo (RePPRS). Uradni list {t. 58, 6. 6. 2006. White Paper – European transport policy for 2010: time to decide. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2001. Medmrèje: http://ec.europa.eu/transport/white_paper/ documents/doc/lb_texte_complet_en.pdf (18. 5. 2007). Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2). Uradni list RS, {t. 131/2006. 118 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 119–129, Ljubljana 2007 VELIKI @ELEZNI[KI PROJEKTI, PRILO@NOST ZA NADALJNJI RAZVOJ SLOVENIJE mag. Ljubo @erak Javna agencija za èlezni{ki promet Republike Slovenije Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor ljubo.zerak@ azp.si UDK: 625.1(497.4) IZVLE^EK Veliki èlezni{ki projekti, prilònost za nadaljnji razvoj Slovenije V prispevku so predstavljeni veliki èlezni{ki infrastrukturni projekti, ki so predvideni v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja javne èlezni{ke infrastrukture in v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. Gre za izgradnjo prog za visoke hitrosti/visoko zmogljivostne proge (HP/VZP) na V. in X. vse-evropskem koridorju. S predvidenimi progami bo Slovenija dobila visoko kakovostno èlezni{- ko omrèje, ki bo v veliki meri sluìlo dana{njim in bodo~im razvojnim potrebam Slovenije. V prispevku so prikazane omenjene proge, izra~unani so potovalni ~asi vlakov, ki jih primerjamo s potovalnimi ~asi osebnih avtomobilov (OA) na avtocestnem omrèju, ter ocenjeno vplivno obmo~je novih prog. V sklepu so prikazane razvojne prilònosti, ki jih bodo ti infrastrukturni projekti omogo~ili, in nujni spremljajo~i ukrepi za doseganje optimalnih u~inkov. KLJU^NE BESEDE èlezni{ka infrastruktura, hitre proge, dejavnik kakovosti, konkuren~nost èleznic ABSTRACT Large infrastructure projects as a chance for further development of Slovenia In this article large railway infrastructure projects are presented, which are planed in the Resolution on national program of development of public railway infrastructure (ReNPRJ@I) and in the Resolution on national development projects for the period 2007–2023. It concerns the construction of High Speed/High Capacity lines on the fifth and tenth pan-European corridor. With the foreseen lines Slovenia will get high quality railway network, which will serve in a great extend to the present-day and future development needs of Slovenia. In the article the mentioned lines, calculation of travelling times, which are compared with travelling times of cars on high ways, as well as region of influence of new lines are described respectively shown. At the end the development opportunities enabled by these infrastructure projects as well as the needed accom-panied measures for reaching of optimal results are given. KEYWORDS railway infrastructure, high speed lines, quality factor, railway competitivenes 119 Ljubo @erak 1 Uvod Resolucija o nacionalnem programu razvoja javne èlezni{ke infrastrukture (ReNPRJ@I) (Osnutek 2007) je zastavljena kot srednjero~ni program s podro~ja razvoja javne èlezni{ke infrastrukture za obdobje 2007–2023, ki ga bo predvidoma sprejel Dràvni zbor RS. S sprejemom ReNPRJ@I bo prenehal veljati Nacionalni program razvoja slovenske èlezni{ke infrastrukture iz leta 1996. Resolucija temelji na dràvnih razvojnih dokumentih in strate{kih izhodi{~ih ter dokumentih Evropske unije o na~rtovanju in izgradnji evropske èlezni{ke infrastrukture. V njej Slovenija ohranja prednostno nalogo dograditve in obnove V. in X. koridorja, kar ji dolgoro~no zagotavlja konkuren~no sposobnost in razvojne mònosti. Strate{ka izhodi{~a za razvoj javne èlezni{ke infrastrukture so: • na glavnih progah zagotoviti kategorijo dovoljene obremenitve najmanj na ravni D3 (225 kN/os in 72 kN/m), • elektrificirati progo Pragersko–Hodo{–dràvna meja (koridor V) s potrebnimi posegi, upo{tevajo~ kon~no dvotirnost, • zgraditi novo èlezni{ko povezavo Koper/Trst–Diva~a, • zgraditi novo progo Ljubljana–Jesenice vklju~no s povezavo letali{~a Brnik–koridor X, • zgraditi drugi tir Maribor–[entilj–veja koridorja X, • zagotoviti interoperabilnost prog v skladu z Direktivo EU 2001/16, in direktivo EU 50/2004, • izvesti ukrepe dolo~ene v Zakonu o varnosti v èlezni{kem prometu, ki se nana{ajo na nivojska kri- ànja ceste in èleznice in izvennivojske dostope na perone, • pove~ati dovoljene progovne hitrosti na glavnih progah V. in X. koridorja na 160 km/h ali ve~, z dovo-ljenimi utemeljenimi odstopanji ter skladno z definicijami Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega èlezni{kega sistema za velike hitrosti, • obnova signalnih naprav in sodobnega daljinskega vodenja prometa na glavnih progah, • obnova voznega omrèja in izgradnja njegovega daljinskega vodenja. V tem prispevku so podrobneje obravnavani samo veliki infrastrukturni projekti, in sicer izgradnja HP/VZP na V. in X. vse-evropskem koridorju. Prav tako so prikazana nekatera teoreti~na izhodi{~a, ki so bila podlaga za dolo~itev potrebnih progovnih hitrosti novih in nadgrajenih prog, ki bodo dolgoro~no zagotavljale potrebno konkuren~nost èlezni{kega prometa v primerjavi s cestnim osebnim prevozom in omogo~ile enakomernej{i regionalni razvoj. 2 Hitre proge oziroma visoko zmogljivostne proge Izhajajo~ iz nacionalnih usmeritev za izgradnjo omrèja HP/VZP, so za proge V. in X. koridorja v Republiki Sloveniji upo{tevani naslednji osnovni parametri: • proge so dvotirne in elektrificirane; • hitrostni razred 160 km/h in ve~ (do 250 km/h); • upo{tevati je treba mòne navezave na ve~je poselitvene centre; • upo{tevati je treba mònost faznih izvedb in vklju~evanj na obstoje~o progo na postajah ve~jih centrov; • obstoje~e proge se po odsekih delno ohranjajo, delno nadgradijo ter delno demontirajo. V skupino HP/VZP spadajo naslednje proge: • nova proga Koper–Diva~a, • nova proga Trst–Diva~a, Slika 1: Omrèje bodo~ih HP/VZP v Sloveniji. P 120 BAJANSENYE HODO[ MA^KOVCI SPIELFELD STRASS ([PILJE) AV S T R I A G.RADGONA PUCONCI MURSKA [ENTILJ SOBOTA V ROSENBACH (PODRO@CA) e BLEIBURG (PLIBERK) DRAVOGRAD likì LENDAVA MAD@ARSKA MARIBOR PREVALJE e OTI[KI RU[E LJUTOMER lezni{ki pr VRH JESENICE PTUJ PRAGERSKO ORMO@ SREDI[^E ^AKOVEC VELENJE KIDRI^EVO ojekti, pr BRNIK KRANJ CELJE KAMNIK \URMANEC ilo GROBELNO STRANJE ROGATEC I T A L I J A `nost za nadaljnji r IMENO ANHOVO LJUBLJANA ZIDANI MOST KUMROVEC NOVA GORICA BOROVNICA GORIZIA VRTOJBA GROSUPLJE SEVNICA (GORICA) SAVSKI MAROF AJDOV[^INA PRVA^INA TREBNJE azv SLOVENSKO @ELEZNI[KO OMRE@JE DOBOVA KREPLJE oj Slo NOVO Pove~anje hitrosti na glavnih progah J@I MESTO V. vse-evropski transportni koridor POSTOJNA STRA@A SE@ANA è izvedena rekonstrukcija za V = 160 km/h v X. vse-evropski transportni koridor enije PIVKA è izvedena rekonstrukcija za V = 160 km/h TRST DIVA^A predvideni projekti do leta 2023 (V > 160 km/h) METLIKA regionalne proge KO^EVJE predvideni projekti po letu 2023 (V > 160 km/h) ILIRSKA KOPER PRE[NICA KAMANJE mednarodni terminal BISTRICA regionalni terminal RAKITOVEC mednarodno letali{~e 121 H R VA [ K A [APJANE pristani{~e BUZET Ljubo @erak • povezava gornjih dveh prog s progo Trst–Koper, • fazna novogradnja Diva~a–Borovnica s priklju~ki na obstoje~o progo, • nadgradnja obstoje~e proge Borovnica–Ljubljana za hitrost nad 160 km/h, • novogradnja Ljubljana–Zidani Most za hitrost 250 km/h, • novogradnja proge Zidani Most–Celje–Pragersko–Puconci za hitrost nad 160 km/h (v kolikor bo to evropska smer hitre proge proti Budimpe{ti, sicer nadgradnja za 160 km/h), • nadgradnja proge Pragersko–Maribor–[entilj–dràvna meja za hitrost 160 km/h, • novogradnja proge Zidani Most–Dobova–dràvna meja za hitrost 250 km/h (v kolikor bo to evropska smer hitre proge, sicer pa nadgradnja za 160 km/h). Na relaciji Ljubljana–Diva~a (Seàna) je predvidena nova proga za hitrosti najmanj 160 km/h in v kolikor obstaja mònost, na posameznih odsekih tudi do 250 km/h. Nova proga bi potekala pretè- no v koridorju obstoje~e in bi se navezovala na ve~je poselitvene centre oziroma prometna vozli{~a kot so Seàna, Diva~a in Postojna, hkrati pa bi jo bilo mogo~e graditi po odsekih, ki bi se navezovali na obstoje~o progo. Poleg omenjenih centrov bi bile mòne povezave v Prestranku, Rakeku, Planini, Pre-serju in Brezovici. Zaradi neugodnih parametrov trase obstoje~e proge ni mogo~e nadgraditi za vi{je hitrosti. Obstoje~a proga Ljubljana–Seàna se ohranja za krajevni potni{ki in tovorni promet. Predvidene so povezave obstoje~e z novo progo. Dolìna obstoje~e proge Ljubljana–Seàna je 115 km, nova proga pa bi bila dolga med 75 do 85 km. Na tej progi se kot pomembno vozli{~e ohranja postaja Diva~a, v kateri se na glavno progo Ljubljana–Seàna priklju~uje obstoje~a proga iz Kopra, regionalna proga iz smeri Pule in Rakitovca ter nova proga iz Kopra z elementi za hitrost 160 km/h. Nova proga Trst–Diva~a je del 6. prednostnega projekta iz Odlo~be evropskega parlamenta in sveta {t. 884/2004/ES za katero bo treba poiskati potek v prostoru in mònost njenega priklju~ka na novo progo Diva~a–Koper. Nova proga od Diva~e do Ljubljane bo omogo~ala tudi priklju~ek proge iz Reke. Na obmo~ju Ljubljane se nova proga priklju~i na ljubljansko vozli{~e, katerega naj bi tvorili poso-dobljena èlezni{ka infrastruktura med Dunajsko cesto v Ljubljani in reko Ljubljanico v Zalogu, nova tovorna obvozna proga in obvozna potni{ka proga, ki naj bi se v delno podzemnem poteku (pod Rò- nikom) priklju~ila na ljubljansko èlezni{ko postajo. Na~rtovana nova proga na Gorenjsko za hitrost 160 km/h ima predviden nov potek v koridorju avtoceste, kar omogo~a povezavo z letali{~em Brnik. Severno od Kranja se ponovno priblià reki Savi in obstoje~i progi ter sledi naseljem vse do Jesenic. Obstoje~a proga od Ljubljane do Kranja ostane kot proga za krajevni potni{ki in tovorni promet. Obstoje~a gorenjska proga na relaciji Ljubljana–Jesenice je dolga 64 km, nova proga pa bi bila kraj- {a za priblìno 2 km in bi omogo~ala znatno kraj{i potovalni ~as. Iz Ljubljane proti Zidanemu Mostu je predvidena gradnja nove hitre proge za hitrost 250 km/h, obstoje~a proga pa ostane za krajevni potni{ki ter tovorni promet. Proga bo omogo~ala delno navezavo na obsavske kraje vse do Zidanega Mosta, kjer bo razcep v smeri proti Celju in Dobovi. Dolìna obstoje~e proge Ljubljana–Zidani Most, ki je sedaj dolga 64 km, bi se s tem skraj{ala za 12 km. Za novo HP v smeri Zidani Most–Dobova–dràvna meja velja podobno kot za predhodni odsek, z razliko, da so terenske razmere nekoliko ugodnej{e. Hitrost te VZP bo najmanj 160 km/h, ~e bo smer glavne evropske èlezni{ke povezave proti vzhodu preko Hodo{a oziroma bo to HP z najmanj 250 km/h, ~e bo glavna smer potekala preko Zagreba. Gradnja je predvidena po letu 2023. Proga Zidani Most–Celje–Pragersko na obstoje~i trasi ob Savinji ne nudi bistvenih mònosti za korekcijo proge za vi{je hitrosti. Do Celja bo tako zgrajena nova proga za hitrosti 160 km/h. Delno bo potekala po trasi obstoje~e proge, delno pa bo potek nove proge potekal izven trase obstoje~e proge v novih predorih in na premostitvenih objektih. Tudi nadgrajena proga bo omogo~ala navezavo Rim-skih Toplic in La{kega oziroma vsaj direktno navezavo na La{ko. 122 Veliki èlezni{ki projekti, prilònost za nadaljnji razvoj Slovenije Od Celja do Pragerskega bo obstoje~a proga nadgrajena za hitrosti 160 km/h. Na celotnem odseku bo treba zgraditi priblìno 7 km predorov in nekaj manj{ih premostitvenih objektov. Proga med Celjem in Grobelnim je delno è nadgrajena za vi{je hitrosti. Proga Pragersko–Maribor–[entilj je do Maribora è usposobljena za hitrosti 160 km/h. Med Mariborom in [entiljem pa bo treba zgraditi {e drugi tir in obstoje~ega nadgraditi za najve~jo hitrost 160 km/h. Na odseku Pragersko–Ormò–Murska Sobota bo obstoje~a proga nadgrajena za najve~jo hitrost 160 km/h. Proga od Murske Sobote do Hodo{a je nova in to hitrost è omogo~a. Proga bo na celotni dolìni 109 km elektrificirana. Po letu 2023 pa bo ta proga nadgrajena v dvotirno. Mesti Ljutomer in Murska Sobota bosta dobili obvozni progi. Preglednica 1: Investicijska vrednost gradnje HP/VZP. X. KORIDOR mio € dokumentacija gradnja in postopki Ljubljana–Jesenice 665,5 Drugi tir Ljubljana–Jesenice (I. faza do Brnika) 404,5 2008–2012 2012–2016 Drugi tir Ljubljana–Jesenice (II. faza do Jesenic) 261,0 2009–2016 2016–2020 (Pragersko)–Maribor–[entilj–dràvna meja 198,1 Maribor–[entilj (nadgradnja obstoje~ega tira za V do 160 km/h) 19,9 2009–2011 2011–2013 Drugi tir Maribor–[entilj 178,2 2008–2013 2013–2015 Dobova–Zidani Most 162,6 HP/VZP na odseku dràvna meja–Dobova–Zidani Most 5,0 2015–2023 po 2023 Skupaj 1026,2 V. KORIDOR Ljubljana–Seàna–dràvna meja 2442,6 (Trst)–dràvna meja–Diva~a 800,0 2006–2015 2010–2020 HP/VZP na odseku Diva~a–Ljubljana 1642,6 2007–2013 2013–2015 Diva~a–Koper 700,0 Drugi tir Diva~a–Koper 700,0 2006–2010 2010–2015 Zidani Most–Celje–Pragersko 688,7 Zidani Most–Celje (160 km/h) 303,9 2009–2014 2014–2018 Celje–Pragersko (160 km/h) 384,8 2007–2010 2009–2019 Zidani Most–Ljubljana 1986,6 Lj. vozli{~e–tirne naprave (tov. obv. proga, HP) 704,8 2007–2013 2013–2018 HP/VZP na odseku Ljubljana–Zidani Most 1281,8 2007–2017 2014–2023 Pragersko–Ormò–Hodo{ 392,5 Pragersko –Ormò–Murska Sobota (160 km/h) 140,2 2006–2009 2009–2013 Elektrifikacija in nadgradnja SVTK naprav 96,5 Obvoznica Ljutomer 106,5 2015–2018 2018–2020 Obvoznica Murska Sobota 44,3 2015–2018 2018–2020 Drugi tir Pragersko–Hodo{ 5,0 2015–2023 po 2023 Skupaj 6210,4 V preglednici 1 predstavljene investicijske vrednosti so sredstva, ki bodo vloèna ciljno v pove~anje hitrosti na omrèju prog Republike Slovenije. Celotna investicijska vrednost del na V. in X. koridorju je 8884,0 mio €. V slednjo vrednost so v{tete {e razne obnove in modernizacije javne èlezni{ke infrastrukture ter omrèni projekti (ETCS, odprava nezavarovanih prehodov …). 123 Ljubo @erak 3 Podlage za izra~un potrebnih ra~unskih progovnih hitrosti Pri analizi konkuren~ne sposobnosti èlezni{kega potni{kega transporta, kakor tudi pri iskanju potrebnih progovnih hitrosti pri nadgradnji ali novogradnji prog, najve~krat izhajamo iz dejavnika kakovosti prevoza QF, ki je koli~nik med izra~unanim povpre~nim ~asom potovanja od vrat do vrat po cesti in navideznim ~asom potovanja po èleznici (dodani so sistemski dostopni ~asi). Pove nam, ~e je obravnavana smer potovanja za neko prevozno sredstvo dovolj atraktivna, odnosno, ~e {e ni, s katero potovalno hitrostjo bi bila. ^e torej lahko ovrednotimo èleno potovalno hitrost od vrat do vrat na neki èlezni{ki povezavi, lahko ob upo{tevanju dolo~enih sistemskih ~asovnih dodatkov izra~unamo potrebno povpre~- no hitrost ~istega potovanja po èlezni{kem sistemu od postaje do postaje. QF naj bi bil med 1,0 in 1,1. Pri snovanju razvoja èlezni{ke infrastrukture je pomembno vedeti, za katero vrsto vozil bomo tra-sirali bodo~e nove proge oziroma nadgradili obstoje~e. Moderna tehnologija vlakov z nagibno tehniko (VNT) omogo~a druga~en pristop k dolo~evanju ra~unskih hitrosti oziroma trasirnih elementov prog. Z VNT je mòno dose~i priblìno 30 % vi{je hitrosti kot s klasi~nimi vlaki pri isti geometriji proge. To pomeni, da na progi trasirani za hitrost klasi~nih vlakov 120 km/h lahko doseèmo hitrost z VNT 160 km/h in na progi trasirani za klasi~ne hitrosti 160 km/h, 200 km/h z VNT. Potrebne ra~unske progovne hitrosti so dolo~ene glede na zahteve in potrebe potni{kega prometa. Za klasi~ne tovorne vlake je dolgoro~no zahtevana najve~ja hitrost med 100 in 120 km/h. Za potovanja med pomembnej{imi kraji v Sloveniji in prestolnico Ljubljano moramo v èlezni{- kem prometu zagotoviti tak{ne potovalne ~ase, ki bodo zagotavljali konkuren~nost napram osebnim avtomobilom. To pomeni, da je poslovnim potnikom omogo~eno, ob izvedbi poslovnih aktivnosti, dnevno vra~anje v odhodno postajo (idealni skupni ~as je 8–10 ur). Obravnavane so smeri potovanja med Ljubljano in Celjem, Mariborom, Mursko Soboto, Koprom, Breìcami ter Jesenicami. 4 Izra~un QF po dokon~anem avtocestnem sistemu v Republiki Sloveniji Dejavnik kakovosti QF za bodo~e stanje cestne infrastrukture je izra~unan pod pogojem, da se na èlezni{kem sistemu ne izvedejo nobeni ukrepi za pove~anje potovalnih hitrosti. Na cestnem podro~- ju je upo{tevana izgradnja avtocestnega sistema. Potovalni ~asi z osebnim avtomobilom so ovrednoteni za dva robna pogoja in za dve razli~ici, tako da dobimo za vsako relacijo {tiri potovalne ~ase. • Razli~ici se medsebojno razlikujeta po velikosti izbranih potovalnih hitrosti za razli~ne kategorije cest in po ~asu vònje po mestu. Za vònjo po obeh mestih je enkrat upo{tevano skupaj 30 in drugi~ 25 minut. Pri obeh razli~icah je dodan {e dostopni ~as 12 minut (dostop do vozila, parkiranje …). Preglednica 2: Kategorije cest in potovalne hitrosti. vrsta ceste razli~ica I (km/h) razli~ica II (km/h) mestne ulice v sredi{~ih ve~jih mest 20 20 mestne ulice in ceste 30 30 magistralne in regionalne ceste s prevozi naselij, V = 90 km/h 65 57 max hitre ceste in ceste rezervirane za motorni promet 90 80 avtoceste vklju~no s dostopnimi pentljami in izvozi 110 100 ~as za dostop do osebnega avtomobila, priprava, parkiranje 12 min 12 min ~as za vònjo po mestu od obvoznice do cilja 25 min 30 min 124 Veliki èlezni{ki projekti, prilònost za nadaljnji razvoj Slovenije • Robna primera pa se med seboj razlikujeta po tem, da je v: – prvem skupni potovalni ~as od vrat do vrat ra~unan tako, da je simulirano potovanje iz sredi{~a izhodi{~nega kraja do sredi{~a namembnega kraja, k ~emur so dodani {e sistemski dostopni ~asi; – drugem pa skupni potovalni ~as od vrat do vrat ra~unan tako, da je upo{tevan samo potovalni ~as od izstopa iz za~etnega kraja in do vstopa do namembnega kraja potovanja (krajevne table). K temu potovalnemu ~asu so dodani sistemski ~asi; V nadaljevanju je prikazan primer izra~una QF za progo Ljubljana–Maribor, na kateri zna{a danes najkraj{i ~as potovanja 1:46 ure s postanki v Zidanem Mostu, Celju in Pragerskem. Razdalja med mestoma je 156 km, povpre~na potovalna hitrost Pendolina je od postaje do postaje 88 km/h. Dana{nji ~as potovanja po èleznici, ra~unano od vrat do vrat, zna{a za relacijo Ljubljana–Maribor: • T = 1,76 + 1,0 = 2,76 ure (dodano je po 30 minut za dostop na postajo in odhod s postaje, kar velja @1 za potnike ki uporabljajo javni promet na celotnem potovanju od vrat do vrat). Preglednica 3: Izra~un potovalnih ~asov z osebnim avtomobilom na relaciji Ljubljana–Maribor. I. robni primer II. robni primer min min min min km km Tp v Tp v Tp v Tp v kategorija V V V I. II. I. II. max pot pot relacija ceste v km/h v km/h v km/h dolìna v raz. raz. dolìna v raz. raz. sredi{~e Ljubljane– mestna cesta 60 30 30 4 8 8 krajevna tabla krajevna tabla–Zadobrova obvoznica 100 90 80 7 5 5 7 5 5 Zadobrova–Slivnica avtocesta 130 110 100 108 59 65 108 59 65 Slivnica–Maribor vpadnica 80 57 57 6 6 6 6 6 6 krajevna tabla Maribor krajevna tabla– mestna cesta 70 30 30 4 8 8 sredi{~e Maribora skupna dolìna od sredi{~a do sredi{~a/ 129 121 od izstopa do vstopa v mesto skupni ~as vònje od sredi{~a do sredi{~a/ 86 92 70 76 od izstopa do vstopa v mesto dodatek za vònjo po mestu 25 30 25 30 dodatek za pe{ dostop, pripravo avtomobila, parkiranje … 12 12 12 12 skupni ~as potovanja od vrat do vrat ure 2,05 2,23 1,78 1,96 Preglednica 4: Izra~un QF za obe razli~ici in oba robna pogoja. I. robni primer II. robni primer I. razli~ica II. razli~ica I. razli~ica II. razli~ica potovalna ~asa po èleznici Tp QF Tp QF Tp QF Tp QF T 2,76 2,05 0,73 2,23 0,81 1,78 0,64 1,96 0,71 @1 T 2,26 2,05 0,91 2,23 0,99 1,78 0,79 1,96 0,87 @2 125 Ljubo @erak • T = 1,76 + 0,5 = 2,26 ure (dodano je po 15 minut za dostop na postajo in odhod s postaje, kar velja @2 za potnike ki uporabljajo osebni avtomobil ali taksi na potovanju od doma do èlezni{ke postaje in od èlezni{ke postaje do kraja potovanja). V preglednici 5 so prikazani povpre~ni QF, dolìne cest od centra do centra ter dolìne èlezni{- kih prog od postaje do postaje izbranih krajev na V. in X. koridorju. Preglednica 5: Izra~un povpre~nih QF za vse relacije. potovalna relacija dana{nja dolìna ceste od sredi{~a Povpre~ni QF po dolìna proge do sredi{~a po izgradnji avtoceste izgradnji avtoceste Ljubljana–Maribor 156 129 0,81 Ljubljana–Murska Sobota 216 191 0,62 Ljubljana–Jesenice 64 61 0,80 Ljubljana–Koper 153 106 0,57 Ljubljana–Breìce 107 102 0,67 Iz gornjih rezultatov je mòno potegniti naslednje zaklju~ke: • Vlak ni konkuren~en osebnemu avtomobilu na relacijah med Ljubljano in izbranimi kraji. • Delno odstopata relaciji proti Jesenicam in Mariboru, prva zaradi priblìno enake dolìne prometnic, druga pa zaradi uvedbe VNT. • Na relacijah Ljubljana–Maribor/Murska Sobota/Koper je velika prednost cestnega sistema kraj{a dol- ìna cest. Posebej velika razlika je do Maribora (okoli 30 km) in do Kopra (okoli 50 km). 5 Izra~un potrebnih ra~unskih progovnih hitrosti z QF = 1,0–1,1 V tem poglavju so prikazane potrebne ra~unske progovne hitrosti na posameznih progah, s katerimi je mòno dose~i konkuren~nost èlezni{kega prevoza napram cestnemu. Za konkuren~nost je treba dose~i QF najmanj 1,0 oziroma zaèlen je QF 1,1. S kombinacijo VNT in nadgradnjo konvencionalnih prog za nìje hitrosti se lahko doseè vi{jo operativno hitrost. Tak{na kombinacija je upravi~ena v dolo~enih topografskih predelih in tam, kjer velikost prometnih tokov ne daje dovolj visoke stopnje upravi~enosti za nadgradnje za vi{je hitrosti. Proga Ljubljana–Celje–Maribor je dolgoro~no predvidena kot HP za hitrosti do 250 km/h do postaje Suhadol, to je nova postaja na hitri progi pred obstoje~o postajo Zidani Most. Stara postaja Zidani Most ni vklju~ena v sistem hitrih prog. Dolìna od Ljubljane do postaje Suhadol bo 51,65 km. Odsek Zidani Most–Celje–Maribor za hitrosti do 160 km/h, bi omogo~al skupni potovalni ~as od postaje do postaje 0,94 ure, od vrat do vrat pa T = 1,94 in T = 1,44 ure. @1 @2 Odsek Zidani Most–Celje–Maribor za 160 km/h in VNT = 200 km/h da skupni potovalni ~as od postaje do postaje 0,88 ure, od vrat do vrat pa T = 1,88 in T = 1,38 ure. @1 @2 Vrednosti koeficienta QF za gornje podatke in hitrosti 160 km/h so bile med 0,92 in 1,55, v povpre~ju 1,21, za VNT s hitrostjo 200 km/h pa med 0,95 in 1,62 oziroma v povpre~ju 1,26. Proga Ljubljana–Murska Sobota: Odsek Zidani Most–Celje–Murska Sobota za hitrosti do 160 km/h omogo~a glede na izra~une skupni potovalni ~as od postaje do postaje 1,37 ure, ra~unano od vrat do vrat pa T = 2,37 ure in T = 1,87 ure. @1 @2 Z uporabo VNT = 200 km/h bi se skupni potovalni ~as od postaje do postaje skraj{al na 1,24 ure, ra~unano od vrat do vrat pa na T = 2,24 ure in T = 1,74 ure. @1 @2 Vrednosti koeficienta QF za gornje podatke in hitrosti 160 km/h so bile med 0,99 in 1,47, v povpre~ju 1,22, za VNT s hitrostjo 200 km/h pa med 1,05 in 1,58 oziroma v povpre~ju 1,30. 126 Veliki èlezni{ki projekti, prilònost za nadaljnji razvoj Slovenije Predvidena novozgrajena proga Ljubljana–Jesenice naj bi omogo~ala hitrosti 160 km/h. Skupni potovalni ~as od postaje do postaje bo 0,64 ure, ra~unano od vrat do vrat pa T = 1,64 ure in T = 0,94 ure. @1 @2 QF za gornje podatke ob hitrosti 160 km/h zna{a med 0,78 in 1,64, v povpre~ju 1,17. Proga Ljubljana–Koper: Celotna proga za 160 km/h nudi glede na izra~une skupni potovalni ~as od postaje do postaje 1,0 uro, ra~unano od vrat do vrat pa T = 2,0 uri in T = 1,5 ure. @1 @2 Proga za 160–200 km/h, pri ~emer je progovna hitrost od Ljubljane do Diva~e 200 km/h, dalje do Kopra pa 160 km/h, da skupni potovalni ~as od postaje do postaje 0,83 ure, ra~unano od vrat do vrat pa T = 1,83 ure in T = 1,33 ure. @1 @2 Izra~uni kaèjo, da zna{a koeficient QF ob upo{tevanju navedenih podatkov in hitrosti 160 km/h med 0,78 in 1,15, v povpre~ju 1,0, za hitrost 160–200 km/h pa se giblje v razponu med 0,85 in 1,42, v povpre~ju 1,11. Proga Ljubljana–Breìce: Celotna proga za 250 km/h da skupni potovalni ~as od postaje do postaje 0,51 ure, ra~unano od vrat do vrat pa T = 1,51 ure in T = 1,01 ure. @1 @2 Glede na gornje podatke zna{a koli~nik QF za hitrost 250 km/h med 1,63 in 2,5, v povpre~ju pa 1,95. V tem poglavju izra~unani dejavniki kakovosti QF dokazujejo, da so bile hitrosti, ki so prikazane v poglavju 2 tega prispevka pravilno izbrane ter predstavljajo minimalne robne pogoje pri nadgradnji in novogradnji prog po NPRJ@I. 6 Sklep V predhodnih poglavjih je bilo dokazano, da je s predvidenimi nadgradnjami in novogradnjami mòno narediti èlezni{ki potni{ki, pa tudi tovorni transport, konkuren~en cestnemu transportu. Zato mora dràva zagotoviti vse potrebne vire ter pospe{iti izgradnjo nove in nadgradnjo obstoje~e èlezni{ke infrastrukture. V preglednici 6 so prikazani povpre~ni potovalni ~asi od postaje do postaje oziroma od vrat do vrat ter pripadajo~i povpre~ni QF. Preglednica 6: Prikaz povpre~nih potovalnih ~asov izbranih relacij in QF. potovalna relacija povpre~ni ~as povpre~ni ~as povpre~ni QF potovanja potovanja po izgradnji avtocestnega od postaje do postaje od vrat do vrat in èlezni{kega omrèja Ljubljana–Maribor 0,91 ure 1,66 ure 1,23 Ljubljana–Murska Sobota 1,30 ure 2,06 ure 1,26 Ljubljana–Jesenice 0,64 ure 1,29 ure 1,17 Ljubljana–Koper 0,92 ure 1,66 ure 1,11 Ljubljana–Breìce 0,51 ure 1,26 ure 1,95 Ti potovalni ~asi predstavljajo pravo podlago za spremembo neugodnih potovalnih navad prebivalcev Slovenije, pri katerih {e vedno prevladujejo osebna vozila kot glavni na~in prevoza v motoriziranem potni{kem prometu. Po podatkih prometne politike Republike Slovenije iz septembra 2002 je bilo v Sloveniji opravljenih dnevno kar 76 % vseh potovanj z osebnimi avtomobili, ostalih 24 % pa z javnimi prevoznimi sredstvi. Iz preglednice 7 je razvidno, da bo 54,4 % prebivalcev Slovenije, ki ìvijo ob glavnih progah V. in X. koridorja, z izgradnjo visoko kakovostnega èlezni{kega omrèja pridobilo nove mònosti za 127 Ljubo @erak izena~en osebni razvoj. Z ustreznim moderniziranjem regionalnega omrèja, pa bo to mònost dobilo {e nadaljnih 20,4 % prebivalcev Slovenije, ki ìvijo ob teh progah, torej skupaj kar 75 % prebivalcev Republike Slovenije. Preglednica 7: Prikaz povpre~nih potovalnih ~asov izbranih relacij in QF. potovalna relacija {tevilo prebilvalcev deleòb V. in X. koridorju v odstotkih Ljubljana 265.881 54,4 % Ljubljana–Maribor–[entilj 308.562 Pragersko–Murska Sobota–Hodo{ 100.382 Ljubljana–Jesenice 140.442 Ljubljana–Koper/Seàna 182.469 Zidani Most–Dobova 70.763 vse regionalne proge skupaj 401.398 20,4 % Ob tem pa se je treba vpra{ati, katere so poleg spremembe potovalnih navad v korist èlezni{kega potni{kega prometa tiste razvojne prilònosti, ki upravi~ujejo vlaganja v tako zmogljivo in konkuren~- no èlezni{ko omrèje v Sloveniji in kateri spremljevalni ukrepi so potrebni ob infrastrukturnih, da bo zagotovljena renesansa èlezni{kega prometa? Nekatere razvojne prilònosti, ki jih nudi predvideni razvoj èlezni{ke infrastrukture, je mòno strniti slede~e: • prometna politika bo dobila ustrezen instrument – uravnoteèno transportno infrastrukturo; • ve~ini prebivalcev Slovenije, ki ìvi v vplivnem obmo~ju prog V. in X. vse-evropskega koridorja, bo omogo~en dostop do kakovostnega prometnega sistema; • omogo~ena bo visoka stopnja dostopnosti in mobilnosti, ki je temelj izena~enega osebnega in drù- benega razvoja in ìvljenskih mònosti; • omogo~eno bo zmanj{evanje razlik v gospodarski razvitosti regij; • omogo~en bo policentri~ni model poselitve in policentri~ni razvoj gospodarstva; • omogo~en bo prenos transporta s cest na kakovostno èlezni{ko omrèje; • dan bo velik prispevek k trajnostnemu regionalnemu in dràvnemu razvoju; • razvoj visokega {olstva in podjetni{tva bo dobil dodatno vzpodbudo z veliko mobilnostjo ljudi in blaga. Za doseganje optimalnih u~inkov izgradnje sistema HP/VZP v Sloveniji ter upravi~enost investicijskih vlaganj bo nedvomno treba izvesti kar nekaj spremljevalnih ukrepov, kot na primer: • ukrepi za dostopnost do èlezni{kega sistema (ureditev postaj in postajali{~ za ljudi z motnjami v gibanju in za starej{e prebivalce, ki jih je v Sloveniji vedno ve~); • v vplivnem obmo~ju èlezni{kega sistema bo treba celovito urediti javni potni{ki promet (prometno, tehnolo{ko in administrativno); • uvajanje sodobnih pristopov in spoznanj pri izdelavi voznih redov potni{kih vlakov; • u~inkovit sistem potovalne verige vlak – taksi lahko delno kompenzira sistemske ~ase dostopa in odho-da na/iz postaje in s tem tudi izbolj{a skupni QF v prid èleznice; • potrebne so organizacijske in kakovostne spremembe pri danes dràvnem podjetju Slovenske èleznice; • uvajanje tr`nih zakonitosti, predvsem konkurence v èlezni{kem sektorju; • vlaki z nagibno tehniko lahko predstavljajo eno od baz za doseganje hitrih u~inkov pri pove~evanju hitrosti na Slovenskih èleznicah in vi{je kakovosti ponudbe. 128 Veliki èlezni{ki projekti, prilònost za nadaljnji razvoj Slovenije 7 Viri in literatura Breimeier, R. 1985: Der Einfluss des Faktors »Zeit« auf den Personenverkehr der Eisenbahn. ETR 34, H.-10. Grübmeier, J., Amann, H. 1991: Infrastrukturausbau »Ost-West« im Rahmen des Europäischen Infrastruktur-Leitplans. Die Bundesbahn 3/1991. Intraplan, 1993: Verkehrsprognose und bewertung für ein Hochgeschwindigkeitsnetz in Westeuropa. München. Jänsch, E. 1989: Warum Hochgeschwindigkeit?. Die Bundesbahn 5/89. Münchschwander, P. 1990: Hochgeschwindigkeitsverkehr international. Heidelberg. Osnutek Resolucije o nacionalnem programu razvoja javne èlezni{ke infrastrukture. 2007. Ministrstvo za promet Republike Slovenije, Ljubljana. Weigand, W. 1994: Planungs und Prognosemethoden für das Angebot im Hochgeschwindigkeitsverkehr der Zukunft. ETR 43 (1994), H. 5. Zavada, J. 1993: Optimalizacija brzine vònje vlakova velikih brzina. Promet, 5/1993, 39–42. Zgonc, B., @erak, L. 1993: Sodobna èlezni{ka povezava Ljubljana–Maribor–Gradec–Dunaj. Gradbeni vestnik, letnik 42, {t. 11/12, stran 246–253. @erak, L. 1997a: Pove~anje hitrosti na obstoje~ih progah z aplikacijo na progi Ljubljana–Maribor. Magistrska naloga, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. @erak, L. 1997b: Ali je vlak lahko konkuren~en avtu na relaciji Ljubljana–Maribor? 4. mednarodni znanstveni kolokvij in strokovni kolokvij Upravljanje prometa. Maribor. @erak, L. 2001: Theoretical basis for determining of Fiat Pendolino tilting train's running speed – Slovenian experiences. 8th International Scientific Conference Mobilita. Bratislava. @erak, L. 2006: Funkcionalno ovirani udeleènci v èlezni{kem prometu. 8. slovenski kongres o cestah in prometu. Portorò. 129 130 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 131–140, Ljubljana 2007 RAZVOJ SCENARIJEV PRI DOLO^ANJU POTEKA VELIKIH INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV V PROSTORU mag. Marko Kristl, mag. Jure Miljevi~ Omega Consult, d. o. o. Gregor~i~eva ulica 7, 1000 Ljubljana marko.kristl@ omegaconsult.si, jure.miljevic@ omegaconsult.si UDK: 911.3:656(497.4) IZVLE^EK Razvoj scenarijev pri dolo~anju poteka velikih infrastrukturnih projektov v prostoru V preteklosti je bilo v Sloveniji zgrajenih kar nekaj daljinskih avtocest z daljnosènimi u~inki, vendar se je pri na~rtovanju njihovega poteka uporabljal klasi~ni, inènirski na~rtovalski pristop, ki vklju~uje to~ke, ki jih je treba povezati, usmeritve glede okoljskega varovalnega reìma, ter danosti terena. Alternativni pristop predstavlja implementacija metod prometne geografije, izvedena z GIS orodji. Z uporabo metode razvoja scenarijev èlimo na~rtovanju prometnic dati ustrezno strate{ko podlago. Ta podlaga zajema cilje, ki jih èlimo z dolo~eno povezavo dose~i v nekem dalj{em ~asovnem obdobju in ki niso zgolj prometni, ter na~i-ne za dosego teh ciljev. Na ta na~in pridemo do najbolj{ih mònih potekov tras, med katerimi v nadaljevanju izberemo naju~inkovitej{o. KLJU^NE BESEDE promet, infrastruktura, razvoj scenarijev ABSTRACT Scenario building in a proces of route selection for major infrastructural projects In the last decade, quite a number of trunk roads with far-reaching effects have been built in Slovenia. In the planning of their layout the conventional engineering approach was used. The planner was given certain points, which he had to connect, and certain directions, which he had to observe with regard to the environmental protection regime, and then he selected the potential alignment courses with regard to terrain characteristics. The use of transport geography methods implemented with GIS tools represents an alternative approach. The use of scenario building method gives the road planning a much needed strategic foundation. This foundation encompasses long-term objectives for the new road (which are not limited to the transport sector) and the means for their attainment. This approach will lead to set of good possible candidate alignments from which the best alignment then can be selected. KEYWORDS transport, infrastructure, scenario building 131 Marko Kristl, Jure Miljevi~ 1 Uvod V preteklem desetletju je bilo v Sloveniji zgrajenih kar nekaj daljinskih avtocest z daljnosènimi u~in-ki, vendar se je pri na~rtovanju njihovega poteka uporabljal klasi~ni, inènirski na~rtovalski pristop. Projektantu so bile podane to~ke, ki jih je treba povezati ter usmeritve glede okoljskega varovalnega reìma, nakar je projektant poiskal mòne poteke tras glede na teren. Razvojni vidik je bil vklju~en zgolj na ravni opisne razprave oziroma analize. Posledica takega pristopa so bile dolge razprave o najustrez-nej{ih razli~icah, iskanje dodatnih razli~ic, nezadovoljstvo lokalnih skupnosti. Postopki so bili zelo dolgotrajni in dragi. Seveda ne bomo nikoli izvedeli, kak{ni so oportunitetni stro{ki neoptimalnih odlo- ~itev, zaradi katerih vlòki v razvoj prometne infrastrukture (verjetno) niso bili optimalno izkori{~eni. Prvi problem, ki ga je pri ume{~anju trase v prostor potrebno razre{iti, je, kako in po kak{nih na~elih priti do vseh potencialnih re{itev za trase, ki bodo lahko izkazale najbolj{e razvojne u~inke. Drugi problem pa je, kako izmed teh re{itev poiskati najbolj{o. S predstavljenim pristopom razvoja scenarijev prometne infrastrukture se lotevamo prvo omenjenega problema, to je iskanje potencialnih tras za nove prometnice. 2 Splo{no o metodi razvoja scenarijev in njeni uporabi pri na~rtovanju prometne infrastrukture Scenarij je v splo{nem hipoteti~no zaporedje dogodkov, ki je zgrajeno z namenom, da dobimo v sredi{~e pozornosti vzro~no posledi~ne procese in to~ke odlo~anja. Scenarij kaè, kako je po dolo~enih korakih mòno priti do nekega hipoteti~nega poloàja in kak{ne alternative ima vsak udeleènec v tem procesu (Pu~ko 1999, 67). Tehnika razvijanja scenarijev se nana{a na razvijanje »najbolj{e« ali »idealne« slike nekega sistema v prihodnosti (Pu~ko 1999, 363). Ta pristop je primeren, ~e: • je v organizaciji ali sistemu tèko natan~no opredeliti strate{ke cilje, ki jih èlimo dose~i; • strate{ki cilji niso predmet dovolj {irokega konsenza; • so potrebne drasti~ne spremembe; • se ukvarjamo s problemom »brez zgodovine«, kjer ni mo~ uporabiti drugih metod napovedovanja (na primer ekstrapolacije preteklih trendov). Razvijanje scenarijev poteka s pomo~jo intuitivnega ali koncepcijskega procesa, ki je obi~ajno vezan na dolo~eno temo (na primer cena nafte v prihodnosti, obseg povpra{evanja, stanje dolo~enega sistema v prihodnosti …). Izdelava scenarija za neko temo zahteva ravnanje v skladu z modelom okolja. Model okolja je dolo~en z izbiro klju~nih dejavnikov, ki vplivajo na temo scenarija, predvidevanje njihovega razvoja, razvitje modela povezav med njimi in izdelavo scenarijev. Vsak izdelani scenarij ima razli~ne posledice, ki jih v nadaljevanju ustrezno ovrednotimo (Pu~ko 1999, 68). Namen razvijanja scenarijev seveda ni prikazati natan~no sliko prihodnosti, pa~ pa je njen namen predvsem pomagati pri sprejemanju strate{kih odlo~itev v primerih, ko se sre~ujemo z veliko negotovostjo. Metoda razvoja scenarijev se uporablja na celi vrsti podro~ij, tako v drùboslovju in naravoslovju (ekonomija, finance, klimatologija, energetika …). Metoda je uporabna tudi pri na~rtovanju prometne infrastrukture. Veliki infrastrukturni projekti imajo obi~ajno lastnosti, ki terjajo obravnavo s pomo~jo metode razvijanja scenarijev: njihov planski horizont je dolgoro~en (prek 30 let), zapletenost tak{nih projektov nujno povzro~a veliko negotovost, cilje, ki jih èlimo dose~i z izgradnjo tovrstne infrastrukture, je tè- ko natan~no opredeliti, predvidene u~inke je mo~ oceniti le deloma, gre za drasti~ne posege v prostor, pri na~rtovanju si lahko z zgodovinskimi podatki pomagamo le do dolo~ene mere … V nadaljevanju je prikazana uporaba metode razvijanja scenarijev pri ume{~anju nove cestne prometne povezave v prostor. Klju~no vpra{anje pri dolo~anju cestne povezave v tretji razvojni osi Slovenije je, kje naj poteka nova cestna povezava. 132 Razvoj scenarijev pri dolo~anju poteka velikih infrastrukturnih projektov v prostoru 3 Ume{~anje prometne povezave v prostor Dolo~anje povezave med dvema dolo~enima to~kama je postopek, pri katerem je treba upo{tevati vrsto omejitvenih dejavnikov. Postopek, ki je prikazan v nadaljevanju, velja na~eloma za vse oblike prometa. Pri izbiri poteka povezave v prostoru èlimo minimizirati stro{ke ob hkratnem maksimizi-ranju u~inkovitosti: • Minimiziranje stro{kov zajema stro{ke v celotni ìvljenjski dobi, ki zajema izgradnjo in obratovanje infrastrukture. Najkraj{a povezava ni tudi nujno najcenej{a, bodisi zaradi terena bodisi zaradi stro{- kov varovalnih ukrepov. • Maksimiziranje u~inkovitosti zajema ve~ vidikov oziroma vplivov prometne infrastrukture. ^etudi je potek trase dalj{i, zaradi ~esar so stro{ki investicije in obratovanja vi{ji, je lahko tak{na trasa u~inkovitej{a iz vidika razporeditve aktivnosti v prostoru, varovanja okolja in podobno. Izbor poteka prometne infrastrukture bo vedno kompromis med stro{ki in u~inkovitostjo te infrastrukture. V nekaterih primerih bo najkraj{a trasa tudi naju~inkovitej{a, medtem ko bo v drugih kompromis zaradi nasprotja med ceno in u~inkovitostjo trase zelo tèko dose~i. Zaradi tega se pri izboru koridorja prometne infrastrukture uporablja multikriterijski postopek odlo~anja, v katerem je vklju~enih in ustrezno uteènih ve~ vidikov oziroma omejitev pri ume{~anju koridorja v prostor. Metoda je povzeta po Rodrigue (2005). Merila ume{~anja koridorja v prostor so naslednja: • teren, ki predstavlja fizi~ne omejitve; • okolje, ki predstavlja vrednoto, ki se sicer {~iti, vendar je treba pri izgradnji prometne infrastrukture ra~unati tudi z dolo~eno okoljsko {kodo; • razporeditev ekonomske dejavnosti v prostoru, kateri bi naj nova infrastruktura prvenstveno sluìla; in • politi~ni vidik (politi~ne preference glede poteka povezave). Metoda se izvaja z orodji geografskih informacijskih sistemov. Metoda je »odprta«, kar pomeni, da je na prikazani na~in mogo~e vklju~iti {e dodatna merila, ki so relevantna pri ume{~anju koridorja v prostor in katerih vpliv ni è zajet z zgoraj na{tetimi. Teren s svojimi danostmi dolo~a gradbene in obratovalne stro{ke infrastrukture. Glavni problem je premo{~anje vi{inskih razlik (kar pove~uje dolìno trase oziroma terja izgradnjo objektov kot so predori, viadukti, vkopi, podporni zidovi in podobno), premo{~anje slabo nosilnih tal in povr{inskih voda. Vsak od zgoraj navedenih ukrepov se izrazi v dodatnih stro{kih na enoto izgradnje infrastrukture. To nam omogo~a iskanje optimalnega poteka koridorja iz tako imenovanega tehni~nega vidika, to je mini-miziranja stro{kov gradnje in obratovanja. Okolje je vrednota, ki jo na~eloma varujemo. V dolo~enem delu predstavlja izlo~itveno oziroma za{~iteno obmo~je, na katerem v nobenem primeru ni mogo~e graditi prometne infrastrukture. V drugih delih pa so posegi sicer dopustni, a neèleni. Na takih obmo~jih je potrebno opredeliti relativno redkost teh varovanih sestavin okolja in jih ovrednotiti. To nam omogo~a iskanje optimalnega poteka koridorja pri dolo~enem najve~jem sprejemljivem obsegu okoljske {kode (na primer 0,25 enot na km). Eden od klju~nih motivov za izgradnjo prometne infrastrukture je nedvomno ekonomski. Ta je mo~- nej{i tam, kjer je ve~ja ekonomska aktivnost (izraèna z delovnimi mesti, dodano vrednostjo …) ter na obmo~jih ve~jih poselitvenih sredi{~. Izhodi{~e torej je, da naj nova povezava ta gospodarska in pose-litvena sredi{~a medsebojno ~imbolj poveè. Vendar to lahko terja dalj{e in dràje trase, zaradi ~esar popolne povezanosti ne bo mogo~e nikoli zagotoviti. Stopnjo povezanosti lahko prikaèmo s parame-trom povezanosti sredi{~, izraènim z deleèm enot, ki so zajete v dolo~enem pasu ob novi povezavi. To nam omogo~a iskanje optimalnega poteka koridorja pri dolo~eni stopnji povezanosti posameznih gospodarskih in poselitvenih sredi{~ (na primer 60 % prebivalstva v pasu 5 km ob prometni povezavi). Pri ume{~anju nove prometne povezave je obi~ajno, da imajo posamezni delèniki {e dodatne poglede na to problematiko, ki niso zajeti v ekonomskem ali okoljskem vidiku, kot sta bila obravnavana zgoraj. Ti pogledi se izraàjo v stopnji zaèlenosti ali nezaèlenosti prometne povezave na dolo~enem obmo~ju, vendar obi~ajno niso zavezujo~i ali izklju~ujo~i dejavnik. Stopnja zaèlenosti se izraà skozi javne deklaracije 133 Marko Kristl, Jure Miljevi~ stali{~ (na primer izjave, sklepi … organov lokalne samouprave) ali skozi sprejete planske dokumente. Na takih obmo~jih je treba oceniti stopnjo (ne)zaèlenosti in jo ovrednotiti v {tevilskem (lahko tudi denarnem) izrazu. To nam omogo~a iskanje optimalnega poteka koridorja iz tako imenovanega politi~nega vidika, to je minimiziranje stro{kov gradnje in obratovanja pri danih politi~nih preferencah. Na podlagi predhodno prikazanih podatkovnih plasti je mo~ izdelati sestavljeno karto obmo~ja, v katero se ume{~a nova prometna povezava. Kot optimalna se izkaè tista razli~ica koridorja, kjer je se{tevek stro{kov pri danih vrednostih parametrov dovoljene okoljske {kode in èlene povezanosti posameznih vplivnih obmo~ij najmanj{i. Posamezni scenariji razvoja prometne infrastrukture se bodo med sabo razlikovali po vrednosti klju~nih parametrov, ki vplivajo na izbor najcenej{e poti, to je stopnja varovanja okolja in stopnja povezanosti posameznih vplivnih obmo~ij. Mòni scenariji so, na primer, scenarij maksimalnega varovanja okolja (dopustna okoljska {koda blizu 0), scenarij maksimalne dostopnosti (delè povezanega prebivalstva blizu 100 %); scenarij minimalnih stro{kov (merili okolja in povezanosti se izklju~i iz analize) … Razli~ne kombinacije vrednosti parametrov bodo pokazale ovoj-nico mònih koridorjev, znotraj katere bo po vrednotenju mo~ izbrati enega ali ve~ najprimernej{ih. Potrebne digitalizirane grafi~ne podatkovne podlage so naslednje: • relief, register stavb, • prebivalstvo in delovna mesta na ravni naselij, • cestno omrèje, • ekolo{ko pomembna obmo~ja in Natura 2000, zavarovana obmo~ja narave, naravne vrednote, kulturna dedi{~ina, • zajetja in vodovarstvena obmo~ja, akumulacijska jezera in vodotoki, • najbolj{a kmetijska zemlji{~a, gozdovi (rezervati in varovalni gozdovi), • ogroèna obmo~ja (poplave, plazljiva in erozijska obmo~ja), • obmo~ja, namenjena za razvoj poslovne dejavnosti in stanovanjske gradnje, • obmo~ja s politi~no zaèlenostjo oziroma nezaèlenostjo prometne povezave. 4 Primer razvijanja scenarijev Metoda razvoja scenarijev je bila uporabljena pri {tudiji »Projekt celovitega razvoja obmo~ja tretje razvojne osi«, ki je eden od projektov Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023. V {tudiji je bila razvita vrsta scenarijev poteka nove prometnice v obmo~ju tako imenovane tretje razvojne osi. Scenariji so se med sabo razlikovali glede na cilje, ki bi jih naj z novo povezavo dosegli. V tem ~lanku prikazujemo 7 osnovnih scenarijev. Na podlagi teh »~istih« scenarijev pa so bili pozneje izdelani {e sestavljeni scenariji kot kombinacija posameznih delov ~istih scenarijev. Scenarij 1 (scenarij najmanj{ega vpliva na okolje) Pri tem scenariju smo poiskali re{itev, ki ponuja najmanj{o prizadetost narave (okolja). Kot obmo~ja z ve~jim reìmom varovanja so bili upo{tevani: obmo~je Natura 2000, ekolo{ko pomembna obmo~- ja, zavarovana obmo~ja narave, naravne vrednote, najbolj{a kmetijska zemlji{~a, gozdovi (rezervati), varovalni gozd, zajetja, vodovarstvena obmo~ja (najòje varstveno obmo~je), kulturna dedi{~ina. Ostala varovana obmo~ja so: ekolo{ko pomembna obmo~ja, ekolo{ko pomembna obmo~ja (obmo~je medveda) in vodovarstvena obmo~ja. Vsaka od skupin je dobila svojo utè v modelu: stròje varovana obmo~ja 7-krat ve~jo od ozadja, ostala varovana obmo~ja pa 2-krat ve~jo od ozadja. Scenarij 2 (scenarij najmanj{ega vpliva na okolje, z upo{tevanjem avtocest) Pri tem scenariju smo poiskali re{itev, ki ponuja najmanj{o prizadetost narave (okolja). Za razliko od scenarija 1 je bilo v model vklju~eno omrèje è izgrajenih avtocest in hitrih cest. V scenariju z upo{tevanjem è izgrajenih avtocest in hitrih cest se je prostor tretje razvojne osi razdelil na tri dele (severni, osrednji in jùni – glede na obe avtocesti), koridorji po posameznih delih pa nujno ne potekajo sklenjeno med sabo. ^e niso neposredno sklenjeni, predstavlja povezavo med njimi obstoje~a avtocesta oziroma 134 Razvoj scenarijev pri dolo~anju poteka velikih infrastrukturnih projektov v prostoru ýRNA NA KOROŠKEM SLOVENSKA BISTRICA ŠOŠTANJ ZREýE VELENJE MOZIRJE SLOVENSKE KONJICE VOJNIK POLZELA ŠEMPETER V SAVINJ. DOLINIŽALEC CELJE ROGAŠKA SLATINA ŠENTJUR LAŠKO TRBOVLJEHRASTNIK ZAGORJE OB SAVI RADEýE TIJA SENOVO SEVNICA KRŠKO TREBNJE BREŽICE NOVO MESTO STRAŽA Slika 1: Prostorska pojavnost scenarija 1. 135 Marko Kristl, Jure Miljevi~ ýRNA NA KOROŠKEM SLOVENSKA BISTRICA ŠOŠTANJ ZREýE VELENJE MOZIRJE SLOVENSKE KONJICE VOJNIK POLZELA ŠEMPETER V SAVINJ. DOLINIŽALEC CELJE ROGAŠKA SLATINA ŠENTJUR LAŠKO TRBOVLJEHRASTNIK ZAGORJE OB SAVI RADEýE TIJA SENOVO SEVNICA KRŠKO TREBNJE BREŽICE NOVO MESTO STRAŽA Slika 2: Prostorska pojavnost scenarija 2. 136 Razvoj scenarijev pri dolo~anju poteka velikih infrastrukturnih projektov v prostoru hitra cesta. V modelu je bila izgrajenim avtocestam in hitrim cestam pripisana utè dodatne okoljske obremenitve v vrednosti 0. Scenarija 1 in 2 sta prikazana na sliki 1 in 2. Najsvetlej{i del slik kaè najnìje vplive na okolje. V ta prostor je mogo~e poloìti traso nove prometnice. Scenarij 3 (scenarij najmanj{ih investicijskih stro{kov) Pri tem scenariju smo poiskali re{itev, ki zagotavlja najmanj{o investicijsko vrednost. Izhajali smo iz razpolòljivih podatkov, ki dolo~ajo teren oziroma obmo~ja, ki zvi{ujejo stro{ke gradnje. Kot obmo~- ja, ki ve~ajo stro{ke izgradnje, so bili upo{tevani: relief, poplavna obmo~ja, ogroèna obmo~ja (poplave, plazljiva, erozijska obmo~ja), akumulacijska jezera in vodotoki, register stavb. Vsaka od skupin je dobila svojo utè v modelu: obmo~ja, kjer je potrebna izgradnja predora ali mostu ~ez reko, ima v investicijskem smislu 7-krat ve~jo vrednost od ozadja, ostala obmo~ja pa imajo vmesno vrednost glede na oceno stro{kov, ki jih povzro~i posamezen dejavnik. Scenarij 4 (scenarij najmanj{ih investicijskih stro{kov, z upo{tevanjem avtocest) Pri tem scenariju smo poiskali re{itev, ki ponuja najmanj{o investicijsko vrednost. Za razliko od scenarija 3 je bilo v model vklju~eno omrèje è izgrajenih avtocest in hitrih cest. V scenariju z upo- {tevanjem è izgrajenih avtocest in hitrih cest se je prostor tretje razvojne osi razdelil na tri dele (severni, osrednji in jùni – glede na obe è izgrajeni avtocesti), koridorji po posameznih delih pa nujno ne potekajo sklenjeno med sabo. ^e niso neposredno sklenjeni, predstavlja povezavo med njimi obstoje~a avtocesta oziroma hitra cesta. V modelu je bila izgrajenim avtocestam in hitrim cestam pripisana utè dodatnih investicijskih stro{kov v vrednosti 0. Scenarija 3 in 4 sta prikazana na slikah 3 in 4. Najsvetlej{i del slike kaè najnìje stro{ke za gradnjo. V ta prostor je mogo~e poloìti traso nove prometnice. Scenarij 5 V tem scenariju povezujemo regionalna sredi{~a na obmo~ju tretje razvojne osi glede na kazalnike drùbeno-ekonomskega razvoja in na podlagi regionalnih razvojnih programov. V Jugovzhodni Sloveniji je stopnja nezaposlenosti najnìja, najvi{ja pa je v Zasavski regiji. V ostalih regijah tretje razvojne osi je stopnja nezaposlenosti {e vedno nad slovenskim povpre~jem. ^asovna primerjava BDP na prebivalca po statisti~nih regijah kaè, da Savinjska in Zasavska regija rasteta po~asneje kot Slovenija v celoti. Pozitivni gospodarski trendi na ravni ob~in so razvidni v ob~inah osrednje in vzhodne Savinjske regije: Velenje, @alec, Celje, [entjur, Slovenske Konjice in Zre~e ter v ob~inah, ki leìjo ob avtocestni povezavi A2: Trebnje, Novo mesto in Kr{ko ter v Metliki. Scenarij je dolo~en iz nabora povezav, ki povezujejo ve~ja sredi{~a, kjer je najve~ prebivalcev oziroma delovnih mest. Sredi{~a z velikim {tevilom prebivalcev in delovnih mest predstavljajo velike generatorje potovanj in posledi~no povzro~ijo ve~ prometa na cestah. Scenarij 6 Scenarij 6 je posebna razli~ica scenarija povezovanja glavnih sredi{~ na obravnavanem obmo~ju. Vklju~uje kriterija drùbene sprejemljivosti ter vklju~itve vseh è izdelanih potekov trase, ki pa {e niso zajeti v osnovnih scenarijih. Osnovni scenariji zagotavljajo povezljivost med regionalnim centri v cen-tralnem in vzhodnem delu obmo~ja tretje razvojne osi, medtem ko mesta na zahodnem obodu niso bila zajeta. Zato je bil izdelan scenarij, ki na celotnem poteku povezuje gravitacijska sredi{~a na zahodu obravnavanega obmo~ja, in sicer Slovenj Gradec, Trbovlje, Trebnje, Novo mesto in Metliko/^rnomelj. Trasa je bila izpeljana z upo{tevanjem okoljskih in stro{kovnih omejitev. Scenarij 7 (scenarij javnega potni{kega prometa) Resolucija o prometni politiki Slovenije predvideva preusmeritev dela potnikov z osebnega v javni potni{ki promet. Pri tem scenariju se predvideva, da se bo do konca planskega obdobja (leto 2030) delè potovanj z javnimi prevoznimi sredstvi podvojil ter da bo zagrajena èlezni{ka povezava med Velenjem in Dravogradom. V tako opredeljene koridorje so bili postavljeni idejni poteki tras, s ~imer je lahko bila preverjena fizi~na izvedljivost ceste ob dolo~enih trasirnih zahtevah (nakloni, radiji …), izdelana ocena vplivov na prostor in okolje, ocena investicijskih stro{kov in ocena koristi uporabnikov. 137 Marko Kristl, Jure Miljevi~ SPODNJE HOýE ýRNA NA KOROŠKEM RAýE SLOVENSKA BISTRICA ŠOŠTANJ ZREýE VELENJE MOZIRJE SLOVENSKE KONJICE VOJNIK POLZELA ŠEMPETER V SAVINJ. DOLINIŽALEC CELJE ROGAŠKA SLATINA ŠENTJUR LAŠKO TRBOVLJE HRASTNIK ZAGORJE OB SAVI RADEýE JA SENOVO SEVNICA KRŠKO TREBNJE BREŽICE NOVO MESTO STRAŽA Slika 3: Prostorska pojavnost scenarija 3. 138 Razvoj scenarijev pri dolo~anju poteka velikih infrastrukturnih projektov v prostoru SPODNJE HOýE ýRNA NA KOROŠKEM RAýE SLOVENSKA BISTRICA ŠOŠTANJ ZREýE VELENJE MOZIRJE SLOVENSKE KONJICE VOJNIK POLZELA ŠEMPETER V SAVINJ. DOLINIŽALEC CELJE ROGAŠKA SLATINA ŠENTJUR LAŠKO TRBOVLJE HRASTNIK ZAGORJE OB SAVI RADEýE JA SENOVO SEVNICA KRŠKO TREBNJE BREŽICE NOVO MESTO STRAŽA Slika 4: Prostorska pojavnost scenarija 4. 139 Marko Kristl, Jure Miljevi~ 5 Sklep Metoda razvoja scenarijev je dandanes {iroko uporabljana metoda, ki je na{la svoje mesto tudi pri na~rtovanju prometne in ostale infrastrukture. V ~lanku je prikazana uporaba metode razvijanja scenarijev pri ume{~anju nove cestne prometne povezave v prostor, kjer je klju~na tema scenarija prostorski potek koridorja nove cestne povezave. Zelo podobna je bila tudi obravnava razvoja èlezni{ke infrastrukture na V. prometnem koridorju, kjer so bili tema scenarija obseg in vrsta izbolj{av na navedeni èlezni{ki prometnici (Scott Wilson, 2006). Menimo, da predstavljeni pristop lahko bistveno doprinese h kakovosti odlo~anja o ume{~anju ve~jih projektov javne prometne infrastrukture v prostor v primerih, ko so mòni razli~ni poteki tras z bistveno razli~nimi u~inki in njihovo distribucijo v prostoru. Razprave ob ume{~anju tras prometnic v prostor v preteklosti so pokazale, da ponujene razli~ice in njihova obdelava v dokumentaciji ne morejo vedno dati dovolj dobrega odgovora glede izbora najbolj{e razli~ice z vidika trajnostnega razvoja v vplivnem obmo~ju prometnice. Metoda naj se uporablja v zgodnji planski fazi projekta, kjer pomaga raz~istiti cilje, ki jih èlimo s projektom dose~i, ter omejiti nabor mònih re{itev za dosego teh ciljev. Smiselna je uporaba {e pred formalnim postopkom ume{~anja prometnice v prostor (dràvni lokacijski na~rt), saj bosta tako priprava in sprejem tega na~rta precej pospe{ena, na~rtovanje pa bo lahko natan~nej{e in zaradi omejenega planskega razpona tudi hitrej{e. 6 Viri in literatura Omega Consult, 2007: Projekt celovitega razvoja obmo~ja tretje razvojne osi (Zbirno poro~ilo). Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana. Pu~ko D. 1999: Strate{ko upravljanje. Ekonomska fakulteta v Ljubljani. Ljubljana. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Rodrigue J. P., 2005: Introduction to a Route selection Problem. Medmrèje: http://people.hofstra.edu/ geotrans/eng/gallery/TGchapter1_Applications.ppt (14. 5. 2007). Scott Wilson Business Consultancy 2007: Strategic Study for the Development of Pan-European Corridor V. Central European Initiative. Genova. 140 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 141–147, Ljubljana 2007 VLADNI PROJEKT »TRAJNOSTNA ENERGIJA IN EKONOMIJA VODIKA« Z VIDIKA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA V SLOVENSKIH REGIJAH Kristina Gori{ek seca113@ yahoo.com UDK: 620.9:502.131.1(497.4) IZVLE^EK Vladni projekt »Trajnostna energija in ekonomija vodika« z vidika trajnostnega razvoja v slovenskih regijah Tako v svetu kot pri nas je z vidika prerazko{nega tro{enja naravnih virov predvsem v energetske namene, zagorela rde~a lu~ka. Ne le, da naravnih virov za~enja primanjkovati, posledice njihove rabe so za na{ planet in ìvljenje na njem uni~ujo~e. S tem dejstvom se za~enja spopadati tudi vladajo~a slovenska politika, saj vedno vi{ji delè BDP-ja, namenjen odpravljanju posledic naravnih nesre~, prepri~a tudi tiste, ki se do sedaj niso zmenili za direktive EU ali celo Kjotski protokol. Vladni projekt Trajnostna energija in ekonomija vodika spada med projekte, ki naj bi podpirali doseganje ciljev pete prioritete Strategije razvoja Slovenije, to je povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Aktualne politi~ne odlo~itve na tem podro~- ju pa {e zdale~ niso temu v prid. KLJU^NE BESEDE trajnostni razvoj, vladni projekt, emisije toplogrednih plinov, obnovljivi viri energije ABSTRACT Appraisal of the governmental project »Sustainable energy and the hydrogen economy« in a light of sustainable development of Slovene regions As in the world, also in Slovenia we have come to the point where the beaming red light shows us of the fading reserves of natural resources that are coming to an end. Not only are they running out, but also the consequences of their usage are destroying our planet and the life on it. Lately even the Slovenian government has started to work on the matter, since the GNP spent on overcoming the damage of natural disasters caused by global warming, convinced even those who, until now, didn't pay attention neither to the EU directives, nor the Kyoto Protocol. The governmental project Sustainable Energy and the Economy of Hydrogen is among the projects that support the aiming towards the fifth priority of The Strategy of Development of Slovenia, which is sustainable development. But the latest political decisions in this field are certainly not of any help. KEYWORDS sustainable development, governmental project, emissions of greenhouse gases, renewable energy sources 141 Kristina Gori{ek 1 Uvod V uvodu Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (v nadaljnjem besedilu Resolucija) (Resolucija 2006) lahko preberemo, da regionalne razlike Slovenije ovirajo njen razvoj, kljub temu, da so v primerjavi z dràvami Evropske unije relativno majhne. Zaradi krepitve Osrednjeslovenske regije, razlike, merjene z bruto doma~im proizvodom na prebivalca, po~asi {e nara{~ajo (Resolucija 2006, 6). V naslednjem poglavju o vsebini in namenu resolucije, zasledimo medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj, ki predstavlja tretjega od {tirih temeljnih ciljev Strategije razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu SRS), ki naj bi jih Slovenija dosegla v naslednjem programskem obdobju. V Resoluciji zasledimo, da pomeni omenjeni cilj »uveljavljanje na~ela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh podro~jih razvoja, vklju~no s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva. Na~elo trajnosti zahteva, da se potrebe dana{njih generacij zadovoljujejo tako, da se ne omejujejo mònosti prihodnjih rodov za vsaj enako uspe- {no zadovoljevanje njihovih potreb« (Resolucija 2006, 9). SRS vsebuje pet klju~nih razvojnih prioritet, v katere so vklju~eni nacionalni razvojni projekti (preglednica 1). Preglednica 1: Vklju~enost razvojnih projektov v klju~ne razvojne prioritete SRS (Resolucija 2006, 10) klju~ne razvojne prioritete SRS, nacionalni razvojni projekti ki jo projekt podpira 1. Konkuren~no gospodarstvo • Gospodarska sredi{~a in hitrej{a gospodarska rast • Nacionalna {irokopasovne mreà • Ve~ji turisti~no-infrastrukturni projekti (Slovenski jadranski otok, Zabavi{~ni park Megalaxia, Gori{ki turisti~ni center) • Ve~ji projekti {portne infrastrukture (Nordijski center Planica, [portno poslovni park Leona [tuklja, Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov krasa) 2. U~inkovito ustvarjanje, dvosmerni • NUK Joèta Ple~nika pretok in uporaba znanja za • Vi{je in visoko{olski sredi{~i (Politehnika Ljubljana in Univerzitetni gospodarski razvoj in kakovostna klini~ni center Maribor) delovna mesta 3. U~inkovita in cenej{a dràva • E-zdravje • E-pravosodje 4. Moderna socialna dràva • Sklad za razvoj kadrov in {tipendijska shema in ve~ja zaposlenost • Novi Klini~ni center v Ljubljani • Mreà centrov za urgentno medicino 5. Povezovanje ukrepov za doseganje • Trajnostna mobilnost trajnostnega razvoja • Modernizacija èlezni{kega omrèja • Modernizacija dràvnega cestnega omrèja na prioritetnih razvojnih oseh • Dodatni avtocestni program • Trajnostna energija in ekonomija vodika • Modernizacija elektri~nega omrèja • Gradnja novih energetskih zmogljivosti (HE Spodnja Sava, TE[ 6, NEK II. Agregat, ^HE Kozjak) • Skladi{~e plina 142 Vladni projekt »Trajnostna energija in ekonomija vodika« z vidika trajnostnega razvoja … V Resoluciji je predstavljenih petintrideset projektov, enajst projektov naj bi podpiralo doseganje ciljev pete prioritete SRS, to pa je povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Med te projekte spada tudi projekt Trajnostna energija in ekonomija vodika (TEEV). V na{em prispevku bomo na podlagi Osnutka Dràvnega razvojnega programa Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (ki predstavlja izvedbeni dokument SRS na podro~ju razvojno-investicijskih programov in projektov), Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, relevantne literature ter pojasnil odgovornih za izvedbo posameznih projektov sku{ali ugotoviti prispevek projekta TEEV na trajnostni razvoj (vsaj nekaterih) slovenskih regij. Pri tem nas je presenetilo dejstvo, da v sami Resoluciji ob projektu Trajnostna energija in ekonomija vodika najdemo projekte, ki so izrazito energetsko potratni (Zabavi{~ni park MEGALAXIA, Gori{ki turisti~ni center ...) ter okolju in ljudem neprijazni (Slovenski jadranski otok, izgradnja bloka 6 TE [o{tanj, izgradnja bloka 2 NEK – nere{eno vpra{anje odlaganja radioaktivnih odpadkov in podalj{evanje obdobja tveganja zaradi mònosti nesre~e …), torej ne le, da se pri vpra{anju trajnostnega razvoja izklju~ujejo nacionalni razvojni projekti glede na razvojne prioritete, ki jih podpirajo, vpra{ljivi so tudi nekateri projekti, ki podpirajo isto razvojno prioriteto (povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja). 2 Na~ela trajnostnega razvoja Definicij trajnostnosti, trajnostnega razvoja, sonaravnega trajnostnega razvoja lahko zasledimo kar nekaj. Med klju~nimi je definicija Svetovne komisije za okolje in razvoj (medmrèje 1), ki pravi, da pomeni trajnostni razvoj »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogroàli zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij«. Ta definicija je tudi zelo blizu tiste, ki je opisana v Resoluciji. Bolj ob{irna je definicija Pluta (2004, 159), ki vsebuje tudi socialno komponento: »Z uporabo besede trajnostnost èlimo pod~rtati cilj, tènjo trajnega oziroma trajnostnega ohranjanja naravnega (okoljskega) kapitala in hkrati dolgoro~no (trajno) zasnovanega delovanja gospodarstva in celotne drùbe, ob spo{tovanju socialne pravi~nosti… Sonaravni trajnostni razvoj pomeni izbolj{evanje blaginje, {iroko pojmovane kakovosti ìvljenja v ~asu. Sodobne definicije se osredoto~ajo na medsebojno povezane, soodvisne tri vidike trajnostnosti: gospodarsko, okoljsko in socialno. Rast BDP je po trajnostni paradigmi potrebna, a trajno sprejemljiva le, ~e je ne spremlja hkratno iz~rpavanje naravnih virov in pove~evanje pritiskov na okolje, onesnaèvanje okolja«. Tako tudi iz tega zornega kota, tako imenovanega ekocentri~nega vrednostnega sistema, ugotovimo, da so nekateri projekti, vklju~no s projektom Trajnostna energija in ekonomija vodika, sporni. Slednji morda ni sporno zastavljen, a je sporna interpretacija projekta s strani tako sedanje, kakor prej{nje vladajo~e politike. 3 Vladni projekt trajnostna energija in ekonomija vodika Iz Resolucije je razvidno, da cilji projekta Trajnostna energija in ekonomija vodika pokrivajo razli~na podro~ja energetike. Na celotnem podro~ju energetike je cilj projekta pove~ati uporabo obnovljivih virov v deleù proizvodnje primarne energije, bistveno izbolj{ati energetsko u~inkovitost stavb, zmanj- {ati odvisnost Slovenije od uvoza fosilnih energentov, pove~ati samozadostnost Slovenije in zaokroèno oskrbo regij z obnovljivimi viri energije iz lokalno dostopnih virov. Cilji projekta na podro~ju prometa so vzpostaviti infrastrukturo za vozila nove generacije (hibridna vozila, gorivne celice), za mestne in medmestne prometne povezave vzpostaviti vozni park vozil na gorivnih celicah. [e vedno sicer obstajajo ovire, ki so povezane s sedanjo energetsko politiko pri prodoru vodikovih tehnologij, a kljub temu trg gorivnih celic hitro raste, trend rasti se vsakih 5 let podvoji. Sekav~nik (2007, 12) ne dvomi o mònostih uvedbe vodikovih tehnologij, temve~ meni, da je dana{nja paradigma energijske oskrbe, z vidika trajnostnega razvoja, velika utopija. 143 Kristina Gori{ek S cilji projekta trajnostne energije èli vlada dose~i {tevilne narodnogospodarske u~inke, kot so: dvig konkuren~nosti, nova delovna mesta, regionalni razvoj, manj{a uvozna energetska odvisnost, manj{i stro{ki za energijo prebivalcev, pozitivni vplivi na okolje … Prav slednji u~inki so {e kako tèko pri~akovani, saj se Evropa in ostali svet è soo~ata z vedno ve~jimi posledicami u~inkov tople grede. Ne le, da Kjotski protokol ne daje zadostnih ukrepov, z dosedanjimi ukrepi ni zagotovljena niti izpolnitev è sprejetih obveznosti. Za Slovenijo so radikalni ukrepi nujno potrebni, saj kljub izjemnim naravnim dano-stim za obnovljive vire energije beleì skokovito pove~anje porabe energije, hkrati pa ima Slovenija pomembno geostrate{ko lego na kriì{~u V. in X. koridorja, ki povzro~a nara{~anje tranzitnega prometa preko njenega ozemlja (glej Resolucija 2006, 63). Zahteve EU, ratifikacija Kjotskega protokola in na{a odgovornost do okolja ter generacij, ki prihajajo za nami, neizpodbitno narekujejo nove re{itve, ki jih projekt sicer ponuja. Iskanje in preu~evanje novih mònosti za izrabo naravnih danosti, zlasti biomase, son~ne energije, geotermalne energije in bioplina iz agroìvilskih odpadkov, ter uvajanje infrastrukture za ekonomijo vodika in za vozila nove generacije, so prvi konkretni koraki, ki bi nas lahko pripeljali do uspe{nih re{itev, kako proizvesti ve~ energije doma in morda zmanj{ati ali vsaj umiriti emisije toplogrednih plinov. Z nekaterimi è omenjenimi projekti v Resolucije bodo ustvarili prav nasproten u~inek, kot bi ga èleli dose~i s tem projektom. Zato je nerazumljivo, da v Resoluciji nih~e ne omeni stabilizacije porabe in var~evanja z energijo kot pomembnih dejavnikov k umiritvam emisij. Ali je sploh {e mogo~e prepre~iti posledice dosedanje rabe neobnovljivih primarnih virov energije? Ali je sprejemljivo, da za realizacijo re{itev v energetiki ne upo- {tevamo trajnostnih na~el sonaravnega razvoja in s tem ogroàmo druge naravne vire (in hkrati s tem ignoriramo klju~ne razvojne prioritete SRS, v katere so vklju~eni vladni projekti!)? 4 Emisije toplogrednih plinov Najnovej{i podatki poro~ila Mednarodnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), ki je iz{lo 4. maja 2007, kaèjo na bistveno vi{je nara{~anje toplogrednih plinov, kot je bilo to do sedaj prikazano. Med drugim nam pokaèjo tudi njihove trende: • Emisije globalnih toplogrednih plinov so nara{~ale è pred za~etkom industrijske dobe, vendar so od leta 1970 pa do leta 2004 emisije narasle za kar 70 %, samo od leta 1990 do leta 2004 za 24 %. • Emisije CO so narasle za 80 % med leti 1970–2004, ter kar za 28 % med leti 1990–2004. Leta 2004 2 je CO predstavljal kar 77 % vseh antropogenih emisij toplogrednih plinov. 2 • Z aktualnimi blaìlnimi usmeritvami ter sorodnimi trajnostnostnimi praksami, ki se jih upo{teva in izvaja na globalni ravni, bodo globalni toplogredni plini {e naprej nara{~ali v naslednjih desetletjih. Danes se è zavedamo, da podnebnih sprememb, ki so posledica antropogenih emisij toplogrednih plinov, ni ve~ mòno prepre~iti. »Strokovnjaki sodijo, da bodo nekatere pri~akovane pozitivne posledice klimatskih sprememb (na primer gnojilni u~inek s pove~ano fotosintezo rastlin, dalj{a vegetacijska doba, zvi{anje zgornje meje uspevanja nekaterih polj{~in, pove~ana koli~ina son~nega obsevanja in s tem povezane manj{e energetske potrebe za ogrevanje pozimi) manj{e od negativnih (pove~anje su{nosti in nevarnosti poplav, pogostej{i gozdni poàri, to~a, neurja in pozeba, oteèna vodna oskrba, ve~ja ranljivost vodnih virov, pove~anje potreb po klimatskih napravah v vro~ih poletjih), kar bo okrepilo pomen sonaravnega regionalnega na~rtovanja pokrajinske rabe zlasti v bolj ob~utljivih pokrajinskoekolo{kih tipih s pri~akovanimi ve~jimi klimatskimi spremembami« (Plut 2005, 10). Danes je popolnoma jasno, da je na è ob~utne podnebne spremembe ter na njihovo pospe{eno nastajanje in njihove posledice ( »Ogrevanje bo izrazitej{e v hladni polovici leta in v severnih geografskih {irinah. Slovenske raziskave kaèjo, da se bo temperatura zraka do leta 2030 v Sloveniji pove~ala za 0,5 °C do 2,5 °C, do leta 2060 pa za 1 °C do 3,5 °C. Manj zanesljive so napovedi spremembe letne koli~ine padavin, saj je razpon pri~akovanj od +10 % do –30 %. Koli~ina padavin poleti se bo najverjetneje zmanj{ala 144 Vladni projekt »Trajnostna energija in ekonomija vodika« z vidika trajnostnega razvoja … za do 20 %« (Kajfè Bogataj 2007)), potrebno nujno prilagajanje celotne drùbe, na vseh ravneh ~lovekovega delovanja in odlo~anja. Po podatkih bro{ure Okolje v Sloveniji 2002, je proizvodnja elektri~ne energije in toplote (28 %), na prvem mestu po izpustih toplogrednih plinov, na drugem mestu je promet (19 %), sledijo gospodinjstva in komercialni sektor (17 %), industrija in gradbeni{tvo (12 %), kmetijstvo (11 %), odpadki (6 %), industrijski procesi (5 %) ter ostalo (2 %) (glej MOPE, 2002). 5 Med sprejemljivimi tudi vpra{ljive re{itve Uveljavljanje obnovljivih virov energije (OVE) zasledimo na prvem mestu {tirih glavnih podro~ij projekta Trajnostna energija in ekonomija vodika. Avtorji projekta menijo, da prav zaradi sorazmer-ne regionalne porazdeljenosti potencialov OVE, predstavlja projekt izrazit prispevek k skladnemu regionalnemu razvoju. »Glavna podro~ja spodbujanja nalòb v OVE bodo: proizvodnja toplote in elektri~ne energije iz lesne biomase, izkori{~anje bioplina za proizvodnjo toplote in elektri~ne energije, izkori{~anje son~ne energije« ([olinc 2007, 9). Vladni projekt vetrnih elektrarn ne uvr{~a na podro~je vredno spodbujanja nalòb, kljub temu pa vetrno energijo uvr{~a med velike potenciale ([olinc 2007, 3). Zato vlada podpira gradnjo vetrnic (tudi) na obmo~ju neizmernega naravnega bogastva. Prav pri dolo~itvi lokacije vetrne elektrarne, pomembnega, za Notranjsko-kra{ko regijo novega obnovljivega vira energije, se je dràva nerazumljivo zakaj, odlo~ila za grob poseg v neokrnjeno naravo (predlogov za primernej{e lokacije je nekaj: ob avtocestnih odsekih, v industrijskih conah …). Postavitev 29ih vetrnic na Volovji rebri bi pomenilo degradacijo neokrnjene divjine, osiroma{enje biodiverzitete tako rastlinskega kot ìvalskega sveta in nenazadnje potencialno nevarnost onesnaènja dveh pomembnih virov pitne vode, ki oskrbujeta 12.000 prebivalcev ob~ine Ilirska Bistrica, v su{nem obdobju pa tudi naselja v sosednji ob~ini Hrpelje-Kozina ter naselja na Hrva{kem (Kova~i~ 2006). Na to nas opozarja tudi Kajfè Bogatajeva: »~ez dvajset let pitna voda v Sloveniji ne bo dostopna vsem Slovencem, {e zlasti ne iz pipe, hkrati pa bo tudi veliko dràja«. Argumenti o prepotrebnih obnovljivih virih energije izgubijo svojo teò, ko jih upravi~ujemo z izgu-bo drugih naravnih virov, v tem primeru pokrajinske, biotske raznovrstnosti, virov pitne vode. [e posebej nesprejemljivo je dejstvo, da se uni~uje naravne vire (prav tako blok 2 NEK, izgradnja HE Spodnja Sava, blok 6 TE [o{tanj …) za dodatno razsipavanje z energijo, namesto da bi z raznimi programi in (vladnimi) projekti dosegli stabilizacijo porabe in var~evanje z njo. Burja (2007) navaja zelo optimisti~ne podatke iz razli~nih regij o è delujo~ih sistemih daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Gornjem Gradu, Preddvoru, Ko~evju, na Vranskem, Cankovi, @elezni-kih, Lu~ah in Mozirju ter celo o borzi lesne biomase. Seznani nas tudi s prvimi primeri son~nih elektrarn kot so Labore, Radovljica, Ljubljana, Lesce, Maribor, Nanos, Nova Gorica, Ptuj, Izola, Rodica in Velenje. Vzpodbudno je tudi dejstvo, da je v gorah è ve~ kot 40 planinskih ko~ opremljenih s son~nimi celicami. Od leta 2003 obratuje prva bioplinska naprava za proizvodnjo elektri~ne energije v Letu{u, na kmetiji Flere, sledile pa so ji Farma Ihan d. d., farma Nem{~ak, farma Jezera in obe farmi v Iàkov-cih. V Ljubljani, na odlagali{~u odpadkov Barje, je bila è leta 1995 zgrajena elektrarna z mo~jo 1,2 MW, ki je v letih 2003 in 2004 pove~ala svoje zmogljivosti na 3,3 MW ter tako izkori{~a obnovljivi vir energije antropogenega nastanka – odpadke (glej Burja 2007). Glede na izhodi{~no leto 1986, so se izpusti toplogrednih plinov v prometu do leta 2004 pove~ali kar za 112 %, kar postavlja promet na drugo mesto najve~jega onesnaèvalca toplogrednih plinov v Sloveniji (glej Burja 2007). Tudi na tem podro~ju so nekatere slovenske regije è storile prve korake. Tako so drùbe KG Raki~an, Trgovina ZRNO-VIT in TMK Lipovci za~eli s kmetovalci podpisovati pogodbe za dogovor-jeno pridelavo oljne ogr{~ice, ki jo bodo predelovali v biodizel (glej Burja 2007). V Ljubljani preizku{ajo 20-odstotno me{anico biodizla na dveh mestnih avtobusih, podjetje Rumeni taxi pa uporablja tri vozila na hibridni pogon. Z razvojem vodikovih tehnologij postajajo vedno bolj realne tudi gorivne celice na vodik. 145 Kristina Gori{ek Da bi uredili mirujo~i promet v mestu in poskrbeli za bolj zdravo okolje, sta mestni ob~ini Koper in Nova Gorica financirali mestni avtobusni promet (glej Burja 2007). 6 Sklep »Danes dovolj natan~no vemo, kje so vzroki za sedanje slab{anje zdravja celotnega planetarnega ekosistema, poznamo diagnozo in mòne uspe{ne na~ine zdravljenja planeta in hkratnega izbolj{anja ìvljenja in blaginje vseh prebivalcev planeta« (Plut 2004, 27). Vpra{anje je le, ~e smo pripravljeni na spremembe vrednot v drùbeni in socialni sferi, ~e se dovolj resno zavedamo potreb po prilagajanju na nastajajo~e razmere, zaradi podnebnih sprememb, ~e smo pripravljeni prispevati s svojim deleèm k manj potrat-nemu na~inu ìvljenja? Znanstveniki nas è nekaj ~asa in vedno pogosteje opozarjajo, kaj bodo hitre podnebne spremembe pomenile za ìvljenje na na{em planetu in kako bomo vsi, brez izjeme, tega delèni. Medtem ko se ljudje è spopadajo s prvimi znaki napovedanih posledic podnebnih sprememb, se na{a dràva s svojimi vladajo~imi politi~nimi in gospodarskimi resorji prepo~asi odziva z raznimi strategijami, resolucija-mi in ukrepi. Le-ti se pogosto izklju~ujejo med sabo, kot da si odgovorni zatiskajo o~i pred resni~nostjo. Medtem, ko projekt Trajnostna energija in ekonomija vodika, ki spodbuja razvoj obnovljivih virov energije, dopu{~a vladi opravi~ila za ogroànje ali celo uni~enje naravnih virov (biotske raznovrstnosti, virov pitne vode) v imenu »~iste energije« kljub alternativnim lokacijam (industrijske cone, odseki ob avto-cestah …), pa na razli~nih koncih Slovenije vladni projekt prehitevajo konkretne re{itve. V Resoluciji ne zasledimo nobene omembe o stabilizaciji potro{nje in var~evanju energije. Omenja se sicer termin u~inkovite rabe energije, a hkrati najdemo veliko projektov, za katere lahko re~emo, da so energetsko zelo potratni. ^eprav naj bi obnovljive vire uporabljali za nadomestitev fosilnih goriv, daje Resolucija s projektom Trajnostna energija in ekonomija vodika misliti, da bodo obnovljivi viri energije le zapolnili potrebe po vedno ve~ji koli~ini energije. S tem pa je vpra{ljiv tudi tretji temeljni cilj SRS (medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj), ki naj bi ga Slovenija dosegla v naslednjem programskem obdobju. 7 Viri in literatura Burja, A. 2007: Slovenija zniùje CO : imate mo~, pokaìte {e modrost: o podnebnih spremembah. Mini-2 strstvo Republike Slovenije za okolje in prostor, Ljubljana. Govor ministra Podobnika na konferenci Razvojne mònosti JV Evrope-obnovljivi viri energije, Ljubljana 10. 11. 2006. Medmrèje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/dokumenti/govor_viri_energije.pdf (10. 11. 2006). Kajfè Bogataj, L. 2007: Medmrèje: http://www.prihodnost-slovenije.si/up-rs/ps.nsf/krf/ 61945F3137873F3AC12570BD002FB45A?OpenDocument (15. 5. 2007). Kova~i~, G., Ravbar, N. 2006: Z Volovje rebri se napajata Bistrica in Podstenj{ek. Delo, 21. 12. 2006. Medmrèje 1: http://www.umanotera.org/index.php?node=5 (8. 5. 2007) MOPE: Okolje v Sloveniji 2002. Medmrèje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/brosura_okolje.pdf (7. 11. 2003). Plut, D. 2004: Zeleni planet? Prebivalstvo, energija in okolje v 21. stoletju. Ljubljana. Plut, D. 2005: Teoreti~na in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka. Geografski pogledi na regionalni razvoj. Ljubljana. Plut, D. Podnebne spremembe – globalni slovenski ve~plastni izzivi. Medmrèje: http://www.prihodnost-slovenije.si/up-rs/ps.nsf/krf/4C257163C9BE188BC12570B900361F88?OpenDocument (14. 11. 2005). 146 Vladni projekt »Trajnostna energija in ekonomija vodika« z vidika trajnostnega razvoja … Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Sekav~nik, M. 2007: Vodikove tehnologije – utopija ali resni~nost? Dnevi energetikov 2007 – 9. konferenca energetskih menedèrjev Slovenije. Ljubljana, 2007. Strategija razvoja Slovenije. Medmrèje: http://www.gov.si/umar/projekti/srs/srs.php (23. 6. 2005). [olinc, H. 2007: Trajnostna energija. Dnevi energetikov 2007 – 9. konferenca energetskih menedèrjev Slovenije. Ljubljana. 147 148 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 149–155, Ljubljana 2007 GRADNJA NOVIH HIDROELEKTRARN KOT DEJAVNIK REGIONALNEGA RAZVOJA – PRIMER POSAVJA Marjeta Zupan, Simon Kerma Fakulteta za humanisti~ne {tudije Koper Titov trg 5, 6000 Koper marjeta.zupan@ gmail.com, simon.kerma@ fhs.upr.si UDK: 621.311.21(497.43) IZVLE^EK Gradnja novih hidroelektrarn kot dejavnik regionalnega razvoja – primer Posavja Oktobra 2006 je Vlada Republike Slovenije sprejela Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, s katerimi naj bi se okrepilo slovensko gospodarstvo ter pospe{il razvoj na lokalni in regionalni ravni. S projektom »Izgradnja novega proizvodnega objekta Hidroelektrarna Spodnja Sava« se Resolucija dotika tudi nacionalne energetske politike. Avtorja v prispevku uvodoma predstavita smotrnost in pomen omenjenega projekta z ozirom na nara{~ajo~o potrebo po elektri~ni energiji ter posledi~ne perspektive razvoja energetike v Sloveniji. Osrednji del prispevka izpostavi probleme, ki se ti~ejo izvedbe projekta v konkretnem prostoru. V sklepnem poglavju avtorja ocenita vpliv projekta na regionalni razvoj Posavja. KLJU^NE BESEDE nacionalni razvojni projekti, energetika, hidroelektrarne, regionalni razvoj, Posavje ABSTRACT Building of the new hydroelectric power stations as a factor of regional development – the case of Posavje In October 2006, the Government of the Republic of Slovenia adopted the Resolution on national developmental projects which is ought to strengthen Slovenian economy and promote development on a local and regional level. The project »Building of new Lower Sava electric power production facility« (»Izgradnja novega proizvodnega objekta Hidroelektrarna Spodnja Sava«) is concerning also the national energy policy. In the introduction, authors present expedience and meaning of the project concerning the increasing need for electric energy and consequently, perspectives of energy development in Slovenia. Central part of the article emphasises the problems handling realisation of the project in the concrete area. In conclusion, authors evaluate the impact of the project on regional development of Posavje. KEYWORDS national developmental projects, energetic, hydroelectric power stations, regional development, Posavje 149 Marjeta Zupan, Simon Kerma 1 Uvod Vodna energija je ena izmed naj~istej{ih oblik energije in je kot obnovljiv energetski vir v primerjavi z ostalimi v kontekstu emisij CO ekolo{ko najmanj opore~na. Zdi se, da glede tega v Sloveniji obstaja 2 konsenz, saj sku{amo vodni potencial ~im bolje izkoristiti in pove~ati delè vodne energije v skupni energetski bilanci. To je tudi eden izmed ciljev, ki si ga je zastavila Vlada Republike Slovenije in ga zapi-sala v Resolucijo o nacionalnih vladnih projektih za obdobje 2007–2023, sprejeto oktobra 2006. Dokument obsega razvojne projekte s podro~ja gospodarstva, turizma, zdravstva, izobraèvanja, trajnostnega razvoja, prometa in energetike. Razvojni projekti s podro~ja energetike spadajo v 5. skupino razvojnih prioritet Strategije razvoja Slovenije (2005), ki obsega povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Med projekte, s katerimi naj bi Slovenija na podro~ju energetike dosegla trajnostni razvoj, tako sodijo Trajnostna energija in ekonomija vodika, Modernizacija elektri~nega omrèja, Gradnja novih energetskih zmogljivosti (HE Spodnja Sava, TE[ 6, NEK II. agregat, ^HE Kozjak) in Skladi{~e plina (Resolucija 2006). Dale~ najve~ji pomen glede modernizacije slovenskega elektroenergetskega sistema je pripisan regiji Posavje, saj naj bi ta po izgradnji hidroelektrarn na spodnjem toku reke Save, II. bloka Nuklearne elektrarne Kr{ko ter Plinohrama Senovo postala pravi energetski bazen Slovenije in njena vodilna energetska regija. Ker modernizacija Nuklearne elektrarne Kr{ko in izgradnja Plinohrama Senovo {e nista v procesu realizacije, lahko kot trenutno najpomembnej{i projekt v Posavju opredelimo Izgradnjo novega proizvodnega objekta Hidroelektrarna Spodnja Sava. Projekt obsega gradnjo petih hidroelektrarn (v nadaljevanju besedila HE) na spodnjem toku Save (HE Bo{tanj, HE Blanca, HE Kr{- ko, HE Breìce in HE Mokrice), hkrati pa tudi gradnjo protipoplavne infrastrukture. Prva HE, HE Bo{tanj, è obratuje od 27. 5. 2006, od 14. 11. 2005 pa je v gradnji HE Blanca. Ta naj bi z obratovanjem pri~ela aprila 2009, HE Kr{ko maja 2012, HE Breìce maja 2015, HE Mokrice pa maja 2018, vendar je Vlada septembra 2006 na pobudo finan~nega ministrstva sprejela sklep o skraj{anju roka za dokon~anje verige. Tako naj bi bila HE Mokrice kot zadnja HE v verigi dokon~ana è do leta 2015, a je vse {e odvisno od dogovora z Republiko Hrva{ko glede zagotavljanja pretoka reke Save na meji (Ko{ir 2006a). Vrednost projekta je 459.000.000 evrov; za energetski del je namenjenih 350.000.000 evrov, za infrastrukturni del pa 109.000.000 evrov. Cilj projekta je bolje izkoristiti vodo kot obnovljiv energetski vir ter tako pove~a-ti samostojnost in konkuren~nost elektroenergetskega sistema Slovenije, hkrati pa tudi zmanj{ati uvozno odvisnost Slovenije in pove~ati {tevilo novih delovnih mest. Vse HE bodo akumulacijsko-preto~nega tipa in bodo omogo~ale dnevno izravnavo pretokov. Skupna instalirana mo~ novih petih HE bo 189 MW, povpre~na letna proizvodnja pa 716 GWh. Elektri~na energija novih HE bo tako predstavljala 21 % proizvodnje slovenskih HE in bo predvidoma pokrivala 6 % skupne porabe elektri~ne energije v dràvi (medmrèje 1). Pomebno je tudi, da je v projekt vklju~ena tudi gradnja protipoplavne infrastrukture, s ~imer bodo na obravnavanem odseku Save za{~itena tako urbana kot tudi kmetijska obmo~ja. Namen prispevka je osvetliti problematiko gradnje novih hidroelektrarn na Spodnji Savi z vidika umestitve v prostor, oceniti smotrnost projekta ter njegov pomen za dràvo in regijo oziroma lokalno skupnost. Izbrane metode dela vklju~ujejo predvsem analizo vsebine relevantnih dokumentov (Strategija razvoja Slovenije, Resolucija o nacionalnih vladnih projektih in Regionalni razvojni program regije Posavje (2007)), uporabo statisti~nih in drugih sekundarnih virov, opravljena pa je tudi poizvedba v obliki kraj{ih intervjujev prek elektronske po{te z nekaterimi predstavniki iz projektne skupine oziroma izbranimi lokalnimi akterji. 2 Problemski vidiki izvedbe projekta Gradnja hidroelektrarn je okoljsko zelo zahteven projekt in pomeni velik poseg v prostor. Po mnenju uprave Holdinga Slovenskih elektrarn in predsednice posebne komisije za gradnjo HE Blanca Mateje 150 Gradnja novih hidroelektrarn kot dejavnik regionalnega razvoja – primer Posavja 13.000 11.700 10.400 9100 7800 h 6500 GW 5200 3900 2600 1300 0 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 leto uvoz kon~na poraba elektri~ne energije proizvodnja elektri~ne energije na pragu – proizvodnja elektri~ne energije na pragu – hidroelektrarne termoelektrarne proizvodnja elektri~ne energije na pragu – nuklearna elektrarna Slika 1: Prikaz uvoza, porabe in proizvodnje elektri~ne energije v Sloveniji (SURS 2006). Konajzler je zato nujno izdelati vse potrebne {tudije (vpliv HE na podzemno in termalno vodo, sprememba mikroklime, vpliv na naravne znamenitosti in njihova za{~ita, vpliv na ekonomi~nost kmetijske proizvodnje, kartiranje habitatnih tipov in dolo~itev omilitvenih ukrepov, vpliv gradnje HE na ihtio-logijo, vpliv gradnje HE na prevajanje visokih voda za zagotovitev poplavne varnosti urbanih podro~ij, vpliv gradnje HE na morfologijo reke, mònost segrevanja vode in evtrofikacije v akumulacijskih jeze-rih) ter zagotoviti varstvo pred {kodljivim delovanjem reke Save z za{~ito pred poplavami naselij in kmetijskih obmo~ij, da bo njihovo ume{~anje v prostor v skladu s potrebnimi veljavnimi predpisi in standardi, prostorskimi zmònostmi in da bodo ti posegi okoljsko ~imbolj sprejemljivi (Konajzler 2006, [imic 2007). Glede na to, da se poraba elektri~ne energije v Sloveniji zvi{uje za 2–3 % letno, se posledi~no zvi- {uje tudi proizvodnja elektri~ne energije in uvoz le-te, ki je samo v letu 2005 zna{al ve~ kot 20 % elektri~ne energije (medmrèje 2). Dolgoro~no tako velika uvozna odvisnost neugodno vpliva na zanesljivost oskrbe in ceno elektri~ne energije, posredno pa tudi na konkuren~nost in uspe{nost slovenskega gospodarstva. Sama zasnova projekta izgradnje novih proizvodnih zmogljivosti je sicer s tem usklajena, saj èli Slovenija pove~ati svojo u~inkovitost v smislu konkuren~nosti gospodarstva, kakovosti ìvljenja in trajnostne rabe obnovljivih virov, vendar pri njegovem izvajanju prihaja do dolo~enih problemov, ki oteùjejo gradnjo HE. Eden izmed najbolj pere~ih problemov je urejanje infrastrukture ob hidroelektrarnah. Ta del projekta je po koncesijski pogodbi v pristojnosti dràve, za gradnjo pa je odgovorno sevni{ko podjetje Infra, vendar pa veliko vlogo igrajo tudi posamezna ministrstva, zlasti finan~no in okoljsko, ki se ne morejo dogovoriti o financiranju investicijsko-vzdrèvalnih del na infrastrukturi (Ko{ir 2006b). Tu gre predvsem za obnovo ali izgradnjo cest, izgradnjo novih mostov ~ez Savo in protipoplavno infrastrukturo, ki bi obvarovala urbana in kmetijska obmo~ja, ki leìjo v neposredni okolici hidroelektrarn. Marca 2006 je sicer bil sprejet dogovor o financiranju infrastrukture ob Savi. Polovico denarja naj bi zagotovil vodni 151 Marjeta Zupan, Simon Kerma sklad (torej dràva), preostanek pa podjetje Infra z najetjem posojil. Z omenjenimi nesporazumi pri usklajevanju financiranja infrastrukture so povezana tudi gradbena dela. Z vsako kr{itvijo koncesijske pogodbe in s tem ~asovnih omejitev za sprejetje posameznih dogovorov se gradbena dela namre~ pre-kinejo ali zamaknejo, saj so vezana na hidrogeografske zna~ilnosti pore~ja Save. Gre za to, da so posegi v strugo (na primer odprtje gradbene jame) mogo~i le v zimskih ali poletnih mesecih, ko je vodostaj nizek (Ko{ir 2006c). Skratka, ~e je dogovor glede gradbenih del sklenjen konec avgusta, je treba po~a-kati na december, ko vodostaj reke dovolj upade. Problem, ki je mo~no vznemiril lokalno prebivalstvo, pa tudi {ir{o javnost, je urejanje ribjih stez. Vsaka gradnja hidroelektrarn je velik in tvegan poseg v neposredno okolje, pri ~emer je treba nujno upo{tevati njegove specifike. Ribje steze namre~ omogo~ajo nemoteno ìvljenje rib v strugi, njihove selitve in drstenje. Oktobra 2006 je pri HE Bo{tanj pri{lo do mnoì~nega pogina rib, ko je zaradi napake na enem izmed generatorjev poginilo 3525 kilogramov rib. Mnogi, predvsem lokalne ribi{ke druìne, so opozorili na dejstvo, da bi se poginu lahko izognili, ~e bi bile pri HE Bo{tanj zgrajene ribje steze, vendar pa le-te niso bile na~rtovane v Dràvnem lokacijskem na~rtu za HE Bo{tanj, sprejetem è davnega leta 1989. Zatika se predvsem pri financiranju. Gradnja ribjih stez je namre~ zelo draga, cenej{e pa je umetno drsti{~e, a je za ohranjanje ekolo{kega ravnovesja v re~ni strugi primernej{a ribja steza. Potencialne teàve konflikta interesov zaradi zakonske neurejenosti se nakazujejo tudi pri ume{~anju posameznih dejavnosti (na primer plovbe z motornimi ~olni ter nekaterih drugih {portno-rekreativnih in turisti~nih aktivnosti) na ali ob akumulacijah, kar kaèjo dosedanje izku{nje ob è zgrajenih HE Vrbo-vo in HE Bo{tanj (Omerzu 2007). Potrebna je torej ustrezna zakonska preureditev in upo{tevanje sprememb pri izdelavi dràvnih prostorskih in lokacijskih na~rtov. Poleg financiranja in posegov v okolje ima velik pomen tudi vpra{anje povezovanja projekta gradnje HE na spodnji Savi z ostalimi izgradnjami novih proizvodnih objektov. Izgradnja spodnjesavske verige HE ni samostojen, individualen projekt, pa~ pa ima vpliv tudi na ostale, na~rtovane in è obstoje~e, proizvodne objekte. Tu so v ospredju Nuklearna elektrarna Kr{ko, è obstoje~e slovenske termo-in hidroelektrarne ter plinsko omrèje. Proizvodni objekti so vezani drug na drugega, saj se z medse-bojnim usklajevanjem ureja oziroma nadzira stabilnost oskrbe z elektri~no energijo v Sloveniji. Ob gradnji vsake nove elektrarne je tako treba analizirati tudi njen vpliv na ostale, ki è delujejo, so v fazi zapira-nja, gradnje ali {ele v fazi na~rtovanja. 3 Povezovanje projekta z regionalnim razvojem Posavja Lokalne oblasti, ki imajo pri gradnji HE najve~ji pomen, so ob~ine Sevnica, Kr{ko in Breìce ter Krajevna skupnost Bo{tanj. Vse skupnosti so bile vklju~ene v oblikovanje dràvnih lokacijskih na~rtov za hidroelektrarne in vladni projekt tudi podpirajo. Posavje je eno izmed obmo~ij v Sloveniji, kjer se lokalno prebivalstvo spopada z relativno visoko stopnjo registrirane brezposelnosti. Novembra 2006 je ta v Posavju zna{ala 9,8 %, v Sloveniji pa je bila v istem obdobju 8,6 % (Informacije 2007). Kot re{itev prestrukturiranja posavskega gospodarstva se tako nakazuje intenzivno preoblikovanje regije v slovenski energetski bazen, velik pomen se pripisuje vzpostavitvi logisti~nega sredi{~a, svojo prilònost pa i{~e Posavje tudi v razvoju turisti~nih potencialov. Ob izgradnji akumulacijskih bazenov HE vidijo mò- nosti za razvoj aktivnosti na vodnih in obvodnih povr{inah kot suplementarno ponudbo {ir{ega obmo~ja, ki je sedaj {e ni. Te dejavnosti so povezane predvsem z uporabo vodne povr{ine v {portno-rekreacijske namene (kopanje, ~olnarjenje, jadranje …) ter s prosto~asnimi dejavnostmi oziroma rekreacijsko rabo obmo~ij v zaledju. Omenjene perspektive se odli~no povezujejo z investicijsko-vzdrèvalnimi deli na cestnem omrèju, pri ~emer je najpomembnej{a obvoznica pri Kr{kem, ki naj bi odpravila prometne zama{ke v samem mestu ter bi povezala Kr{ko s poslovno cono Vrbina. Seveda pa ne gre pozabiti na okoljevarstveni vidik. Nenazadnje so HE velik poseg v naravno okolje in predstavljajo veliko obremenitev. Najprej bi bilo treba zagotoviti kakovostne ~istilne naprave, s katerimi bi lahko zmanj{ali 152 Gradnja novih hidroelektrarn kot dejavnik regionalnega razvoja – primer Posavja negativne vplive delovanja HE na okolje. Ta vidik je bil è upo{tevan v ob~ini Kr{ko, kjer bodo zgrajene {tiri ~istilne naprave na lokacijah Pijav{ko, Ròno, Dolenji Leskovec in Brestanica. Da bi tudi v resnici zagotovili visoke naravovarstvene standarde, pa zgolj omenjene {tiri ~istilne naprave niso dovolj. Kakovosten ~istilni sistem v obliki ~istilnih naprav ali drugih podobnih sistemov mora namre~ obsegati vsaka HE, pri tem pa je treba zagotoviti tudi nemoteno ìvljenje rib v strugi Save, njihovo selitev in drstenje. Ekolo{ka katastrofa, ki se je zgodila oktobra 2006 pri HE Bo{tanj, se ne sme ve~ ponoviti. Ribi{tvo, ki predstavlja dovolj pomemben vidik ìvljenja v Posavju, narekuje primerno vklju~itev v razvojne na~r-te regije. Iz objavljenih razvojnih dokumentov je mogo~e razbrati dokaj visoko stopnjo soglasja med drà- vo in regionalno oziroma lokalno iniciativo. Tako Regionalni razvojni program Regije Posavje 2007–2013 kot Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 izpostavljata izoblikovanje Posavja v energetski bazen Slovenije. Posavje je dejansko v Sloveniji najprimernej{e obmo~je, ki bi lahko bilo vodilno v proizvodnji elektri~ne energije. @e obstoje~i proizvodni objekti ter strokovno usposobljena delovna sila na podro~ju pridobivanja elektri~ne energije iz obnovljivih virov so velika prednost, kar podpira tudi Vlada z uvrstitvijo gradnje HE na spodnji Savi med nacionalne razvojne projekte. To prednost sicer omejujejo prevelika poraba energije glede na proizvedeno dodano vrednost, neizkori{~eni potenciali obnovljivih energetskih virov, zapleteni administracijski postopki ter neurejeno medresor-sko delovanje, a se zato ponuja veliko dodatnih prilònosti (Regionalni razvojni program 2007). @e omenjena povezava razvoja energetike s turizmom, obnova oziroma izgradnja prometne infrastrukture, gradnja ~istilnih naprav kot okoljevarstveni ukrep ter protipoplavna za{~ita kmetijskih obmo~ij so le nekateri pozitivni vidiki konkretnega povezovanja vsebine projekta z regionalnim razvojem Posavja. Preglednica 1: Predvideni pozitivni prostorski in razvojni u~inki na regionalni in dràvni ravni. prostorski u~inki razvojni u~inki regija • obnova obstoje~e in/ali izgradnja nove • raz{iritev turisti~ne ponudbe (izkori{~anje infrastrukture (~istilne naprave, namakalni akumulacij in urejenih breìn, povezovanje sistemi, vodovodi, mostovi, utrjene breìne, obstoje~ih destinacij z oblikovanjem novih spremljevalni objekti …); produktov); • za{~ita kmetijskih in urbanih obmo~ij • nove mònosti za {portno-rekreativne dejavnosti; pred poplavami; • nova zaposlitvene mònosti in zniànje stopnje • izbolj{ane razmere za kmetovanje brezposelnosti; (namakanje, prepre~evanje su{nih dob); • izobraèvanje (razvoj fakultete za energetiko); • bolj{a preskrba z vodo; • izbolj{ane prometnih povezav • spremenjen (urejen) videz pokrajine dràva • izpolnjevanje mednarodnih okoljskih • ve~ji izkoristek razpolòljivih doma~ih dogovorov (potencialni prispevek obnovljivih virov energije (OVE); k zmanj{anju emisij toplogrednih plinov) • pove~anje deleà OVE v skupni proizvodnji elektri~ne energije; • zmanj{anje energetske uvozne odvisnosti; • pove~ana gospodarska rast; • nova delovna mesta Preoblikovanje Posavja v energetski bazen Slovenije ne bi bilo koristno zgolj za regijo, pa~ pa tudi za celotno dràvo, predvsem za razvoj njenega elektroenergetskega sistema. Tu se najbolj izpostavlja è omenjeno zmanj{anje energetske odvisnosti Slovenije, kar bi bil eden izmed temeljev za trajnostni gospodarski razvoj, hkrati pa se zdi, da prina{a gradnja HE pozitivne u~inke predvsem za urbana obmo~- ja. Velik del Posavja namre~ pripada podeèlju, temu pa je namenjen tudi lasten razvojni program. 153 Marjeta Zupan, Simon Kerma Nenazadnje bo gradnja HE vplivala na razvoj podeèlja vsaj z obnovitvijo oziroma izgradnjo novih prometnih povezav, v akcijskem radiju lokalnega prebivalstva pa se bo to posledi~no izraàlo v pove~anju dnevne mobilnosti v mesta in nazaj zaradi predvidenih delovnih mest na objektih novih HE. Eden najbolj pozitivnih u~inkov bo nedvomno izgradnja protipoplavne infrastrukture, s katero bodo zavarovana kmetijska obmo~ja, ki leìjo neposredno ob Savi. Kljub dejstvu, da je gradnja HE velik poseg v okolje, ocenjujemo, da so ob zagotovitvi ustreznih naravovarstvenih ukrepov »stranski u~inki« njihove postavitve predvsem pozitivni in prina{ajo potencialno veliko razvojnih mònosti. Vpra{anje je torej le, kako bodo te mònosti celovito povezane in izkori{~ene v dobrobit lokalnega prebivalstva. 4 Sklep Gradnja HE je gotovo mo~an poseg v okolje in zahteva premi{ljeno izvedbo, ki bi lahko zagotovila prevlado pozitivnih u~inkov nad negativnimi posledicami. Projekt Izgradnja proizvodnega objekta Hidroelektrarna Spodnja Sava zaradi svoje ve~plastnosti ne vpliva le na spreminjanje videza naravne pokrajine, pa~ pa tudi na celovit regionalni razvoj Posavja. Poudarek je seveda na gospodarskih dejavnostih, kjer so izpostavljene pove~ane prometne zmogljivosti in pospe{en razvoj turisti~ne ponudbe. Za oìvitev turizma je predvidenih veliko mònosti, k ~emur bo v dobr{ni meri prispevala obnova oziroma izgradnja nove lokalne infrastrukture. Kljub omenjenim pozitivnim u~inkom, ki jih prina{a gradnja novih HE, pa ostaja nere{eno vpra{anje porabe energije. Ali smo res tako energetsko potratni, da je treba zgraditi kar pet novih HE? To bi bilo po vsej verjetnosti smiselno, ~e bi hkrati zaprli kak{no termo-elektrarno, sicer si lahko upravi~eno zastavimo vpra{anje o u~inkoviti rabi in gospodarjenju z energijo – tako pri nas kot drugje po svetu. Res je, da se z gospodarskim razvojem pove~uje potreba po energiji in da so nameni ter predvidevanja dràvnih in lokalnih razvojnih na~rtovalcev v tem smislu br`kone dobronamerni, dejstvo pa je, da gradnja vedno novih energetskih proizvodnih objektov ni trajnostna re{itev. Ali je razvojno, ~e se entropija nenehno pove~uje? Problem na{ega odnosa do okolja in (pretirane) rabe energije ostaja v bistvu nespremenjen, zato je obravnavani projekt – ~etudi se sli{i nekoliko naivno – lahko ozna~en kot pogojno ustrezen le v primeru, ~e bodo lokalne in dràvne oblasti hkrati poskrbele tudi za ve~jo energetsko u~inkovitost ter za osve{~anje in izobraèvanje prebivalstva o bolj smotrnem gospodarjenju z energijo. 5 Viri in literatura Informacije 2007: Zavod RS za zaposlovanje. Medmrèje: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Statistic-niPodatki/MesecneInformacije/2007/MI012007.pdf (17. 5. 2007). Konajzler, M. 2006: Predsednica posebne komisije za gradnjo HE Blanca (elektronska po{ta, 16. 11. 2006). Ko{ir, M. 2006a: Vlada se je oglasila zadnji hip. Medmrèje: http://www.delo.si/index.php?sv_path= 43,49&so=Delo&da=20060920&ed=0&pa=11&ar=edc7918015dae55158dad1c1398c718504&fromsearch=1 (20. 11. 2006). Ko{ir, M. 2006b: Posavci opozarjajo na slab odnos dràve. Medmrèje: http://www.delo.si/index.php? sv_path=43,49&so=Delo&da=20060314&ed=0&pa=4&ar=c9f3ba6b207f54eae365d228c7620c6304& fromsearch=1 (20. 11. 2006). Ko{ir, M. 2006c: HE na Savi prednostno, vendar s {tevilnimi zapleti. Medmrèje: http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&so=Delo&da=20060803&ed=0&pa=3&ar=b5e9e4e21154e2bef7253447deba 7d7404&fromsearch=1 (20. 11. 2006). Medmrèje 1: http://www.hse.si/gradnja_he_na_spodnji_savi (14. 10. 2006). Medmrèje 2: http://www.gen-energija.si (20. 12. 2006). 154 Gradnja novih hidroelektrarn kot dejavnik regionalnega razvoja – primer Posavja Medmrèje 3. http://www.dol-list.si/si/default.asp?clanek=6376&stevilka=2991 (5. 5. 2007). Omerzu, J. 2007: Predstavnik RRA Posavje. (elektronska po{ta, 20. 06. 2007). Regionalni razvojni program regije Posavje 2007–2013. 2007. Regionalna razvojna agencija Posavje, Kr{ko. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Strategija razvoja Slovenije. 2005. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana. SURS 2006: Medmrèje: http://www.stat.si (15. 11. 2006). [imic, J. 2007: Predstavnik HSE Invest. (elektronska po{ta, 15. 6. 2007). 155 156 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 157–166, Ljubljana 2007 UPRAVLJANJE Z RAZVOJEM PO OBLIKOVANJU POKRAJIN mag. Igor Strm{nik Slùba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana igor.strmsnik@ gov.si UDK: 332.1(497.4) POVZETEK Upravljanje z razvojem po oblikovanju pokrajin Institucije razvojnih regij (regionalni razvojni programi, regionalni razvojni sveti, sveti regij, regionalne razvojne agencije) se bodo z oblikovanjem pokrajin preoblikovale v pokrajinske institucije. Slovenija bo takrat {e upravi~ena do razvojne pomo~i strukturnih skladov in morda tudi neto prejemnica sredstev iz evropskega prora~una. Za u~inkovito vklju~itev v evropsko kohezijsko politiko po letu 2013 bo potrebno zdruèvanje razvojnih programov pokrajin v okviru dveh kohezijskih regij. Dràvna administracija, ki upravlja s strukturnimi skladi, ne bo pre{la na pokrajine, ampak bo dekoncentrirana nadaljevala z opravljanjem nalog na ravni kohezijskih regij. Pri ~ezmejnem sodelovanju postaja realna institucionalizacija evroregije, ki bo usmerjala tudi evropska finan~na sredstva. Pripraviti se kaè na upravljanje makro-evroregije s sedeèm v Sloveniji. Prena{anje razvojnih pobud pokrajin v nacionalni prostor in v obmo~je evroregije ter usklajevanje s pobudami iz Bruslja bo zahtevalo u~inkovit model upravljanja z razvojem. KLJU^NE BESEDE pokrajine, regionalni razvoj, trajnostni razvoj, razvojno na~rtovanje, kohezijska politika, evroregije ABSTRACT The development of regional policy in Slovenia The paper presents current trends in regional policy after the envisaged decentralisation of Slovenia. Due to already prepared legislation the institutions of development regions should be gradually transformed into regional institutions of »pokrajina«. A new administrative and territorial structure will bring about numerous changes in other parts of the social system: the legal system, public finance, state administration, competencies of ministries, cross-border cooperation, cohesion policy of European Union and others. New conditions will be created with the introduction of »pokrajina«, including regional, national and supra-national issues. An efficient model of development planning institutions in Slovenia, which could address the future challenges, is needed. KEYWORDS regions, regional development, sustainable development, programming, cohesion policy, euro regions 157 Igor Strm{nik 1 Uvod Po vzpostavitvi institucij dràve, opravljenem prehodu v tr`ni ekonomski sistem, privatizaciji in vstopu v Evropsko zvezo postopoma prihajajo v ospredje politi~nega zanimanja v Sloveniji tudi razvojna vpra{anja. Ni slu~aj, da imamo trenutno kar dve vladni slùbi in dva pristojna ministra za razvojna vpra{anja. Po Uredbi o dokumentih razvojnega na~rtovanja in postopkih za pripravo predloga dràvnega prora~una in prora~unov samoupravnih lokalnih skupnosti (Vlada Republike Slovenije 2005) je Slùba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko organ upravljanja kohezijske politike Evropske zveze v obdobju 2007–2013 ter pristojna za pripravo Dràvnega razvojnega programa 2007–2013, financiranje ob~in in regionalnega razvoja. Slùba Vlade Republike Slovenije za razvoj je pristojna za koordinacijo reform, usklajenost izvajanja razvojnih politik vlade in dokumentov razvojnega na~rtovanja, pripravo in izvajanje Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023, skupaj z Uradom Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj pa tudi za pripravo strategije razvoja Slovenije. Na pomenu pridobiva vpra{anje trajnostnega razvoja, kar je deloma pogojeno z geografskimi zna- ~ilnostmi Slovenije, ki je raznolika deèla z izjemno biolo{ko in reliefno pestrostjo ozemlja. Deloma gre zanimanje za trajnostni razvoj pripisati tudi mednarodnim vplivom, povezanim z globalnim segreva-njem in okrepljenim aktivnostmi Evropske zveze in Organizacije zdruènih narodov na tem podro~ju. S precej{njo verjetnostjo je mogo~e napovedati, da bomo v naslednji slovenski vladi imeli ministra za trajnostni razvoj, ki bo lahko u~inkovito zdruìl sedanja razpr{ena razvojna prizadevanja. Z razvojnimi vpra{anji sta povezana tudi teritorialna politi~na decentralizacija in oblikovanje pokrajin v Sloveniji. Po spremembi ustave in objavi paketa zakonodaje, ki je potrebna za njihovo ustanovitev, se zdi, da je ustvarjena kriti~na masa politi~ne volje za ta korak. V ospredju so razvojni razlogi za ustanovitev pokrajin. Regionalne raznolikosti Slovenije se odraàjo v prostoru kot ekonomsko in socialno zaostajanje obmejnih obmo~ij vzhodne in jùne Slovenije v primerjavi s hitreje se razvijajo~imi obmo~- ji v osrednji in zahodni Sloveniji. Razvojni potenciali in nakopi~eni problemi so raznoliki, tako da jih ni mogo~e u~inkovito re{evati zgolj z ukrepi na ravni dràve kot celote, ampak so potrebni tudi ukrepi po meri posameznih regij. Pokrajine, ki bodo imele izvirno pristojnost za svoj razvoj, se vidijo kot na~in aktivnega spodbujanja regionalne konkuren~nosti za doseganje nacionalne konkuren~nosti. Projekt oblikovanja pokrajin v Sloveniji je tako postavljen v okvir ukrepov za izvajanje Lizbonske strategije Evropske zveze. Med seboj povezane, v svet odprte in inovativne slovenske regije naj bi bile garancija za hitrej{i napredek Slovenije kot celote. 2 Prehod razvojnih regij v pokrajine Za izvajanje razvojnih nalog in vklju~evanje v kohezijsko politiko Evropske zveze je Slovenija razdeljena na 12 razvojnih regij (Po zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS 60/1999) je bilo v 12 statisti~nih regijah (NUTS 3) najprej ustanovljenih 12 regionalnih razvojnih agencij, ki so pri~ele s povezovanjem razvojnih partnerjev na regionalni ravni in pripravile 12 regionalnih razvojnih programov. Prva generacija teh dokumentov za obdobje 2001–2006 je bila postopoma sprejeta na svetih ob~in do leta 2004. V tem obdobju je è nastajal nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS 93/2005) s katerim so se regionalne strukture dodatno utrdile. Statisti~ne regije so pre{le v razvojne regije s sveti regij kot politi~nimi organi odlo~anja. Sprejem druge generacije regionalnih razvojnih programov za obdobje 2007–2013 se zaklju~uje v letu 2007.) in na dve kohezijski regiji (NUTS 2): Vzhodno Slovenijo in Zahodno Slovenijo. Prva {teje okoli 1,1 milijon prebivalcev in obsega okoli 60 % slovenskega ozemlja. Druga {teje okoli 0,9 milijona prebivalcev in obsega okoli 40 % celotnega slovenskega ozemlja. V splo{nem velja, da so razvojni problemi koncentrirani predvsem v Vzhodni Sloveniji, ki dosega 62,5 % povpre~ne razvitosti EU, medtem ko Zahodna Slove-158 Upravljanje z razvojem po oblikovanju pokrajin nija dosega 89,5 % tega povpre~ja. Najbolj celovito sliko stanja v regionalnem razvoju pa sicer kaè Indeks razvojne ogroènosti (Vlada RS 2006a), ki je izra~unan z uteìtvijo kazalcev gospodarske razvitosti (BDP na prebivalca, bruto osnova za dohodnino na prebivalca, {tevilo delovnih mest na delovno aktivno prebivalstvo v regiji in bruto dodana vrednost gospodarskih drùb na zaposlenega), trga dela (stopnja registrirane brezposelnosti in stopnja registrirane zaposlenosti), prebivalstva (indeks staranja prebivalstva), izobrazbe (povpre~no {tevilo let {olanja) in okolja (delè prebivalstva priklju~enega na javno kanalizacijo, delè povr{ine obmo~ij Natura 2000 in kazalec poseljenosti). Ta zna{a za Pomurje 169,6, za Osrednjeslovensko regijo pa 9,8. Prizadevanja, da se z ukrepi regionalne politike zaustavi trend nara{- ~anja regionalnih razlik, so na posameznih podro~jih sicer prinesla dolo~ene rezultate, vendar pa prav vrednotenje teh prizadevanj (Vlada RS 2004) kaè, da je za resnej{i zasuk trendov potrebna decentralizacija regionalne politike v smislu vzpostavitve politi~ne odgovornosti za regionalni razvoj na ravni pokrajin. V ~asu sprejemanja Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS 93/2005) ni bilo mogo~e natan~no napovedati, kdaj bo pri{lo do ustanovitve pokrajin. Zakon je predvidel prehodno obdobje in nadomestne re{itve v smislu krepitve obstoje~ih regionalnih struktur ter ustanavljanja novih institucij. V razvojnih regijah smo dobili politi~ne organe odlo~anja – svete regij, ki jih sestavljajo ùpani vklju~enih ob~in. Svet regije sprejema regionalni razvojni program in dolo~a regionalno organiziranost. Razvojno partnerstvo v regijah se uresni~uje v regionalnih razvojnih svetih znotraj katerih so bile oblikovane razvejane strukture (predsednik sveta regije, odbor za gospodarstvo, odbor za infrastrukturo in okolje, odbor za razvoj ~love{kih virov, odbor za razvoj podeèlja …). V regionalnih razvojnih svetih so ob~ine zastopane z 2 / 5 ~lanov, gospodarstvo z 2 / 5 ~lanov in organizirane nevladne institucije na ravni regije z 1 / 5 ~lanov. Administrativno in strokovno oporo tem strukturam nudijo regionalne razvojne agencije, ki opravljajo tudi druge razvojne naloge na regionalni ravni, ki so v javnem interesu. Regionalna politika vlade in institucije v 12 razvojnih regijah è danes delujejo po na~elu sub-sidiarnosti in v delu regionalnih spodbud tudi è po na~elu decentralizirane odlo~itve tako, da pokrajine v tem smislu niti ne prina{ajo bistvenih novosti. Vendar pa gre za prehodne institucije in za neoptimalno delovanje sistema. Za skladni regionalni razvoj so odgovorne ob~ine in dràva. Institucija sveta regije, ki ga sestavljajo ùpani vklju~enih ob~in, ni enaka izvirnim pristojnostim pokrajine na podro~ju spodbujanja regionalnega razvoja. Projekt oblikovanja pokrajin bo zato zaokroìl in olaj- {al postopke ter bistveno pove~al u~inkovitost razvojnih sredstev. Pokrajine bodo predvidoma vzpostavljene kot teritorialne enote NUTS 3 v okviru statisti~ne kla-sifikacije teritorialnih enot Evropske zveze. V Evropski uniji je bila namre~ sprejeta uredba (Regulation EC No 1059/2003 of the European Parliament and of the Council on the establishment of a common clas-sification of territorial units for statistics NUTS) ki daje statisti~nemu klasifikacijskemu sistemu NUTS zakonsko podlago. Meje (minimum, maximum) teritorialnih enot NUTS so dolo~ene glede na {tevilo prebivalstva v regiji in sicer mora povpre~na velikost tak{nih enot za posamezno raven biti v naslednjih okvirih: (i) NUTS 1: minimalno 3 milijone in najve~ 7 milijonov; (ii) NUTS 2: minimalno 800.000 in najve~ 3 milijone; (iii) NUTS 3: minimalno 150.000 in najve~ 800.000. Na tej (NUTS III) ravni je v Sloveniji 12 regij. ^e bomo èleli sedanje stanje prilagoditi novoustanovljenim pokrajinam, bo treba predlog potrditi pri Evropski komisiji po za to dolo~enem formaliziranem postopku. Glede na veljavno merilo (v povpre~ju najmanj 150.000 prebivalcev na teritorialno enoto NUTS 3), imamo v Sloveniji lahko najve~ 13 teritorialnih enot NUTS 3. ^e bomo èleli uveljaviti ve~je {tevilo pokrajin, se bomo gotovo sre~ali z zadr`ki Evropske komisije. Obstaja sicer dolo~ba o izjemah, vendar le v primeru dejanskih administrativnih enot v smislu Evropske listine o lokalni samoupravi. Ve~ kot 14 teritorialnih enot NUTS 3 bi bilo prakti~no nemogo~e uveljaviti, saj si je dogovor o ve~ kot eni izjemi tèko zamisliti. Z oblikovanjem pokrajin naj bi pre{la odgovornost za regionalni razvoj v izvirno pristojnost pokrajine. Pripravljeni paket tako imenovanih pokrajinskih zakonov vsebuje dolo~ilo, da » pokrajina dolo~a cilje regionalnega razvoja in zagotavlja skladen razvoj celotnega obmo~ja pokrajine ter zagotavlja kohe-rentnost oblikovanja regionalnih razvojnih politik s Strategijo razvoja Slovenije, sprejema regionalni razvojni 159 Igor Strm{nik REGIONALNE STRUKTURE BODO^E POKRAJINSKE STRUKTURE Svet regije Pokrajinski svet Predsednik Sveta regije Predsednik Pokrajinskega sveta Regionalni razvojni svet (2/5 ob~ine; Razvojni svet 2/5 gospodarstvo; kot delovno telo 1/5 organizirani Pokrajinskega sveta nevladni sektor) Regionalna razvojna Pokrajinska uprava agencija (javna oblika) Regionalna razvojna Regionalna razvojna agencija (zasebna oblika) agencija (zasebna oblika) Slika 1: Prehod regionalnih struktur v bodo~e pokrajinske strukture. program in ukrepe za izvajanje regionalnega razvojnega programa« (Slùba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko 2007). Med razvojne institucije bodo~e pokrajine lahko {tejemo Pokrajinski svet, ki je najvi{ji organ odlo- ~anja v pokrajini in ga bodo izvolili na pokrajinskih volitvah neposredno volivci. Gre za predstavni{ko telo pokrajine, ki bo sprejemalo prora~un, statut, poslovnik, odloke ter prostorske in druge akte, med njimi tudi razvojni program pokrajine, ki bo nadomestil sedanji regionalni razvojni program. Pokrajinski svet naj bi prevzel naloge sedanjega sveta regije. Pokrajinski svet bo vodil predsednik pokrajine, ki ga bodo izmed sebe izvolili pokrajinski svetniki. Predsednik pokrajine bo nadomestil sedanjega pred-sednika sveta regije. Posvetovalno telo pokrajinskega sveta bo Svet ob~in, ki ga bodo sestavljali ùpani ob~in z obmo~- ja pokrajine. Obravnaval in dajal bo mnenja o zadevah iz pristojnosti pokrajinskega sveta, ki se nana{ajo na regionalni razvojni program in ukrepe za izvajanje regionalne politike. Gre torej za telo, ki po sestavi ustreza sedanjemu svetu regije, po pristojnostih pa regionalnemu razvojnemu svetu. V sedanji prehodni ureditvi je za slednjega predpisana zastopanost predstavnikov ob~in (2 / 5), regijsko organiziranega gospodarstva (2 / 5) in regijsko organiziranih nevladnih institucij (1 / 5). Z oblikovanjem sveta ob~in se bo zastopanost razvojnih partnerjev zoìla na predstavnike ob~in kar bo zahtevalo novo posvetovalno telo (Razvojni svet), ki ga v sedanjih predlogih pokrajinske zakonodaje lahko najdemo pod kategorijo »drugih delovnih teles Pokrajinskega sveta«. 160 Upravljanje z razvojem po oblikovanju pokrajin Za izvr{evanje nalog in pristojnosti bo pokrajina imela pokrajinsko upravo, ki bo opravljala razvojne in pospe{evalne, pa tudi upravno-administrativne naloge ter pripravljala strokovne predloge za odlo~anje pokrajinskega sveta. Po analogiji nalog naj bi sedanjo vlogo regionalnih razvojnih agencij prevzele pokrajinske uprave kar pa ni verjeten razplet dogodkov v vseh pokrajinah. Nekatere regionalne razvojne agencije imajo statusno obliko zasebnih podjetij za katera ni mogo~e predpostaviti, da bodo enostavno pre{la v pokrajinske uprave. V tak{nih primerih je bolj verjetno, da bodo zasebne regionalne razvojne institucije poiskale svoje poslovne prilònosti na trgu in v tem okviru morda tudi {e opravljale dolo~ene naloge za pokrajine na podlagi pogodbe. 3 Vklju~evanje pokrajin v kohezijsko politiko Evropske zveze Na ravni NUTS 2 je Slovenija pri Evropski komisiji v za~etku leta 2007 potrdila dve kohezijski regiji: Vzhodno Slovenijo (Pomurska, Podravska, Koro{ka, Savinjska, Jugovzhodna Slovenija, Zasavska, Spodnjeposavska, Notranjsko-kra{ka (vse NUTS 3)) in Zahodno Slovenijo (Gorenjska, Gori{ka, Obalno-kra{ka, Osrednjeslovenska (vse NUTS 3)). Ureditev bo stopila v veljavo 1. 1. 2008 po prehodnem obdobju, ki je potrebno zaradi ureditve statisti~nih evidenc. ^e bodo pokrajine oblikovane na ravni teritorialne raz~lenitve NUTS 3, se bodo lahko neposredno vklju~evale v razli~ne oblike ~ezmejnega in medregionalnega sodelovanja. V izvajanje evropskih ciljev konvergence in konkuren~nosti v okviru kohezijske politike se bodo vklju~evale posredno, v sedanjem programskem obdobju do leta 2013 preko dràve, kasneje pa preko kohezijskih regij. Teritorialna ~le-nitev Slovenije na dve kohezijski regiji, ki je bila v Evropski zvezi dogovorjena {ele pred kratkim, bo torej vplivala na izvajanje kohezijske politike v Sloveniji {ele po letu 2013. Upravne strukture na ravni kohezijskih regij {e ne obstajajo. Predvideno je njihovo postopno oblikovanje v sedanjem programskem obdobju, da bi lahko po letu 2013 prevzele upravljanje strukturnih skladov Evropske zveze. Odvisno od morebitne reforme kohezijske politike Evropske zveze in takrat-ne ravni gospodarske razvitosti, bosta obe kohezijski regiji tudi po letu 2013 {e upravi~eni do razli~nih oblik razvojne pomo~i. Vzhodna Slovenija {e lahko ra~una na dostop do strukturnih skladov pod najugodnej{imi pogoji, Zahodna Slovenija pa na eno od oblik prehodne ureditve. Na~in vklju~evanja pokrajin v kohezijsko politiko dolo~a zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Organ odlo~anja kohezijske regije je razvojni svet kohezijske regije, ki ga sestavljajo po {tirje predstavniki pokrajinskih svetov in po trije predstavniki razvojnih svetov vklju~enih pokrajin. Predstavniki razvojnega sveta pokrajine v razvojnem svetu kohezijske regije so en predstavnik deloda-jalcev, en predstavnik delojemalcev in en predstavnik nevladnih organizacij. Razvojni svet kohezijske regije bo sprejemal odlo~itve pri pripravi in izvajanju operativnih programov na ravni kohezijske regije (naloge tako imenovanega nadzornega odbora). Naloge tako imenovanega »organa upravljanja« za vse operativne programe kohezijske politike, ki jih v sedanjem programskem obdobju izvaja Slùba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, bi bilo smiselno tudi v bodo~e izvajati zdruèno za vse operativne programe. Enako velja za naloge tako imenovanega »organa za potrjevanje«, ki jih v sedanjem programskem obdobju opravlja Ministrstvo za finance. Centralizirano izvajanje kohezijske politike se je doslej izkazalo za najbolj u~inkovito, tako v doma~i kot tudi evropski praksi. Ker naj bi bili organi upravljanja na regionalni ravni prepoznani s strani posameznih regij, bi bilo smiselno, da bi se te naloge opravljale v enotah Slùbe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko v kohezijskih regijah. Slùba ima trenutno tak{ni enoti v Mariboru in v [tanjelu. V primeru, da bo z nastopom naslednje vlade oblikovano ministrstvo za trajnostni razvoj, bi bilo smiselno oblikovanje posebnega organa v sestavi tega ministrstva, ki bi opravljal naloge organa upravljanja. ^e bi èleli upravljanje kohezijske politike {e bolj pribliàti pokrajinam, pa obstaja tudi mònost oblikovanja javne agencije, ki bi jo skupaj ustanovila dràva in pokrajine. 161 Igor Strm{nik Regionalni razvojni Regionalni razvojni program Ljubljanske program Primorske urbane regije Regionalni Operativni programi Zahodne Slovenije Regionalni razvojni • organ upravljanja: razvojni program enota Ministrstva za trajnostni program Gorenjske razvoj v Ljubljani; Gori{ke • organ za potrjevanje: Ministrstvo za finance Regionalni Regionalni razvojni razvojni program program Pomurja Notranjske Regionalni Regionalni razvojni razvojni Operativni programi Vzhodne Slovenije program program • organ upravljanja: Podravja Dolenjske enota Ministrstva za trajnostni razvoj v Ljubljani; • organ za potrjevanje: Regionalni Ministrstvo za finance Regionalni razvojni razvojni program program Spodnjega Posavja Podravja Regionalni Regionalni razvojni Regionalni Regionalni razvojni program razvojni razvojni program Savinjsko- program program Savinjske -[ale{ke Koro{ke Zasavja pokrajine pokrajine Slika 2: Operativni programi kohezijskih regij. 4 Makro evroregija s sedeèm v Sloveniji S sprejemom Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) {t. 1082/2006 z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega zdruènja za teritorialno sodelovanje je bil oblikovan nov instrument kohezijske politike s ciljem nadgradnje teritorialnega sodelovanja. Naloge evropskega zdruènja za teritorialno sodelovanje so zami{ljene predvsem kot izvajanje programov ~ezmejnega, transnacionalnega in 162 Upravljanje z razvojem po oblikovanju pokrajin medregionalnega sodelovanja. Zdruènje v katerega se lahko poveèjo dràve, regije, ob~ine in razli~- ne javne institucije ima pravno subjektiviteto, lahko pridobiva premi~nine in nepremi~nine ter z njim razpolaga, zaposluje osebje ter je stranka v pravnih postopkih. Obravnava se kot subjekt dràve ~lanice, v kateri ima registriran sedè. Zdruènje ureja konvencija, ki jo soglasno sklenejo ~lani. Statut sprejmejo ~lani soglasno na podlagi konvencije. Oblikuje se na obmo~ju vsaj dveh dràv ~lanic Evropske zveze na pobudo ustanovnih ~lanov. Predvidena je potrditev zdruènja pri dràvah ~lanicah na katerih teritoriju se nahaja. ^e je v nasprotju s pravnim redom ali nacionalnimi interesi lahko dràva zavrne notifikacijo tak{nega zdruènja vendar pa mora pojasniti razloge za nasprotovanje. Z novo zakonodajo se je pove~ala mònost za ustanovitev makro evroregije na obmo~ju alpsko-ja-dransko-panonskega prostora s sedeèm v Sloveniji, kar je eden strate{kih ciljev na{e razvojne politike. Prisotnost manj{in na obeh straneh meje è sama po sebi zahteva aktivni odnos razvojne politike do obmejnega in ~ezmejnega prostora. Z ukinjanjem administrativnih ovir za prost pretok blaga, storitev in ljudi z Italijo, Avstrijo in Madàrsko je izpolnjen temeljni pogoj za okrepljeno evroregionalno sodelovanje Slovenije. Z navedeno novo zakonodajo Evropske zveze na tem podro~ju pa se Slovenija lahko uveljavi tudi kot pobudnik tak{nega povezovanja. @e v dosedanjih programih Phare in Pobud skupnosti Interreg je bila Slovenija enakovreden partner regionalnim razvojnim institucijam v sosednjih dràvah, s prevzemanjem vodilnih vlog v programih ~ezmejnega sodelovanja z Avstrijo, Madàrsko in Hrva{ko v sedanjem programskem obdobju pa je svojo razpoznavnost in razvojne interese {e dodatno utrdila. V nadaljevanju bi bilo zato treba najti skupni imenovalec med razli~nimi pobudami za oblikovanje evroregije, ki se pojavljajo na teritoriju Delovne skupnosti Alpe Jadran. ^e èli Slovenija prevzeti vodilno vlogo pri oblikovanju evroregije in uveljavljati njen sedè v Sloveniji, mora najprej investirati v projekt in zagotoviti razmere za tehni~ni sekretariat evroregije. Skladno z deklarirano politiko vzpostavljanja novih dràvnih institucij izven prestolnice, bi bilo smiselno tehni~ni sekretariat locirati v Celju. Za ta izbor obstaja pomembno zgodovinsko ozadje pa tudi izraèn interes Savinjske regije. 5 Umestitev Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023 v model upravljanja s trajnostnim razvojem Teoreti~no izhodi{~e za model upravljanja s trajnostnim razvojem najdemo v tako imenovani novi institucionalni ekonomiji. Za razliko od neoklasi~ne le-ta izhaja iz spoznanja, da na ravnanje ekonomskih subjektov, poleg relativnih cen in dohodka ter potro{nikovih preferenc, vplivajo tudi obstoje~e institucije. Nova institucionalna ekonomija predvideva, da je èlene spremembe v obna{anju ekonomskih subjektov mogo~e làje dose~i z vplivom na institucije, kot pa z apeli in pritiski na vladajo~e politi~ne elite, ki obi~ajno ravnajo pod vplivom razli~nih lobijev. Pri odlo~anju o splo{nih pravilih ljudje ne vedo, kak{en bo njihov konkretni poloàj v prihodnosti in se zato odlo~ajo glede na splo{ne vrednote in ne glede na osebno blaginjo (ve~ o teorijah nove institucionalne ekonomije v [u{ter{i~ 1999, North 1990, Pejovich 1995). Uporaba nove institucionalne ekonomije v Sloveniji je mogo~a na vrsti podro~ij, saj stare institucije {e niso povsem pozabljene, nove pa {e ne povsem vzpostavljene. Tako je tudi na podro~- ju upravljanja z razvojem. Uspe{nost ekonomske politike in razvojnih programov v veliki meri zavisi prav od dore~enosti in kakovosti delovanja institucij, ki morajo zagotavljati: (i) usklajenost krovnih zakonov, (ii) usklajenost dokumentov razvojnega na~rtovanja in (iii) usklajenost pri izvajanju ekonomske politike. Pri tem je potrebna usklajenost razli~nih teritorialnih ravni: dràvne, regionalne, lokalne, pa tudi evroregional-ne in evropske. Nujne so ustrezne povezave med na~rtovanjem gospodarskega in socialnega razvoja, prostorskega planiranja in prora~unskega na~rtovanjem. Pomembna je tudi projektna raven (priprava, izbor, nadzor izvajanja in vrednotenje projektov). Dejstvo je, da obstaja dolo~ena sinergija med razli~nimi ravnmi in nosilci in da neustrezne re{itve na enem delu sistema lahko pomenijo nepremost-ljive blokade na drugih delih. Obstaja nevarnost samozadostnosti pri snovanju konkretnih re{itev na 163 Igor Strm{nik NACIONALNI PROJEKTI ministrstva VLADA RS Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023 (35 projektov) Projektna skupina operativna operativna operativna operativna skupina skupina skupina skupina REGIONALNI PROJEKTI Slùba Vlade RS REGIONALNI za lokalno samoupravo SVETI RAZVOJNIH REGIJ RAZVOJNI SVETI in regionalno politiko (predstavni{ko telo ùpanov) • gospodarstvo (2/5) • ob~ine (2/5) • nevladni sekt.(1/5) regionalni razvojni programi (RRP) izvedbeni na~rti RRP Operativne skupine za izvedbo komplementarni projektov iz Izvedbenih na~rtov RRP LOKALNI PROJEKTI ob~ine OB^INSKI SVETI na~rti razvojnih programov ob~inskih prora~unov (NRP) Komplementarni projekti iz NRP Slika 3: Povezovanje klju~nih razvojnih projektov. 164 Upravljanje z razvojem po oblikovanju pokrajin posameznih podro~jih. Poleg dokumentov so pomembni tudi postopki usklajevanja, iskanje in ute-meljevanje strate{kih re{itev, razprava o prioritetah, vrednotenje doseènega in teko~e prilagajanje na~rtov spremenjenim razmeram. Konsenz je tudi ekonomska kategorija in sposobnost njegovega doseganja dejavnik nacionalne konkuren~nosti. V nadaljevanju bomo v {ir{i kontekst upravljanja z razvojem na ravni projektov umestili Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023 (Resolucija 2006). V tem dokumentu in v okviru Dràvnega razvojnega programa 2007–2013 (Vlada Republike Slovenije 2006b) je bilo zastavljenih pet osrednjih projektov: (1.) Razvojna mreà Slovenije, (2.) Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, (3.) U~inkovito upravljanje z okoljem, (4.) Mobilnost za podporo gospodarskemu razvoju in (5.) Institucionalna in administrativna usposobljenost. Osrednji projekt »Razvojna mreà Slovenije« je usmerjen v urbani prostor. Gre za dograditev omrè- ja regionalnih gospodarskih sredi{~, sestavljeno iz inkubatorjev, tehnolo{kih parkov, poslovnih con in visoko{olskih sredi{~ in za pomemben korak k vzpostavitvi pokrajin tudi na gospodarskem podro~- ju. Osrednji projekt povezovanje naravnih in kulturnih potencialov za gospodarsko rabo ter za trajnostno varstvo narave in kulturne dedi{~ine je pomemben za podeèlje. Podro~je zajema dve osrednji vsebini, od katerih ena povezuje naravno in kulturno dedi{~ino ter sodobno kulturno ustvarjanje s podjetni{kimi vsebinami (umetni{ki reziden~ni centri – turizem – kulturni dogodki – {port in rekreacija), druga pa posku{a tem vsebinam pribliàti trge z razvojem turisti~ne infrastrukture in upravljanjem turisti~nih destinacij. Osrednji projekt »U~inkovito upravljanje z okoljem« vklju~uje vrsto potez na podro~ju trajnostne energetike in javnega potni{kega prometa. »Mobilnost za podporo gospodarskemu razvoju« obsega vrsto nalòbenih dejavnosti razli~nih resorjev, katerih namen je zagotoviti Sloveniji u~inkovito prometno infrastrukturo. Osrednji projekt »Institucionalna in administrativna usposobljenost« je usmerjen v u~inkovito delovanje javne uprave in sodnega sistema Slovenije. V vsebinski okvir navedenih osrednjih projektov se ume{~a 35 projektov in 123 podprojektov Resolucije. Gre za projekte po na~elu dràvne pobude »od zgoraj navzdol«. Vlada je imenovala projektne skupine, ki so odgovorne za izvedbo ter zadolìla Slùbo Vlade za razvoj za koordinacijo. Nekateri od teh projektov bodo financirani s sredstvi Evropske zveze, nekateri po na~elu javno zasebnega partnerstva. V vsebinski okvir osrednjih projektov je mogo~e umestiti tudi klju~ne regionalne projekte, ki izhajajo iz sprejetih regionalnih razvojnih programov oziroma njihovih izvedbenih na~rtov. Za ta del modela upravljanja z razvojem je odgovorna Slùba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. ^e k temu dodamo {e razvojne projekte ob~in dobimo celoto najbolj potrebnih razvojnih investicij v Sloveniji v naslednjih letih. 6 Sklep Projekti obravnavanih teritorialnih ravni se nahajajo v prostoru Slovenije, torej v konkretni lokalni skupnosti in zadevajo interese lokalnega prebivalstva, zato je treba zagotavljati institucijo partnerstva pri njihovem na~rtovanju in ume{~anju v prostor. Zaradi mònih sinergij je nujno strate{ko upravljanje projektov, ki se sofinancirajo z javnimi sredstvi. Strate{ko upravljanje projektov je potrebno tudi zaradi zagotavljanja na~ela trajnostnega razvoja, ki se samo od sebe in zgolj z normativi ne more udejanjiti. Potrebna je javna institucija upravljanja, ki bo pokrivala celotni spekter javnih projektov razli~nih teritorialnih ravni in vzdrèvala ustrezen upravljavski informacijski sistem. Nenazadnje je potrebno tudi ustrezno politi~no pokritje z institucijo ministra za trajnostni razvoj. 165 Igor Strm{nik 7 Viri in literatura North, Douglass C. 1990: Institutions, Institutional change, and Economic Performance. Cambridge (Mass.), Cambridge University Press. – v slovenskem jeziku: In{titucije, in{titucionalne spremembe in gospodarska uspe{nost. Temeljna dela, 1998. Ljubljana. Pejovich, S. 1995: Economic Analysis of Institutions and Systems. Dordrecht: Kluwer. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana Slùba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko 2007: Predlog zakona o pokrajinah, gradivo v medresorskem usklajevanju, 8. 5. 2007. Ljubljana. [u{ter{i~, J. 1999: Politi~no gospodarski cikli v socialisti~nih dràvah v tranziciji. Doktorska disertacija, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Vlada Republike Slovenije 2004: Poro~ilo o izvajanju regionalne politike 2004 – EPA 1506-III. Poro- ~evalec Dràvnega zbora RS, letnik XXX, {t. 112. Ljubljana. Vlada Republike Slovenije 2006a: Sklep o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2007–2013. Uradni list RS, {t. 23/06. Ljubljana. Vlada Republike Slovenije 2007: Uredba o dokumentih razvojnega na~rtovanja in postopkih za pripravo predloga dràvnega prora~una in prora~unov samoupravnih lokalnih skupnosti. Uradni list RS, {t. 44/07. Ljubljana. Vlada Republike Slovenije, Slùba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko 2006b: Dràvni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, Drugi osnutek. Ljubljana. Vlada Republike Slovenije, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj 2005: Strategija razvoja Slovenije. Sprejeto na seji Vlade Republike Slovenije 23. 6. 2005. Ljubljana. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. 1999. Uradni list RS, {t. 60/99. Ljubljana. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. 2005. Uradni list RS, {t. 93/05, {t. 127/2006-ZJZP. Ljubljana. 166 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 167–181, Ljubljana 2007 REGIONALNI RAZVOJ V RAZMERAH RAZVITIH INFORMACIJSKIH DRU@B mag. Alma Zavodnik Lamov{ek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana azavodnik@ fgg.uni-lj.si UDK: 711.2 IZVLE^EK Regionalni razvoj v razmerah razvitih informacijskih drùb V prispevku sta najprej podana oris problematike regionalnega razvoja v razvitih informacijskih drùbah ter metodolo{ki pristop k njenemu raziskovanju. Sledi kratka analiti~na predstavitev in primerjava stanja v Evropski uniji in Sloveniji. Rezultati kaèjo, da se razlike med urbanimi regijami in perifernimi obmo~- ji, kljub pri~akovanjem, pove~ujejo. Prikazana je tudi kratka ocena izvajanja sprejetih politik z vidika vpliva informacijskih drùb na regionalni razvoj. V zaklju~nemu delu so podane ugotovitve glede vloge dràve pri zagotavljanju skladnega regionalnega razvoja in priporo~ila za mòne dejavnosti dràve pri uresni~evanju zastavljenih ciljev. KLJU^NE BESEDE regionalni razvoj, vloga dràve, informacijska drùba, IKT ABSTRACT Regional development in developed information society The paper first provides a general overview of the problem domain of regional development in developed information society and proposes a methodological approach to studying the topic. This is followed by a short analytical presentation and comparison of the situation in European Union and Slovenia. Contrary to what may be expected, the results show that the differences between urban regions and the present-day peripheral areas continue to increase. A short assessment of implementation of the adopted policies is given, especially in view of the impacts of information society to regional development. The conclusion sums up the main findings as to the role of the state in ensuring a coherent regional development and discusses the recommendation for possible activities of the state in achieving the goals set. KEYWORDS regional development, role of the country, information society, ICT 167 Alma Zavodnik Lamov{ek 1 Uvod Regionalni (prostorski) razvoj je poleg naravnih in ~love{kih virov odvisen tudi od razvoja gospodarstva (ekonomije), socialnega razvoja in varovanja okolja ter dedi{~ine (Senjur 1993, Camagni 1999). Spremembe v posameznem dejavniku, ki vplivajo na prostorski razvoj na dolo~enem obmo~ju (na primer spremembe v gospodarstvu, preusmeritev dejavnosti iz enega v drugo obmo~je …) lahko kaj hitro povzro~ijo, da se ravnotèje med regijami poru{i. Med temi dejavniki je eden novej{ih in vse bolj pomembnih tudi stalen tehnolo{ki razvoj v ra~unalni{tvu in telekomunikacijah. V veliki meri namre~ vpliva na hitrost sprememb v razvitih informacijskih drùbah (v nadaljevanju ID) in posledi~no tudi na hitrost sprememb v prostoru. Nekatere med regijami tako lahko za~nejo zaostajati v razvoju, druge pa na ta ra~un rastejo hitreje. S tem razmere v razvoju regij pa tudi znotraj posamezne regije prehajajo v vedno bolj nestabilno stanje. Tako se neizogibno postavi vpra{anje ali razvoj ID in s tem povezane spremembe v prostorskih strukturah nimajo prej negativen kot pozitiven vpliv na skladen regionalni prostorski razvoj? Dana{nji regionalni prostorski razvoj v razvitih ID temelji na konceptu policentri~nega prostorskega razvoja, ki je kot sprejeta politi~na usmeritev Evropske unije zapisana v skupnem evropskem dokumentu o prostorskih razvojnih perspektivah (ESDP 1999). Na podlagi tega so ga prevzele tudi {tevilne dràve in ga zapisale v svoje prostorsko razvojne strategije (Sykora in Muli~ek 2006); med njimi tudi Slovenija (SPRS 2004), ki ima sicer koncept policentri~nega prostorskega razvoja uveljavljen è od leta 1973 (Resolucija o poglavitnih smotrih in smernicah za urejanje prostora). Prou~evanje regionalnega prostorskega razvoja je zato tesno povezano s prou~evanjem policentri~nega razvoja, ki skozi razme{~anje prebivalstva in dejavnosti v prostoru ter skozi spremembe prostorskih struktur kaè ne le na razlike med posameznimi regijami, temve~ tudi na razlike znotraj ene same regije. Te ugotovitve kaèjo na vedno bolj spreminjajo~o se geometrijo povezovanja in tekmovalnosti, ki je odvisna od ~asa, kraja, virov, tehnologij in procesov. Tako lahko opazujemo celo paradoksno situacijo, da prisotnost informacijsko komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) ter ostalih infrastrukturnih omreìj pospe{uje razvoj ve~jih centrov ob hkratnem zapostavljanju manj razvitih in oddaljenih obmo~ij (Graham in Marvin 2001), kar je v nasprotju z zastavljenimi (ali vsaj deklariranimi) cilji policentri~nega prostorskega razvoja (na razli~nih ravneh). Opredelitev pomena in vloge dràve za zagotavljanje skladnega regionalnega (prostorskega) razvoja v razvitih ID je zato vedno tèja naloga. Razli~ni povezovalni in tekmovalni procesi ne le v evropskem, temve~ tudi v svetovnem merilu namre~ spreminjajo vlogo dràve in njenih struktur. Na vlade v dràvah Evropske unije se v splo{nem gleda kot na dejavnik, ki lahko pospe{uje razvoj ID. Pri tem je {e posebej pomembna ugotovitev, da vlade segajo preko tradicionalnega, splo{nega okvira in ozna~ujejo proces, s katerim usmerjajo dinamiko regionalnega (prostorskega) razvoja skozi upravljanje {tevilnih dejavnih udeleèncev, ki si delijo skupne cilje (ESPON 2.3.2, citirano po ESPON 1.2.3 2006). Pri~akovanja v zvezi z vlogo vlad so zato vedno ve~ja, predvsem v smeri razumevanja, komunikacije in koordinacije dejavnosti med javnim in zasebnim sektorjem ter lokalno skupnostjo. Uspeh pa je v veliki meri odvisen od upo{tevanja avtonomije vklju~enih udeleèncev in zna~ilnosti ter posebnosti vsake regije in njene okolice posebej. Tako {e vedno ostajajo odprta vpra{anja glede obsega in vsebine dràvnih posegov v razvoj ID. Ali lahko dràva z decentralizacijo javnih slùb pripomore k skladnemu regionalnemu razvoju in kak{na je vloga regionalnih in lokalnih oblasti, ki s pobudami od spodaj navzgor omogo~ajo izvajanje sprejetih odlo~itev (dejavnosti) za uravnoteèn in trajnostni prostorski razvoj na svojem obmo~ju? 2 Metodolo{ki pristop Regija je kompleksen, dinami~en in nelinearen sistem, v katerem so socialni, kulturni, gospodarski in okoljski vidiki drùbenega razvoja povezani v prostoru. Njihovo delovanje naj bi teìlo k usklaje-nosti s cilji pove~ane u~inkovitosti (konkuren~nosti), ozemeljske celovitosti (kohezije) in trajnostnega 168 Regionalni razvoj v razmerah razvitih informacijskih drùb prostorskega razvoja, kot so zapisani v aktualnih dokumentih o prostorski razvojni perspektivi evropskega ozemlja (CEMAT 2000, ESDP 1999). Za razumevanje regije v okviru razvitih ID pa je pomembno, da znamo povezati informacije o njenih strukturah. Regionalne strukture se izraàjo predvsem skozi stanje in dejavnosti, ki potekajo v regiji. Informacije o njih pa lahko pridobimo le s prou~evanjem medsebojnih povezav in odnosov med elementi, ki te strukture sestavljajo. Odpira se tudi temeljno vpra{anje, kak{ne morajo biti te povezave in kako morajo delovati, da bo regija uspe{na in bo lahko sledila zastavljenim ciljem? Odgovor leì tudi v sprejetih politikah, ki opisujejo kako lahko razpolòljive informacije uporabimo za ustvarjanje odlo- ~itev. V navidez enostavnem odgovoru se skriva vsa zapletenost sprejemanja odlo~itev, ki jih lahko opi{emo v {tirih korakih: (i) spremljanje stanja (s tem na eni strani zaznamo aktualno problematiko v regiji, hkrati pa so podani okvirni »robni« pogoji, ki izhajajo iz regionalnih virov), (ii) dolo~itev ciljev in pod-ciljev (obi~ajno so è usklajeni z »robnimi« pogoji), (iii) dolo~itev na~inov in poti za uresni~evanje ciljev ter dolo~itev na~inov in poti kako opisati razliko, ki nastane med opazovanim stanjem ter zastavljenimi cilji in (iv) usmeritve za uresni~evanje ciljev. Opazovanje stanja v regiji je zato treba izvajati v ~asovnih intervalih, ki sledijo izvedenim dejavnostim. Trenutno stanje sistema je namre~ posledica preteklega delovanja. Sprememba stanja pa nam kaè, kako se sistem spreminja v ~asu (Forrester 1990). Zaradi teàv z dostopnostjo in razpolòljivostjo podatkov na razli~nih ravneh opazovanja in za razli~ne ~asovne preseke je bilo treba raziskavo izvesti v dveh stopnjah z dvema razli~nima, vendar povezanima pristopoma njene izdelave. Prvo stopnjo predstavlja makro raven, s katero smo raziskali vplive ID na nacionalni prostorski razvoj v okviru Evropske unije s pomo~jo kvalitativne analize (raven SKTE 2). Nekoliko bolj poglobljen vpogled v regionalni razvoj (raven SKTE 3) je izdelan le tam, kjer so bili na voljo ustrezni podatki za to raven. Pri tem je upo{tevana metodologija, ki je bila izdelana v okviru ESPON projekta 1.2.3 Identification of Spatially Relevant Aspects of the Information Society (v nadaljevanju ESPON projekt 1.2.3 2006). Gre za metodo, ki s kvalitativno analizo (anketni vpra{alniki, nacionalna poro~ila, opisi stanja …) omogo~a poglobljen pogled na vplive ID na regionalni razvoj, ki na podlagi kvantitativnih analiz ni vedno moèn; torej takrat, ko podatki na regionalni ravni niso na razpolago. Druga stopnja, ki je potekala na mikro ravni, je bistveno podrobnej{a in temelji na kvantitativni analizi vplivov ID na regionalni prostorski razvoj (razporeditev prebivalstva in dejavnosti ter dostopnost/mobilnost po cestnem omrèju v prostoru v povezavi in z mònostjo dostopa in uporabe IKT). Kot izhodi{~e smo upo{tevali mònost uporabe IKT glede na lokacijo v prostoru (pokritost z omrèji (Novo) stanje Izvajanje Informacije odlo~itev ^as o stanju (delovanje) Sprejem odlo~itev Slika 1: Spreminjanje sistema v ~asu: informacije o stanju so podlaga za sprejemanje odlo~itev in njihovega izvajanja, to pa povzro~i novo stanje v sistemu … (prirejeno po Forrester 1990). 169 Alma Zavodnik Lamov{ek Preglednica 1: Razvrstitev izbranih kazalnikov za analizo na makro ravni v tri skupine (prirejeno po ESPON 1.2.3 2006). tematski sklop izbrani kazalniki IKT infrastruktura • {tevilo naro~nikov na mobilno telefonijo na 100 prebivalcev in njena uporaba • delè gospodinjstev z dostopom do interneta preko modema • delè gospodinjstev z xDSL priklju~kov • delè gospodinjstev z osebnim ra~unalnikom • delè gospodinjstev z dostopom do interneta • delè gospodinjstev s {irokopasovno povezavo do interneta od doma (razen xDSL) • delè gospodinjstev z brezì~no povezavo do interneta (vklju~no z UMTS preko mobilnega telefona) • delè podjetij z internetnim priklju~kom • delè podjetij z lastno spletno stranjo • delè podjetij, ki pridobivajo naro~ila preko spletnih strani IKT sektor, R & R • zaposleni v IKT sektorju kot delè vseh zaposlenih po regijah (po definiciji in izobraèvanje OECD 2003: IKT sektor vklju~uje naslednje dejavnosti: razmnoèvanje posnetih nosilcev zapisa, proizvodnja elektri~ne in opti~ne opreme, po{ta in telekomunikacije, obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnost. Sklopi dejavnosti so usklajeni s Standardno klasifikacijo dejavnosti v RS (SURS 2002)) • R & R vlaganja • zasebna vlaganja v R & R • R & R osebje in raziskovalci kot delè celotne zaposlene delovne sile • {tevilo patentov • prebivalstvo z dokon~ano sekundarno izobrazbo • prebivalstvo z dokon~ano terciarno izobrazbo cilj uporabe: • delè prebivalstva, ki uporablja internet za komunikacijo z javno upravo e-Uprava • delè prebivalstva, ki uporablja internet v izobraèvalne namene • delè prebivalstva, ki uporablja internet za pridobivanje informacij o zdravju zase ali za koga drugega • delè prebivalstva, ki nakupuje izdelke ali storitve za zasebno rabo preko interneta ADSL, UMTS in vstopnimi to~kami javnega brezì~nega dostopa do interneta NeoWLAN; pokritost z GSM signalom je v Sloveniji prakti~no 100 %, zato podatek ni ve~ relevanten za izvedbo raziskave; podobno je z dostopom do sistema globalne satelitske navigacije GPS). Kazalnike smo nato razvrstili v pet tematskih sklopov, tako da smo zajeli vse skupine prostorskih struktur in vse skupine udeleèncev, ki nastopajo v prostoru. Razlike v razvoju regij smo opazovali med razli~nimi tipi regij in znotraj posameznega tipa regij oziroma znotraj posamezne regije. ^eprav sta morda obe predlagani metodi opazovanja na videz precej razli~ni, gre predvsem za nadgradnjo ene z drugo. Analiza na makro ravni predstavlja podlago, ki je nadgrajena z analizo na mikro ravni. Prva je zavestno povzeta po è izdelanem metodolo{kem pristopu, ki so ga razvili v okviru ESPON projekta 1.2.3 (2006), s ~imer je omogo~ena ustrezna primerljivost rezultatov raziskave za Slovenijo v okviru Evropske unije (z evropskimi dràvami, ki so sodelovale v projektu ESPON 1.2.3: ^e{ka, Finska, Gr~ija, Italija, Nem~ija, Madàrska in Poljska). Druga temelji na lastnem znanstveno raziskovalnem delu in je namenjena poglobljeni raziskavi vplivov razvitih ID na regionalni razvoj. Zaradi omejenih materialnih in ~asovnih okvirov je ta del raziskave izveden le na primeru Slovenije. Kljub temu so njeni rezultati lahko podlaga za ugotovitve kako prostorsko relevantni vidiki ID vplivajo na razvoj celotne dràve in posameznih regij. 170 Regionalni razvoj v razmerah razvitih informacijskih drùb Preglednica 2: Razvrstitev izbranih kazalnikov za analizo na mikro ravni v pet skupin. tematski sklop izbrani kazalniki IKT in prostorske • povr{ina obmo~ij z in brez mònosti dostopa do IKT (km2) strukture • gostota pozidave glede na poselitvene vzorce v obmo~jih z in brez mònosti dostopa do IKT ({tevilo enot EHI[/km2) • razporeditev vstopnih to~k NeoWLAN glede na prostorske potenciale za razvoj turizma in prosto~asnih dejavnosti ({tevilo in lokacija vstopnih to~k NeoWLAN) IKT in razporeditev • {tevilo in delè prebivalcev z in brez mònosti uporabe IKT prebivalstva • {tevilo in delè prebivalcev po zna~ilnih starostnih skupinah (0–14, 15–64 nad 65 let) v prostoru v obmo~jih z in brez mònosti uporabe IKT • {tevilo in delè prebivalcev po izobrazbeni strukturi (doseèna primarna, sekundarna in terciarna izobrazba) v obmo~jih z in brez mònosti uporabe IKT • delè gospodinjstev v obmo~jih z in brez mònosti uporabe IKT IKT in dejavnosti • prostorska razporeditev vseh sektorjev dejavnosti v obmo~jih z in brez dostopa do IKT v prostoru ({tevilo in delè dejavnosti) • razporeditev dejavnosti javnega sektorja obmo~jih z in brez dostopa do IKT ({tevilo dejavnosti) glede na gostoto poselitve ({tevilo in lokacija) IKT in opremljenost • dostopnost do vstopnih to~k NeoWLAN glede na kategorijo cest v cestnem omrèju prostora s cestno Slovenije ({tevilo in lokacija vstopnih to~k NeoWLAN) infrastrukturo • primerjava dostopnosti do javnih dejavnosti v ½ urni izohroni po prometnem omrèju z dostopnostjo do IKT ({tevilo prebivalcev v obmo~jih dostopnosti) • primerjava dostopnosti do javnih dejavnosti v _ urni izohroni po prometnem omrèju z dostopnostjo do IKT ({tevilo prebivalcev v obmo~jih dostopnosti) cilj: dostopnost • primerjava dejanske in èlene (ciljne) dostopnosti do ADSL ({tevilo prebivalcev) do IKT za vse Na podlagi dobljenih rezultatov so izdelani zaklju~ki o vplivih razvitih ID na prostorski razvoj in vlogo dràve pri zagotavljanju skladnega regionalnega razvoja. V tem prispevku so prikazani le rezultati makro analize. 3 Regionalni prostorski razvoj v razvitih informacijskih drùbah Stanje v Evropski uniji Dosedanje raziskave v okviru Evropske unije (ESPON 2006, BISER 2004, OECD 2004, RIS 2007 …) kaèjo, da posebno v novih ~lanicah Evropske unije ekonomski kazalniki kaèjo na centraliziran razvoj okrog majhnega {tevila metropolitanskih obmo~ij rasti (MEGA). S tem nastajajo v prostorskem razvoju konflikti, ki imajo transnacionalne razsènosti, saj imajo manj{e dràve ter dràve in regije izven obmo~ja »Pentagon« (sestavlja ga pet najve~jih metropolitanskih obmo~ij rasti (MEGA) v osr~ju Evropske unije) velike teàve pri izpolnjevanju ciljev Lizbonske strategije (2005) na eni strani in izpolnjevanju lastnih nacionalnih usmeritev za doseganje uravnoteènega regionalnega (prostorskega) razvoja na drugi strani. Trendi, ki jih lahko opazujemo v evropskem prostoru, so prav gotovo posledica premikov globalne ekonomije od industrijske k ekonomiji znanja (Castells 2000). Med njenimi glavnimi zna~ilnostmi je nara{~ajo~i pomen znanja in informacij, kar vse je podprto z razvojem ID. Raziskave kaèjo, da je raven opremljenosti z IKT (na primer z mobilnimi telefoni in internetom) skoraj zasi~ena v ve~ini evropskih regij. Kljub temu se uporaba interneta v podjetjih zelo spreminja v razli~nih evropskih dràvah in regijah (ESPON 1.2.2. 2004). Prav tak{no je stanje glede raz{irjenost e-uprave, e-izobraèvanja in 171 Alma Zavodnik Lamov{ek e-kulture. V bolj razvitih in tehnolo{ko bolje opremljenih dràvah je uporaba IKT v socio-ekonomskih procesih zelo pomemben dejavnik, medtem ko se v revnej{ih dràvah in regijah, IKT uporablja bolj kot dobrina za osebno uporabo ali za pasivno rabo interneta. V teh okoli{~inah obstaja resna nevarnost, da bodo sedanja periferna obmo~ja (p)ostala {e bolj periferna, razlike med mesti in podeèljem pa se bodo poglabljale namesto, da bi se pove~evalo sodelovanje in povezovanje med njimi. Stanje v Sloveniji V Sloveniji se prav tako kaèjo razlike med urbanimi in podeèlskimi obmo~ji. V urbanih obmo~- jih z veliko zgostitvijo uporabnikov je mo~ izbirati med ponudniki razli~nih vrst dostopa do IKT. Zunaj urbanih obmo~ij je situacija povsem druga~na. Omrèja so na voljo predvsem tam, kjer je minimalna koncentracija uporabnikov, ki {e zagotavlja donosnost lokalnim operaterjem, ali pa so podjetja v sodelovanju z lokalnimi oblastmi investirala v lastno opti~no infrastrukturo (Strategija razvoja {irokopasovnih omreìj 2006). Najbolj so raz{irjeni telefonski bakreni pari, ki seèjo skoraj v vsak slovenski dom tudi na podeèlju. Kljub temu pa povsod tam ni mogo~e pridobiti tudi priklju~ka ADSL; tehnologija xDSL, kamor sodi tudi ADSL tehnologija omogo~a prenos podatkov s hitrostjo do 8 MB/s do uporabnika pri dolìni linij do 5 km. To tehnologijo sicer è zamenjujeta tehnologiji ADSL2+ in VDSL2, ki sicer omogo~ata hitrej{i prenos podatkov (do 20 MB/s oziroma 40 MB/s), vendar {e vedno v dose-gu le nekaj kilometrov (Strategija razvoja {irokopasovnih omreìj, 2006) (glej sliko 3, ki kaè ozemeljsko pokritost z mònostjo dostopa do IKT). Preglednica 3: Delè povr{in v statisti~nih regijah, kjer je mòna uporaba ADSL oziroma UMTS tehnologije (Izvorni podatki: Mobitel 2005, Telekom 2005, lastni izra~un); 1: delè povr{ine v statisti~ni regiji, kjer je mòna uporaba ADSL ali UMTS tehnologije (ADSL ali UMTS ali oboje – zdruèn podatek mònosti uporabe IKT za statisti~no regijo), 2: delè povr{ine v statisti~ni regiji, kjer je mòna uporaba izklju~no ADSL tehnologije, 3: delè povr{ine v statisti~ni regiji, kjer je mòna uporaba izklju~no UMTS tehnologije, 4: delè povr{ine v statisti~ni regiji, kjer je mòna uporaba ADSL in UMTS tehnologije hkrati. {ifra stat. ime statisti~ne celotna povr{ina ADSL ali samo samo ADSL in regije regije statisti~ne regije (km2) UMTS1 (%) ADSL2 (%) UMTS3 (%) UMTS4 (%) Slovenija 20.273,0 54,5 37,9 1,8 14,9 1 Pomurska 1.337,0 75,8 62,6 2,2 11,0 2 Podravska 2.170,0 70,5 52,4 1,0 17,1 3 Koro{ka 1.041,0 37,9 26,9 2,0 9,0 4 Savinjska 2.384,0 64,3 45,3 1,3 17,7 5 Zasavska 264,0 56,5 39,8 0,5 16,2 6 Spodnjeposavska 885,0 57,1 43,3 2,0 11,8 7 Jugovzhodna Slovenija 2.675,0 35,4 26,1 1,1 8,2 8 Osrednjeslovenska 2.555,0 62,7 31,5 2,4 28,8 9 Gorenjska 2.137,0 54,0 31,5 2,9 19,6 10 Notranjsko-Kra{ka 1.456,0 46,0 34,8 1,4 9,8 11 Gori{ka 2.325,0 37,8 29,5 0,7 7,5 12 Obalno-Kra{ka 1.044,0 65,1 47,3 4,3 13,5 Slika 2: Ozemeljska dostopnost UMTS, ADSL in javnega brezì~nega dostopa do interneta (NeoWLAN) po statisti~nih regijah (Izvorni podatki: Telekom 2005, 2007, Mobitel 2005, lastni izra~uni in prikazi). P 172 Regionalni razvoj v razmerah razvitih informacijskih drùb 173 Alma Zavodnik Lamov{ek Iz podatkov za leto 2005 (Telekom, Mobitel) lahko ugotovimo, da je le na dobri polovici (54,5 %) ozemlja Slovenije mòno uporabljati enega izmed mònih dostopov do IKT (ADSL, UMTS). To pomeni, da ima dostop do {irokopasovne povezave 1.753.788 prebivalcev, kar je nekaj manj kot 88 % vseh prebivalcev v Sloveniji. Rezultat je na prvi pogled spodbuden, vendar je treba opozoriti, da ti prebivalci ìvijo v 3.754 (62,6 %) od 5.999 naselij, kar pomeni, da v 2.245 (37,4 %) naseljih nimajo dostopa niti do najosnovnej{e ADSL povezave s hitrostmi prenosa podatkov do 8 Mbit/s. Naselij z dostopom do ADSL povezav s hitrostmi prenosa podatkov do 20 Mbit/s je 424 (7 %) in s hitrostjo prenosa podatkov do 40 Mbit/s le {e 66 (1,1 %). V preostalem delu Slovenije je mòno uporabljati le klicni ali GSM dostop do interneta, ki pa ne sodita v {irokopasovne oziroma zmogljivej{e povezave. Razlogov za tak{no pokritost je ve~, izpostavimo pa lahko dva. Razvoj IKT infrastrukture pogojuje konfiguracija terena, ki je v obmo~jih brez mònosti dostopa do ADSL ali UMTS precej zahtevna. Z razgibanostjo povr{ja in nadmorskimi vi{inami pa je povezana tudi zgostitev prebivalstva, ki je precej nìja na tèje dostopnih obmo~jih. To {e dodatno podpira odlo~itev operaterjev, da v teh obmo~jih ne izgrajujejo {irokopasovnih omreìj, saj tam nimajo ustreznih dobi~kov. Slovenija v primerjavi z izbranimi dràvami Evropske unije Primerjalna analiza med izbranimi dràvami (^e{ka, Finska, Gr~ija, Italija, Madàrska, Nem~ija, Poljska) je pokazala na stanje v razvoju ID ter s tem povezano uporabo IKT infrastrukture. V splo{nem lahko ugotovimo, da uporaba IKT infrastrukture nara{~a v vseh dràvah tako po gospodinjstvih kot v podjetjih. Razlike v dràvah se ne kaèjo toliko v doseènih odstotkih uporabe IKT, temve~ v kakovosti IKT storitev, ki jih nudijo operaterji v posameznih dràvah. Opazovane dràve lahko na tej podlagi 1996 1997 1998 1999 2000 o let 2001 2002 2003 2004 2005 2006 0 10 20 30 40 50 60 70 % delè gospodinjstev z osebnim ra~unalnikom delè gospodinjstev dostopom do interneta delè gospodinjstev s {irokopasovno povezavo do interneta od doma (razen xDSL) delè gospodinjstev z brezì~no povezavo do interneta (vklju~no z UMTS preko mobilnega telefona) Graf 1: Uporaba IKT po gospodinjstvih (SURS, Statisti~ni letopis 2001, 2004, 2006); kjer v grafu ni vrsti~ne oznake, podatkov ni bilo na razpolago. 174 Regionalni razvoj v razmerah razvitih informacijskih drùb razvrstimo v dve skupini: med razvitej{e, kjer so v uporabi naprednej{e tehnologije in ve~ja dostopnost do IKT infrastrukture in storitev za naj{ir{i krog uporabnikov (Finska, Nem~ija, Italija) ter manj razvite dràve, kjer je IKT infrastruktura v fazi razvoja. Tudi IKT storitve, {e posebej v povezavi z javno upravo (e-uprava) in izobraèvanjem (na daljavo) so {ele v za~etnih fazah razvoja (Poljska, Gr~ija). Slovenija se po ve~ini kazalnikov uvr{~a v skupino razvitej{ih dràv. Tudi na podro~ju vlaganj v raziskovanje in razvoj (v nadaljevanju R & R) ter izobraèvanje lahko v vseh opazovanih dràvah (razen na Poljskem) opazujemo vedno ve~ji obseg IKT. Deloma je to tudi posledica razli~nih kombinacij javnega in zasebnega vlaganja. Slovenija je v tem pogledu v primerjavi z ostalimi opazovanimi dràvami v nekoliko slab{em poloàju, vendar se stanje iz leta v leto izbolj{uje tako na podro~ju vlaganj v R & R, po {tevilu patentnih prijav in po {tevilu prebivalstva s terciarno izobrazbo. Preglednica 4: IKT sektor in R & R (SURS, Statisti~ni letopis 1998, 2002, 2006, Podatkovna baza SI-STAT 2006, Urad RS za intelektualno lastnino 2007); n. p.: ni podatka; 1: ocenjena vrednost; podatki pred vstopom Slovenije v EMU (Evropska monetarna unija) so prera~unani iz SIT z uporabo nepreklic-nega menjalnega razmerja (2007 SIT EVRO, Banka Slovenije, 2005); ta prikaz omogo~a primerjavo v dràvi skozi ~as in zagotavlja ohranitev kazalnikov razvoja (stopnje rasti). 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 delè zaposlenih v IKT sektorju 2,99 3,01 3,79 3,94 4,18 4,13 4,26 2,94 2,34 kot % v skupnem {tevilu zaposlenih1 R & R vlaganja (v mio EUR) 135,63 172,46 200,36 230,30 256,38 310,38 339,86 319,63 378,58 zasebna vlaganja v R & R 75,93 92,93 n. p. 131,23 136,80 170,76 204,16 218,49* 221,72 (v mio EUR) R & R osebje in raziskovalci 1,45 1,29 1,31 1,38 1,37 1,35 1,34 1,06 1,07 kot % celotne zaposlene delovne sile {tevilo patentov 706 810 723 710 681 704 1169 1161 1246 Poseben poudarek v analizi je dan politikam razvoja ID z vidika njihovega vpliva na prostorski razvoj. V splo{nem zopet lahko ugotovimo, da imajo vse opazovane dràve v razli~nih strate{kih dokumentih opredeljen razvoj ID kot prednostno nalogo. Le pet dràv pa ima sprejet tudi dokument, ki se nana{a le na razvoj ID (Finska, Nem~ija, Madàrska, Poljska in Slovenija). Kljub temu pa je pogost pojav, da je razvoj ID v teh dokumentih zapisan le deklarativno, manjkajo pa konkretni programi in projekti. Glede na rezultate primerjalne analize med opazovanimi dràvami ni mogo~e trditi, da imajo sprejete politike neposreden vpliv na prostorski razvoj regij. Eden izmed razlogov je prav gotovo v tem, da je od njihovega sprejetja preteklo premalo ~asa, da bi se v prostoru è lahko pokazali u~inki njihovega izvajanja. Drug razlog je v zgoraj zapisani ugotovitvi, da so v marsikaterem dokumentu namere o razvoju ID zapisane le deklarativno. Ker jih ne spremljajo konkretni programi, nimajo dejanskega vpliva niti na razvoj ID niti na (regionalni) prostorski razvoj. Slovenija na tem podro~ju sodi med naprednej{e dràve, saj je v obdobju od leta 2003 do leta 2006 sprejela vrsto konkretnih nalog za izbolj{anje razvoja ID. Posebej velja izpostaviti dva projekta, ki Slovenijo na podro~ju razvoja IKT in njene uporabe uvr{~ata nad povpre~je Evropske unije. Prvi je nacionalni projekt izgradnje {irokopasovnih omreìj (Resolucija 2006), katere cilj je omogo~iti vsem dràvljanom Republike Slovenije dostop do {irokopasovnih storitev in svetovnega spleta najkasneje do leta 2010. Podatki kaèjo, da ima mònost dostopa do vsaj osnovne {irokopasovne povezave kar 87,80 % prebivalstva (preglednica 5). Vendar ti prebivalci (kot smo è ugotovili) ìvijo na malo ve~ kot polovici 175 Alma Zavodnik Lamov{ek ozemlja Slovenije (54,5 %). To pomeni, da bodo za dosego tega cilja potrebni precej{nja vlaganja in napori, saj bo treba za relativno majhno {tevilo prebivalcev zgraditi relativno veliko IKT infrastrukture (slika 4). Preglednica 5: Dejansko in èleno {tevilo prebivalcev z dostopom do ADSL v Sloveniji (Telekom 2005, CRP v povezavi z EHI[ 2004, lastni izra~uni in prikazi); za izdelavo te analize je bila narejena grafi~na simulacija obmo~ij okrog obstoje~ih telefonskih central (slika 4), nato pa {e izra~un prebivalcev v posameznem obmo~ju mòne dostopnosti. oddaljenost od telefonskih {tevilo prebivalcev delè prebivalcev opomba central, ki omogo~ajo v izbranem v izbranem ADSL povezave obmo~ju obmo~ju (%) 5 km pas od telefonske centrale 1.753.788,00 87,80 dejanska mònost uporabe ADSL (podatki za 2005) 7,5 km pas od telefonske centrale 1.872.153,00 93,72 10 km pas od telefonske centrale 1.909.267,00 95,58 > 10 km pas od telefonske centrale 1.997.590,00 100,00 cilj Resolucije do leta 2010 Pri tem bodo na eni strani uporabljene razli~ne tehnologije, na drugi pa se z razli~nimi ukrepi in spodbudami vzpostavlja mo~no javno-zasebno partnerstvo. ^eprav je bil Resolucija sprejeta {ele pred kratkim (oktober 2006), v praksi è potekajo {tevilne dejavnosti za uresni~itev zastavljenih ciljev (Jan- {a 2007): • Gradnja, upravljanje in vzdrèvanje odprtega {irokopasovnega omrèja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti na podlagi iniciative lokalne skupnosti. Po podatkih Ministrstva za gospodarstvo je trenutno v Sloveniji 18 ob~in, ki è izvajajo javne razpise za izbiro izvajalcev gradnje, upravljanja in vzdrèvanja odprtih {irokopasovnih omreìj elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih in na podlagi katerih se bo izbralo izvajalce, s katerim bodo ob~ine skupaj kandidirale na razpis Ministrstva za gospodarstvo. • Gradnja, upravljanje in vzdrèvanje odprtega {irokopasovnega omrèja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti, kjer ni komercialnega interesa. Skupaj z izbranim izvajalcem bodo ob~ine kandidirale na razpis Ministrstva za gospodarstvo za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR. • Gradnja brezì~nih {irokopasovnih omreìj (Wimax). S tem bo dana mònost dodatnega razvoja pode- èlskim obmo~jem, ki so sedaj odrezana od te danes è nujno potrebne tehnologije. [e dodatno se bo konkurenca okrepila tam, kjer je {irokopasovna infrastruktura è razvita, na primer v mestnih jedrih. • Gradnja mobilnih {irokopasovnih omreìj (UMTS). Z vstopom novih operaterjev na trg ponujanja storitev UMTS se bo na tem podro~ju v Sloveniji v kratkem razvila mo~na konkurenca, kar posledi~no pomeni uvedbo novih in kakovostnih storitev za kon~ne uporabnike. Drugi projekt je v teku è od leta 2004 in v skladu s strategijama e-uprave v Republiki Sloveniji (Ministrstvo za javno upravo 2004 2006) sledi viziji e-uprave: dràvljanom in poslovnim subjektom Republike Slovenije v vseh ìvljenjskih dogodkih zagotoviti prijazne, enostavne, dostopne in varne elektronske upravne storitve in informacije, ki bodo preko interneta na voljo kadarkoli in kjerkoli. V primerjavi z dràvami EU-25 (+ Norve{ka + Islandija + [vica) je Slovenija na podro~ju uresni- ~evanja e-uprave nad povpre~jem. Rezultati raziskave vseh 28. dràv so pokazali, da imajo najbolj razvite Slika 3: Obmo~ja dejanske in èlene dostopnosti do ADSL (Telekom 2005, CRP v povezavi z EHI[ 2004, lastni izra~uni in prikazi). P 176 Regionalni razvoj v razmerah razvitih informacijskih drùb 177 Alma Zavodnik Lamov{ek 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % povpre~na stopnja EU – 25 (56,61 %) 50 % 40 % 30 % 20 % ija alta per ija ija r~ija Finska Irska onijaM Italija em~ijaG Litva Belg ^e{ka Latv va{ka Britanija [vedska Avstr Danska [panijaCi N Slo Poljska (71,01 %) izozemska Francija Est adàrska N Portugalska M Luksemburg Velika venija Slo Graf 2: Primerjava uresni~evanja e-storitev za EU-25 dràvljane (Strategija e-uprave RS za obdobje od leta 2006 – 2010 2006). spletne storitve za dràvljane in poslovne subjekte na [vedskem (89 %) in v Avstriji (87 %). Slovenija je na 15. mestu v primerjavi z vsemi 28 dràvami in med novimi ~lanicami zaostaja zgolj za Estonijo. V primerjavi z EU-25 pa se Slovenija uvr{~a na 13 mesto in nad povpre~je EU-25. Ob~utno nad povpre~je pa se uvr{~amo pri e-storitvah za dràvljane, kjer med EU-25 dosegamo celo 6 mesto. Iz analize politik razvoja ID in izvajanja projektov na nacionalni ravni lahko {e enkrat potrdimo, da se Slovenija na tem podro~ju uvr{~a med razvitej{e dràve. Z vidika njihovega vpliva na prostorski razvoj sicer ugotavljamo, da je trenutno stanje {e podobno kot v ostalih evropskih dràvah, vendar pa {tevilne dejavnosti za razvoj {irokopasovnih omreìj kaèjo na to, da se bo stanje lahko è v nekaj letih spremenilo. Na to bistveno vpliva tudi è sedaj mo~no razvita mreà e-uprave. Vloga dràve pri razvoju ID in zmanj{evanju regionalnih razlik Z analizo stanja v prostoru in politik razvoja ID smo èleli pokazati tudi na vlogo dràve pri zagotavljanju skladnega regionalnega razvoja. Primerjava med opazovanimi dràvami zopet kaè, da je v regijah, kjer je uveljavljen moderen institucionalni sistem, uspe{en tudi razvoj ID (Finska). Kljub temu se tudi v tako razvitih dràvah {e vedno vidi potreba po izbolj{anju delovanja vlade. Kaè se predvsem potreba po ve~jem razvoju javno-zasebnega partnerstva med visoko tehnolo{kimi industrijskimi in javnimi raziskovalnimi institucijami. Izbolj{anje delovanja vlade je prav tako predlagano kot re{itev problemov v drugih opazovanih drà- vah, kjer je bilo ugotovljeno, da je slabost predvsem v slabi medsebojni komunikaciji med relevantnimi partnerji. Kot najve~ja teàva za ugotovljeno stanje je bila izpostavljena preobsèna birokracija. Primer Poljske, ki ima med opazovanimi dràvami zelo konzervativno javno upravo, ponuja veliko mo~nih razlogov v korist nara{~ajo~e vloge vlade za premagovanje omejitev razvoja ID. Teàve na 178 Regionalni razvoj v razmerah razvitih informacijskih drùb Poljskem so predvsem v slab{em kadru v manj razvitih in obrobnih regijah ter v skrajni nenaklonje-nosti institucionalne modernizacije (vklju~no z uvajanjem modernih tehnologij). Rezultati primerjave ne dopu{~ajo dvoma, da je dinamika razvoja ID odvisna v veliki meri od kakovosti delovanja vlad v posameznih dràvah. Izku{nje slabo razvitih, perifernih obmo~ij Evropske unije osvetljujejo potrebo po {ir{em razumevanju izobraèvanja in popularizacije vedenja o ID. Ta problem je bil prav tako opazovan v bolj razvitih regijah, ~eprav ne na tako osnovni ravni. Razlog je deloma v pomanjkanju zavesti o pomenu in prilònostih, ki se odpirajo z moderno IKT in R & R, deloma pa zaradi relativno nizke razvojne stopnje in zaznavanja problema v posameznih dràvah. Skupna ugotovitev je tudi, da morajo biti vlade ne glede na trenutno stopnjo razvoja ID fleksibilne in odgovorne do vseh ravni upravljanja {e posebej pa do pobud, ki prihajajo od lokalnih skupnosti, torej od spodaj navzgor. 4 Sklep V splo{nem je sprejeta ugotovitev (ESPON 1.2.3. 2006, BISER 2004, Castells 2000 …), da je razvoj ID vzajemno povezan s splo{no stopnjo razvoja. To je razvidno tudi iz odnosov med razvojem ID in regionalnim ter prostorskim razvojem. V vsaki dràvi obstajajo regionalne razlike v razvoju ID, ki pa se ne odraàjo vedno v trenutnem stanju in ne samo v deklariranih aktivnostih. Razvoj ID ponuja {tevilne prilònosti za uresni~evanje ciljev ozemeljske celovitosti in policentri~- nosti. Oblasti na vseh ravneh usmerjajo svoje napore v skladu z Lizbonsko strategijo in kohezijsko politiko Evropske unije v uvajanje politik in ukrepov, s katerimi èlijo dose~i te cilje in izpolniti potrebe po IKT. Finski primer celo kaè, da bi razvoj ID lahko postal gonilna sila v nadaljnjem razvoju in ne le v sood-visnem odnosu s stopnjo splo{nega razvoja. Kljub temu pa morajo dràve (vlade) svoja prizadevanja za skladen regionalni razvoj uresni~evati z nadaljnjimi prizadevanji za razvoj ID. Za zaklju~ek zato navajamo nekaj najpomembnej{ih dejavnosti, ki bi jim morale dràve (tudi Slovenija) posve~ati {e posebno skrb za doseganje teh ciljev. • Razvoj kazalnikov za spremljanje stanja in napredka v razvoju ID in njihovega vpliva na regionalni (prostorski razvoj). Glede na potrebe nadaljnjega raziskovanja razvitih ID in njihovega vpliva na regionalni (prostorski) razvoj je treba razviti kazalnike, s katerimi bo mogo~e ugotavljati (i) razlike med dejanskim {tevilom uporabnikov in {tevilom tistih, ki imajo tehni~no mònost pridobiti priklju~ke in katere, pa jih {e niso pridobili, (ii) obstoj infrastrukturnih mònosti, pa operaterji storitve ne ponujajo, (iii) kje so obmo~ja, kjer uporabniki nimajo nobene od navedenih mònosti. Pri tem je pomembno, da se podatke zbira na dovolj podrobni ravni in vsaj enkrat letno na isti datumski presek. S tak{nim pristopom bo mogo~e razjasniti trenutni poloàj in stalno spremljati stanje, s tem pa tudi omogo~iti pravilno odlo~anje in usmerjanje ukrepov za izbolj{anje stanja. • Zagotavljanje dostopnosti do storitev javne uprave. Dràva mora vsem svojim prebivalcev zagotoviti dostopnost do storitev javne uprave bodisi fizi~no ali preko svetovnega spleta. Svetovni splet nudi {tevilne nove mònosti, zaradi katerih ni ve~ nujno potrebna relokacija (vseh) storitev javne uprave, vendar mora dràva v zameno za fizi~no oddaljenost omogo~iti hitrej{i, varnej{i in preprost dostop do storitev e-uprave. V ta sklop lahko {tejemo tudi zagotavljanje storitev e-zdravja. • Vlaganje v razvoj IKT infrastrukture ter storitev za zmanj{evanje regionalnih razlik je eno izmed podro~ij, na katerih lahko dràva poseè v regionalni razvoj z neposrednimi ukrepi. [e posebej so pomembna prizadevanja za vzpostavitev {irokopasovnih omreìj v podeèlskih, oddaljenih in manj razvitih obmo~jih. Dràva lahko mo~no vpliva tudi na cenovno politiko ponudnikov IKT storitev. • Vklju~evanje javnosti in senzibilizacijo (ob~utljivost) dejavnosti (z obema, splo{no in posebno vsebino) izobraèvanja, {olanja in izpopolnjevanja na daljavo, kot tudi aktivnosti za odmik ovir, ki ne dovoljujejo dostopa do majhnih ali velikih uporabni{kih skupin znotraj regije. Z ustreznimi dejavnostmi dràva lahko spodbuja rabo IKT na vseh podro~jih in v vseh starostnih obdobjih prebivalstva (vseìvljenjsko u~enje). 179 Alma Zavodnik Lamov{ek • Cilje razvoja ID vgraditi tudi v prostorske dokumente. ^eprav ima Slovenija sprejetih è vrsto dokumentov glede razvoja ID (ki jih v tem prispevku sicer nismo posebej navajali), pa se ~uti pomanjkanje njihove vzajemne povezanosti s strate{kimi dokumenti in drugimi akti na podro~jih regionalnega razvoja in prostorskega planiranja. V slednjih je razvoj ID komaj ali pa sploh ni omenjen. To pomanjkljivost bi bilo treba v bodo~e nujno odpraviti. • Izmenjava izku{enj dobrih praks lahko postane ena izmed pomembnej{ih dejavnosti za izbolj{anje delovanja oblasti na vseh ravneh upravljanja, nacionalni regionalni in lokalni. 5 Viri in literatura BISER 2001–2004: Benchmarking the Information Society: e-Europe indicators for European Regions. Information Society Technology Programme. Medmrèje: www.biser-eu.com (2. 8. 2006). Camagni, R. 1999: Innovation Networks: Spatial Perspectives. Belhaven. London Castells, M. 2000: Internet galaksija. Razmi{ljanje o Internetu, poslovanju i dru{tvu. Naklada Jesenski i Turk. Zagreb. CEMAT 2000: Vodilna na~ela za trajnostni prostorski razvoj evropske celine. Evropska konferenca ministrov odgovornih za regionalno planiranje. Pripravil Odbor visokih uradnikov. Hannover, 7., 8. september 2000. ESDP 1999: Evropske prostorske razvojne perspektive. V smeri uravnoteènega in trajnostnega razvoja ozemlja Evropske unije. Dogovorjeno na neformalnem svetu ministrov evropske unije, odgovornih za prostorsko planiranje. Potsdam 10.–11. maj 1999. Slovenska verzija. Ljubljana ESPON 1.1.1. 2004: Potentials for polycentric development in Europe. Final project report. Nordre-gio. Stockholm, Sweden (Lead partner). Medmrèje: http://www.espon.lu/online/documentation/ projects/thematic/index.html (4. 4. 2006). ESPON Action 1.2.2. 2004: Telecommunication Services and Networks: Territorial trends and Basic Supply of Infrastructure for Territorial Cohesion. Final Report (FR). University of Newcastle, Centre for Urban & Regional Studies (CURDS). Newcastle, UK (Lead Partner). Medmrèje: http://www. espon.eu/mmp/online/website/content/projects/259/653/file_1220/1.ir_1.2.2.pdf (2. 8. 2007). ESPON Action 1.2.3. 2006: Identification of Spatially Relevant Aspects of the Informaiton Society. Final Report (FR). Warsaw University, Centre for European Regional and Local Studies (Lead partner). Medmrèje: http://www.espon.lu/online/documentation/projects/thematic/index.html (4. 4. 2007). Forrester, J. W. 1971: Principle of Systems. System Dynamics Series. Pegasus Communications Inc. Walt-ham. ponatis 1990. Graham, S., Marvin, S. 2001: Splitering Urbanism, Networked Infrastructures, Tehnological Mobilites and the Urban Condition. Routledge, Taylor & Francis Group. London and New York. Jan{a, M. 2007: Seznam ob~in, ki izvajajo razpise za gradnjo odprtih {irokopasovnih omreìj ter novosti glede izvajanja Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (online). Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije. Ljubljana. Sporo~ilo za: Zavodnik Lamov{ek, A. Osebna komunikacija. Lizbonska strategija 2005. Medmrèje: www.gov.mop.si in www.europa.eu.int/growthandjobs/index.htm (pridobljeno s spletne strani v januarju 2007) MOBITEL. Medmrèje: www.mobitel.si (2. 8. 2007). OECD 2003: A Proposed Clasification of ICT Goods. OECD Working Party on Indicators for the Information Society, Paris. OECD 2004: OECD Key ICT Indicators. Medmrèje: www.oecd.org/document/23 (2. 8. 2007). Priporo~ena metodologija prera~unavanja statisti~nih ~asovnih vrst ob prehodu na novo denarno valuto 2005. Banka Slovenije, Oddelek za finan~no statistiko in Statisti~ni urad RS, Sektor za splo{no metodologijo in standarde. Medmrèje: www.stat.si/doc/evro/evro_metodologija-preracun.pdf (2. 8. 2007). 180 Regionalni razvoj v razmerah razvitih informacijskih drùb Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Resolucija o poglavitnih smotrih in smernicah za urejanje prostora. Uradni list SRS, {t. 43/1973. RIS, Raba interneta v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za drùbene vede, Center za metodologijo in informatiko. Ljubljana. Medmrèje: www.ris.org (2. 8. 2007). Senjur, M. 1993: Gospodarska rast in razvojna ekonomika. Druga izdaja. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta. Ljubljana. SPRS 2004. Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj. Ljubljana. Medmrèje: www.sigov.si/mop (28. 3. 2006). Strategija e-uprave RS za obdobje od leta 2006–2010. 2006. Ministrstvo za javno upravo. Ljubljana. Medmrèje: www.mju.gov.si (2. 8. 2007). Strategija razvoja {irokopasovnih omreìj v RS 2006. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije. Medmrèje: www.mg.gov.si (2. 8. 2007). SURS, Statisti~ni urad republike Slovenije. Medmrèje: www.stat.si (20. 3. 2007). Sýkora, L., Mulí~ek, O. 2006: Discussion paper on polycentricity in Central-Eastern European context and its measurement at national and FUA levels. TELEKOM. Medmrèje: www.telekom.si (2. 8. 2007). 181 182 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 183–198, Ljubljana 2007 MIGRACIJE KOT DEJAVNIK RAZVOJA SLOVENSKIH REGIJ dr. Milena Bevc, mag. Sonja Ur{i~ In{titut za ekonomska raziskovanja Kardeljeva plo{~ad 17, 1000 Ljubljana bevcm@ ier.si, ursics@ ier.si UDK: 314.15(497.4) IZVLE^EK Migracije kot dejavnik razvoja slovenskih regij Uresni~evanje ohranjanja ter razvoja ~love{kih potencialov, enega klju~nih strate{kih razvojnih ciljev Slovenije, je povezano z dvema nalogama: prebivalstvo pridobiti (rodnost, imigracije) in ga zadràti (zaviranje emigracije). Selitve so tako pomemben razvojni dejavnik Slovenije, ki ga v prispevku prou~ujemo po njenih statisti~nih regijah. Najprej prikazujemo stanje in gibanja v zalogi emigrantov in imigrantov, nato trende v meddràvnih in medregionalnih selitvenih tokovih v obdobju 1991–2005 ter nadalje vlogo teh dveh vrst selitev v demografskih gibanjih. Prispevek temelji na ve~ raziskavah In{tituta za ekonomska raziskovanja, izdelanih za potrebe razli~nih dosedanjih strategij razvoja Slovenije. KLJU^NE BESEDE meddràvne selitve, medregionalne selitve, prebivalstvo, Slovenija, regije, razvoj ABSTRACT Migration as a factor of Slovene regional development The preservation and development of human resources, one of Slovenia's key strategic development goals, is connected with two issues: how to increase population (through natality and immigration) and how to maintain it (through preventing permanent emigration). Therefore, migration is an important factor in Slovenia's development, and is analysed in the paper by its statistical regions. The paper starts with an overview of the situation and trends in the »stock« (number) of emigrants and immigrants, continues with an analysis of trends in international and interregional migration flows during the 2001–2005 period, and then goes on to present the role of both types of migration flows in the demographic situation (of Slovenia and its regions). The paper is based on several studies conducted for various strategic documents in Slovenia by the Institute for Economic Research. KEYWORDS international migration, interregional migration, population, Slovenia, regions, development 183 Milena Bevc, Sonja Ur{i~ 1 Uvod Ohranjanje ter razvoj ~love{kih potencialov je eden klju~nih strate{kih razvojnih ciljev Slovenije. Njegovo uresni~evanje je povezano z dvema »nalogama«: prebivalstvo pridobiti (rodnost, imigracije) in ga zadràti (zaviranje trajnega odliva v tujino). Meddràvne in notranje selitve prebivalstva so torej tesno povezane z uresni~evanjem navedenega cilja in so v Sloveniji kot majhni dràvi s padajo~o nata-liteto in staranjem prebivalstva ter brez posebnih naravnih virov {e posebej pomembne. Prispevek zajema analizo teh selitev za dràvo po njenih statisti~nih regijah. Najprej prikazujemo stanje in gibanja v »zalogi« ({tevilu) emigrantov in imigrantov, nato trende v meddràvnih in medregionalnih selitvenih tokovih v obdobju 1991–2005 ter nadalje vlogo teh dveh vrst selitev v demografskih gibanjih. Zaklju~uje se z glavnimi sklepnimi ugotovitvami. Prispevek temelji na ve~ raziskavah In{tituta za ekonomska raziskovanja, izdelanih za potrebe razli~nih dosedanjih strategij razvoja Slovenije (Bevc, Christensen in Prevolnik-Rupel 2000; Bevc, Hacin-Luk{i~ in Zupan~i~ 2004). 2 Meddràvni selitveni tokovi ter zaloga tujcev in emigrantov 2.1 Zaloga tujcev in emigrantov Ne glede na metodolo{ko-vsebinske spremembe v statisti~ni opredelitvi kategorije »emigranti« v zadnjih petnajstih letih imajo najve~jo »zalogo« le-teh Pomurska, Spodnjeposavska in Savinjska regija. 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 1 2,5 2,3 2,3 5, deleì (v %) 2,1 1,9 2,0 63, 3 1,6 1,5 3, 1,5 7 7 6 6 1,3 7 6 2, 2, 1,3 2, 1,2 2, 3 4 2, 1 2, 2, 1 2, 1,0 6 2, 2, 8 5 0,9 5 6 1, 1, 1, 2 3 1, 2 1, 2 0,7 0,5 8 1, 1, 1, 1, 6 6 0, 3 0, 0, 0, 0,0 A v. urska avska vska vska Slo a{ka i{ka a{ka enjska VENIJ Koro{ka vinjska venska Gor O Pom Podr Sa Zasa vzh. Gor o-kr SL Jugo balno-kr ednjeslo O Spodnjeposa otranjsk Osr N Tujci – skupaj (% preb.) Tujci – stalno bival. (% preb.) % dr`. RS, za~asno v tuj. Slika 1: Zaloga emigrantov in imigrantov v Sloveniji po regijah – na podlagi Centralnega registra prebivalcev, 30. 6. 2006, v % (lastni izra~un na podlagi podatkov Statisti~nega urada R Slovenije – SURS: Statisti~ne informacije, 2006/{t. 202). 184 Migracije kot dejavnik razvoja slovenskih regij 2,2 2,0 1,8 1,6 1,4 1,3 1,2 1,0 0 2, 0,8 0,8 v.(v %) 0,6 0,7 ebi 2 2 1, 1, 0,4 0,5 0,4 0,2 6 6 0,3 6 6 deleì pr 0, 0, 5 0, 5 5 0, 0,3 0,3 0,3 0, 0, 0, 3 3 3 3 3 3 3 3 3 0,0 0, 0, 2 0, 0, 0, 0, 0, 0, 2 0, 1 2 1 2 2 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, A v. urska avska vska vska Slo a{ka i{ka a{ka enjska VENIJ m Koro{ka vinjska venska Gor O Po Podr Sa Zasa vzh. Gor o-kr SL Jugo balno-kr ednjeslo O Spodnjeposa otranjsk Osr N V tujini ve~ kot V tujini ve~ kot Za~asno v tujini 1 leto – delajo 1 leto – drugi razlogi za manj kot 1 leto Slika 2: Zaloga emigrantov v Sloveniji po regijah – na podlagi podatkov popisa prebivalcev, 2002, v % (lastni izra~un na podlagi podatkov SURS: medmrèje 1). Leta 2006 so imele te regije na podlagi Centralnega registra prebivalcev (CRP) v tujini »za~asno« 2 % (slika 1) ali ve~ dràvljanov Republike Slovenije (v nadaljevanju tudi »dràvljani RS« ali kar »dràvljani«), ob zadnjem popisu leta 2002 pa najve~ji delè »popisanih oseb« (slika 2). Pri ostalih regijah je njihov vrstni red glede obsega zaloge emigrantov danes nekoliko druga~en kot pred 15 leti; {e vedno pa imajo regije z relativno majhnim obsegom te zaloge v za~etku preteklega desetletja majhno zalogo tudi zdaj. Leta 2006 sta imeli najmanj{i delè dràvljanov RS, ki so (za~asno) v tujini, Gori{ka in Koro{- ka regija. Pove~anje zaloge emigrantov od konca 90. let je zna~ilno za Obalno-kra{ko regijo, ki ima na drugi strani najve~jo zalogo imigrantov, izmerjeno kot delè tujcev med prebivalci (po podatkih CRP). Po obsegu imigrantov tej regiji sledita Osrednjeslovenska in Notranjsko-kra{ka regija; najmanj{o zalogo imigrantov pa imata Pomurska in Koro{ka regija (slika 1). Primerjava obsega zaloge emigrantov in imigrantov, izraènega na omenjen na~in (emigranti kot delè dràvljanov RS, imigranti kot delè prebivalcev – slika 1), ali pa s {tevilom oseb na 1000 prebivalcev, kaè na obratnosmerno povezanost velikosti teh dveh kategorij. V primeru najmanj razvite Pomurske regije je za to mogo~e najti logi~no ekonomsko razlago; manj{a razvitost pogojuje ve~jo zalogo prebivalcev v tujini in manj{o absorbcijsko sposobnost za sprejem tujcev. 2.2 Tokovi – evidentirane legalne selitve v obdobju 1991–2005 Za obdobje 1999–2005 smo prou~ili obseg meddràvnih selitev dràvljanov RS in od konca 90. let (od vklju~no leta 1999) tudi obseg selitev tujcev. Za obdobje 1991–2002 smo za selitve dràvljanov RS prou~ili tudi nekatere zna~ilnosti selivcev. Glavne ugotovitve za navedene tokove v obdobju 1991–2005 185 Milena Bevc, Sonja Ur{i~ so (glej preglednici 1 in 2 ter slike 3 do 15; podrobnej{a analiza je prikazana drugje – Bevc, Prevolnik-Rupel in Verli~-Christensen 2000 ter Bevc, Luk{i~-Hacin in Zupan~i~ 2004): • Obseg (1991–1998 selitve dràvljanov RS, 1999–2005 tudi selitve tujcev) . – V meddràvnih selitvah dràvljanov je imelo v obdobju do leta 1998 negativen saldo kar pet regij. V obdobju 1999–2005 pa je imela v vseh meddràvnih selitvah negativen saldo le Pomurska regija. Izmerjeno relativno – na 1000 prebivalcev, je bil v obdobju 1999–2005 selitveni prirast najve~ji v Obalno-kra{ki, Osrednjeslovenski in Spodnjeposavski regiji, nad povpre~jem Slovenije pa {e v treh drugih regijah (Gori{ki, Notranjsko-kra{ki in Savinjski). • Starost (za dràvljane RS, 1991–2002). – V opazovanem obdobju so bili v vseh regijah z izjemo Osrednjeslovenske odseljeni v povpre~ju mlaj{i od priseljenih (povratnikov), pri tem zlasti v Gori{ki in Spodnjeposavski regiji. • Izobrazba (za dràvljane RS, 1991–1998). – V skoraj vseh regijah so bili v opazovanem obdobju odseljeni v povpre~ju manj izobraèni (izraèno s povpre~nim {tevilom let {olanja) od priseljenih. V vseh regijah z negativnim saldom v 90. letih z izjemo Notranjsko-kra{ke regije se je prek teh selitev povpre~na raven izobraènosti prebivalcev poslab{evala; nasprotno pa velja za regije s pozitivnim saldom. • Spol (za dràvljane RS, 1991–2002) . – Tako med odseljenimi kot med priseljenimi je bilo v opazovanem obdobju v vseh regijah ve~ mo{kih kot ènsk. Preglednica 1: Sumarni prikaz obsega in zna~ilnosti meddràvnih selitev* prebivalcev Slovenije za regije, 1991–2005 (lastni izra~un na podlagi podatkov SURS: za obdobje 1991–2002 interne dokumentacije, o obsegu selitev v obdobju 1999–2005 pa spletna stran SURS – medmrèje 1). regija povpre~ni letni obseg starost – povpre~na izobraènost – povpre~no {tevilo selivcev na 1000 preb. (v letih) 1991–2002 {tevilo let {olanja ( selitve dràvljanov RS in (za selitve (star. skup. 15+) – 90. leta od leta 1999 tudi tujcev) dràvljanov RS) (za selitve dràvljanov RS) e e e e iselitv iseljenimi iselitv iseljenimi neto selitveni prirast/padec odselitv pr razlika med pr in odseljenimi odselitv pr razlika med pr in odseljenimi Slovenija 0,8 29,0 33,2 4,3 10,2 10,7 0,5 Pomurska 0,1 27,5 31,5 4,0 10,0 10,1 0,1 Podravska 0,9 26,1 35,3 9,2 10,9 10,8 –0,1 Koro{ka –0,2 28,8 37,8 9,0 9,2 10,7 1,5 Savinjska 0,9 27,9 33,2 5,3 9,0 10,1 1,1 Zasavska 0,2 23,9 26,2 2,3 8,8 10,4 1,6 Spodnjeposavska 1,3 25,7 40,0 14,3 11,5 10,7 –0,8 JV Slov. (prej Dolenjska) 0,8 25,7 31,3 5,6 10,1 10,5 0,4 Osrednjeslovenska 0,9 35,3 32,3 –3,1 10,0 11,0 1,0 Gorenjska 0,2 27,4 33,7 6,3 9,7 10,7 1,0 Notranjsko-kra{ka 0,7 31,5 31,6 0,2 11,5 10,7 –0,8 Gori{ka 0,9 22,8 36,9 14,1 10,2 11,3 1,1 Obalno-kra{ka 2,0 27,3 29,3 2,0 9,6 10,7 0,8 * V letu 1991 so zajete tudi selitve dràvljanov nekdanje SFR Jugoslavije. 186 Migracije kot dejavnik razvoja slovenskih regij 3 Medregionalni selitveni tokovi 3.1 Selitve na podlagi podatkov iz registra prebivalcev – 1991–2005 Letni obseg medregionalnih selitev se je v Sloveniji v obdobju 1991–2005 gibal med 5300 in 7300 oseb (naveden maksimum je bil doseèn leta 1992 in je posledica urejanja evidenc legalizacije prebivanja na novem naslovu ob veliki akciji pridobivanja oziroma potrjevanja dràvljanstva RS) oziroma med 2,7 in 3,7 selivcev na 1000 prebivalcev (povpre~je je zna{alo 3,1). Absolutno in relativno {tevilo (na 1000 prebivalcev) teh selitev nara{~a od srede 90. let. V okviru medregionalnih selitev je bila v opazovanem obdobju tako pri odselitvah kot priselitvah najbolj zastopana Osrednjeslovenska regija (nanjo je odpadlo 28 % teh selitev), sledijo pa Podravska, Savinjska in Gorenjska regija. Izraèno relativno je bil v opazovanem obdobju obseg medregionalnih selitev ({tevilo odseljenih v druge regije in priseljenih iz drugih regij na 1000 prebivalcev) najve~ji v Zasavski, Spodnjeposavski in Notranjsko-kra{ki regiji, najmanj{i pa v Gori{ki, Podravski in Pomurski regiji. Medregionalne selitve v obdobju 1991–2005 niso bistveno vplivale na prostorsko razporeditev prebivalstva v Sloveniji. Polovica regij je imela negativen saldo v teh selitvah – selitveni padec, polovica pa pozitivnega (preglednica 2 in slike 4 do 15). Prek teh selitev sta relativno (na 1000 prebivalcev) najve~ Preglednica 2: Medràvne in medregionalne selitve ter medregionalna dnevna delovna mobilnost v Sloveniji po regijah v obdobju 1991–2005 (lastni izra~uni na podlagi podatkov SURS: interne dokumentacije, medmrèje 1; Pe~ar 2006, 60). meddràvne selitve – medregionalne selitve – dnevna delovna s elitveni prirast/padec selitveni prirast/padec; mobilnost (koeficient {tevila selitev selitve dràvljanov Slovenije indeks dnevne na 1000 prebivalcev) (koeficient {tevila selitev mobilnosti* na 1000 prebivalcev) 1991–98 1999–2005 1991–98 1999–2005 2005 spremembe (dràvljani (dràvljani indeksa Slovenije) in tujci) 2005/2000** Slovenija 0,1 1,5 0,0 0,0 100 – Pomurska 0,3 –0,2 –0,1 –0,4 91 – Podravska 0,6 1,1 –0,1 0,1 97 ° Koro{ka –0,5 0,2 –1,0 –1,3 89 – Savinjska 0,2 1,6 –0,2 –0,4 100 ° Zasavska –0,2 0,7 –0,7 –1,2 77 –– Spodnjeposavska 0,5 2,3 0,1 0,1 85 –– Jugovzhodna Slovenija 0,3 1,2 0,5 0,6 92 ° Osrednjeslovenska –0,3 2,3 0,1 0,2 118 + Gorenjska –0,3 0,7 0,3 –0,3 89 – Notranjsko-kra{ka –0,5 2,0 1,2 1,7 82 –– Gori{ka 0,0 2,0 –0,6 –0,7 96 ° Obalno-kra{ka 0,8 3,5 0,4 1,4 98 ° * Koeficient razmerja med {tevilom delovnih mest in {tevilom formalno delovno aktivnega prebivalstva, pomnoèn s 100. ** Znaki pomenijo oceno stanja v letu 2005 glede na leto 2000: –– veliko zmanj{anje, – majhno manj{anje, ° spremembe ni oziroma je zanemarljiva, + majhen porast. 187 Milena Bevc, Sonja Ur{i~ prebivalcev izgubili Koro{ka in Zasavska regija, dobili pa Notranjsko-kra{ka in Obalno-kra{ka regija. Osrednjeslovenska regija je bila v drugi polovici devetdesetih let obmo~je odseljevanja, po letu 2000 pa je zopet obmo~je (nara{~ajo~ega) priseljevanja. V to regijo priteka tudi najve~ji del dnevnih delovnih selivcev; je edina regija z ve~ delovnimi mesti od {tevila delovno aktivnih prebivalcev. 3.2 Notranje selitve na podlagi podatkov popisa prebivalcev, 2002 Leta 2002 je bilo med prebivalstvom Slovenije skoraj polovica takih, ki so se v (takratno) naselje prebivali{~a preselili iz drugega naselja Slovenije (so bili enkrat do popisa 2002 notranji selivci). Na medregionalne selitve je odpadla slaba ~etrtina vseh teh notranjih selitev. Medregionalni selivci so v povpre~ju nekoliko mlaj{i od ostalih notranjih selivcev, ostale glavne ugotovitve za medregionalne selivce na podlagi popisa prebivalcev pa so (glej preglednico 3; podrobnej{a analiza je prikazana drugje – Bevc, Luk{i~-Hacin in Zupan~i~ 2004): • Obseg selitev: Delè prebivalcev, ki so do leta 2002 kdaj menjali naselje bivali{~a v Sloveniji, je najve~ji v Obalno-kra{ki, Koro{ki in Savinjski regiji, najmanj{i pa v Zasavski in Osrednjeslovenski regiji. • Vrsta selitev (med naselji v isti ob~ini, med ob~inami v isti regiji, v drugo regijo): Med regijami so precej{nje razlike v strukturi selitev. Najve~ji delè medregionalnih selivcev (ob zadnji selitvi) je zna- ~ilen za Osrednjeslovensko regijo, Obalno-kra{ko regijo in Zasavsko regijo. • Starost selivcev ob zadnji selitvi: V povpre~ju so bili najstarej{i selivci v Osrednjeslovenski in Obalno-kra{ki regiji ter najmlaj{i v Pomurski regiji. • ^asovna dimenzija zadnje selitve: V vseh regijah je najve~ji delè selivcev zadnjo selitev »opravil« v 90. letih. Preglednica 3: Prebivalstvo Slovenije ob popisu 2002 – notranji selivci in dnevni selivci med {olajo~o mladino (lastni izra~un na podlagi podatkov SURS: medmrèje 2). statisti~na regija delè selivcev struktura selitev po obmo~ju delè dnevnih selivcev med prebivalci* prej{njega prebivali{~a med vsemi u~enci, dijaki in {tudenti (v %) drugo druga ob~ina druga naselje iste iste statisti~ne statisti~na ob~ine regije regija Slovenija 47,6 36,6 40,2 23,2 47,9 Pomurska 46,3 38,5 47,2 14,3 56,8 Podravska 49,8 32,8 50,5 16,6 49,8 Koro{ka 53,7 38,4 47,6 14,0 47,3 Savinjska 50,2 35,9 46,9 17,2 50,5 Zasavska 41,2 47,2 19,5 33,3 45,0 Spodnjeposavska 48,8 62,2 14,5 23,3 58,7 Jugovzh. Slovenija 47,2 52,0 26,8 21,2 52,7 Osrednjeslovenska 42,9 20,4 42,6 37,0 36,6 Gorenjska 48,4 37,6 39,2 23,2 59,1 Notranjsko-kra{ka 46,9 54,0 20,1 25,9 46,2 Gori{ka 49,1 50,0 36,3 13,7 46,9 Obalno-kra{ka 53,9 46,7 27,0 26,3 47,3 *Delè prebivalcev, ki so do leta 2002 kdaj menjali naselje bivali{~a v Sloveniji. 188 Migracije kot dejavnik razvoja slovenskih regij • Vzrok selitev: Glavni in priblìno enako pomembni vzroki so sprememba stanovanja, poroka in zaposlitev; slednji razlog je pri medregionalnih selitvah pomembnej{i kot pri ostalih notranjih selitvah. • Dnevne migracije med {olajo~o mladino: Med to mladino je kar 48 % dnevnih selivcev, bistveno ve~ jih je v Gorenjski, Spodnjeposavski ter Pomurski regiji, najmanj pa v Osrednjeslovenski regiji. 4 Vpliv naravnega gibanja prebivalstva, medregionalnih in meddràvnih selitev na demografsko stanje Vpliv celotnih statisti~no evidentiranih meddràvnih selitev (dràvljanov in tujcev) na gibanje {tevila prebivalcev v Sloveniji lahko opazujemo od sredine 90. let dalje, za raven regij pa za obdobje od leta 1998. V tem prispevku smo ga za obe ravni prou~ili za obdobje od vklju~no leta 1999. Na ravni statisti~nih regij vplivajo na gibanje {tevila prebivalcev poleg meddràvnih selitev tudi medregionalne selitve. Letno gibanje relativnega salda (na 1000 prebivalcev) v vseh treh opazovanih tokovih – naravnem gibanju prebivalcev, meddràvnih in medregionalnih selitvah – prikazujemo po regijah v slikah 4 do 15 (za Slovenijo v sliki 3), podatke za celo obdobje 1991–2005 skupaj z nekaterimi drugimi podatki/kazalniki pa v preglednici 4. Slovenija. – Na podlagi naravnega gibanja se je v Sloveniji v opazovanem obdobju {tevilo prebivalcev zmanj{alo. Negativen naravni prirast je prisoten od leta 1997 naprej. Saldo (opazovanih) meddràvnih selitev pa je bil v celotnem opazovanem obdobju, razen v letih 1991–1992, pozitiven in je obenem v pretènem delu opazovanega obdobja absolutno presegel naravni upad {tevila prebivalcev. Prek meddràvnih selitev dràvljanov se je starostna struktura prebivalcev Slovenije »poslab{evala« (povpre~na starost se je vi{ala). Statisti~ne regije. – V obdobju 1991–2005 je imelo kar osem regij od skupno dvanajstih negativen naravni prirast; prek teh gibanj se je {tevilo prebivalcev najbolj zmanj{alo v Pomurski in Zasavski regiji. Skupen vpliv obeh vrst selitev (medregionalnih in meddràvnih) na gibanje {tevila prebivalcev pa je bil v ve~ini regij pozitiven; izjema so Koro{ka, Zasavska in Pomurska regija. Vpliv ene in druge vrste selitev na gibanje {tevila prebivalcev je bil precej razli~en po regijah. Primerjava salda v obdobju 1991–2005 za obe vrsti selitev z nekaterimi ekonomskimi zna~ilnostmi regij (gospodarska razvitost, neto pla~e, stopnja brezposelnosti) pa je pokazala povezanost v primeru meddràvnih selitev, bistveno manj pa pri medregionalnih selitvah. Prek medregionalnih selitev se je v opazovanem obdobju v treh regijah izmed osmih z negativnim naravnim prirastom {tevilo prebivalcev dodatno zmanj{alo, pri tem najbolj v Zasavski in Gori{ki regiji. Med regijami s pozitivnim naravnim prirastom pa se je v opazovanem obdobju prek medregionalnih selitev {tevilo prebivalcev zmanj{alo v Koro{ki regiji; te selitve pa so {tevilo prebivalcev zmanj{ale {e v Savinjski regiji, ki je imela ni~elni naravni prirast. V regijah z nadpovpre~no »zalogo« emigrantov so opazovane meddràvne selitve v obdobju 1991–2005 prina{ale pove~anje {tevila prebivalcev in tako delno ublaìle padanje tega {tevila zaradi naravnega gibanja in medregionalnih selitev; v Savinjski regiji pa so celo pripomogle k pove~anju skupnega {tevila prebivalcev. V Pomurski in Zasavski regiji je bilo skupno zmanj{anje {tevila prebivalcev zaradi vseh treh opazovanih tokov skupaj (kljub pozitivnemu saldu v meddràvnih selitvah) relativno (na 1000 prebivalcev) ve~je kot v katerikoli drugi regiji. Dodatno k medregionalnim selitvam so meddràvne selitve ublaìle padanje {tevila prebivalcev zaradi naravnega gibanja v treh regijah, Spodnjeposavski, Notranjsko-kra{ki in Obalno-kra{ki. V Koro{ki regiji sta obe vrsti selitev prispevali k zmanj{evanju {tevila prebivalcev, ki je presegalo naravni prirast. V treh regijah s podpovpre~no »zalogo« emigrantov (Gorenjski, Jugovzhodni Sloveniji in Osrednjeslovenski regiji) so meddràvne selitve dodatno prispevale k pove~anju {tevila prebivalcev (poleg naravnega prirasta in medregionalnih selitev). To so edine regije s pozitivnim u~inkom vseh treh opazovanih tokov na {tevilo prebivalcev v tem obdobju, zato se je v opazovanem obdobju tu {tevilo prebivalcev najbolj pove~alo. 189 190 Preglednica 4: Vloga medregionanih* in meddràvnih selitev** za gibanje {tevila prebivalcev v Sloveniji (1991–2005) in nekateri ekonomski kazalniki po regijah (lastni izra~uni na podlagi podatkov SURS: interna dokumentacija, medmrèje 1, Statisti~ne informacije 2006/{t. 202; Pe~ar 2006, 36 in 47). regija ekonomski kazalniki »zaloga« emigr. + imigr. naravno selitve 1991–2005 naravno (2006 – 30. 6.) gibanje preb. (neto prirast/padec gibanje + selitve 1991–2005 na 1000 preb.) (1991–2005) BDP stopnja emigranti imigranti prirast/padec medregionalne meddràvne skupaj skupaj (neto na preb. brezp. (% dràv., (% tujcev na 1000 preb. (6 + 7) prirast/padec (EUR) (%) ki so za~asno v preb.) na 1000 preb.) 2004 2005 v tujini) (5 + 8) M 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ilena Be Slovenija 13.146 10,2 1,6 2,7 –0,2 0,0 0,8 0,8 0,6 Pomurska 9072 17,1 2,3 0,6 –3,1 –0,3 0,1 –0,2 –3,3 vc, Sonja U Podravska 11.108 13,5 1,9 1,6 –1,5 0,02 0,9 0,8 –0,7 Koro{ka 10.186 10,6 0,9 1,2 0,8 –1,1 –0,2 –1,3 –0,5 Savinjska 11.726 12,7 2,1 2,7 0,0 –0,3 0,9 0,6 0,6 r Zasavska 9438 13,8 1,2 2,6 –2,6 –0,9 0,2 –0,7 –3,3 {i~ Spodnjeposavska 10.462 11,5 2,3 2,6 –2,3 0,1 1,3 1,4 –0,9 Jugovzodna Slov. 11.954 8,8 1,3 2,3 0,6 0,6 0,8 1,3 1,9 Osrednjeslovenska 18.786 7,6 1,3 3,6 1,3 0,1 0,9 1,0 2,4 Gorenjska 11.321 7,3 1,5 2,4 1,7 0,03 0,2 0,2 1,9 Notranjsko-kra{ka 10.117 7,9 1,1 3,3 –1,6 1,4 0,7 2,1 0,6 Gori{ka 12.599 6,5 0,7 2,7 –1,4 –0,6 0,9 0,3 –1,1 Obalno-kra{ka 13.573 7,5 1,3 5,1 –1,4 0,9 2,0 2,9 1,6 * Selitve dràvljanov. ** 1991–1998 – selitve dràvljanov (v letu 1991 tudi dràvljanov nekdanje SFRJ), 1999–2005 – selitve dràvljanov in tujcev. Migracije kot dejavnik razvoja slovenskih regij 4,00 3,00 ev valc 2,00 rebi 1,00 0,00 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 evilo na 1000 p –1,00 –2,00 eficient – {toK –3,00 –4,00 naravni prirast/padec meddràvni selitveni prirast/padec skupni prirast/padec Slika 3: Vloga naravnega in selitvenega gibanja* za rast {tevila prebivalcev v Sloveniji; 1991–2005 – {tevilo oseb na 1000 prebivalcev (lastni izra~uni na podlagi podatkov SURS: interna dokumentacija, medmrèje 1); * Medregionalne selitve: dràvljani RS; meddràvne selitve: 1991–1998 – dràvljani RS (za leto 1991 tudi dràvljani nekdanje SFRJ), 1999–2005 – dràvljani RS in tujci). 5,00 4,00 3,00 ev valc 2,00 rebi 1,00 0,00 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 –1,00 evilo na 1000 p –2,00 –3,00 eficient – {toK –4,00 –5,00 naravni prirast/padec medregionalni selitveni prirast/padec meddràvni selitveni prirast/padec skupni prirast/padec Slika 4: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za rast {tevila prebivalcev v Pomurski regiji; 1991–2005 – {tevilo oseb na 1000 prebivalcev (Vir in opombe: enako kot pri sliki 3). 191 Milena Bevc, Sonja Ur{i~ 5,00 4,00 3,00 ev valc 2,00 rebi 1,00 0,00 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 evilo na 1000 p –1,00 –2,00 eficient – {toK –3,00 –4,00 –5,00 naravni prirast/padec medregionalni selitveni prirast/padec meddràvni selitveni prirast/padec skupni prirast/padec Slika 5: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za rast {tevila prebivalcev v Podravski regiji; 1991–2005 – {tevilo oseb na 1000 prebivalcev (Vir in opombe: enako kot pri sliki 3). 5,00 4,00 3,00 ev valc 2,00 rebi 1,00 0,00 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 evilo na 1000 p –1,00 –2,00 eficient – {toK –3,00 –4,00 –5,00 naravni prirast/padec medregionalni selitveni prirast/padec meddràvni selitveni prirast/padec skupni prirast/padec Slika 6: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za rast {tevila prebivalcev v Koro{ki regiji; 1991–2005 – {tevilo oseb na 1000 prebivalcev (Vir in opombe: enako kot pri sliki 3). 192 Migracije kot dejavnik razvoja slovenskih regij 5,00 4,00 3,00 ev valc 2,00 rebi 1,00 0,00 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 evilo na 1000 p –1,00 –2,00 eficient – {toK –3,00 –4,00 –5,00 naravni prirast/padec medregionalni selitveni prirast/padec meddràvni selitveni prirast/padec skupni prirast/padec Slika 7: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za rast {tevila prebivalcev v Savinjski regiji; 1991–2005 – {tevilo oseb na 1000 prebivalcev (Vir in opombe: enako kot pri sliki 3). 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 –1,00 –2,00 –3,00 –4,00 –5,00 naravni prirast/padec medregionalni selitveni prirast/padec meddràvni selitveni prirast/padec skupni prirast/padec Slika 8: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za rast {tevila prebivalcev v Zasavski regiji; 1991–2005 – {tevilo oseb na 1000 prebivalcev (Vir in opombe: enako kot pri sliki 3). 193 Milena Bevc, Sonja Ur{i~ 5,00 4,00 3,00 ev valc 2,00 rebi 1,00 0,00 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 evilo na 1000 p –1,00 –2,00 eficient – {toK –3,00 –4,00 –5,00 naravni prirast/padec medregionalni selitveni prirast/padec meddràvni selitveni prirast/padec skupni prirast/padec Slika 9: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za rast {tevila prebivalcev v Spodnjeposavski regiji; 1991–2005 – {tevilo oseb na 1000 prebivalcev (Vir in opombe: enako kot pri sliki 3). 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 –1,00 –2,00 –3,00 –4,00 –5,00 naravni prirast/padec medregionalni selitveni prirast/padec meddràvni selitveni prirast/padec skupni prirast/padec Slika 10: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za rast {tevila prebivalcev v Jugovzhodni Sloveniji; 1991–2005 – {tevilo oseb na 1000 prebivalcev (Vir in opombe: enako kot pri sliki 3). 194 Migracije kot dejavnik razvoja slovenskih regij 8,00 6,00 ev valc rebi 4,00 2,00 evilo na 1000 p 0,00 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 eficient – {toK –2,00 –4,00 naravni prirast/padec medregionalni selitveni prirast/padec meddràvni selitveni prirast/padec skupni prirast/padec Slika 11: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za rast {tevila prebivalcev v Osrednjeslovenski regiji v obdobju 1991–2005 – {tevilo oseb na 1000 prebivalcev (Vir in opombe: enako kot pri sliki 3). 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 –1,00 –2,00 –3,00 –4,00 –5,00 naravni prirast/padec medregionalni selitveni prirast/padec meddràvni selitveni prirast/padec skupni prirast/padec Slika 12: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za rast {tevila prebivalcev v Gorenjski regiji; 1991–2005 – {tevilo oseb na 1000 prebivalcev (Vir in opombe: enako kot pri sliki 3). 195 Milena Bevc, Sonja Ur{i~ 5,00 4,00 3,00 ev valc 2,00 rebi 1,00 0,00 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 evilo na 1000 p –1,00 –2,00 eficient – {toK –3,00 –4,00 –5,00 naravni prirast/padec medregionalni selitveni prirast/padec meddràvni selitveni prirast/padec skupni prirast/padec Slika 13: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za rast {tevila prebivalcev v Notranjsko-kra{ki regiji; 1991–2005 – {tevilo oseb na 1000 prebivalcev (Vir in opombe: enako kot pri sliki 3). 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 –1,00 –2,00 –3,00 –4,00 –5,00 naravni prirast/padec medregionalni selitveni prirast/padec meddràvni selitveni prirast/padec skupni prirast/padec Slika 14: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za rast {tevila prebivalcev v Gori{ki regiji; 1991–2005 – {tevilo oseb na 1000 prebivalcev (Vir in opombe: enako kot pri sliki 3). 196 Migracije kot dejavnik razvoja slovenskih regij 7,00 6,00 5,00 ev valc 4,00 rebi 3,00 2,00 1,00 evilo na 1000 p 0,00 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 eficient – {t –1,00 oK –2,00 –3,00 –4,00 naravni prirast/padec medregionalni selitveni prirast/padec meddràvni selitveni prirast/padec skupni prirast/padec Slika 15: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za rast {tevila prebivalcev v Obalno-kra{ki regiji; 1991–2005 – {tevilo oseb na 1000 prebivalcev (Vir in opombe: enako kot pri sliki 3). 5 Sklep V zadnjih 15 letih imajo najve~jo zalogo emigrantov Pomurska, Spodnjeposavska in Savinjska regija, pove~anje zaloge emigrantov od konca 90. let pa je zna~ilno za Obalno-kra{ko regijo. Najve~jo zalogo imigrantov, izmerjeno z deleèm tujcev med prebivalci imajo po podatkih CRP Obalno-kra{ka, Notranjsko-kra{ka in Osrednjeslovenska regija, najmanj{o pa Pomurska in Koro{ka regija. Kaè se obratnosmerna povezanost zaloge emigrantov in imigrantov. Obseg opazovanih meddràvnih selitev se pove~uje v vseh regijah, negativen saldo v teh selitvah pa ima tako v celotnem opazovanem obdobju (1991–2005) kot tudi v obdobju opazovanja vseh selitev (dràvljani, tujci; 1999–2005) le Koro{ka regija. Tudi obseg medregionalnih selitev (dràvljanov Slovenije) se pove~uje; v obdobju zadnjih 15 let pa je imelo v teh selitvah negativen saldo pet regij (na 1000 prebivalcev tudi tukaj najve~jega Koro{ka regija), najve~jega pozitivnega je imela Osrednjeslovenska regija. Prou~ili smo tudi vpliv treh tokov na gibanje {tevila prebivalcev – naravnega gibanja, medràvnih selitev (1991–1998 dràvljani, 1999–2005 tudi tujci) ter medregionalnih selitev (dràvljani). Ve~ina statisti~- nih regij je imela v zadnjih 15 letih negativen naravni prirast. Skupen vpliv obeh vrst selitev na gibanje {tevila prebivalcev je bil pozitiven v devetih regijah (relativno – na 1000 prebivalcev – najve~ji v Obalno-kra{ki in Notranjsko-kra{ki regiji), negativen pa je bil v Koro{ki, Zasavski in Pomurski regiji. Relativno (saldo, izraèn na 1000 prebivalcev) najugodnej{i skupni u~inek vseh treh tokov na gibanje {tevila prebivalcev je zna~ilen za Osrednjeslovensko regijo, najmanj ugoden pa za Pomursko in Zasavsko regijo. 197 Milena Bevc, Sonja Ur{i~ 6 Viri in literatura Bevc, M., Prevolnik-Rupel, V., Verli~-Christensen, B. 2000: Migracije v Sloveniji v lu~i vklju~itve v EU. Raziskava, In{titut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana. Bevc, M., Luk{i~-Hacin, M., Zupan~i~, J. 2004: Migracijska politika in problem bega mòganov. Raziskava, In{titut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana. Interna dokumentacija Statisti~nega urada Republike Slovenije – Medregionalne in meddràvne selitve v Sloveniji po statisti~nih regijah 1991–2002. Ljubljana. (1999, 2004). Medmrèje 1: Podatki po statisti~nih regijah http://www.stat.si/pxweb/Database/Regije/Regije.asp (15. 3. 2007). Medmrèje 2: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. http://www.stat.si/pxweb/Database/ Popis2002/Popis2002.asp (11. 5. 2007) Pe~ar, J. 2006: Regije 2006 – Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah. Delovni zvezek, 2006, XV (15), Urad za makroekonomske analize in razvoj. Ljubljana. Statisti~ne informacije Stati~nega urada Republike Slovenije, 2006 (202). Ljubljana. 198 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 199–212, Ljubljana 2007 KAPITAL ZNANJA V SLOVENIJI PO REGIJAH – SINTEZNA OCENA STANJA IN TRENDOV dr. Milena Bevc, mag. Sonja Ur{i~ In{titut za ekonomska raziskovanja Kardeljeva plo{~ad 17, 1000 Ljubljana bevcm@ ier.si, ursics@ ier.si UDK: 37:711(497.4) IZVLE^EK Kapital znanja v Sloveniji po regijah – sintezna ocena stanja in trendov Izobraèvanje, oziroma {ir{a kategorija – znanje, je klju~ni dejavnik uspe{nosti tako na nacionalni, regionalni, kot tudi na individualni ravni. Prispevek daje prikaz stanja in trendov na podro~ju »zaloge« in »toka« tega razvojnega dejavnika v Sloveniji po statisti~nih regijah s poudarkom na oceni regionalnih razlik. Temelji na uporabi serije kazalnikov. Najprej prikazuje rezultate sintezne ocene stanja za konec 90. let, izdelane za nekatere strate{ke dokumente Slovenije (Belo knjigo o regionalnem razvoju, Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije), nato pa podobno oceno za teko~e desetletje. Sledi prikaz sprememb v ~asu in glavnih sklepnih ugotovitev. KLJU^NE BESEDE izobraèvanje, znanje, Slovenija, regije, stanje, trendi ABSTRACT Knowledge capital in Slovenia by region – an overall assessment of the situation and trends Education, respectively knowledge, is a key development factor at the national, regional, and also individual level. This paper presents an overview of the situation and trends of the stock and flow of this development factor in Slovenia by statistical region, with an emphasis on regional differences. It is based on a series of indicators. First, it presents the results of an overall assessment of the situation at the end of the 1990s, prepared for some strategic documents (»The White Book on Regional Development« and »Slovenia's Economic Development Strategy«), and followed by a similar assessment for current decade. Then it presents the changes over time and, finally, some main conclusions. KEYWORDS education, knowledge, Slovenia, regions, situation, trends 199 Milena Bevc, Sonja Ur{i~ 1 Uvod Izobraèvanje, oziroma {ir{a kategorija – znanje, je zelo pomemben dejavnik regionalnega razvoja. Prispevek daje sintezno oceno stanja in trendov na podro~ju razpolòljivosti in rasti tega razvojnega dejavnika v Sloveniji po statisti~nih regijah s poudarkom na oceni relativnega poloàja posameznih regij in regionalnih razlik. Zanj bomo uporabili izraz »kapital znanja«, pod ~emer bomo pod njim najve~- krat razumeli òjo kategorijo »kapital izobrazbe« (ocena stanja za teko~e desetletje in ocena trendov). Za celovito oceno je treba upo{tevati ve~ dimenzij kapitala znanja oziroma kapitala izobrazbe; tako prispevek temelji na uporabi serije kazalnikov. Prvi poskus sintezne ocene stanja za regije smo naredili v okviru Bele knjige o regionalnem razvoju Slovenije (Johnston in drugi 1999; Bevc 1999), drugega pa v raziskavi za Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije – SGRS (Bevc in drugi 2001a). Ta prispevek predstavlja nadgradnjo navedenih dveh sinteznih ocen z analizo za teko~e desetletje, oceno za 90. leta pa dopolnjuje s podatki o u~inkovitosti dodiplomskega {tudija. Najprej prikazujemo sintezno oceno stanja za konec 90. let, ki temelji na obsèni seriji kazalnikov, nato pa podobno oceno za teko~e desetletje, temelje~o na nekoliko òji in delno druga~ni seriji kazalnikov. Sledi prikaz ocene trendov in glavnih sklepnih ugotovitev. 2 Metodologija V sintezni oceni stanja za konec 90. let smo upo{tevali naslednjih pet {ir{ih dimenzij kapitala znanja, za katere smo lahko pridobili podatke za raven regij: • obseg zaloge tega kapitala prek kazalnikov o izobraènosti prebivalcev in zaposlenih, • kakovost zaloge tega kapitala prek kazalnikov o funkcionalni pismenosti, • tok tega kapitala prek kazalnikov o stopnji vklju~enosti mladine v srednje izobraèvanje, prebivalcev v vi{je in visoko izobraèvanje, odraslih v izobraèvanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, • u~inkovitost toka prek kazalnika o stopnji dokon~anja dodiplomskega {tudija (na vi{ji in visoki stopnji), • ponudbo izobraèvanja prek kazalnikov o relativnem {tevilu izvajalcev izobraèvanja (glede na {tevilo prebivalcev v regiji) za pridobitev vi{jih stopenj izobrazbe in tudi izvajalcev ostalega izobraèvanja, • nalòbe v izobraèvanje prek povpre~nih izdatkov podjetij v izobraèvanje zaposlenih. V sintezno oceno pa nismo vklju~ili cele vrste zna~ilnosti kapitala znanja, ki smo jih v raziskavi za SGRS tudi prou~evali po regijah, ker bi to oteìlo preglednost ocene. V sintezni oceni stanja za sredino teko~ega desetletja smo upo{tevali naslednje tri {ir{e razsènosti, za katere smo lahko pridobili smiselne kazalnike (podatke zanje) za raven regij: • obseg zaloge kapitala znanja prek kazalnikov o izobraènosti prebivalcev, delovno aktivnih prebivalcev in brezposelnih, • obseg vhodnega (vpisani) in izhodnega (diplomanti) toka tega kapitala prek kazalnikov o stopnji vklju- ~enosti prebivalcev v formalno izobraèvanje in relativnega {tevila (glede na {tevilo prebivalcev) {tudentov in diplomantov, • ponudbo izobraèvanja prek kazalnikov o relativnem {tevilu izvajalcev za izobraèvanje odraslih (glede na {tevilo prebivalcev). Regije smo razvrstili (tudi v preglednicah in slikah) na podlagi naslednjih meril: • Pri oceni stanja za 90. leta smo (izhajajo~ iz razvrstitve regij v okviru Bele knjige o regionalnem razvoju Slovenije, Johnston in drugi 1999) regije razvrstili v dve {ir{i skupini, od katerih prva skupina {estih razvojno »problemati~nih regij« zajema regije z depopulacijo (zmanj{evanjem {tevila prebivalcev) in regije z najvi{jo stopnjo brezposelnosti (Pomurska, Spodnje Posavska, Notranjsko-kra{ka, Gori{ka, Podravska, Zasavska), druga skupina pa ostale regije. • Pri oceni stanja v teko~em desetletju smo upo{tevali isti merili (depopulacija, najvi{ja povpre~na stopnja brezposelnosti) za ustrezno obdobje (2001–2005). Tudi tokrat smo dobili dve skupini s {estimi 200 Kapital znanja v Sloveniji po regijah – sintezna ocena stanja in trendov regijami v vsaki izmed njiju, pri ~emer je razlika v sestavi obeh skupin glede na 90. leta majhna. V obeh skupinah je pet regij ostalo enakih kot v 90. letih, {esto mesto pa je v prvi skupini namesto Notranjsko-kra{ke zdaj zasedla Koro{ka; nasprotno je bilo v drugi skupini. Vrednosti kazalnikov za oceno stanja v 90. letih so prikazane v sliki 1 in drugje (Bevc 1999; Bevc in drugi 2001 in 2001a), vrednosti za ve~ino kazalnikov za teko~e desetletje pa prikazujemo v slikah 2 do 5. Na{a sintezna ocena temelji na primerjavi relativnega poloàja posamezne regije za vsak kazalnik s povpre~jem za Slovenijo (indeksi). Poenostavljen prikaz te primerjave je zajet za 90. leta v preglednicah 1 (vir so ve~inoma statisti~ni podatki) in 2 (vir je raziskava Andrago{kega centra Slovenije o funkcionalni pismenosti odraslih), ter za teko~e desetletje v preglednici 3. 3 Kapital znanja v Sloveniji po regijah ob koncu devetdesetih let Stanje na podro~ju »kapitala znanja« po regijah v primerjavi s povpre~jem za Slovenijo ob koncu 90. let povzemamo v naslednje ugotovitve (preglednica 1 in slika 1): 1 . Regije z depopulacijo (Pomurska, Spodnjeposavska, Notranjsko-kra{ka, Gori{ka): Stanje je bilo najslab{e v Pomurski regiji in najbolj{e v Gori{ki regiji. 2 . Regije z najvi{jo stopnjo brezposelnosti (Pomurska – ta se pojavlja med problemati~nimi regijami tudi po merilu obsega brezposelnosti, Podravska in Zasavska): Stanje je bilo zopet najslab{e v Pomurski regiji, najbolj{e pa, z izjemo u~inkovitosti {tudija (slika 1), v Podravski regiji. 3. Ostalih {est regij (Osrednjeslovenska, Obalno-kra{ka, Gorenjska, Savinjska, Jugovzhodna Slovenija – nekdanja Dolenjska, Koro{ka): Po ve~ini opazovanih kazalnikov je bilo stanje izrazito bolj{e kot v povpre~ju v Sloveniji v dveh regijah – Osrednjeslovenski in Obalno-kra{ki. V Gorenjski regiji je 60 50 26 23 28 40 30 20 28 26 27 29 26 28 28 30 23 deleì (v %) 20 31 31 27 28 24 22 23 24 21 22 23 10 18 20 0 A ka vska a{ka i{ka urska avska a{ka savs enjska venija VENIJ Gor m venska vinjska Koro{ka O o-kr Po Podr Za Gor Sa SL balno-kr JV Slo ednje-slo O Spodnje-posa otranjsk N Osr vi{ja stopnja visoka stopnja Slika 1: Stopnja diplomiranja na dodiplomskem {tudiju v 90. letih v Sloveniji po regijah – delè diplomantov v generaciji 1991 v 8 letih od vpisa (Bevc in drugi 2001a). 201 Milena Bevc, Sonja Ur{i~ bilo stanje bolj{e ali priblìno enako po mnogih kazalnikih, med ostalimi tremi regijami (Savinjska, JV Slovenija in Koro{ka regija) pa je bilo stanje po ve~ kazalnikih slab{e od povpre~ja za Slovenijo. [ir{a regionalna analiza, v kateri smo upo{tevali relativen poloàj regij na podlagi rezultatov raziskave o pismenosti odraslih in udelèbi v izobraèvanju (preglednica 2), pa je pokazala, da je bil ob koncu 90. let v razvojno najbolj problemati~nih regijah poloàj slab{i kot v povpre~ju v dràvi tudi na tem podro~ju. Izmed {estih regij v tej skupini kaèjo vsi opazovani kazalniki za 90. leta izrazito slab{e stanje v Pomurski in Spodnjeposavski regiji, slab{e pa tudi v Notranjsko-kra{ki regiji. Izmed ostalih {estih regij pa je bilo po vseh opazovanih kazalnikih stanje bolj{e kot v povpre~ju v Sloveniji le v dveh regijah – Osrednjeslovenski in Gorenjski. 4 Kapital znanja v Sloveniji po regijah v teko~em desetletju Stanje na podro~ju »kapitala znanja« po regijah v primerjavi s povpre~jem za Slovenijo v teko~em desetletju povzemamo v naslednje ugotovitve (slike 2 do 5 ter preglednica 3): 1 . Regije z depopulacijo (Zasavska, Pomurska, Gori{ka, Koro{ka, Podravska), med katerimi sodijo tri regije (Pomurska, Zasavska, Podravska) tudi med regije z najvi{jo stopnjo brezposelnosti: Ve~inoma je stanje slab{e od povpre~ja v dràvi; najslab{e je v Pomurski regiji in najbolj{e (ve~inoma bolj{e od povpre~ja za Slovenijo) v Gori{ki regiji. 14 12 10,6 10,5 10,4 10,2 10,2 10,3 9,9 10,2 10,3 10,2 9,6 10 10 9,2 8 1 6 , 6 , 5 8 , 4, 4, 6, 3 3 , 6, 4, 2 4, 6 , , 12 , , 11 4 11 3 11 11 3 6 11 , 7 11 , 7 11 , 11 4 11 3 evilo let {olanja 0 , , , 0 2, 11 11 0 0 , 1, 11 , 11 1 0 0 0 {t 1 0 0 0 1 1 1 1 0 1 1 1 1 01 1 4 2 0 A v. i{ka ka urska vska a{ka a{ka savs avska enjska VENIJ Gor Koro{ka m venska vinjska O Po Za Podr Gor Sa o-kr SL balnokr ednjeslo O vzhodna Slo Spodnjeposa otranjsk Osr Jugo N prebivalci 15+ delovno aktivni prebivalci brezposelni Slika 2: Povpre~no {tevilo let {olanja prebivalcev, delovno aktivnih prebivalcev in brezposelnih na podlagi podatkov popisa prebivalcev – 2002 (Pe~ar 2006; lastni izra~uni na podlagi podatkov v: medmrèje 2); v izra~unu povpre~nega {tevila let {olanja so bili za posamezne izobrazbene kategorije prebivalcev uporabljeni naslednji koeficienti: nepopolna O[ – 5,5, dokon~ana O[ – 8, nìja in srednja poklicna – 10,9, strokovna in splo{na – 12,1, vi{ja {ola – 14, visoka dodiplomska {ola – 16 in visoka podipl. {ola – 19. 202 Kapital znanja v Sloveniji po regijah – sintezna ocena stanja in trendov 30 26 25 24 22 20 20 20 19 18 19 18 17 17 16 16 16 16 15 16 15 15 15 13 14 14 13 13 13 deleì (v %) 11 10 5 0 A v. i{ka ka urska vska a{ka a{ka savs avska enjska VENIJ Gor Koro{ka m venska vinjska O Po Za Podr Gor Sa o-kr SL balnokr ednjeslo O vzhodna Slo Spodnjeposa otranjsk Osr Jugo N prebivalci, stari 25–64 let delovno aktivni prebivalci Slika 3: Delè najbolj izobraènih (vi{ja in visoka izobrazba) med prebivalci (25–64 let) in delovno aktivnimi prebivalci na podlagi podatkov popisa prebivalcev – 2002 (medmrèje 2). 45 82 41 04 40 80 39 80 37 37 37 37 37 5 36 3 5 78 3 35 78 33 77 13 76 76 76 30 8 75 2 62 75 ev (v %) 73 73 74 74 25 3 3 24 73 3 2 2 73 22 2 valc oli~nik (v %) 21 0 72 2 21 9 9 ebi 20 1 1 71 70 15 o vpisni k 68 68 deleì pr ut 10 br 66 5 64 0 62 A v. i{ka ka urska vska a{ka a{ka savs avska enjska VENIJ Gor Koro{ka m venska vinjska O Po Za Podr Gor Sa o-kr SL balnokr ednjeslo O vzhodna Slo Spodnjeposa otranjsk Osr Jugo N % prebiv. v drugih programih izobraèvanja % prebiv., vklju~enih vsaj v 1 obliko izobr. bruto vpisni koli~nik Slika 4: Vklju~eni v formalno in ostalo izobraèvanje (tok kapitala izobrazbe) na podlagi podatkov popisa prebivalcev – 2002 (Pe~ar 2006; lastni izra~uni na podlagi podatkov v: medmrèje 2). 203 Milena Bevc, Sonja Ur{i~ 70 10,0 9,4 9,0 60 8,2 8,2 8,0 7,8 7,7 8,0 7,8 ev 7,4 ev 50 7,1 7,2 7,0 7,0 valc valc 6,5 6,0 rebi rebi 40 5,1 5,0 62 30 60 59 61 56 56 57 56 4,0 53 54 55 50 44 20 3,0 {tudenti na 1000 p diplomanti na 1000 p 2,0 10 1,0 0 0,0 A v. i{ka lo urska vska avska vska a{ka a{ka enjska VENIJ Gor Koro{ka venska vinjska O Pom Zasa Podr posa Gor Sa dna S o-kr SL balnokr ednjeslo O vzho Spodnje otranjsk Osr Jugo N {tevilo {tudentov na 1000 prebivalcev {tevilo diplomantov na 1000 prebivalcev Slika 5: [tevilo {tudentov (vseh) in diplomantov terciarnega izobraèvanja na 1000 prebivalcev – 2005 (lastni izra~uni na podlagi podatkov v: Statisti~ni letopis R Slovenije 2006; medmrèje 2). 2. Regije z najvi{jo stopnjo brezposelnosti (poleg è navedenih treh sodi sem tudi Spodnjeposavska regija): V Spodnjeposavski regiji sta tako zaloga kot tok kapitala izobrazbe manj{a, prav tako pa tudi razpolòljivost izvajalcev za izobraèvanje odraslih. 3. Ostalih {est regij (Osrednjeslovenska, Obalno-kra{ka, Gorenjska, Savinjska, Jugovzhodna Slovenija, Notranjsko-kra{ka): Po ve~ini opazovanih kazalnikov je bilo stanje izrazito bolj{e kot v povpre~ju v Sloveniji v Osrednjeslovenski regiji, v dveh regijah (Obalno-kra{ki in Gorenjski) je bilo stanje bolj- {e ali priblìno enako po ve~ini kazalnikov, za ostale tri regije pa je bilo stanje po ve~ini kazalnikov slab{e od povpre~ja za Slovenijo. 5 Trendi v kapitalu znanja v Sloveniji po regijah Neposredna primerjava je ve~inoma zaradi {tevilnih druga~nih kazalnikov v obeh analizah oteè- na. Za tri enake kazalnike v obeh analizah, torej za 90. leta in za teko~e desetletje, pa prikazujemo primerjavo v slikah 6 do 8. Glavne ugotovitve so: • povpre~no {tevilo let {olanja za opazovano starostno skupino (stari 15 let in ve~) se je v obdobju 1991–2002 najbolj pove~alo v Spodnjeposavski regiji, najmanj pa v Podravski in Pomurski regiji; • {tevilo {tudentov podiplomskega {tudija na 1000 prebivalcev je o~itno pod vplivom oblikovanja nove univerze na Primorskem in visoko{olskih ustanov v Novi Gorici najbolj poraslo v treh jugozahod-nih regijah (preglednica 3); • razpolòljivost izvajalcev izobraèvanja odraslih se je, merjeno prek opazovanega kazalnika, najbolj pove~ala ({tevilo prebivalcev na izvajalca se je zmanj{alo) v dveh razvojno problemati~nih regijah – Pomurski in Spodnjeposavski regiji, kar je spodbudno. 204 Kapital znanja v Sloveniji po regijah – sintezna ocena stanja in trendov 12,0 11,3 10,6 10,7 10,7 10,4 10,6 10,3 10,3 10,4 10,0 10,2 10,1 10,3 9,9 10,0 9,2 9,2 9,3 9,2 8,9 8,7 8,7 8,8 8,9 8,5 8,5 8,7 8,0 6,0 evilo let {olanja e~no {t 4,0 vpr po 2,0 0,0 A v. i{ka urska vska avska vska a{ka a{ka enjska VENIJ Gor Koro{ka venska vinjska O Pom Zasa Podr Gor Sa o-kr SL balnokr ednjeslo O vzhodna Slo Spodnjeposa otranjsk Osr Jugo N 2002 1991 Slika 6: Povpre~no {tevilo let {olanja prebivalcev, starih 15 let in ve~, v letih 2002 in 1991 (Bevc, Logar 1992; Pe~ar 2006); v izra~unu povpre~nega {tevila let {olanja so bili za posamezne izobrazbene kategorije prebivalcev uporabljeni naslednji koeficienti: a) za leto 1991: nedokon~ana O[ – 5,3 leta, O[ – 8 let, nìja poklicna {ola – 8,2 leta, 2–3 letna srednja poklicna {ola – 10,2 leta, srednja {ola – 12,1 leta, vi{ja in visoka {ola – 15,2 leta in b) za leto 2002: nepopolna O[ – 5,5, dokon~ana O[ – 8, nìja in srednja poklicna – 10,9, strokovna in splo{na – 12,1, vi{ja {ola – 14, visoka dodiplomska {ola – 16 in visoka podiplomska {ola – 19. Za bolj celovito oceno trendov pa bi bile potrebne {e dodatne analize (za oceno stanja v teko~em desetletju), ki v ~asu nastajanja tega prispevka {e niso bile narejene. 6 Sklep Sintezna ocena stanja za devetdeseta leta in teko~e desetletje na podro~ju kapitala znanja po regijah, temelje~a na seriji kazalnikov (ta je bila v teh dveh lo~enih ocenah delno druga~na in razli~na po koli~ini-{tevilu), je pokazala, da je v skoraj vseh {estih razvojno problemati~nih regijah (regijah z depopulacijo in regijah z najvi{jo stopnjo brezposelnosti: Zasavska, Pomurska, Gori{ka, Koro{ka, Podravska, Spodnjeposavska) poloàj na podro~ju tega razvojnega dejavnika danes enako kot v 90. letih slab{i kot v povpre~ju v dràvi. Zlasti to velja za Pomursko regijo; po ve~ kazalnikih pa je bolj{e v Gori{ki regiji. V skupini »ostalih« {estih neproblemati~nih regij, v kateri je zdaj namesto Koro{ke Notranjsko-kra{ka regija, pa {e vedno z izrazito nadpovpre~no ravnijo vrednosti kazalnikov izstopa Osrednjeslovenska regija. Zmanj{anje razlik v razvitosti regij je tesno povezano z ukrepi za zmanj{anje regionalnih razlik v koli- ~ini in kakovosti kapitala znanja. S spodbujanjem rasti razpolòljivosti tega razvojnega dejavnika v regijah, ki na tem podro~ju zaostajajo, se bo pospe{ila tudi razpolòljivost dejavnika na ravni dràve. Med tak- {ne ukrepe sodijo pove~anje obsega in pestrosti ponudbe izobraèvanja v ve~ini »problemati~nih« regij, 205 Milena Bevc, Sonja Ur{i~ Preglednica 1: Ocena stanja na podro~ju kapitala znanja v slovenskih regijah v primerjavi s povpre~jem za Slovenijo na podlagi statisti~nih podatkov – 90. leta (Bevc in drugi 2001 in 2001a; lastni izra~uni na podlagi podatkov SURS in Andrago{kega centra Slovenije – Brenk 2000); ocene temeljijo na izra~unanih indeksih (Slovenija = 100). Pri vseh kazalnikih z izjemo ~etrte skupine (razpolòljivost izvajalcev izobraèvalnih storitev) pomeni znak »–« ali »––« vrednost indeksa nìjo od 100 in znak »+« ali »++« Dimenzije kapitala znanja in kazalniki Regije z depopulacijo Reg. z depop. in visoko brezp. Spodnje Notranjsko- Gori{ka Pomurska posavska -kra{ka ZALOGA KAPITALA ZNANJA Prebivalci (stari 15 let in ve~, 1991) • povpre~no {tevilo let {olanja –– – – –– • delè najbolj izobraènih (vi{ja in vis. iz.) –– – – –– Zaposleni, 1998 • povpre~no {tevilo let {olanja – – ° –– • delè najbolj izobraènih (vi{. in vis. iz.) –– – + –– NALO@BE PODJETIJ/ORGANIZACIJ V IZOBRA@EVANJE ZAPOSLENIH • letni izdatki na zaposlenega (1996) ++ – –– –– TOK KAPITALA ZNANJA Izobraèvanje za pridobitev izobrazbe Obseg • {tev. dijakov/star. sk. 15–19 let (1997/98) – – ° – • dodipl. {tud./star. skup. 20–24 let (1999/00) –– + + –– • podiplom. {tudenti na 1000 prebiv. (1998/99) –– –– –– –– • delè zaposlenih v izobr. za pridobitev izobr. (1996) ++ – – –– U~inkovitost {tudija – dodipl. stopnja (stopnja – ++ ++ – diplom. v gener. 1991 v 8 letih od vpisa): skupaj • vi{ja stopnja ++ ++ + + • visoka stopnja –– + ++ – Drugo izobraèvanje – zaposleni, 1996 • {t. udelèb zaposl. v strok. izpop. na 100 zap. + + – ++ • {t. udelèb zap. v uspos. za delo na 100 zap. + ++ ° ++ RAZPOLO@LJIVOST IZVAJALCEV IZOBR. STORITEV Mladina – {tevilo preb. na izvajalca/izobr. ustan. • osnovne {ole (1996/97) – + + + • srednje {ole (1996/97) –– –– ° –– • vi{je strok. {ole (1998/99) NI NI NI NI • visoko{ol. ustan. (1998/99) NI NI – NI Odrasli • izobr. za pridobitev izobr. na 1., 2., 3. ravni – – –– –– –– {tevilo prebivalcev na izvajalca (1996) • skupaj (vse vrste izvajalcev) – {t. preb. nad 15 let –– – – –– na izvajalca (1999/2000) 206 Kapital znanja v Sloveniji po regijah – sintezna ocena stanja in trendov vrednost indeksa vi{jo od 100. Pri omenjeni skupini kazalnikov pa velja obratno, saj ve~je {tevilo prebivalcev na izvajalca praviloma pomeni manj{e mònosti izobraèvanja; znaki pomenijo oceno stanja v opazovanem letu glede na povpre~je za Slovenijo: – stanje je slab{e, –– stanje je precej slab{e, ° stanje je podobno, + stanje je bolj{e, ++ stanje je precej bolj{e, NI takih ustanov ni v regiji. Regije z najvi{jo brezposelnostjo Ostale regije Podravska Zasavska Osrednje Obalno- Gorenjska Savinjska Dolenjska/ Koro{ka slovenska -kra{ka JV Slov. ° – ++ + ° – –– –– – –– ++ ++ – –– –– –– + – ++ + ° – –– – ° –– ++ ++ ° –– –– –– –– –– ++ – ++ –– ++ – + – ° – + ° + + – – ++ ++ + – – – ° – ++ – – – –– – – + ++ ++ – –– ++ + –– – + + + + ++ – –– ++ – + – + ++ – –– –– + + ++ + + + – + + – + –– ++ ° ° ++ ° ++ ++ –– – – – – –– + – + ° ++ ° + + ++ + – – –– + NI – NI + + + NI ++ NI ++ ++ – NI NI NI – – ++ ++ – – – –– – –– ++ – ++ – – + 207 Milena Bevc, Sonja Ur{i~ Preglednica 2: Ocena stanja na podro~ju kapitala znanja v slovenskih regijah v primerjavi s povpre~jem za Slovenijo na podlagi raziskave o pismenosti in udelèbi odraslih v izobraèvanju – prebivalci stari 16–65 let, 1998 (Bevc in drugi 2001a – na podlagi podatkov ACS); ocene temeljijo na izra~unanih indeksih (Slovenija = 100). Pri vseh kazalnikih pomeni znak »–« ali »––« vrednost indeksa nìjo Dimenzije kapitala znanja in kazalniki Regije z depopulacijo Reg. z depop. in visoko brezp. Spodnje Notranjsko- Gori{ka Pomurska posavska -kra{ka ZALOGA KAPITALA ZNANJA OBSEG – IZOBRA@ENOST PREBIVALCEV • povpre~no {t. let {olanja – – – –– • delè najbolj izobraènih (vi{ja in visoka izobrazba) –– –– – –– KAKOVOST – PISMENOST PREBIVALCEV Delè tistih s 3., 4., 5. ravnijo pisnih spretnosti • besedilna pismenost –– –– + –– • dokumentacijska pismenost –– –– + –– • ra~unska pismenost –– –– + –– TOK KAPITALA ZNANJA • deleìzobraèvalno aktivnih (vklju~enih v izobr.) –– – –– – • delè morebitno dejavnih med nevklju~enimi –– –– + –– v izobraèvanje 7,0 .bre 6,0 5,8 5,0 5,0 v na 1000 po 4,1 3,8 4,0 3,8 3,7 3,6 3,5 3,4 udent 3,1 3,0 2,8 2,5 2,2 2,2 2,0 1,5 1,5 1,4 1,3 1,3 1,3 1,1 1,1 1,0 1,1 0,9 podiplomskih {t 1,0 0,8 {t. 0,0 A v. i{ka ka urska vska a{ka a{ka savs avska enjska VENIJ Gor Koro{ka m venska vinjska O Po Za Podr Gor Sa o-kr SL balnokr ednjeslo O vzhodna Slo Spodnjeposa otranjsk Osr Jugo N 2005 1998/99 Slika 7: [tevilo {tudentov podiplomskega {tudija na 1000 preb. v letih 2005 in 1988/99 (izra~un na podlagi podatkov SURS: interne dokumentacije; Rezultati raziskovanj, {t. 744/2000; Statisti~ni letopis RS 2006). 208 Kapital znanja v Sloveniji po regijah – sintezna ocena stanja in trendov od 100 in znak »+« ali »++« vrednost indeksa vi{jo od 100; znaki pomenijo oceno stanja glede na povpre~je za Slovenijo: – stanje je slab{e, –– stanje je precej slab{e, ° stanje je podobno, + stanje je bolj{e, ++ stanje je precej bolj{e, NI takih ustanov ni v regiji. Regije z najvi{jo brezposelnostjo Ostale regije Podravska Zasavska Osrednje Obalno- Gorenjska Savinjska Dolenjska/ Koro{ka slovenska -kra{ka JV Slov. ° – ++ – + – ° – – – ++ ++ + – – – – – ++ ++ ++ – –– + – – ++ – ++ + – ° – + ++ + + ° – – – –– ++ ° ++ ° – –– + –– ++ –– ++ ++ – – 25.000 21.030 19.549 20.000 19.341 17.219 15.000 13.180 ev na izvajalca 11.231 10.779 10.527 valc 9.618 9.770 10.074 10.000 8.889 9.126 8.604 8.520 ebi 7.966 7.198 7.640 7.028 pr 6.331 6.720 6.305 6.063 5.298 {t. 5.000 4.242 3.069 0 A v. i{ka lo urska vska avska vska a{ka a{ka enjska VENIJ Gor Koro{ka venska vinjska O Pom Zasa Podr posa Gor Sa dna S o-kr SL balnokr ednjeslo O vzho Spodnje otranjsk Osr Jugo N 2006/07 1999/00 Slika 8: [tevilo prebivalcev nad 15 let na evidentiranega izvajalca izobraèvanja odraslih v Sloveniji v letih 2006/07 in 1999/2000 (Brenk 2000 in 2006). 209 Milena Bevc, Sonja Ur{i~ Preglednica 3: Ocena stanja na podro~ju kapitala znanja v slovenskih regijah v primerjavi s povpre~jem za Slovenijo na podlagi statisti~nih podatkov – teko~e desetletje, indeksi (lastni izra~uni na podlagi podatkov v: Brenk 2006, Pe~ar 2006, Statisti~ni letopis Republike Slovenije 2003, Slovenske regije v {tevilkah, medmrèje 1 in 2); ocene temeljijo na izra~unanih indeksih (Slovenija = 100) na podlagi podatkov SURS in ACS. Pri vseh kazalnikih z izjemo razpolòljivosti izvajalcev pomeni znak »–« ali »––« vrednost indeksa nìjo od 100 in znak »+« ali »++« vrednost indeksa vi{jo od 100. Pri omenjeni skupini kazalnikov pa velja obratno, saj ve~je {tevilo prebivalcev na izvajalca praviloma pomeni manj{o Dimenzije kapitala znanja in kazalniki Regije z depopulacijo Reg. z depop. in visoko brezp. Spodnje Notranjsko- Gori{ka Pomurska posavska -kra{ka ZALOGA KAPITALA ZNANJA Prebivalstvo Prebivalci, stari 15 let in ve~ • povpre~no {tevilo let {olanja, 2002 – – –– – Prebivalci, stari 25–64 let • delè najbolj izobraènih (vi{ja in vis. iz.), 2002 – –– –– –– Delovno aktivno prebivalstvo • povpre~no {tevilo let {olanja, 2002 – – –– – • delè najbolj izobraènih (vi{ja in vis. iz.), 2002 + –– –– ° Brezposelni • povpre~no {tevilo let {olanja**, 2002 ++ ° –– – TOK KAPITALA ZNANJA Izobraèvanje za pridobitev izobrazbe • bruto vpisni koli~nik***, 2005 + ° –– –– • delè {tudentov brez podiplomskih v starostni ++ –– –– – skup. 19–26, 2005 • {t. vseh {tudentov na 1000 preb., 2005 + – –– – • {t. {tudent. podipl. {tudija na 1000 preb., 2005 – – –– –– • {t. diplomantov terc. izobr. na 1000 preb., 2005 – – –– – Drugo izobraèvanje • delè prebivalcev v drugih programih + – –– – izobraèvanja, 2002 Skupaj • delè prebivalcev, vklju~enih v vsaj eno – – –– – obliko izobraèvanja, 2002 RAZPOLO@LJIVOST IZVAJALCEV IZOBRA@EVALNIH STORITEV ZA ODRASLE • skupaj (vse vrste izvajalcev) – {t. prebivalcev –– – –– –– nad 15 let na izvajalca, 2006/07 210 Kapital znanja v Sloveniji po regijah – sintezna ocena stanja in trendov razpolòljivost mònosti izobraèvanja; ** Ker podatki za visoko izobrazbo niso raz~lenjeni na dodiplomsko in podiplomsko, smo pri izra~unu upo{tevali enotno {tevilo let {tudija za visoko izobrazbo (dodiplomsko in podiplomsko), to je 16 let. Predpostavljali smo, da je med brezposelnimi zanemarljiv delè tistih s podiplomsko izobrazbo; *** Vsi vpisani v vse tri ravni formalnega izobraèvanja v primerjavi s starostno skupino 6–26 let; znaki pomenijo oceno stanja v opazovanem letu glede na povpre~je za Slovenijo: – stanje je slab{e, –– stanje je precej slab{e, ° stanje je podobno, + stanje je bolj{e, ++ stanje je precej bolj{e, NI takih ustanov ni v regiji. Regije z najvi{jo brezposelnostjo Ostale regije Podravska Zasavska Osrednje Obalno- Gorenjska Savinjska Dolenjska/ Koro{ka slovenska -kra{ka JV Slov. ° –– ++ + + – –– – – –– ++ ++ + –– –– – ° – ++ + ° – – – ++ – ++ ++ –– + + –– + – ++ ++ ° ° –– + – – ++ – + – – – –– – ++ + + – – + –– – ++ – + ° ° + – –– ++ + – – –– – –– – ++ – + + + ° –– –– ++ + ++ – – + –– – ++ – + – + – – –– ++ – + –– – – 211 Milena Bevc, Sonja Ur{i~ pove~anje dav~nih olaj{av za nalòbe posameznikov in podjetij iz teh regij v izobraèvanje, pa tudi pritegnitev odseljenih izobraènih prebivalcev nazaj. Nekateri med omenjenimi ukrepi bi bili potrebni tudi za katero od regij iz druge, z vidika uporabljenih meril, razvojno »neproblemati~ne« skupine. 7 Viri in literatura Bevc, M. 1999: Educational capital in Slovenia by regions, White paper on regional development in Slovenia (148–158). Raziskava, In{titut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana. Bevc, M., Logar, F. 1992: Analiza obsega in nekaterih zna~ilnosti slovenskega zdomstva s poudarkom na tistih z visoko izobrazbo. Raziskava, In{titut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana. Bevc, M., Mohor~i~-[polar, V., Beltram, P. Radovan, R., Brenk, E., Kodelja-Starin, J. 2001a: Znanje in izobraèvanje v Sloveniji v lu~i priklju~itve EU. Raziskava za Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije, In{titut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana. Bevc, M., Smrekar, T., Loàr, B., Novak, T., Dolenc, D., Peri~-Mulac, O. 2001: Ekonomska u~inkovitost in pravi~nost izobraèvanja v Sloveniji ter informacijske podlage za njuno kvantifikacijo. Raziskava, In{titut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana. Brenk, E. 2000: Izobraèvanje odraslih v Sloveniji, Izvajalci in programi 1999/2000. Zaklju~no poro- ~ilo, Andrago{ki center Slovenije. Ljubljana. Brenk, E. 2006: Pregled ponudbe izobraèvanja in u~enja odraslih v Sloveniji v {olskem letu 2006/2007. Poro~ilo in analiza, Andrago{ki center Slovenije. Ljubljana. Johnston, S., Lavra~, I., Kukar, S., Kava{, D., Ravbar, M., Bevc, M., Pe~ar, J. 1999. White paper on regional development in Slovenia. Institute for Economic Research. Ljubljana. Medmrèje 1: Podatki po statisti~nih regijah http://www.stat.si/pxweb/Database/Regije/Regije.asp (15. 3. 2007). Medmrèje 2: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. http://www.stat.si/pxweb/Database/ Popis2002/Popis2002.asp (11. 5. 2007). Pe~ar, J. 2006: Regije 2006 – Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah. Delovni zvezek, 2006, XV (15), Urad za makroekonomske analize in razvoj. Ljubljana. Rezultati raziskovanj Stati~nega urada R Slovenije, {t. 744/2000. Ljubljana. Slovenske regije v {tevilkah 2006. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 2003. Ljubljana. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 2006. Ljubljana. 212 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 213–220, Ljubljana 2007 VLOGA KLJU^NIH PROJEKTOV V RAZVOJNI STRATEGIJI MESTA Petra Grah Usnjarska ulica 1, 2000 Maribor petra.grah@ guest.arnes.si dr. Vito Bobek Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta Razlagova ulica 14, 2000 Maribor vito.bobek@ uni-mb.si UDK: 711.4 IZVLE^EK Vloga klju~nih projektov v razvojni strategiji mesta [tevilna mesta in s tem tudi regije se soo~ajo z gospodarskimi in razvojnimi teàvami. Nekatera so jih uspela premagati in tako postala »mesta prihodnosti«, druga pa se z izzivi niso znala soo~iti in so postala »mesta preteklosti«. Le-ta morajo za izbolj{anje poloàja izkoristiti razpolòljiv kapital mest ter si z njim zagotoviti konkuren~nost in prepoznavnost. Za razvoj mesta je pomembno oblikovanje vizije s strate{kimi cilji, prou~itev njihovega trenutnega poloàja ter izbira pravega pristopa, s katerim bodo vizijo v prihodnosti uresni~ili. Pri procesu preporoda pa se morajo mesta osredoto~iti tudi na nekaj klju~nih razvojnih projektov, ki podpirajo strate{ke razvojne cilje in s tem izbolj{ujejo kakovost ìvljenja tako v mestih kakor tudi v regijah. KLJU^NE BESEDE vizija mesta, razvojna strategija, regionalni razvoj, konkuren~nost, urbano planiranje ABSTRACT The role of key projects in the city development strategy Numerous cities and with them also the regions are dealing with economic and development problems. Some have managed to solve them and thus became the »cities of the future«, others have failed to do so and are thus called the »cities of the past«. For the improvement of the position of the latter, good use of the existent capital of the cities must be made to ensure their competitiveness and recognition. For the development of the cities, it is essential that they design a vision with strategic objectives, research their present position, and choose the right approach with which they are going to realise the vision of the future. However, in the process of »revival«, the cities must also focus on some key development projects which support strategic development objectives and thus improve the quality of life in the cities, as well as in the regions. KEYWORDS city vision, development strategy, regional development, competitiveness, urban planning 213 Petra Grah, Vito Bobek 1 Uvod Mesta kakor tudi regije so se v zadnjih dvajsetih letih soo~ila s {tirimi svetovnimi trendi, in sicer globalizacijo, urbanizacijo, decentralizacijo in spremembami oblasti (World Bank 2000, 32) ter z izzivi kot so visoko brezposelnost, prestrukturiranje, pove~anje konkurence med mesti in regijami ter z nizko kakovostjo ìvljenja. Nekatera mesta na Zahodu so se spremembam prilagodila in zanje velja visoka produktivnost, inovativnost, izobraèna delovna sila, visoka gospodarska rast, dodana vrednost na zaposlenega ter s tem tudi dvig kakovosti ìvljenja. Slovenija za tem trendom zaostaja in vedno bolj se kaè potreba po prestrukturiranju mest iz »mest preteklosti« v »mesta prihodnosti«, saj bodo le tako mesta in s tem tudi regije ostala konkuren~na ter bodo pritegnila visoko izobraène kadre, kapital in projekte. [e vedno obstajajo razlike v razvitosti posameznih regij in mest, ki so posledica razlik med klju~nimi dejavniki, kot so prisotnost in kakovost delovne sile, raziskav in komuniciranja, razvitosti infrastrukture, kakovosti poslovnega okolja, u~inkovitega vodstva ter finan~ne zmònosti. Namen prispevka je prikazati, kako je za hitrej{o rast mesta potrebno izvesti pet korakov preporoda, in sicer oblikovanje vizije in strategije mesta, izgrajevanje zaupanja v mesto, vzpostavitev partnerstev v razli~nih smereh in ravneh, pritegovanje klju~nih dejavnikov pomembnih za razvoj ter izvedba projektov, ki podpirajo cilje mesta. Pri tem mora biti na prvem mestu vizija in strategija mesta, saj je le-ta klju~nega pomena za razvoj, izvedba projektov pa je na zadnjem mestu. V praksi se v ve~ini primerov dogaja ravno obratno in je izvedba projektov na prvem mestu, kar zmanj{uje verjetnost uspe{nosti projektov in mònosti za razvoj mesta. Pri prestrukturiranju mest se morajo le-ta najprej zavedati svoje za~etne pozicije, vedeti morajo torej, kje se trenutno nahajajo, zato pa je potrebna analiza stanja. Odgovoriti morajo na pomembna strate{ka vpra{anja, opredeliti svoje prednosti ter si prizadevati za odpravo pomanjkljivosti. Prou~iti morajo konkuren~nost mesta in njegov razpolòljiv kapital, privla~nost lokacije, kjer se mesto nahaja ter pomembnost gospodarskega in drùbeno-politi~nega okolja. Begg, Moore in Altunbas (2002, 102) definirajo uspe{no mesto kot mesto, ki je u~inkovito in uspe{no tekmuje z drugimi mesti za vire privat-nega in javnega sektorja, neuspe{no mesto pa opredeljujejo padec populacije in zaposlenosti oziroma nesposobnost odpraviti socialne in ekonomske probleme. Cilj ve~je konkuren~nosti mest pa ni samo bolj{i mednarodni in regionalni poloàj, temve~ tudi pove~anje specifi~nih lokalnih dejavnikov, ki nadalje izbolj{ujejo ekonomsko konkuren~nost, omogo- ~ajo ustrezno kakovost ìvljenja posameznikov in socialnih skupin, pove~ujejo ekonomsko in socialno kohezijo ter zagotavljajo vklju~itev mesta v urbane in regionalne mreè, institucije ter zdruènja (Pichler-Milanovi} 2005, 20). Krugman (1994, 28–44) dokazuje, da je konkuren~nost produktivnost, saj je cilj konkuren~nosti dvig ìvljenjske ravni. Ta trditev drì, vendar je treba poudariti, da je produktivnost samo del urbane konkuren~nosti. O konkuren~nosti mest govorimo, kadar le-ta na prilagodljiv in u~inkovit na~in odprav-ljajo negativne posledice ekonomske rasti, ki se navzven kaèjo kot rast cen zemlji{~ in poslovnih prostorov, ve~ji onesnaènosti mestnega sredi{~a, pove~anju prometa in socialnih razlik ter ve~ji brezposelnosti (Kova~i~ 2006, 74). Tako se urbana konkuren~nost nana{a na stopnjo, s katero mesta ali regije, v primerjavi z drugimi mesti, dvigajo privla~nost za prebivalce na podro~ju delovnih mest, dohodka, kulturne in rekreacijske privla~nosti, socialne kohezije, u~inkovitega vodstva in okolja (Kresl 2007, 17–18). Takoj ko mesta izvedejo analizo stanja in ugotovijo, kje se trenutno nahajajo, se morajo odlo~iti, kje bi se radi videli v prihodnosti. Pri tem morajo poznati in razumeti trende, ki bodo vplivali na smer gibanja v prihodnosti. Tako bodo lahko izvedla vseh pet korakov preporoda. Glede na trenutno stanje bodo razvila ustrezno vizijo in strategijo mesta ter se posledi~no osredoto~ila na klju~ne razvojne projekte, ki podpirajo strate{ke razvojne cilje mesta. Pomanjkljivosti, s katerimi se sre~ujejo slovenska mesta in regije, se nana{ajo predvsem na slabo izkori{~anje razpolòljivega kapitala, njegovo ohranjanje ter pritegnitev iz drugih mest in regij. V 21. stoletju potrebujejo mesta izobraèno delovno silo in ne nizko pla~anih delavcev, ki jih lahko naj-214 Vloga klju~nih projektov v razvojni strategiji mesta demo povsod. Zato je treba dati ve~ji poudarek na znanje in izobraènost oziroma ~love{ki kapital (Turok 2004, 1071), pritegniti je treba talentirane ljudi, razviti tehnologijo, potrebno za izvoz proizvodov, temelje~ih na znanju (Scott 2001, 4) ter poudariti pomembnost tolerance oziroma strpnosti krajev (Florida 2004, 17). To privede do preoblikovanja mest v mesta znanja oziroma kreativna mesta. Tako kapital mesta kakor tudi na znanju temelje~e gospodarstvo je pomembno za konkuren~nost mesta in uresni~itev njegove vizije in strategije. Poznamo {est tipov kapitala, ki so medsebojno povezani in se dopolnjujejo. To so intelektualni, drùbeni, demokrati~ni, kulturni, okoljski in finan~ni kapital. 2 Oblikovanje vizije in strategije mesta Mesta in regije morajo pred oblikovanjem vizije in strategije analizirati stanje, v katerem se nahajajo. Pri tem morajo poznati svoje prednosti ter odpraviti pomanjkljivosti. Tako se bodo oblikovale vizije, ideje in strategije ter posledi~no prihodnost mesta. Upo{tevati morajo kazalnike, ki ponazarjajo uspe- {nost oziroma prednost mesta. Glede na dobljene rezultate kazalnikov uspe{nosti lahko mesta dolo~ijo vizijo in strategijo, ki jim bo v prihodnosti pomagala do izbolj{anja poloàja in prepoznavnosti mesta. Pri oblikovanju vizije je pomembno, kako dojemamo trenutni poloàj mesta oziroma regije in kak- {en pristop bomo izbrali za uresni~itev vizije v prihodnosti. Na razpolago so {tirje razli~ni pristopi, in sicer neaktiven, reaktiven, proaktiven ter interaktiven pristop (PcW 2005). Neaktiven pristop je najlàji, saj ne pojasnjujemo trendov in dogajanja v okolju, temve~ samo ~akamo na prihodnost. Sledi mu reaktiven pristop, ki je aktivnej{i in v okviru katerega reagiramo na delovanje drugih akterjev. Najbolj- {a pristopa sta proaktivni in interaktivni pristop. V proaktivnem pristopu na~rtujemo prihodnost in soustvarjamo trende, v interaktivnem pa sami spreminjamo in odgovarjamo na dolgoro~ne spreminjajo~e se trende. Za pove~anje prepoznavnosti in uspe{nosti mesta in regije na globalni ravni imajo pomembno vlogo »blagovne znamke« mest in regij, ki so edinstvene in vklju~ujejo specifi~ne znamenitosti. Pri oblikovanju blagovne znamke se morajo mesta osredoto~iti na tiste zna~ilnosti, ki bodo pritegnile pozornost drugih ter jo na dolgi rok tudi ohranile. Preden bodo implementirala pobudo, morajo imeti oblikovano vizijo ter upo{tevati in razviti strate{ke to~ke, ki obsegajo zgodovinske dogodke; arhitekturo in zgradbe, kulturne institucije, razne prireditve, razstave, dogodke, {portne ekipe; okolje in klimo; demografsko strukturo; obi~aje in mestno kulturo; univerze; globalne povezave; sodelovanje med mestom in korporacijami; hitrost komuniciranja; prilagodljivost ter privla~nost za ljudi, podjetja in kapital. Mesta potrebujejo mo~no in zanimivo vizijo ter sanje za prihodnost. Realizacija dobrih idej in mo~- nih vizij zahteva veliko truda, zaradi ~esar so potrebni voditelji mest. Voditelji morajo spremeniti vizijo v realnost, pri ~emer je bistvenega pomena prakti~na izvedba vizij, saj je vizija brez izvedbe projekta brezpredmetna. Prav tako je potrebno sodelovanje, zaupanje ter komuniciranje med voditelji in prebivalci mesta. 3 Kazalniki za merjenje konkuren~nosti mesta Urbano konkuren~nost merimo s pomo~jo razli~nih kategorij, pri ~emer bo vizija osredoto~ena na tri to~ke, in sicer na razvoj produktivnosti, kakovost ìvljenja ter zaposlenost oziroma brezposelnost. To omogo~a trajnostni razvoj in socialni napredek, uporabo inovacij, znanja in ustvarjalnosti, preko teh dejavnikov pa tudi konkuren~nost mesta ter razvito infrastrukturo za u~inkovito upravljanje mesta ter ohranjanje okolja. Aktivnosti bodo potekale v treh smereh: razvoj ekonomske strukture na trajnostnih na~elih in zaposlenosti, ~love{kih virih z drùbeno povezanostjo in sodelovanjem ter teritorialnem modelu. Institucionalno okolje je ena izmed kategorij, ki vklju~uje socialni kapital, le-ta pa je tèko merljiv, zato ga ne bomo posebej obravnavali. 215 Petra Grah, Vito Bobek Preglednica 1: Izbrani kazalniki po posameznih podro~jih (Lastni model, medmrèje 1, medmrèje 2 in medmrèje 3). podro~je merilo opis kazalnika dostopnost podatkov po ob~inah oziroma regijah v Sloveniji ali za Slovenijo zaposlenost oz. delè delovno aktivnega deleòseb starih najmanj po ob~inah: 1999–2007 brezposelnost prebivalstva 15 let v delovnem razmerju v celotnem prebivalstvu stopnja registrirane registrirane brezposelne osebe/ po ob~inah: 2000–2007 brezposelnosti delovnem aktivno preb. × 100 delè registriranih registrirane brezposelne po regijah: 2004–2005 brezposelnih s post- osebe s post-sek. izob./ -sekundarno izobrazbo registrirane brezp. os. × 100 delè zaposlenih zaposleni v dejavnostih po ob~inah v dejavnostih temelje~ih temelje~ih na znanju/delovno na znanju aktivno preb. × 100 delè zaposlenih v R & R zaposleni v R & R/delovno po regijah: 2001–2002 aktivno preb. × 100 blaginja produktivnost BDP na prebivalca v evrih po regijah: 1995–2004 prebivalcev delè povpre~ne mese~ne povpre~na mese~na pla~a po ob~inah: 2004–2007 pla~e v mestu/povpre~na mese~na pla~a v dràvi × 100 pri~akovana starost pri~akovano trajanje ìvljenja po regijah: 1999–2003 ob rojstvu populacijski naravni prirast {t. ìvorojenih otrok – {tevilo po ob~inah: 1995–2005 trendi umrlih otrok na dolo~enem obmo~ju selitveni prirast {t. priseljenih preb. – po ob~inah: 1995–2005 {t. odseljenih preb. rast prebivalstva primerjava rasti preb. v ob~ini po ob~inah: 1999–2006 z rastjo v dràvi kakovost delè diplomantov {t. diplomantov ter. izob./ po ob~inah: 2004–2005 delovne sile terciarnega izobraèvanja {t. preb. × 100 deleòseb s srednjo {t. oseb s srednjo izobrazbo/ po regijah: 2002–2005; izobrazbo {t. preb. × 100 po ob~inah 2002 inovativnost {tevilo registriranih registrirani patenti za slovenijo 1987–2003 patentov na 1000 prebivalcev infrastruktura mednarodna povezava {t. rednih linij na teden podatki po posameznih letali{~ letali{~ih dostop do avtocest iz koliko smeri je moèn dostop po ob~inah dostop do glavnih centrov dostop do drugih ve~jih mest po ob~inah preko ac v urah èlezni{ke proge mednarodne direktne povezave po ob~inah dostop do drugih glavnih dostop do drugih ve~jih mest po ob~inah centrov z èlezni{kim v urah transportom IKT dostop do interneta na preb. po ob~inah 216 Vloga klju~nih projektov v razvojni strategiji mesta podro~je merilo opis kazalnika dostopnost podatkov po ob~inah oziroma regijah v Sloveniji ali za Slovenijo ekologija zelena povr{ina na prebivalca {t. preb. na km2 zelene povr{ine ni podatkov kolesarske poti in dolìna kolesarskih poti in po ob~inah sprehajalne steze sprehajalnih stez dolìna kolesarskih poti stopnja hrupa stopnja izpostavljenosti hrupu po ob~inah kakovost zraka skupni izpusti toplogrednih za Slovenijo: 1986–2004 plinov (CO ekvivalent Gg) 2 potro{nja energije potro{nja energije na zaposlenega po ob~inah v gospodarstvu na mesec potro{nja energije poraba elektri~ne energije/BDP za Slovenijo: 2000–2005 na enoto BDP (MWh/mio EUR 2000) potro{nja vode potro{nja vode na zaposlenega po ob~inah na mesec Ko mesta prou~ijo in opredelijo posamezne kazalnike, se na podlagi njihovih rezultatov odlo~ijo za cilje, ki jih èlijo dose~i. Posamezni cilji se med seboj prepletajo in delujejo vzajemno. Prvi cilj bo osredoto~en na razvoj ekonomske strukture in zajema podro~je prebivalcev mest oziroma regij. Najprej se mora na podlagi zaposlenosti oziroma brezposelnosti s pomo~jo kazalnikov delovno aktivno prebivalstvo, stopnje registrirane brezposelnosti in brezposelnih s post-sekundarno izobrazbo, zaposlenih v dejavnostih temelje~ih na znanju ter zaposlenih v raziskavah in razvoju, preveriti in analizirati kak{ne so trenutne zaposlitvene prilònosti v mestu in kak{na je migracija iz mesta. Cilj, ki izhaja iz teh kazalnikov se nana{a na pritegnitev ljudi v mesto in njihov obstanek v njem. To lahko doseèjo s promocijo mestnih ~etrti, podpiranjem razvoja »brownfield« investicijskih prilònosti, nìjimi stro{ki nakupa in najema nepremi~nin. Nadalje je pomembno doseganje regionalne blaginje za prebivalce, ki jo lahko merimo s pomo~- jo kazalnikov BDP na prebivalca, deleà povpre~ne mese~ne pla~e ter pri~akovane starosti. Mesta bodo s pove~anjem teh kazalnikov omogo~ila làje in bolj{e ìvljenje za svoje prebivalce. Zaposlitev v mestu je rezultat {tevilnih virov, kot so industrija, izobrazba, zdravstvene storitve in kulturne dejavnosti, kar uvr{~amo med kazalnike ~love{kih virov. Na tem podro~ju je treba analizirati dvoje. Prvo moramo nameniti pozornost populacijskim trendom, med katerimi so kazalniki naravnega prirasta, deleà selitvenega prirasta, rasti prebivalstva, nato kazalnikom kakovosti delovne sile (deleòseb s srednjo in terciarno izobrazbo) ter na koncu inovativnosti s kazalnikom {tevilo patentov. Cilj na tem podro~ju se nana{a na pove~anje inovacij, {tevilo izobraènih oseb v mestu ter pove~anjem prebivalstva. Mesta se morajo osredoto~iti na zagotovitev ustreznih izobraèvalnih institucij, izbolj{ati kakovost poslovnega okolja, izgradnjo poslovno-finan~nih ~etrti v sredi{~u mesta ter pritegnitev doma- ~ih in tujih investicij. Nazadnje se bomo osredoto~ili na teritorialni model. S pomo~jo kazalnikov mednarodnih povezav letali{~, dostopom do avtocest in glavnih centrov, èlezni{kih prog in dostopom do centrov z èlezni{- kim transportom ter IKT, mesta ugotovijo potrebne izbolj{ave na podro~ju transportne in komunikacijske infrastrukture, saj bodo tako pritegnila ve~ ljudi v mesto. Pozornost morajo nameniti prenovi in izgradnji nove infrastrukture, izbolj{anju javnega transporta, sprehajalnih in kolesarskih stez ter làjemu dostopu do interneta. Kazalniki s podro~ja ekologije se nana{ajo na za{~ito zelenih povr{in in njihovo pove~anje (zelena povr{ina na prebivalca), izbolj{anje mobilnosti (kolesarske poti in sprehajalne steze), ohranjanje optimalne 217 Petra Grah, Vito Bobek ravni kakovosti okolja (stopnja hrupa, kakovost zraka), ohranjanje naravnih virov (potro{nja vode in energije na prebivalca) ter pove~anje socialne kohezije, uveljavljanje mehanizmov enakosti in sodelovanja. 4 Metode za oceno konkuren~nosti Poznamo tri na~ine oziroma metode za ocenitev konkuren~nosti (Webster in Muller 2000), in sicer regionalno ekonomijo, »benchmarking« ter SWOT analizo. Vsaka ima tako prednosti kakor tudi pomanjkljivosti, uporabljajo pa jih politi~ni poznavalci, lokalni uslùbenci, na~rtovalci mest in drugi. Mesta se nenehno spreminjajo, zato mora biti merjenje metod dinami~no in strate{ko. • Regionalna ekonomija se osredoto~a na kvantitativno analizo mestne ekonomije. Spremenljivke se nana{ajo na ekonomsko strukturo in proizvodne stro{ke, s poudarkom na transportu in stro{kih delovne sile. Prednost te metode je, da u~inkovito ocenjuje tradicionalne industrije, delovno intenzivne industrije, zazna primerjalne prednosti ter stro{ke dejavnikov, vendar pa ne daje poudarka na pomembne dejavnike, kot je politi~na stabilnost ter prispevkom neformalnega sektorja. • S pomo~jo »benchmarkinga« mesta oblikujejo cilje, vizije in smernice. Glede na primerjalno izbra-no mesto (mentor) opazujejo spremembe mentorja ter tako predvidijo svojo prihodnost. Pomanjkljivost te metode je, da opredeljuje odnose med politikami, obna{anjem ter rezultati z mentorjem, vendar ne opredeli postopkov, ki vodijo do ugodnih zaklju~kov. • Prednost SWOT analize je v tem, da ne vklju~uje stalnih ciljev ter uporablja {tevilne informacije, vendar se tak{na analiza spreminja glede na posameznike, ki jo izvajajo. 5 Opredelitev kazalnikov glede na kapital mesta Ko mesto dolo~i cilje, mora opredeliti kvantitativna in kvalitativna merila, s pomo~jo katerih bo presodilo, v kolik{ni meri bo posamezen projekt vodil k dolo~enim ciljem. Med kvalitativna merila lahko uvrstimo demokrati~en kapital, ki vklju~uje dialog in sodelovanje med me{~ani, zaposlenimi in voditelji mesta ter kulturni kapital, ki ga tvorijo vrednote, vedenja in javno izraànje ter se nana{a na oblikovanje blagovne znamke in identitete mesta. Kvantitativno pa lahko merimo intelektualni, okoljski, finan~ni ter tehni~ni kapital. Intelektualni kapital predstavlja ve{~ine, znanja in sposobnosti me{~anov ter ga merimo s pomo~- jo kazalnikov populacijskih trendov, inovativnosti, produktivnosti, zaposlenosti oziroma brezposelnosti, kakovosti delovne sile ter tudi blaginjo prebivalcev, saj le-ta vpliva na raven izobrazbe. Okoljski kapital se nana{a na zeleno, varno in privla~no okolje ter ga merimo z ekolo{kimi kazalniki, tehni~ni kapital pa se vklju~uje fizi~no in komunikacijsko infrastrukturo in ga merimo s kazalniki infrastrukture. Finan~- ni kapital je tèje merljiv, saj vklju~uje podjetni{ki pristop k financiranju in zagotavljanju javnih storitev. Merimo ga lahko s pomo~jo oblik financiranja, ki jih mesto uporablja, kot so leasing, javno-zasebno partnerstvo in podobno. 6 Sklep Regije in mesta v razvitem svetu se sre~ujejo s konkurenco poceni delovne sile, {tevilnimi inova-cijami in selitvijo ~love{kega kapitala, s ~imer se zmanj{uje njihova konkuren~nost. Tako bodo morala tudi mesta in regije v Sloveniji v prihodnjih letih posvetiti ve~ pozornosti razpolòljivemu kapitalu, da se bodo razvijala in postala konkuren~na ter prepoznavna v evropskem in slovenskem prostoru. Mesta morajo razumeti, kaj me{~ani èlijo in kak{ne so njihove preference v hitro razvijajo~em se okolju. Z njimi morajo sodelovati in vzpostaviti zaupanje, da bodo s skupnimi mo~mi oblikovali vizije in strategije. 218 Vloga klju~nih projektov v razvojni strategiji mesta Preglednica 2: Izbrani kazalniki glede na posamezen kapital mesta. kapital merilo opis kazalnikov dostopnost podatkov po ob~inah demokrati~ni kvalitativno merilo kateri klju~ni akterji sodelujejo pri pripravi/ subjektivna opredelitev kapital izvedbi projekta in v kak{ni meri, kak{en je dialog in sodelovanje z me{~ani kulturni kapital kvalitativno merilo kako se oblikuje blagovna znamka mesta, subjektivna opredelitev kako projekt odraà vrednote mesta, kako vpliva na kakovost preìvljanja prostega ~asa intelektualni populacijski trendi, v kak{ni meri projekt pove~uje privla~nost delni podatki kapital inovativnost, mesta za izobraène in podjetne ljudi produktivnost, (ve{~ine, znanja, sposobnosti, izobrazba, zaposlenost oz. inoviranje) brezposelnost, kakovost delovne sile blaginja prebivalcev. okoljski kapital ekologija privla~no okolje ali projekt vpliva na: delni podatki {irjenje pe{ con v mestnih sredi{~ih, uvajanje in {iritev kolesarskih poti, ~istej{i javni transport, programe ravnanja z odpadnimi vodami, var~evanje z energijo. tehni~ni kapital infrastruktura fizi~na in komunikacijska infrastruktura delni podatki finan~ni kapital oblike financiranja leasing, javno-zasebno partnerstvo, delni podatki vklju~enost evropskih sredstev Najprej je treba analizirati stanje, v katerem se mesto trenutno nahaja, opredeliti prednosti mesta oziroma njegov razpolòljiv kapital ter odpraviti pomanjkljivosti. Nato je treba opraviti nabor kazalnikov za merjenje konkuren~nosti mesta ter uporabiti posamezne metode za oceno konkuren~nosti. Glede na opredeljene kvalitativne in kvantitativne kazalnike je treba dolo~iti cilje in preveriti, v kolik- {ni meri posamezen projekt vodi k cilju oziroma od njega odstopa. Na koncu je potrebno glede na dobljene rezultate uvesti spremembe na posameznih podro~jih. Za dosego konkuren~nih mest v Sloveniji pa je treba {e veliko narediti na izvedbi vseh petih korakov preporoda mesta, pri ~emer je najvànej{e nameniti pozornost prav viziji in strategiji. To podro~je se je {ele za~elo razvijati, saj sta v pripravi samo dva projekta, ki se navezujeta na vizijo, in sicer Ljubljana 2025 ter Celje 2020. 7 Viri in literatura Begg, I., Moore, B. in Altunbas, Y. 2002: Urban competitiveness, Long-run trends in the competitiveness of British cities. Bristol. Florida, R. 2004: The rise of the creative class. New York. Kova~i~, A. 2006: Konkuren~nost na regionalni ravni. Na{e gospodarstvo 5–6. Maribor. Kresl, K. P. 2007: Planning Cities for the Future. Cheltenham. Krugman, P. 1994: Competitiveness: a Dangerous Obsession. Foreign Affairs 2. New York. 219 Petra Grah, Vito Bobek Medmrèje 1: http://e-uprava.gov.si/ispo/ (10. 5. 2007). Medmrèje 2: http://epp.eurostat.cec.eu.int/portal/page?_pageid=0,1136162,0_45572076&_dad= portal&_schema=PORTAL (10. 5. 2007). Medmrèje 3: http://www.stat.si/drz_stat.asp (10. 5. 2007). PcW-Pricewaterhouse Coopers. 2005: Cities of the Future. Global competition, local leadership. Medmrèje: http://www.pwcglobal.com/extweb/pwcpublications.nsf/docid/940ABE55AB5865 A6852570F400722582/$FILE/cities-final.pdf (1. 3. 2007). Pichler-Milanovi}, N. 2005: Competition between Cities in Central Europe: Opportunities and Risks of Cooperation, How can Central European Cities in the Alps-Adriatic region improve their competitiveness through active cooperation andb institutialisation of the »EU regions?«. Bratislava. Scott, A. J. 2001: Global City Regions: Trends, Theory, Policy. Oxford. Turok, I. 2004: Cities, Regions and competitiveness. Regional Studies. Glasgow. Webster, D., Muller, L. 2000: Urban competitiveness assesment in developing country urban regions: the road forward. Medmrèje: http://info.worldbank.org/etools/docs/library/166856/UCMP/UCMP/ Documents/competitiveness.pdf (28. 4. 2007). World Bank. 2000: Cities in transition: World Bank urbal and local government strategy. Washington. 220 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 221–229, Ljubljana 2007 OZAVE[^ANJE O PROSTORU KOT POMEMBEN DEJAVNIK IZOBRA@EVANJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ; PRIMER PROJEKTA R. A. V. E. SPACE mag. Mimi Urbanc, mag. Jerneja Fridl Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana mimi@ zrc-sazu.si, jerneja@ zrc-sazu.si UDK: 711.1:37(497.4) IZVLE^EK Ozave{~anje o prostoru kot pomemben dejavnik izobraèvanja za trajnostni razvoj; primer projekta R. A. V. E. Space ^lanek gradimo na predpostavki, da je za trajnostni razvoj klju~nega pomena izobraèvanje mladih, ki lahko in mora prispevati k procesu vzgajanja u~encev in dijakov v aktivne, odgovorne in kriti~ne dràvljane. Posebno mesto gre prostorski dimenziji, ki je izrednega pomena tudi za trajnostni regionalni razvoj. Na~rt-neje je treba osve{~ati mlade, da se bodo zavedali, kako njihove vsakdanje ìvljenjske prakse odsevajo v prostoru in kako lahko sami prispevajo k izbolj{anju stanja. V Sloveniji so bili na tem podro~ju prvi koraki nare-jeni na za~etku devetdesetih let prej{njega stoletja, in sicer v okviru priprav Prostorskega plana RS. Mednarodni projekt R. A. V. E. Space, ki s postavljenimi cilji sledi za~etnim vzpodbudam ter smernicam UNESCO-a in njegovim aktivnostim v okviru Desetletja ZN za izobraèvanje za trajnostni razvoj, je k tem aktivnostim pristopil na~rtno in obenem pripravil strategijo prostorskega izobraèvanja. V prispevku èlimo osvetliti dosedanje izku{nje in ugotovitve omenjenega projekta. KLJU^NE BESEDE geografija, regionalni razvoj, trajnostni prostorski razvoj, izobraèvanje, projekt R. A. V. E. Space ABSTRACT Awareness of space as a key factor in supporting education for sustainable development: the R. A. V. E. Space project The paper is based on the assumption that the education of young people plays a key role in promoting sustainable development. Schools can and must contribute to the process of educating pupils and students to become active, responsible citizens who are capable of critical thinking. Particular emphasis should be placed on the spatial dimension, which is also of the greatest significance for sustainable regional development. It is important to plan actions for raising awareness among youth, equipping them with the ability to com-prehend the tangible results of their lifestyle and how they themselves can contribute to improving the space they inhabit. The first steps in Slovenia were made in early 90s of the last century accompanying preparations of Spatial plan of Republic of Slovenia. The international project R. A. V. E. Space which goals are fully in line with UNESCO guidelines established in the framework of the UN Decade for Education for Sustainable Development acceded to these activities in accordance with its carefully planned scheme and specially prepared strategy. This paper presents some experiences and results to date from the project. KEYWORDS geography, regional development, sustainable spatial development, education, R. A. V. E. Space project 221 Mimi Urbanc, Jerneja Fridl 1 Uvod Trajnostni razvoj postaja nepogre{ljiv termin v tujih in doma~ih razvojnih dokumentih. Tudi Strategija razvoja Slovenije poudarja »povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja« kot eno od petih razvojnih prioritet na{e dràve (Strategija … 2005, 40). @elenega razvoja pa ni mogo~e dose~i brez ustreznega izobraèvanja, ki mora zajeti celotno populacijo. Zato sta vzgoja in izobraèvanje, {e posebej mladih izjemnega pomena za razumevanje na~rtovanja trajnostnega ekonomskega, drùbenega, okoljskega in prostorskega razvoja ter za vklju~evanje {ir{e javnosti v politi~no, gospodarsko, drùbeno in kulturno ìvljenje na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Pri tem je koncept »trajnosti« s poudarkom na prostorskem razvoju klju~nega pomena za oblikovanje zrelega in odgovornega odnosa do prostora, v katerem ìvimo. Vklju~evanje obve{~enih, izobraènih in osve{~enih posameznikov ter drùbenih skupin je zagotovilo ne le za gospodarsko, pa~ pa tudi okoljsko in drùbeno uravnoteèn razvoj posameznih obmo~ij, regij in celotne dràve. Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja je torej osnova ustrezno izobraèno prebivalstvo, saj je bolj dojemljivo za {ir{e drùbene probleme (Smrekar 2006). Poznavanje vsebin trajnostnega prostorskega razvoja bo posameznikom in drùbi omogo~ilo: • prepoznavanje razli~nih dejavnikov, ki vplivajo na spreminjanje ìvljenjskega okolja; • oblikovanje argumentiranih mnenj; • opredeljevanje poloàja posameznika in drùbe glede na spremembe v tem procesu; • sprejemanje pozitivnih odlo~itev za pospe{evanje ukrepov, ki bodo sledili smernicam trajnostnega razvoja. Le dràva oziroma regija, ki bo imela izobraène in osve{~ene ljudi, tako tiste, ki sprejemajo odlo- ~itve kot tudi délènike, bo sposobna slediti problemom in izzivom sodobnega sveta in se nanje odzivati s smotrnimi in premi{ljenimi ukrepi. Zato je dolgoro~ni cilj izobraèvanja za trajnostni prostorski razvoj umestiti skrb za prostor in premi{ljeno ravnanje z njim v miselni svet posameznika in drùbe ter vklju~iti vse zainteresirane skupine v proces odlo~anja. Vse to bo zagotavljalo dolgoro~no in v prihodnost naravnano politiko na podro~ju ravnanja s prostorom in pripomoglo k uresni~itvi ciljev glede izobraèvanja za trajnostni razvoj, ki so si jih v Vilniusu marca leta 2005 zadali visoki predstavniki UNECE (Vilniu{ki okvir … 2005). 2 Programi Evropske unije in izobraèvanje za trajnostni razvoj Strukturni skladi Evropske unije obsegajo vrsto programov, s katerimi èlijo zmanj{ati gospodarske in socialne razlike med regijami znotraj enotnega evropskega trga ter vzpodbuditi njihov uravnoteèn trajnostni razvoj. Program INTERREG je le ena izmed pobud Skupnosti, ki se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (European regional development fund – ERDF). Glede na na~ine oziroma mònosti medregionalnega ali meddràvnega povezovanja obsega ve~ podpodro~ij. Finan~ni in{trument regionalne politike, ki se nana{a na transnacionalno sodelovanje, se izvaja v okviru programa INTERREG IIIB. Njegov temeljni namen je spodbujanje mednarodnega sodelovanja med organi oblasti na razli~nih ravneh, ob vklju~evanju znanstvenih in izobraèvalnih ustanov, podjetij ter nevladnih organizacij, ~e na{tejemo samo najpomembnej{e. Splo{ni cilj tovrstnega povezovanja in sodelovanja je dose~i trajnosten, harmoni~en in uravnoteèn razvoj Skupnosti ter bolj{o prostorsko povezanost s kandidatkami in drugimi sosednjimi dràvami. Na~ela delovanja programa INTERREG, ki je bil razpisan med letoma 2000 in 2006, pri ~emer se bodo zadnji projekti kon~ali leta 2008, so skupna strategija in oblikovanje skupnega razvojnega programa, partnerstvo in pristop od spodaj navzgor (bottom-up), usklajenost s strukturnimi skladi EU, celovit pristop k implementaciji pobud Skupnosti in u~inkovito usklajevanje med programom INTERREG in drugimi programi. V sredi{~u programa je torej zagotavljanje trajnostnega prostorskega razvoja v Evropi, ki naj bi vodil k zmanj{evanju razlik med posameznimi regijami, povezovanju mestnih 222 Ozave{~anje o prostoru kot pomemben dejavnik izobraèvanja za trajnostni razvoj … in podeèlskih obmo~ij in {e posebej k spodbujanju razvoja v perifernih in manj razvitih regijah, k izbolj- {anemu dostopu do pridobitev informacijske drùbe, pove~ani skrbi za okolje in dobremu upravljanju s kulturno dedi{~ino in z naravnimi viri, {e posebej vodnimi (medmrèje 1) . 3 R. A. V. E. Space – izobraèvanje in vzgoja za trajnostni prostorski razvoj Omenjenim ciljem sledi projekt R. A. V. E. Space, ki v okviru programa INTERREG IIIB CADSES (obmo~ja Srednje, Jadranske, Podonavske in Jugovzhodne Evrope) poteka è od marca 2005. Cilj raziskovalnega projekta, s popolnim naslovom Raising Awareness of Values of Space through the Process of Education, je dopolniti izobraèvalne procese dràv partneric z u~nimi vsebinami, ki bi pripomogle Slika 1: Namen, cilje in pri~akovane rezultate mednarodnega projekta R. A. V. E. Space osvetljuje predstavitvena bro{ura, ki med drugim poziva mlade, u~itelje in ob~ane, da se aktivneje vklju~ujejo v procese na~rtovanja trajnostnega prostorskega razvoja. 223 Mimi Urbanc, Jerneja Fridl k bolj{i ozave{~enosti mladih o vrednotah prostora in njegovega na~rtovanja v smeri trajnostnega prostorskega razvoja (Fridl 2006a, 110). @al je v slovenskih {olah z vidika trajnostnega razvoja v zadostni meri zastopana le okoljska vzgoja. Zato je nujno iskanje novih na~inov, metod in pristopov, ki bi jih bilo mogo~e vklju~iti v formalno in neformalno izobraèvanje osnovno{olske in srednje{olske mladine o vsebinah, ki se nana{ajo na prostor, v katerem ìvimo (Resnik Planinc 2006, 10). 3.1 Strategija izobraèvanja za trajnostni prostorski razvoj V okviru projekta R. A. V. E. Space je Ljubljanski urbanisti~ni zavod d. d. pripravil Strategijo izobraèvanja za trajnostni prostorski razvoj. Strategija nudi splo{en okvir za na~rtovanje nadaljnjih korakov, to je za opredelitev natan~nej{ih in òje usmerjenih strategij, ki bodo upo{tevale regionalne in nacionalne danosti in zahteve. Cilj strategije je opozoriti vlade dràv EU oziroma pristojne slùbe na izjemen pomen izobraèvanja za trajnostni prostorski razvoj, z namenom, da bi moralno in finan~no podpr-le njegovo uvedbo v {olske sisteme (Simoneti in [orn 2007, 79). Pripravljena strategija daje poseben poudarek v nadaljevanju na{tetim predlogom. 1. Posamezne dràve naj poleg splo{nega seznama pripravijo seznam individualnih, strate{kih prostorskih vsebin, ki bi jih èlele vpeljati v izobraèvalni proces. V splo{nem naj bi bile zajete slede~e vsebine: naselje, soseska, enodruìnska hi{a, razvoj mest, odnosi med mestom in podeèljem, {irjenje mest, satelitska mesta, zaprte skupnosti, dedi{~ina (ohranjanje naravne in kulturne dedi{~ine, gospodarjenje z za{~itenimi obmo~ji), naravni viri (oskrba z vodo in ostalimi naravnimi viri, biodiverziteta), gospodarski razvoj, prostorska dimenzija razli~nih transportnih na~inov, onesnaèvanje in ravnanje z odpadki, energija in klimatske spremembe, drùbeni vidik (zasebno/javno, nacionalno/mednarodno/globalno, interesi, vplivi, potrebe, vrednote, re{itve, potrebe in pravice prihodnjih generacij), prostor kot vir {iritve dejavnosti v prostoru, konflikti interesov, prostorsko na~rtovanje. 2. Ovrednotiti je treba obstoje~e u~ne na~rte in pripraviti predloge sprememb. V obstoje~e vzgojnoi-zobraèvalne procese je treba vpeljati nove u~ne metode, pri ~emer je treba graditi na ve{~inah, ne pa na u~enju dejstev. Nujen je natan~en pregled obstoje~ih u~nih na~rtov in nadome{~anje odve~- nih vsebin z novimi. 3. V okviru izobraèvanja za trajnostni prostorski razvoj je treba dati ve~ji poudarek uporabi {olskih dvori{~ in vrtov. 4. Del u~nega procesa je smiselno preseliti iz {olskih prostorov v odprt prostor in v proces vklju~iti tudi strokovnjake s podro~ja prostorskega na~rtovanja. 5. V prostorsko nadgrajen u~ni na~rt naj se vklju~i {olsko poslopje (Simoneti in [orn 2007, 86). 3.2 Prenova u~nih na~rtov Izobraèvanje za trajnostni prostorski razvoj mora teìti k skupnemu cilju – spoznati in razumeti medsebojno povezanost treh stebrov ~lovekovega ìvljenja in delovanja: okolja in prostora, gospodarstva ter drùbe. Te prvine je treba dojemati in obravnavati v medsebojni odvisnosti, pri ~emer morata imeti okolje in prostor prednost, saj drùba in ekonomija dolgoro~no ne moreta obstajati brez podpore planeta Zemlje (Shallcross 2006, 9). Pri tem je nujno v vzgojo za trajnostni razvoj vklju~iti tudi razumevanje in razre{evanje problemov in konfliktov, ki jih v odnosu do okolja in prostora prina{a spremenjen ìvljenjski slog in drùbenoekonomski ter tehni~ni razvoj. Delne in lo~ene informacije je treba nadgraditi s celovitim, eksperimentalnim in prakti~nim u~enjem ter novimi metodami. [olski u~ni na~rt je treba preusmeriti k osvajanju vsestranskega in kompleksnega znanja in pridobivanju ve{~in. To ne pomeni v {ole vpeljati nov predmet, ampak le obstoje~e u~ne na~rte dopolniti z novimi vsebinami in jih izvajati v okviru medpredmetnega povezovanja. Teme, povezane s prostorom kot temeljem za razvoj dejavnosti v regiji in njegovim na~rtovanjem, se lahko vklju~ijo v {tevilne predmete, kot so spoznavanje okolja, drùba, geografija, zemljepis, zgodovina, likovni pouk, biologija, dràvljanska vzgoja in podobno. 224 Ozave{~anje o prostoru kot pomemben dejavnik izobraèvanja za trajnostni razvoj … V Sloveniji se prav letos zaklju~uje prenova u~nih na~rtov osnovnih in srednjih {ol. Zato je bilo mogo- ~e rezultate projekta z ustreznimi dopolnitvami projektne naloge »Vklju~evanje elementov trajnostnega prostorskega razvoja in vrednot prostora v izobraèvalni proces« uporabiti tudi kot predloge, kje in katere vsebine vklju~iti v prenovljene u~ne programe. Pri tem smo izpostavili nekaj novih vsebin (na primer raba prostora, na~rtovanje prostorskega razvoja, upravljanje s prostorom, konflikti interesov v prostoru …), ali poudarili prostorske razsènosti è obravnavanih vsebin (na primer raba naravnih virov, poselitev, naravna in kulturna dedi{~ina, promet, turizem in prosti ~as, onesnaènje in ravnanje z odpadki, gospodarski razvoj …). Do {ir{ega nabora vsebin smo pri{li z analizo strate{kih razvojnih prostorskih dokumentov in z metodo »viharjenja mòganov« na {tirih in{titucijah (Direktorat za prostor Ministrstva za okolje in prostor, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljanski urbanisti~- ni zavod). 3.3 U~ila Izvajanje u~nega procesa mora biti podprto tudi z ustreznimi u~ili, kot so knjige, priro~niki, u~ni listi, video kasete, ve~jezi~ne bro{ure, spletne strani in podobno, ki osvetljujejo prostorske teme. Ker smo se v okviru projekta R. A. V. E. Space med drugim na~rtno lotili tudi zasnove novih u~il in analize obstoje~ih, je bilo v anketi, ki jo je izpolnilo 1897 u~iteljev iz Slovenije, Poljske, Italije, Gr~ije in ^rne gore, nekaj vpra{anj namenjenih tudi najpogosteje uporabljanim u~ilom ter u~nim pripomo~kom in metodam. Rezultati ankete izraàjo mnenje, da je v u~nem programu premalo poudarka na spoznavanju in poznavanju prostorskih vsebin. Ob tem anketiranci kot glavno oviro za vklju~evanje omenjenih vsebin v pouk navajajo predvsem prevlado drugih vsebin, ki imajo prednost pred prostorskimi, nezainteresiranosti ljudi za to podro~je in pomanjkanje ustreznih u~il in literature o prostorskih vsebinah. Rezultati raziskave kaèjo, da slovenski u~itelji kot u~ilo {e vedno v najve~ji meri uporabljajo u~benike (18,9 %), delovne liste (16,4 %) ter knjige (14,6 %), kar je v nasprotju z èljami u~encev, ki po mnenju u~iteljev dajejo prednost predvsem uporabi sodobnih medijev, kot so CD, DVD, video in programska oprema (30,5 %). Razkorak med izbiro u~iteljev in èljami otrok je {e posebej velik pri revijah in ~asopisih, delovnih listih, u~benikih in knjigah (Resnik Planinc 2006, 17). Projekt R. A. V. E. Space bo poskusil vsaj delno zapolniti to vrzel. Pripravljenih bo nekaj uporabnih u~il, v splo{nem pa bodo nakazane smernice za uporabo è obstoje~ih u~il. ^asovno, vsebinsko in finan~no obseèn del omenjenega projekta predstavlja serija dvanajstih izobraèvalnih oddaj, ki jih pripravljajo sodelavci poljske nevladne in neprofitne organizacije z imenom Fundacja Innowacja. Oddaje bodo brezpla~no posredovane {olam iz vseh petih sodelujo~ih dràv. V njih bodo izpostavljene vrednote, problemi in re{itve dvanajstih tematskih sklopov, ki obravnavajo prostor kot celoto, trajnostni razvoj, naravno dedi{~ino, materialno in nematerialno kulturno dedi{~ino, naravno in kulturno pokrajino, naselbinsko omrèje, bivanjsko okolje, delovno okolje, mesta in velemesta, promet ter upravljanje, na~rtovanje in ravnanje s prostorom. V primeru prepoznavanja vrednot, razli~nih prvin in sprememb v regiji je poleg obiska terena, bodisi med u~nimi urami ali na naravoslovnih dnevih, priporo~ljiva uporaba grafi~nih u~il. Letalski posnetki imajo lahko dvojno vlogo: zdruèni in pove~ani se uporabljajo kot »Guliverjev zemljevid«, ki u~ence postavi v vlogo velikana, ki zvi{ka opazuje pokrajino. Tako dobijo celovitej{o predstavo prostora in razvrstitve dejavnosti v njem kot z opazovanjem na terenu. Prav tako lahko po kon~anem terenskem delu na »Guliverjevem zemljevidu« ozna~ijo lokacije vrednot, ki so jih v prostoru zaznali. Letalski posnetki in topografske karte so v splo{nem pomembne za orientacijo v prostoru in za ozna~evanje terenskih opaànj. Ker ortofoto posnetki niso opremljeni s toponimi (imeni krajev, vodovij in posameznih objektov), plastnicami, cestnim omrèjem, mejnimi ~rtami in podobno, so temeljni topografski na~rti ustrezno dopolnilo za orientacijo v prostoru. 225 Mimi Urbanc, Jerneja Fridl Slika 2: »Guliverjev zemljevid« ne nudi le celovitej{e podobe preu~evane regije, temve~ opremljen z dodanimi vsebinami, zaznanimi na terenu, predstavi nov pogled na odnose med prostorskimi prvinami ter nudi kompleksnej{o podobo obstoje~ega in prihodnjega prostorskega razvoja. Za ugotavljanje stanja in razporeditve dejavnosti v prostoru v preteklih ~asovnih obdobjih ter razumevanje prostorskih procesov so uporabno u~ilo tudi katastrski na~rti iz 19. stoletja in voja{ki zemljevidi iz 18. stoletja. Primerjava zemljevidov iz razli~nih ~asovnih obdobij omogo~a prepoznavanje sprememb v prostoru, {e posebej v rabi tal in làje razumevanje spreminjanja vrednot prostora. Po rezultatih ankete so za u~ence najzanimivej{e 3-D animacije, ki dajo tudi bolj{o vizualno predstavo prostora kot dvodimenzionalni prikazi. K splo{ni dostopnosti 3-D modela zemeljskega povr{ja je veliko pripomogel Google, ki je na naslovu http:// earth.google.com/download-earth.html uporabnikom internetnih strani omogo~il brezpla~ni dostop do aplikacije Google Earth. Tako je omogo~ena simulacija preleta kateregakoli obmo~ja na svetu in pogled nanj iz razli~nih perspektiv. Prav tako nazor-ni in zanimivi so simulacijski prikazi posegov v prostor, ki zahvaljujo~ vse bolj dosegljivi programski opremi postajo dostopni vedno {ir{emu krogu uporabnikov. Namen tovrstnih prikazov je predstaviti, kako bo videti objekt, prostor ali pokrajina po izvedbi na~rtovanega posega. Simulacijskih prikazov se za potrebe priprave idejnih projektov v veliki meri posluùjejo arhitekti in {tevilni so è dostopni na internetnih straneh in v promocijskih gradivih. 3.4 Izobraèvanje u~iteljev Zavedamo se, da imajo v procesu izobraèvanja mladih u~itelji klju~no vlogo, saj z njimi preìvi-jo dobr{en del obdobja, v katerem prvi na podlagi pridobljenih informacij in izku{enj izoblikujejo svoj pogled na ìvljenje in ìvljenjsko okolje. 226 Ozave{~anje o prostoru kot pomemben dejavnik izobraèvanja za trajnostni razvoj … Eden od korakov v nizu dejavnosti projekta R. A. V. E. Space je bila izvedba {tirih izobraèvalnih seminarjev, v Italiji, Gr~iji, Sloveniji in ^rni Gori, ki naj bi obogatili in pospe{ili izmenjavo izku{enj med dràvami z razli~nimi izobraèvalnimi procesi ter razli~nimi socialnimi in kulturnimi danostmi. Dvodnevni seminar za u~itelje slovenskih osnovnih in srednjih {ol v Portoroù je predstavil nekatere oblike in metode dela ter u~ila, ki bi u~ence u~inkoviteje usmerjale k prepoznavanju vrednot prostora, pravilnemu ravnanju z okoljem, celostnemu razumevanju vzrokov in posledic ~lovekovih posegov v prostor ter k razumevanju pomena prostorskega na~rtovanja. Na seminar so bili povabljeni u~itelji, ki pou~ujejo razli~ne predmete, saj je medpredmetno povezovanje zelo pomemben dejavnik pri osve{- ~anju mladih. Razlog je v prvi vrsti vsebinski, saj s tem pokaèmo na {irino problema in njegovo vpetost v vse sfere na{ega ìvljenja. Seminar za u~itelje smo zasnovali tako, da so bile aktivnosti usmerjene predvsem: • v predstavitev metodolo{kih pristopov k pou~evanju, zasnovanih v okviru raziskave projekta R. A. V. E. Space; • v evidentiranje prostorskih vrednot na {tirih izbranih preu~evanih obmo~jih z razli~nimi dejavnostmi; • v simuliranje mònih postopkov izobraèvanja, ki se lahko izvajajo z u~enci; • v preizku{anje nekaterih u~il ter na~inov predstavitve trajnostnega prostorskega razvoja in prostorskega na~rtovanja; • v preigravanje vlog javnost – prostorski na~rtovalec, • v zbiranje predlogov in mnenj glede izbire in priprave u~il s strani u~iteljev. Navzo~e u~itelje smo pozvali, naj predstavljene oblike in metode dela ter u~ila v teko~em {olskem letu preizkusijo pri svojem pouku. Zaprosili smo jih, da poro~ajo o izku{njah in morebitnih predlogih. Izbrani predstavniki u~iteljev iz vseh {tirih sodelujo~ih dràv pa so izku{nje, mnenja in predloge lahko izmenjali in posredovali na poletnem taboru, ki je bil organiziran v ~asu poletnih po~itnic leta 2007. Cilj tako zasnovanih seminarjev in poletnega tabora je ustvariti mònosti za izmenjavo izku{enj med raziskovalci in u~itelji, ter med u~itelji razli~nih dràv, glede vsebin, metod in u~il, primernih za pou- ~evanje o vrednotah prostora in trajnostnega prostorskega razvoja (Fridl 2006b, 130). 4 Razprava: Pomen izobraèvanja za regionalni razvoj Kljub temu, da se rezultati projekta R. A. V. E. Space neposredno ne navezuje na regionalni razvoj, pa so zanj {e kako pomembni. @e dlje ~asa je jasno, da prihodnji razvoj Slovenije ne bo temeljil na naravnih virih ali njenih prostorskih danostih, ampak na visoko usposobljeni delovni sili. Na{e znanje je torej tisto, ki bo v prihodnje bistveno prispevalo k dodani vrednosti. ^e ho~emo dose~i ve~ji gospodarski razvoj, ki bo upo{teval tudi okoljski in socialni vidik, potrebujemo ne le visoko kvalificirano, pa~ pa tudi socialno ob~utljivo in okoljsko osve{~eno delovno silo. Strokovnjaki iz alpskih deèl ocenjujejo, da je za trajnostni regionalni razvoj znanje izjemnega pomena (Boesch 2007, 7), saj je razmah razvojnih mònosti dokazano povezan z vi{jo izobrazbeno ravnjo prebivalstva (Resnik Planinc 2006, 10). U~ence je treba ozavestiti, da zadovoljevanje na{ih potreb zahteva prostor. ^e èlimo to omejeno dobrino ohraniti tak{no, da bo zadovoljevala tudi potrebe prihodnjih generacij, je treba rabo prostora smiselno na~rtovati in usmerjati. Odgovornost za ravnanje s prostorom pa moramo prevzeti tako posamezniki, kot drùba, saj se lahko vsi vklju~ujemo v proces sprejemanja odlo~itev (Urbanc et al. 2004, 112). Da je bilo treba na tem podro~ju narediti pomemben korak pri~a tudi dejstvo, da ljudje v na{em okolju, vklju~no z u~itelji, slabo poznajo ali niti ne razumejo pojma »trajnostni«. Tako je v neki raziskavi (Petru 2005) le vsak sedmi u~itelj podal primerno opredelitev. Mnogi zamenjujejo »trajnostni« s »trajni« in menijo, da gre za »trajno« rast proizvodnje in potro{nje v sedanjem tempu in na~inu, kar je v popolnem nasprotju z dejanskim pomenom izraza »trajnost«. V omenjenem projektu smo se osredoto~ili na prostorske vsebine, saj vsak razvoj zahteva prostor in pomeni pritisk na okoljske vrednote, v dosedanjih {olskih programih pa so zelo slabo zastopane. 227 Mimi Urbanc, Jerneja Fridl Ob pregledovanju u~nih na~rtov smo ugotovili, da se obravnavanje prostorskih problemov pojavlja izjemoma v senci okoljskih vsebin, ki so v {olah mnogo bolj natan~no predstavljene. K temu zahtevnemu projektu nas je napeljalo tudi trenutno stanje v slovenski drùbi, ko s strani javnosti prihaja do neargumentiranih nasprotovanj h kateremukoli predlogu ali posegu. To seveda razumemo kot protiutè k dogajanjem v preteklih desetletjih, ko se je s prostorom ravnalo zelo brezvestno. V projektu smo zato izpostaviti dva pola prostora: prostor kot vrednoto in prostor kot poligon ~lovekovih aktivnosti. Naloga, izobraèvati in osve{~ati mlade, da bodo znali pretehtati razli~ne mònosti in delovali v smeri optimalnih re{itev, tako da dolo~en prostor ne bo razvrednoten, temve~ bo dobil nove vsebine in s tem nove vrednote, bo le po~asi uresni~ljiva. Pri projektu R. A. V. E. Space se – tako kot pri mnogih drugih – pojavlja vpra{anje njegove dejanske uporabnosti in u~inkovitosti. Pri tem se odpira nekaj dilem. Ali obstaja politi~na volja za spremembo u~nih programov? Slednji so namre~ relativno tog in zaprt sistem, ki se le po~asi preoblikuje. S strani Zavoda RS za {olstvo imamo zagotovila, da bodo predlagane vsebine vklju~ene v nadaljnje obravna-ve, kljub bojazni u~iteljev, da je u~nih vsebin è sedaj preve~. Zato smo pri predlogih prenove u~nih na~rtov v ve~ji meri teìli k nadgradnji obstoje~ih vsebin in odpiranju novih pogledov nanje. Kako pritegniti in izobraziti ve~je {tevilo u~iteljev? Seminarja v okviru projekta se je lahko dejansko udeleìlo le omejeno {tevilo u~iteljev, vendar je Ministrstvo za okolje in prostor è zagotovilo dodatna sredstva, da se bodo podobni seminarji organizirali vsako leto. 5 Sklep Kakovostno ìvljenje lahko zdaj{njim in prihodnjim generacijam zagotovimo le s prostorskim na~rtovanjem, s katerim bodo ohranjene obstoje~e okoljske in prostorske vrednote, ali z na~rtovanimi prostorskimi posegi doseène tudi nove vrednote, v sam proces pa bodo vklju~eni tako posamezniki kot celotna drùba. Ljudje obi~ajno nimamo zadostnega znanja o dejavnikih in procesih, ki vodijo oblikovanje vrednot prostora, zato se mnenja posameznikov najve~krat izoblikujejo glede na njihove trenutne interese, oziroma se izraàjo v nezainteresiranosti za re{evanje problemov drùbe. Nujno je torej iskanje novih poti za osnovno{olsko in srednje{olsko izobraèvanje o vsebinah, ki se nana{ajo na pomen prostora in ravnanje z njim. Bolj{e razumevanje prostorskega razvoja, njegovih prvin in omejitev ter njegovo ponotranjenje pripomoreta k odgovornej{emu prostorskemu upravljanju in premi{ljenemu kori{~enju pokrajine v smislu trajnostnega razvoja in teritorialne kohezije (Fridl, Ku{ar, Resnik Planinc, Simoneti 2007). Zato je treba òje usmerjeno okoljsko vzgojo, ki je v slovenskih u~nih na~rtih è na{la svoje mesto, raz{iriti na vzgojo in izobraèvanje mladih v lu~i trajnostnega razvoja, saj bo {ele celovit pristop opremil u~ence in dijake z znanji in ve{~inami, ki jih potrebujejo za tvorno sodelovanje v procesu prostorskega na~rtovanja. Tudi prihodnja perspektiva programa INTERREG, ki je za~ela veljati z leto{njim letom in bo traja-la do leta 2013, bo omogo~ila {tevilne mònosti za prijavo projektov s podro~ja prostorskega razvoja. Po novem bo Slovenija namesto v dveh sodelovala kar v {tirih programskih obmo~jih: Obmo~ju Alp, Srednji Evropi, Jugovzhodni Evropi ter v Mediteranu. Tako kot v preteklem obdobju je tudi tokrat glavni cilj programa spodbuditi transnacionalno sodelovanje na podro~ju priprav skupnih strategij in in{trumentov za zagotovitev trajnostnega razvoja, pove~evanje konkuren~nosti programskega obmo~ja ter vzdrèvanje in izbolj{anje kakovosti ìvljenjskega okolja (medmrèje 2). Novo obdobje je naklo-njeno podobnim projektom, kot je R. A. V. E. Space, saj je med strate{kimi smernicami programa med drugim omenjeno ve~je investiranje v ~love{ki kapital, in sicer preko bolj{ega sistema pridobivanja znanj in ve{~in. Partnerji konzorcija razmi{ljamo o nadgradnji projekta, ker se zavedamo, da tema nikakor ni iz~rpana, saj podro~je izobraèvanja o prostoru kot omejeni dobrini odpira {tevilne mònosti iskanja znanstvenih in aplikativnih re{itev. 228 Ozave{~anje o prostoru kot pomemben dejavnik izobraèvanja za trajnostni razvoj … 6 Viri in literatura: Boesch, M. 2007: Is »Culture« Still Relevant to Regional Policy? Mountain Research and Development 27, 1. Tokyo, Berne. Fridl, J. 2006a: 3. sre~anje projektnih partnerjev mednarodnega projekta R. A. V. E. Space. Geografski vestnik 78, 1. Ljubljana. Fridl, J. 2006b: Seminar za u~itelje v okviru mednarodnega projekta R. A. V. E. Space. Geografski vestnik 78, 2. Ljubljana. Fridl, J., Ku{ar, S., Resnik Planinc, T., Simoneti, M. 2007: Vklju~evanje vrednot prostora v proces izobraèvanja. V: @akelj, A.: Kurikul kot proces in razvoj: zbornik prispevkov posveta, Postojna, 17.–19. 1. 2007. Ljubljana. Medmrèje 1: http://interreg.gov.si/start_kajjesl.php (27. 4. 2007). Medmrèje 2: http://interreg.gov.si/start_novsl.php (2. 5. 2007). Petru, M. 2005: Okoljska vzgoja kot vzgoja za trajnostni razvoj. Diplomska naloga, Oddelek za peda-gogiko in andragogiko Filozofske fakultete. Ljubljana. Podrobnej{a zasnova prostorskih ureditev obalnega pasu. Projektna naloga v okviru programa CAMP Slovenija – Program upravljanja z obalnim obmo~jem. 2005. Medmrèje: http://camp.rrc-kp.si/ news/news.php?id=181 (6. 5. 2007). Resnik Planinc, T. 2006: Vrednote prostora kot integralni del izobraèvanja. Geografski vestnik 78, 2. Ljubljana. Shallcross, T. 2006: Re{evanje ljudi, ne planeta, resni izzivi v izobraèvanju, trajnost in trajnostni razvoj. Okoljska vzgoja v {oli 1. Ljubljana. Simoneti, M., [orn, M. 2007: Research report on strategy for spatial education. Rokopis. Ljubljana. Smrekar, A. 2006: Zavest ljudi o pitni vodi. Geografija Slovenije 12. Ljubljana. Strategija razvoja Slovenije. Urad republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Ljubljana 2005. http://www.sigov.si/zmar/projekti/srs/srs.php. 6. 5. 2007 Urbanc, M., Printsmann, A., Palang, H., Skowronek, E., Woloszyn, W. in Konkoly Gyuró, É. 2004: Comprehension of rapidly transforming landscapes of central and eastern Europe in the 20th century. Acta geographica Slovenica 44-2. Ljubljana. Vilniu{ki okvir za izvajanje strategije izobraèvanja za trajnostni razvoj UNECE. Ekonomska komisija za Evropo pri Zdruènih narodih (UNECE). Sre~anje na visoki ravni ministrov za okolje in izobraèvanje. Vilnius, 17.–18. marec 2005. 229 230 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 231–243, Ljubljana 2007 USTREZEN KADROVSKI POTENCIAL – POT V INOVATIVNO REGIJO mag. Elizabeta Zirnstein Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper Cankarjeva ulica 5, 6000 Koper elizabeta.zirnstein@ fm-kp.si mag. Darijan Krpan RRA severne primorske, Regijska razvojna agencija d. o. o. Nova Gorica Mednarodni prehod 4, 5290 [empeter pri Gorici darijan.krpan@ rra-sp.si UDK: 331.1:37(497.47) IZVLE^EK Ustrezen kadrovski potencial – pot v inovativno regijo Glavni cilj projekta Ustrezen kadrovski potencial – pot v inovativno regijo je bil ugotoviti, koliko ustreznega kadra imamo na voljo za podporo inovativnemu gospodarstvu v Gori{ki statisti~ni regiji, Obalno-kra{ki regiji in Notranjsko-kra{ki regiji, v kolik{ni meri so izobraèvalni programi primerni glede na potrebe inovativnih podjetij in kaj je na tem podro~ju {e mòno narediti. Analiza vsebin programov izobraèvanja je pokazala predvsem to, da je med obstoje~imi in potrebnimi znanji za razvoj inovativnosti velik razkorak. Projekt je potrdil tudi dejstvo, da je povezava med razvojno-raziskovalno sfero in gospodarstvom slaba ter evidentiral glavne ovire tej slabi interakciji. Klju~no vpra{anje, ki se ob tem poraja, pa je, kako ugotovlje-ne probleme odpraviti, da bo pot k inovativnim regijam hitrej{a in brez ovir. KLJU^NE BESEDE inovativnost, kadri, izobraèvalni programi, program IN-PRIME, regionalna inovacijska sposobnost, tehnolo{ka podro~ja ABSTRACT Adequate human resources – the way to innovative region The aim of the project Adequate Human Resources – The Way to Innovative Region was to estimate knowledge and experiences of the human resources, which are working in the field of developing new products in the Gori{ka Statistical Region, Obalno-Kra{ka Region and Notranjsko-Kra{ka Region and to estimate the suitability of contents of educational and training programmes with regard to needs of innovative enterprises. The analysis of contents of educational and training programmes pointed at significant discrepancy between the existing and needed knowledge to develop inventiveness. The project also confirmed the fact that linkages between enterprises and scientific and educational institutions are very week. The project also established (verified) main obstacles of such a non-working linkage. The key question is therefore, how to abolish stated problems in desire to accelerate the way to innovative regions. KEYWORDS innovation, workers, educational programmes, programme IN-PRIME, regional innovative capacity, tech-nology areas 231 Elizabeta Zirnstein, Darijan Krpan 1 Uvod V zadnjih nekaj letih smo pri~a pojavu, ki ga nekateri ozna~ujejo tudi kot tretjo industrijsko revo-lucijo. Njena glavna zna~ilnost je predvsem v tem, da poudarja znanje in inovativnost kot klju~na dejavnika konkuren~nosti. Mònost za izbolj{anje konkuren~nega poloàja Slovenije kot EU regije oziroma za dvig konkuren~nosti vseh njenih statisti~nih regij je predvsem v regionalni inovacijski sposobnosti. Analize gospodarskih gibanj v svetu in razvojnih politik najbolj razvitih dràv nedvoumno kaèjo, da je prav inovacijska sposobnost tisti dejavnik, ki lahko na dolgi rok ohranja prednost pred tekmeci ter zagotavlja ekonomsko rast in blaginjo. Sposobnost izkori{~anja prednosti, ki jih nudijo inovacije, pa je razlog za razlike med regijami tako na ravni Evropske unije kot tudi òje, na ravni vsake posami~ne dràve. ^eprav se tega dejstva v Sloveniji zavedajo vsi, tako podjetja kot politika in drùba, je pravih aktivnosti v tej smeri zelo malo. Tri regionalne razvojne agencije jùno-primorske, severno-primorske in notranjsko-kra{ke regije so zato oblikovale program za inovativni preboj IN-PRIME, ki si je zastavil zelo ambiciozen cilj: spodbuditi regijo, da bi postala med inovativnej{imi v tem delu Evrope. V okviru tega programa je bil tudi uresni~en projekt »Ustrezen kadrovski potencial – pot v inovativno regijo«, ki je v letih 2004 in 2005 potekal v okviru razpisa »Project Preparation Facility Grant Scheme II«. Nosilec projekta je Regijska razvojna agencija severne Primorske, kot partnerji pa so sodelovali tudi Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, RRA Notranjsko-kra{ke regije, Idrijsko-Cerkljan-ska razvojna agencija, Poso{ki razvojni center, Razvojna agencija ROD iz Ajdov{~ine, Regionalni razvojni center Koper, GZS Obmo~na zbornica za severno Primorsko, Obmo~na gospodarska zbornica Postojna, Ljudska Univerza Postojna in Primorski tehnolo{ki park d. o. o. Projekt je temeljil na ideji o ustreznem kadrovskem potencialu kot klju~nemu elementu za ve~jo inovativnost podjetij v regijah, ki so vklju~ene v program IN-PRIME. IN PRIME pomeni inovacijski preboj Primorske. Gre za regijski program gospodarskega razvoja, ki ga je potrdila Vlada Republike Slovenije kot enega prioritetnih razvojnih programov do leta 2023. Glede na to, da se v ekonomski literaturi namesto pojma inovativno podjetje uporablja tudi pojem novo visokotehnolo{ko podjetje (hi-tech start-up) in na znanju temelje~e podjetje (knowledge-based firm), se je projekt osredoto~il na analizo znanj in izku{enj zaposlenih v tistih podjetjih, ki delujejo na prioritetnih tehnolo{kih podro~jih, to so tista, kjer obstaja prilònost za razvoj. Opredelitev teh podro~ij je bila ena izmed prvih nalog projekta Ustrezen kadrovski potencial – pot v inovativno regijo. Naslednji cilj je bil ugotoviti, v kolik{ni meri so trenutni izobraèvalni programi primerni glede na potrebe »tehnolo{kih« podjetij in kaj je na tem podro~ju {e mòno narediti ter na kak{en na~in. Projekt je bil osredoto~en predvsem na tiste kadre, ki bodo lahko razvijali nove tehnologije. Skupni imenovalec je bil torej pot k ve~ji inovativnosti podjetij, katere temelj je v odgovarjajo~em znanju oziroma ustreznem kadrovskem potencialu. 2 Potek projekta Za dosego cilja projekta Ustrezen kadrovski potencial – pot v inovativno regijo je bilo treba: • opredeliti prednostna tehnolo{ka podro~ja, to so tista, za katera obstaja prilònost za razvoj; • pripraviti orodja za analizo potreb podjetij po kadrih in znanjih, ki so v podporo inovativnosti (predvsem z vidika strukture teh znanj) in za analizo kadrovskega inovativnega potenciala (predvsem vodilnih v podjetjih, saj je proces inoviranja najve~krat odvisen predvsem od njih); • pripraviti orodja za analizo programov izobraèvanja in usposabljanja; • izbrati vzorec inovativnih podjetij, kadrovskega inovativnega potenciala (raziskovalci, inovatorji, ustvar-jalci, svetovalci …) in izobraèvalnih ter raziskovalnih institucij; • zbrati podatke (intervjuji in ankete); • obdelati podatke; 232 Ustrezen kadrovski potencial – pot v inovativno regijo • pripraviti poro~ilo o rezultatih raziskave, z namenom analize znanj in izku{enj zaposlenih ter primernosti vsebin izobraèvalnih programov, pa tudi vrednotenje glede na potrebe podjetij, ki delujejo na prednostnih tehnolo{kih podro~jih; • o rezultatih in ugotovitvah informirati javnost; • pripraviti izhodi{~a in cilje za nove projekte, ki bi temeljili na ugotovljenih rezultatih. V vseh sodelujo~ih regijah smo organizirali delavnice, v katerih smo predstavili rezultate raziskave. Skupaj z udeleènci delavnic (predstavniki podjetij, razvojnih institucij in izobraèvalnih institucij) smo oblikovali izhodi{~a za nove projekte. Oblikovanje ustreznega vpra{alnika je bilo za izvedbo projekta klju~nega pomena. V vzorec je bilo vklju~enih skupno 121 podjetij s prioritetnih tehnolo{kih podro~ij in skupno 22 nosilcev izobraèvanja in usposabljanja ter raziskovalnih in/ali razvojnih organizacij. Oblikovana sta bila 2 vpra{alnika, posebej za podjetja in posebej za izobraèvalne in raziskovalne organizacije. Cilj vpra{alnikov je bil analizirati kadrovsko in izobrazbeno strukturo podjetij; analizirati potrebe po znanju in kadrih; identificirati najprimernej{e na~ine zagotavljanja znanj in kadrov za zadovoljitev potreb podjetij s prioritetnih tehnolo{kih podro~ij; analizirati obstoj, na~in in podro~ja izvajanja, na~in financiranja ter ovire pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti podjetij; identificirati in analizirati ponudbo izobraèvalnih programov glede na potrebe podjetij s prioritetnih tehnolo{kih podro~ij; analizirati obstoj, na~in in podro~ja izvajanja, na~in financiranja ter ovire pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti izobraèvalnih in raziskovalnih organizacij. Oba vpra{alnika sta obsegala tako numeri~ne kot tudi nenumeri~ne podatke. Izpolnjevanje vpra{alnikov je potekalo preko predhodne seznanitve in najave pri direktorjih v raziskavo vklju~enih podjetij, izvajalci anketiranja so vpra{alnik izpolnjevali na osebnem sre~anju z direktorji, podatke so vna{ali v vpra{alnik sproti z uporabo prenosnega ra~unalnika, pri ~emer so predhodno dobili natan~na navodila glede izpolnjevanja in na~ina dela na splo{no. Vpra{alnik pa je dopu{~al tudi mònost elektronskega izpolnjevanja in posredovanja podatkov. 3 Rezultati projekta 3.1 Vzorec Za identifikacijo podjetij, ki delujejo oziroma na~rtujejo delovati v okviru prednostnih tehnolo{- kih podro~ij, je bilo treba ta podro~ja opredeliti. Podlago je predstavljala Regionalna inovacijska strategija Slovenije kot EU regije – Nacionalni sistem inovacij (2004), kjer so v to~ki 3.4. (analiza trendov) navedeni sektorji v Sloveniji, ki imajo potencial rasti. Na tej podlagi so bila kot prioritetna tehnolo{ka podro~ja opredeljena: elektro tehnologije, informacijske tehnologije in telekomunikacije; procesne tehnologije; tehnologije materialov; tehnologije transporta; kemijske tehnologije; energetske tehnologije; ìvilska elektro tehnologije, informacijske tehnologije in telekomunikacije 2 4 procesne tehnologije 14 tehnologije materialov 40 13 kemijske tehnologije 6 25 18 energetske tehnologije ìvilska industrija za{~ita okolja biotehnologija 3 drugo Slika 1: Tehnolo{ka podro~ja, s katerimi se podjetja ukvarjajo. 233 Elizabeta Zirnstein, Darijan Krpan 6 5 4 3 evilo institucij{t 2 1 0 ica an er ojna per v{~ina knica Izola ici Seàna Pir Idrija Ko Post Cer ova Gor [empet i Gor N Ajdo pr ob~ina Slika 2: Razpr{enost izobraèvalnih in raziskovalnih institucij po ob~inah. industrija; za{~ita okolja in biotehnologija. Analiza pridobljenih podatkov je pokazala, da je najve~ podjetij s podro~ja elektrotehnike, informacijske tehnologije in telekomunikacij (40 podjetij), na drugem mestu so tehnologije materialov (25 podjetij), na tretjem pa kemijske tehnologije (18 podjetij). Razdeljenost izobraèvalnih in raziskovalnih institucij po ob~inah pokaè, da je glede na sedè najve~ tak{nih institucij v Gori{ki in Postojnski ob~ini (5), sledijo ob~ine Izola, Koper, Piran in Seàna (4). Naj pri-pomnimo, da so bili upo{tevani ponudniki nìjega in srednjega poklicnega izobraèvanja, srednjega tehni{kega in drugega strokovnega izobraèvanja, poklicno-tehni{kega izobraèvanja, poklicnih ali matu-ritetnih te~ajev, nadalje gimnazije, ponudniki vi{jega in visokega strokovnega izobraèvanja, univerzitetnega izobraèvanja ter ponudniki usposabljanj za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije oziroma usposabljanj za mojstrski izpit. Dejavnost anketiranih institucij je v pretèni meri izobraèvalna in le v manj{i meri tudi raziskovalna. 3.2 Zna~ilnosti raziskovalno razvojne (RR) dejavnosti v podjetjih Ve~ina podjetij se stalno ukvarja z razvojem novih izdelkov in storitev, pretèno v okviru lastne razvojne dejavnosti (80 podjetij) ali v sodelovanju z drugimi podjetji (44 podjetij). Raziskovalno-razvojna 80 70 60 50 40 30 evilo podjetij{t 20 10 0 ne razvijamo ob~asno stalno Slika 3: Razvoj novih izdelkov ali storitev. 234 Ustrezen kadrovski potencial – pot v inovativno regijo 18 34 8 44 39 87 14 3 80 22 31 8 v okviru lastne raziskovalne dejavnosti prihodki od prodaje v okviru lastne razvojne dejavnosti dol`ni{ki kapital v sodelovanju z raziskovalnimi ustanovami lastni{ki kapital v sodelovanju z izobraèvalnimi ustanovami prijave na ob~inske razpise v sodelovanju z drugimi podjetji prijave na dràvne razpise v sodelovanju z zasebnimi strokovnjaki prijave na tuje razpise Slika 4: Na~in razvoja novih izdelkov ali Slika 5: Na~in financiranja raziskovalno-razvojne storitev. dejavnosti. 80 60 40 evilo podjetij{t 20 0 pomanjkanje pomanjkanje omejena visoka slab pretok zagotavljanje pomanjkanje inovativnih ustreznih finan~na stopnja informacij konkuren~nih informacij idej znanj in sredstva tveganja znotraj prednosti kadra podjetja produktov vrsta ovire naj{ibkej{a ovira zmerna najmo~nej{a ovira Slika 6: Ovire pri razvoju novih izdelkov ali storitev. dejavnost se financira v najve~ji meri s prihodki od prodaje rezultatov te dejavnosti, veliko vlogo pa imajo tukaj tudi sredstva, pridobljena v okviru raznih dràvnih razpisov. Kot oviro pri razvoju novih izdelkov ali storitev je najve~ podjetij navedlo omejena finan~na sredstva, ki je po njihovem mnenju tudi najmo~nej{a ovira. Takoj na drugem mestu pa je pomanjkanje ustreznih znanj in kadrov. Poleg ovir, ki so bile navedene v vpra{alniku (glej sliko 6) so podjetja navajala {e: pomanjkanje ~asa, tveganje 235 Elizabeta Zirnstein, Darijan Krpan 45 40 35 30 25 20 evilo podjetij{t 15 10 5 0 m. ije v ije ije ija ta or rija ialo olja ugo ije in er ust dr ehnolog ehnolog ehnolog ehnolog ranspor ro in inf unikacije ije mat e t e t biot za{~ita ok ije t elekt tehnolog om esne t oc ìvilska ind kemijsk telek pr tehnolog energetsk tehnolog tehnolo{ko podro~je Slika 7: Na~rtovanja podro~ja razvoja novih izdelkov ali storitev. napa~ne izbire pri kadrovanju, zakonske omejitve, ni trga za zahtevnej{e proizvode, pla~ilo vstopnine v trgovske sisteme za nove produkte in »bistven je kader«. Tehnolo{ka podro~ja, na katerih podjetja na~rtujejo razvoj novih izdelkov ali storitev, so podro~- je informacijskih tehnologij in telekomunikacij, procesnih tehnologij ter tehnologij materialov. 3.3 Zna~ilnosti raziskovalno razvojne (RR) dejavnosti v izobraèvalnih in raziskovalnih institucijah Kot zna~ilnost RR dejavnosti v izobraèvalnih in raziskovalnih institucijah moramo najprej nave-sti podatek, da 15 izmed 22 anketiranih organizacij izvaja lastno raziskovalno in/ali razvojno dejavnost, 7 pa tega ne po~ne. Raziskovalna in/ali razvojna dejavnost anketiranih institucij sega pretèno na podro~- je za{~ite okolja in elektronike, informacijske tehnologije in telekomunikacij. Na teh podro~jih se tudi ve~inoma na~rtuje raziskovalno in/ali razvojno dejavnost. Na podro~ju tehnologije materialov in kemijske tehnologije se v okviru teh institucij raziskovalne in/ali razvojne dejavnosti ne izvaja. Nobena od institucij tudi ne na~rtuje te dejavnosti na podro~ju biotehnologije in energetske tehnologije. Pod »drugo« institucije navajajo {e, da njihova razvojna in/ali raziskovalna dejavnost sega {e na podro~- je drùboslovja, projektnega managementa in zdravstva. Na~rtujejo pa {e {iriti raziskovalno dejavnost na podro~je ~love{kih virov in strojni{tva. 3.4 Potrebe podjetij po znanjih in kadrih ter ponudba programov izobraèvanja in usposabljanja Anketirana podjetja skupno zaposlujejo 14.577 ljudi, od katerih je razvojnega kadra skupno 634 ljudi. Med znanja in ve{~ine, ki so potrebne za razvoj novih izdelkov in ki jih v podjetjih primanjkuje, vodstveni kader navaja znanja s podro~ja trènja, predpisov in vodenja/upravljanja. Strokovno tehni{- ki kader pogre{a znanja s podro~ja tehnike in tehnologij, projektnega managementa, inoviranja, navajajo 236 Ustrezen kadrovski potencial – pot v inovativno regijo 7 6 5 4 3 evilo institucij{t 2 1 0 . m ije v ta ije ije ija rija ialo olja ije in er ehnolog ranspor ehnolog ehnolog ehnolog ro in inforunikacije ije mat ije t e t e t biot za{~ita ok tehnolog esne t elekt om oc ìvilska indust pr kemijsk telek tehnolog tehnolog energetsk Obstoje~e Na~rtovano Slika 8: Tehnolo{ka podro~ja, na katera sega raziskovalna in/ali razvojna dejavnost ter podro~ja, na katera bodo institucije raz{irile svojo dejavnost. 350 300 250 200 150 evilo institucij{t 100 50 0 IX VIII VII VI V IV nìja stopnja izobrazbe Slika 9: Izobrazbena struktura podjetij – razvojni kader. 237 Elizabeta Zirnstein, Darijan Krpan 40 35 30 25 20 evilo podjetij 15 {t 10 5 0 ija e va ija ov e{~in matika ènje tr viranje nosti financ vnost ovosti inolog avljanje ehnolog regulati infor ino unikati erm ne last v. kak ni management om nost znanj in v vodenje upr znanje tujih jezik tehnika in t ojekt osebnost strokovna t splo{na funkcionalnost ojekti/pr unikacije in k dizacija in zagota pr erdisciplinar kom int standar podro~je vodstveni kader strokovno tehni{ki kader delavci v proizvodnih procesih Slika 10: Potrebe po znanjih. 250 200 evvc 150 100 evilo sodela{t 50 0 ro ja ija o ija ija ija ija ija o m ciala avna vna elekt strojnamatika ke ement fizika onomi trènje geodetska upr obiolog biolog ronomija lesarstv avoslo infor ek komer ehnolog ehnolog gradbeni{tv ag metalurg mikr manag organizacija dela ìvilska t smer tekstilna t tehni~no-nar IV V VI VII VIII Slika 11: Zagotavljanje potreb po kadrih (za razvoj novih proizvodov). 238 Ustrezen kadrovski potencial – pot v inovativno regijo 11 5 8 8 9 9 7 10 5 4 drùbene vede ra~unalni{tvo humanisti~ne vede tehni{ke vede poslovne in upravne vede varstvo okolja pravo vede o neìvi naravi proizvodne tehnologije vede o ìvi naravi Slika 12: Vsebine izobraèvanj, ki jih ponujajo organizacije. znanje tujih jezikov splo{na funkcionalnost standardizacija in zagot. kakovosti vodenje, upravljanje osebnostne lastnosti interdisciplinarnost znanj in ve{~in strokovna terminologija komunikacije in komunikativnost regulativa evilo institucij{t finance inoviranje trènje projektni management informatika tehnika in tehnologija 0 5 10 15 20 25 vsebine veliko srednje ni~ Slika 13: Znanja in ve{~ine, ki jih izobraèvalne institucije ponujajo. pa tudi pomanjkanje ustreznih osebnih lastnosti (kot ve{~ine). Podobno so odgovarjali tudi delavci v proizvodnih procesih. Zanimiv, predvsem za snovalce izobraèvalnih programov, pa tudi sicer, je rezultat, da bodo v blìnji prihodnosti podjetja zaposlovala predvsem kadre z elektro in strojno izobrazbo ter informatike. Najbolj pogoste vsebine, ki jih ponujajo izobraèvalne organizacije v In-Prime regiji so s podro~- ja drùbenih ved (11 organizacij) in ra~unalni{tva (10 organizacij). S podro~ja tehni{kih ved ponujata univerzitetno izobraèvanje le dve izobraèvalni organizaciji (to stopnjo izobrazbe ima ve~ina razvojnega kadra v sodelujo~ih podjetjih – rezultat projekta), medtem ko vsebine humanisti~nih in drùbenih 239 Elizabeta Zirnstein, Darijan Krpan ved ponuja kot univerzitetni {tudij kar 5 organizacij. Druge vsebine, ki jih izobraèvalne institucije ponujajo, so {e: gostinstvo, turizem, podjetni{tvo, projektni management, trajnostni razvoj podeèlja, pomorski promet, ladijsko strojni{tvo, splo{ni promet, elektronika in zdravstvo ter zdravstvena nega. Najbolj pogoste vsebine, ki jih ponujajo izobraèvalne organizacije v regijah, ki so sodelovale v projektu, so torej s podro~ja drùbenih ved, podjetjem pa primanjkuje predvsem znanj (in kadrov) s podro~ja tehni{kih ved. Pogosto se torej dogaja, da podjetja povpra{ujejo po znanjih, za katera v omenjenih regijah ni ponudnikov; izobraèvalne institucije pa marsikdaj ponujajo znanja, po katerih v podjetjih ni veliko potreb. 3.5 Sodelovanje in povezovanje podjetij in izobraèvalnih ter raziskovalnih institucij Povezovanje izobraèvalnih in raziskovalnih organizacij (IR organizacije) s podjetji ve~inoma poteka preko vklju~evanja strokovnjakov iz podjetij v izobraèvalni proces (strokovnjak kot povabljen gost na predavanjih), saj ta na~in povezovanja navaja 14 IR organizacij. Naslednja najbolj pogosta oblika sodelovanja in povezovanja je usposabljanje zaposlenih v podjetjih v okviru posebnih te~ajev in delavnic »po meri«, ki jih izvajajo IR organizacije, pa tudi splo{no izobraèvanje zaposlenih v teh organizacijah z namenom pridobitve formalne izobrazbe (to obliko navaja 13 IR organizacij). Naslednje oblike sodelovanja in povezovanja, ki jih IR organizacije navajajo, so: vklju~evanje zaposlenih iz IR organizacij v izvajanje razvojno-raziskovalnih projektov podjetij (nosilec projekta je podjetje), to obliko navaja 7 IR organizacij; mentorstvo zaposlenih iz podjetij pri diplomskih in raziskovalnih nalogah {tudentov ter pri izvajanju strokovnih praks {tudentov (8 IR organizacij); skupen razvoj izobraèvalnih programov in programov usposabljanja s podjetji (6 IR organizacij); na~rtovanje in izvajanje skupnih razvojno-raziskovalnih projektov (5 IR organizacij); sodelovanje zaposlenih iz podjetij pri izvajanju razvojno-raziskovalnih projektov IR organizacij (nosilec projekta)je IR organizacija, tako obliko navaja 5 IR organizacij; pre-35 30 25 20 15 evilo podjetij{t 10 5 0 à. i nih . (2) obr v pr ov (3) enja RR v (6) om (11) eme (5) oj iz ontakt ovanje (10) vah (12) ojekt enos znanja iz ori{~ azv ramo et o k og malno) (8) sv ek evanje zaposlenih evanje zaposlenih tovanje skupnih pr ojekt IR org v v podjetja (4) v in opr pr vanje ustano o {tudent ojekt podjetja (1) na~r RR pr `nost k ije aèvanje zaposlenih (for vklju~ vklju~ skupen r orstv stiki pr . v pr ustano mo or at sodeloviranju v podjetju (7) izobr oseb na ustano ino ment labor usposabljanja zaposlenih (9) iz IR org iz podjetja v pr oblike obstoje~e na~rtovano Slika 14: Oblike povezovanja med podjetji in izobraèvalnimi ter raziskovalnimi institucijami. 240 Ustrezen kadrovski potencial – pot v inovativno regijo nos znanja in lastnih razvojno-raziskovalnih dosèkov na podjetja (5 IR organizacij); imenovanje poobla{- ~ene/odgovorne osebe za stike s podjetji (4 IR organizacije) in svetovanje podjetjem (3 IR organizacije). Sodelovanje v obliki omogo~anja uporabe laboratorijev ali opreme IR organizacije za potrebe podjetij ter sodelovanja IR organizacije pri vzpostavljanju procesa inoviranja v podjetjih pa navaja le 1 IR organizacija. V prihodnje IR organizacije na~rtujejo povezovanje podjetij ve~inoma preko na~rtovanja in izvajanja skupnih razvojno-raziskovalnih projektov IR organizacij (nosilec projekta je IR organizacija), to obliko navaja 13 IR organizacij, na drugem mestu pa je skupni razvoj izobraèvalnih programov in programov usposabljanj s podjetji (9 IR organizacij). Prenos znanja in lastnih razvojno-raziskovalnih dosèkov na podjetja kot obliko sodelovanja in povezovanja navaja 7 IR organizacij, vklju~evanje zaposlenih iz IR organizacij v izvajanje razvojno-raziskovalnih projektov podjetij (nosilec projekta je podjetje) pa navaja 5 IR organizacij. Podjetja med na~ine povezovanja in sodelovanja z izobraèvalnimi in razvojnimi organizacijami na prvem mestu navajajo usposabljanje in izobraèvanje zaposlenih na teh institucijah, nato vklju~evanje zaposlenih iz teh organizacij v raziskovalne ali razvojne projekte podjetja, uporabo skupnih laboratorijev in opreme ter na~rtovanje skupnih raziskovalnih in razvojnih projektov, kar podrobno ponazarja slika 14. Zgovoren, pa tudi pomemben je rezultat projekta v delu, ki se nana{a na ugotavljanje ovir pri povezovanju izobraèvalne in raziskovalne sfere z gospodarstvom. Med klju~ne ovire so tako podjetja kot tudi izobraèvalne in raziskovalne institucije navajali pomanjkanje sredstev za tovrstno povezovanje, nato pomanjkanje podatkov o podjetjih/institucijah, ki so zainteresirane za to povezovanje. Podjetja navajajo {e prepo~asno odzivnost izobraèvalnih in raziskovalnih institucij, slednje pa premajhen odziv podjetij na pobude teh institucij po povezovanju. Poleg predstavljenih ovir IR institucije omenjajo {e, da pri podjetjih znanje ni vrednota ter da vodstva podjetij ne vzpodbujajo potrebe po izobraèvanju. Kot druge ovire pri povezovanju podjetij in IR organizacij pa podjetja navajajo tudi: premalo motivacije v IR organizacijah, nepovezanost med enimi in drugimi, IR organizacije niso podjetni{ko usmerjene, so neprilagodljive. Glede na~inov izbolj{anja sodelovanja med izobraèvalnimi in raziskovalnimi institucijami in podjetji, IR organizacije navajajo èljo po ve~ji dostopnosti podjetij za pobude in po partnerskem odnosu. 4 Sklep Analiza znanja in izku{enj zaposlenih, ki delujejo na podro~ju raziskav in razvoja ter primernosti vsebin programov izobraèvanja glede na potrebe podjetij s prednostnih tehnolo{kih podro~ij v omenjenih treh regijah je dala zanimive rezultate. Med najpomembnej{imi je treba omeniti ugotovljen razkorak med obstoje~imi in potrebnimi znanji za razvoj novih tehnologij (izdelkov), ki je delno tudi posledica izobraèvalnih programov, ki niso prilagojeni potrebam inovativnih podjetij. Najbolj pogoste vsebine, ki jih ponujajo izobraèvalne organizacije v IN-PRIME regiji so s podro~ja drùbenih ved (11 organizacij) in ra~unalni{tva (10 organizacij). S podro~ja tehni{kih ved ponujata univerzitetno izobraèvanje le dve izobraèvalni organizaciji (to stopnjo izobrazbe ima ve~ina razvojnega kadra v sodelujo~ih tehnolo{kih podjetjih), medtem ko vsebine humanisti~nih in drùbenih ved ponuja kot univerzitetni {tudij kar 5 organizacij. Projekt je tudi pokazal, da je predvidena smer izobrazbe, ki se bo zahtevala od (novih) sodelavcev za razvoj novih izdelkov v obdobju od 2005–2010 predvsem s podro~ja elektrotehnike, strojni{tva in ra~unalni{tva. Tukaj bi se morali zamisliti predvsem snovalci novih ali prenovljenih izobra- èvalnih programov na fakultetah in visokih {olah, pa tudi tisti, ki ponujajo vi{je{olska in srednje{olska znanja. Anketirana podjetja razvijajo nove izdelke predvsem v okviru lastne raziskovalne dejavnosti, v manj- {i meri pa tudi v sodelovanju z raziskovalnimi ustanovami in drugimi podjetji. Najve~ja ovira pri razvoju novih izdelkov so omejena finan~na sredstva, ki se za raziskovalno razvojno dejavnost pridobijo pre-241 Elizabeta Zirnstein, Darijan Krpan tèno s prihodki od prodaje, na drugem mestu pa preko prijav na dràvne razpise. Kot podro~ja, na katerih zaposlenim primanjkuje znanj za razvoj novih izdelkov, so za vodstveni kader omenjeni predvsem projektni management, trènje, regulativa ter vodenje in upravljanje, strokovno-tehni{kemu kadru primanjkuje predvsem tehni{kih in tehnolo{kih znanj ter poznavanje ustreznih predpisov, na tretjem mestu pa so bile omenjene osebnostne lastnosti, ki so »pomanjkljive« oziroma neustrezne tudi pri delav-cih v proizvodnem procesu, kjer zasedajo prvo mesto med ovirami za razvoj novih izdelkov. Slabo povezovanje med znanostjo in gospodarstvom (ki kot rezultat ni nobena novost) so podjetja v regijah, ki so sodelovale v projektu, pripisala predvsem pomanjkanju sredstev, ki bi bila za to posebej namenjena, na drugem je pomanjkanje podatkov o tem, katera podjetja/ustanove so zainteresirane za tovrstno povezovanje, kaj ponujajo in s ~im razpolagajo, prepo~asna odzivnost raziskovalno-razvojne sfere pa je pristala na tretjem mestu. Na podlagi teh rezultatov lahko zaklju~imo, da postaja pomanjkanje ustreznih znanj in kadra ter inovativnih idej v anketiranih podjetjih resna ovira za razvoj novih proizvodov. V tesnej{em sodelovanju z izobraèvalno-raziskovalnimi (IR) institucijami bi lahko problem pomanjkanja znanj in inovativnih idej uspe{neje re{evali. Bolj{e sodelovanje bi omogo~alo podjetjem tudi làji prehod na nova tr`na podro~ja, kjer se zahtevajo nova znanja in ideje, vendar je dodana vrednost proizvodov ve~ja. Po drugi strani IR institucije navajajo kot najve~je ovire pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti ovire v sodelovanju s podjetji, pomanjkanje informacij in podro~je trènja. Glede na to, da informacije o potrebah trga in trènje predstavljata del procesa razvoja novih produktov, ki ga podjetja obvladu-jejo bolj{e od IR institucij, bi ta problem IR institucije lahko re{ile v tesnej{em sodelovanju oziroma v povezovanju s podjetji. Pozabiti pa ne smemo {e na pomemben rezultat, da so tako podjetja kot tudi IR organizacije kot resno oviro za razvoj novih proizvodov navajale pomanjkanje finan~nih sredstev. Ta rezultat je za podjetja sicer nekoliko presenetljiv, saj so izklju~no podjetja tista, ki usmerjajo svoja finan~na sredstva, za razliko od IR organizacij, ki so v pretèni meri prora~unski uporabnik. Upati pa je, da bo objava tega rezultata vplivala na lastnike podjetij v smislu oblikovanja ustreznej{e politike na tem podro~ju. Na podlagi opisanih rezultatov lahko tudi zaklju~imo, da tako podjetja kot tudi IR institucije izra- àjo potrebe po tesnej{em sodelovanju. Vendar obstajajo tudi ovire, ki omejujejo sodelovanje. Razloge za pomanjkanje sodelovanja vidijo tako podjetja kot IR institucije v pomanjkanju sredstev in v pomanjkanju podatkov o potrebah druge strani. Predvsem ta rezultat je zaskrbljujo~, saj kaè na dolo~eno stopnjo zanemarjanja oziroma ignorance obeh strani. Izobraèvalne organizacije ponujajo programe ne glede na to, kaj potrebuje okoli{ko gospodarstvo. V kolikor ne vedo, kak{ne so potrebe podjetij po kadrih, bo objava rezultatov tega projekta mogo~e pripomogla k ustreznim spremembam, v kolikor pa se tega zavedajo, si tak{nega obna{anja ne bi smeli dovoliti. Podobno velja za podjetja, pomanjkanje podatkov in pomanjkanje sredstev je slab izgovor za tako problemati~no stanje, kot ga izkazujejo v tem prispevku navedeni rezultati. Resni~no zaskrbljujo~e pa je, da razlog za premajhno sodelovanje vsaka stran pripisuje drugi strani, vsaj v dolo~eni meri. In kako naprej? Pomanjkanje znanj in kadrov v podjetjih ter inovativnih idej je mogo~e re{iti z vklju- ~evanjem strokovnjakov iz IR institucij v projekte podjetij ali z izmenjavo strokovnjakov. Podjetja morajo pristopiti k oblikovanju, sprejemu in izvajanju ustreznih tehnik vzpodbujanja inovativnosti zaposlenih v podjetju. Po drugi strani bi tesnej{e sodelovanje s podjetji zagotovilo IR institucijam potrebne podatke o dogajanjih na trgu in novih tr`nih ni{ah. Na podlagi rezultatov projekta se je potrdila upravi~enost in potrebnost enega izmed vnaprej predvidenih ciljev projekta »Ustrezen kadrovski potencial – pot v inovativno regijo«, to je vzpostavitev »Borze primorskih znanj in tehnologij«, ki bo namenjena podpori pri povezovanju tehnolo{ko usmerjenih podjetij, raziskovalnih in izobraèvalnih organizacij ter raziskovalno-razvojnega kadra v treh slovenskih regijah (Gori{ki, Notranjsko-kra{ki in Obalno-kra{ki statisti~ni regiji). »Borza primorskih znanj in tehnologij« bo uporabnikom omogo~ala vnos podatkov o razpolòljivih znanjih in kadrih, izobraèvalnih programih, tehnolo{kih idejah ter mònostih za povezovanje ter seveda brskanje po teh podatkih. Delo-242 Ustrezen kadrovski potencial – pot v inovativno regijo vala bo na principu ponudbe in povpra{evanja, vzpostavljena pa bo na spletni strani IN-PRIME www.in-prime.net. Poleg omenjene borze bi delno izbolj{anje stanja morala uvesti è bolonjska prenova izobraèvalnih programov, ki poudarja na pristojnostih/sposobnostih utemeljene {tudijske programe, zaposljivost diplomantov, intenzivnost in u~inkovitost {tudijskih poti, nujno ve~jo skrb pri oblikovanju programov ter nujnost sodelovanja univerz in gospodarstva. Glede slednjega so rezultati projekta pokazali tudi, da so najve~je mònosti za povezovanje prav v oblikovanju skupnih projektov pri kandidiranju na razne razpise, poudarjena je bila tudi potreba po vzpostavitvi kontaktnih to~k na izobraèvalnih in raziskovalnih ustanovah, kamor bi se podjetja lahko obrnila, kadar bi èlela udejanjiti potrebo po povezovanju in sodelovanju. Podjetja so bila tudi mnenja, da bi morala dràva pri dodeljevanju denarja preko javnih razpisov v ve~ji meri upo{tevati èlje gospodarstva. 5 Viri in literatura Od izzivov k prilònosti – politika podjetni{tva in konkuren~nosti Slovenije. 2002. Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Ljubljana. Kava{, D. 1998: Primerjava slovenskega nacionalnega inovacijskega sistema z inovacijskimi sistemi v izbranih dràvah EU. Magistrsko delo. Ekonomska fakulteta, Ljubljana. 243 244 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 245–252, Ljubljana 2007 U^E^E REGIJE: VPLIV SOCIALNEGA KAPITALA NA USTANOVITEV KRAJINSKEGA PARKA GORI^KO mag. Romina Rodela University of Sussex, SPRU – Science & Technology Policy Research The Freeman Centre, BN1 9QE Brighton – UK r.rodela@ sussex.ac.uk Mateja [mid Zavod za Raziskave o Naravi in Okolju ZRNO Predoslje 2c, 4000 Kranj mateja.smid@ gmail.com UDK: 711.1(497.411) IZVLE^EK U~e~e regije: vpliv socialnega kapitala na ustanovitev Krajinskega parka Gori~ko Regije pridobivajo ~edalje ve~jo vlogo kot gospodarski in politi~ni subjekti. V Evropski uniji na primer razli~ni ukrepi in razvojne politike temeljijo na regijskem pojmovanju geografskega prostora dràv ~lanic. Teoretiki izpostavljajo kompetitivno prednost regije v ekonomiji, ki jo poganja znanje, u~enje in inovacije. V okviru regionalnega razvoja postane zanimiv koncept u~e~ih regij, ki temelji na razvojnih dinamikah od-spodaj-navzgor, na znanju in u~enju. V na{em primeru smo se ukvarjali s Pomursko regijo in z ustanovitvijo Krajinskega parka Gori~ko. Poleg varovanja okolja in biodiverzite je namen parka prispevati h kakovosti bivanja prebivalcev in spodbuditi bolj trajnostne oblike razvoja. Zanimalo nas je, kateri drùbeni dejavniki, ki zadevajo procese u~enja in distribucije znanja, so na Gori~kem prisotni in kak{na je bila njihova vloga. KLJU^NE BESEDE u~e~e regije, Pomurje, znanje, u~enje, ustanovitev zavarovanega obmo~ja ABSTRACT Learning Regions: the influence of social capital for the establishment of Gori~ko Landscape Park Regions are increasingly gaining importance as an economic and political subject. For example in the European Union measures and development policies are embedded in a regional conceptualization of the member states, while theorists emphasize the competitive advantage of regions that are endowed with knowledge, learning and innovation. Thus, in the context of regional development it is the concept of learning regions that becomes of an interest, as it emphasizes emergent dynamics, knowledge and learning. In our case study we looked at the Pomurje region and, more precisely, at the establishment of the Gori~ko Landscape Park, which besides nature protection objectives also aims to trigger sustainable forms of development and add to the quality of living of the local population. We were interested to understand what and how elements learning and knowledge played a role towards the establishment. KEYWORDS learning regions, Pomurje, knowledge, learning, protected area establishment 245 Romina Rodela, Mateja [mid 1 Uvod Pomurje je pokrajina na severovzhodu Slovenije, ki ji daje pe~at reka Mura s svojimi pritoki. Pomurska regija obsega 1.337 km2 in jo sestavljajo tako ravninski kot gri~evnati predeli. Pomurje so zaznamovali predvsem niìnski predeli, saj so izrecno prispevali k razvoju kmetijstva; poleg tega so nekaj rodovit-nih povr{in {e dodatno pridobili z regulacijami Mure, Lendave in [~avnice. Leta 2003 je bil v Pomurju ustanovljen krajinski park, ki se razprostira na severu regije, kjer je tercialno gri~evje Gori~ko, po katerem je bil park tudi poimenovan. Krajinski park Gori~ko se je oblikoval v okviru projekta Evropske unije Trideèlni park, ki ga tvorita Örseg Nemzeti Park na Madàrskem in Naturpark Raab v Avstriji. Za razliko od ve~ine zavarovanih obmo~ij, katera temeljijo na varovanju in ohranjanju narave, je bila ustanovitev Krajinskega parka Gori~ko (v nadaljevanju Park Gori~ko) zasnovana tudi na na~elih obnove podeèlja. Poleg varovanja okolja in biodiverzite je namen parka prispevati h kakovosti bivanja Gori~ancev in spodbuditi bolj trajnostne oblike razvoja. @e Vratu{a (2003) je izpostavil, kako razvita doma~a obrt ter turisti~na dejavnost, ki sloni na bogati naravni in kulturni dedi{~ini, nudita Gori~an-cem prilònosti v gospodarskih in drugih dejavnostih. V primerjavi z mnogimi zavarovanimi obmo~ji v Evropi in Sloveniji je druga zna~ilnost Parka Gori~ko ta, da je pobuda nastala in se oblikovala v kontekstu ~ezmejnih mrè. To dejstvo nam odstira pogled v vlogo in potencial drùbenih elementov, prisotnih v nekem okolju, kot so partnerstva, mreè in socialni kapital ter pomembnost znanja, u~enja in pretoka idej za obnovo. V tem oziru bi primer ustanovitve parka lahko postavili v okvir u~e~ih regij, kar je nadaljnje teoretsko utemeljeno v drugem in empiri~no analizirano v tretjem poglavju. 2 U~e~e regije V zadnjem ~asu regije pridobivajo ~edalje ve~jo vlogo kot gospodarski in politi~ni subjekti. Ohmae (Ohmae, v: Florida 1995) primerja vlogo regij z vlogo dràv, za katere trdi, da ne omogo~ajo dovolj ustreznega oziroma pospe{enega pretoka ekonomskih aktivnosti ter poudarja, da v dobi globalne ekonomije primat prevzemajo regije, ki so dovolj majhne, da si njihovi prebivalci delijo dolo~ene ekonomske interese. Tudi Lovering (1999) izpostavlja konkuren~no prednost regije v ekonomiji, ki jo poganja znanje (»knowledge-driven economy«) in njen potencial pri uresni~evanju u~enja in inovacij (Lovering 1990, MacKinnon in ostali 2002). V Evropski uniji temeljijo razli~ni ukrepi in razvojne politike na regijskem pojmovanju geografskega prostora dràv ~lanic. V {ir{em kontekstu postaja sama Evropa supranacionalna regija, katere cilj, kot je zapisano v Lizbonski strategiji, je postati najbolj konkuren~no, dinami~no, na znanju temelje- ~e gospodarstvo na svetu, ki dosega trajnostno gospodarsko rast. Lizbonska strategija je tema mnogih razprav, za namene na{e raziskave pa je zanimivo predvsem to, da potrjuje vlogo znanja in u~enja ter izpostavlja vlogo razvojnih dinamik od spodaj navzgor. V okviru regionalnega razvoja postane zanimiv koncept u~e~ih regiji, saj prav ta temelji na tovrstnih dinamikah od spodaj navzgor, na znanju in u~enju. Teoretiki se strinjajo, da so u~e~e regije geografske enote, ki s svojimi institucionalnimi okviri in drùbenimi procesi oblikujejo dolo~ene prednosti v primerjavi z ostalimi geografskimi enotami (Florida 1995, Morgan 1997). Poglavitno izhodi{~e u~e~ih regiji je to, da spodbujajo znanje in podpirajo kolektivno u~enje akterjev (Gertler in Wolfe 2004). Podoben poudarek na endogene gibanjih, kot so znanje, u~enje in inovacije pri doseganju regionalnega razvoja, je mòno opaziti tudi v literaturi o ekonomski sociologiji. Ta izpostavlja vlogo institucionalnih in drùbenih elementov, kot so zaupanje, sodelovanje, mreè in socialni kapital, na lokalni ravni (Granovetter 1985, Morgan 1997). Hauser in ostali (2007) so predlagali, da na u~e~o regijo in na kolektivni proces u~enja vplivajo predvsem neformalne vezi med ljudmi; izhajali so iz Granovetterjeve ugotovitve o mo~nih ter {ibkih vezeh v socialni mreì. Pod prve so uvr{~ene vezi med òjimi prijatelji in druìno, pod druge pa bolj oddaljena poznanstva. Granovetter (1973) je v tem kontekstu postavil hipotezo, da 246 U~e~e regije: vpliv socialnega kapitala na ustanovitev Krajinskega parka Gori~ko ~e ima nekdo mo~no vez z dvema drugima individuuma, je zelo verjetno, da sta tudi ta dva individuuma med sabo povezana, bodisi z mo~no, bodisi s {ibko vezjo. Uvedel je koncept mostu ali »linije v mreì, ki zagotavlja edino pot med dvema to~kama«, in predpostavil, da je za uspe{nost prenosa znanja znotraj drùbe potrebna prav socialna mreà s {ibkimi vezmi. Primer {ibkih vezi je na primer udejstvovanje v klubih in dru{tvih, prostovoljnih organizacijah … [tudije pri preu~evanju vpliva socialnega kapitala in {ibkih vezi na inovacije so pokazale, da so mreè s {ibkimi vezmi pomembne pri prenosu znanja in novih informacij v dolo~eni regiji oziroma drùbi (Hauser in ostali 2007). 2.1 Definicija u~e~e regije Florida (1995) je teoretsko oblikoval koncept u~e~ih regij. Analiziral je primere Silicijeve doline in Azijskih tigrov, katerih uspe{nost je v zadnjih letih presenetila. Oboje je primerjal z uspe{nimi podjetji in tako izpostavil klju~no vlogo idej, znanja in oblikovanja novega u~enja. Tu sicer ni mi{ljeno u~enje v izobraèvalnih institucijah (ki je seveda zelo pomembno), ampak je mi{ljeno predvsem u~enje znotraj organizacije in proaktivnega u~enja odraslih kot è poudarjata Argyris in Schön (1978). Regije, kjer je omogo~en pretok znanja, vseìvljenjsko u~enje in oblikovanje novih idej, je Florida (1995) poimenoval in definiral kot u~e~e regije. Koncept u~e~ih regij je bil uporabljen pri analizi vrste primerov; novodobne {tudije izpostavljajo, da so u~e~e regije zaznamovane z razvojnimi dinamikami od spodaj navzgor, oziroma imajo klju~no vlogo prav lokalne razvojne dinamike ter mreè in {ibke vezi, ki omogo~ajo pretok idej, znanja in spodbujajo kolektivno u~enje (Hauser in ostali 2007). 2.2 Regionalni razvoj in koncept trajnosti V Slovarju slovenskega knjìnega jezika je navedeno, da beseda razvoj izhaja iz glagola razviti oziroma razvijati, ki ima enega od naslednjih pomenov: 1. narediti, da kaj preneha biti, 2. spremeniti, navadno v popolnej{o obliko, 3. povezano pojasniti, 4. z rastjo dose~i nastanek ~esa in {e 5. v fotografiji pomeni obdelati osvetljen posnetek tako, da postane viden. Ko govorimo o razvitosti dolo~ene regije, razvoj lahko razumemo kot spreminjanje (regije) v popolnej{o oziroma bolj dovr{eno obliko. Ne gre zanemariti, da beseda razvoj ne kaè enozna~no samo na gospodarski vidik, temve~ zajema tudi, kakovost bivanja. Gospodarski razvoj postaja vse bolj pomemben in opazno je, kako se dràve ~lanice in sama Evropska unija zavedajo vloge razvojnih politik za doseganje tega cilja. Gospodarski razvoj kot tak{en je primarno zasnovan na konceptu hitro rasto~ega podjetja, kjer je glavno in pogosto tudi edino poslanstvo proizvodnja kapitala. Tovrsten koncept razvoja pa je è dalj ~asa pri~a kritikam, od katerih je prav kritika trajnostnega razvoja najbolj novodobna. Ta kritika izhaja iz 80-ih let prej{njega stoletja in sicer iz priz-navanja dejstva, da neomejena gospodarska rast v okviru fizi~nih omejitev na{ega planeta ni mòna. Trajnostni razvoj ne pomeni, da se odrekamo napredku, terja pa, da pri doseganju ekonomskih ciljev upo{tevamo tudi socialne in ekolo{ke sestavine. Trajnostni razvoj je danes dozorel v kompleksen in ve~plasten diskurz. Common in Stagl (2005, 15) definirata trajnostni razvoj kot: » oblika ekonomske rasti, ki upo{teva potrebe in èlje dana{njih generacij ne da bi bremenila zmogljivost ekonomsko-ekolo{kih sistemov pri uresni~evanju potreb in èlja bodo~ih generacij«. Izpostavljata tudi koncept trajnosti, ki je specifi~no osredoto~en na zmogljivost, oziroma na kapaciteto nosilnosti ekonomsko-ekolo{kih sistemov. Podobno tudi Plut (2002, 74) izpostavlja potrebo po uravnoteènem, dinami~nem razmerju med materialnim napredkom in varovanjem okolja ter narave in nam ponudi vpogled v geografsko interpretacijo omenjenih definiciji. Predlaga, da je trajnostni regionalni razvoj tista oblika, ki je bolj skladna z nosilnostjo okolja in smotrno rabo vseh regionalnih endogenih virov (kot so gospodarski, infrastrukturni in ~love{kih viri) in poudarja, da imajo endogeni viri pomembno vlogo pri doseganju razvoja (Plut 2002). Za namene na{e raziskave, razvoj pojmujemo tako, da upo{tevamo tako na~ela gospodarske in socialne kot tudi na~ela okoljske in prostorske trajnosti. 247 Romina Rodela, Mateja [mid 2.3 Aplikacija koncepta u~e~e regije na manj razvite regije Koncept u~e~ih regiji je bil ve~inoma raziskan na primeru razvitih obmo~ij z namenom razumevanja elementov v podporo gospodarske uspe{nosti. Vendar menimo, da je pomembno raziskati tudi primere manj gospodarsko uspe{nih regij, kjer pa so se prav tako pojavile dinamike znanja ter u~enja in kjer so nove ideje omogo~ile dolo~ene pozitivne spremembe. Florida (1995) omenja dva primera: Silicijeva dolina in Azijski tigri. Azijski tigri so bili pred letom 1960 ekonomsko {ibki v primerjavi z drugimi dràvami na Vzhodu in so {ele nato postali uspe{ni. Silicijeva dolina je imela druga~no za~etno situacijo. Klju~na pri obeh pa je bila, kot je izpostavil Florida (1995), prisotnost endogenih dinamik znanja in kolektivnega u~enja. Vlogo znanja pri doseganju gospodarskega razvoja poudarja tudi Male~i~ (2003), ko pravi, da je za slab{e razvite regije {e posebej pomembno, da z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, zmanj{ujejo zaostajanje za bolj razvitimi regijami. ^e bodo uspele zmanj{ati zaostajanje pri znanju, ki ga imajo, bodo gotovo zmanj{ale tudi zaostajanje na vseh drugih podro~jih. V lu~i zgoraj navedenega ne izklju~ujemo, da so tudi regije, ki imajo danes nìjo stopnjo gospodarskega razvoja, u~e~e in zmòne spodbujati pretok novih idej, znanja ter u~enja ter preko teh v prihodnje dosegati dolo~eno raven obnove. V poglavju 2.2 smo izpostavili, da doseganje neomejenega gospodarskega razvoja samo po sebi ne zado{~a ve~ in smo omenili, da danes stroka priznava mehkej{e oblike razvoja. Ne zadostuje, da se osredoto~amo samo na cilj gospodarskega razvoja, temve~ postaja pomembno tudi, kako le-tega dosegamo. Tako u~e~e regije tukaj pojmujemo kot regije, ki so uspe{ne pri doseganju dolo~enih ciljev, kot je na primer izbolj{anja kakovosti bivanja prebivalcev. 3 Gori~ko – {tudij primera [tudijo primera smo izvedli v okviru projekta Evropske unije Idari (Integrated Development of Agricultural and Rural Institutions – www.idari.ie) iz 5. okvirnega programa, ki je potekal od novembra 2003 do maja 2006 v sodelovanju z Biotehni{ko fakulteto ter Univerzo v Sussexu iz Velike Britanije. Med drugim smo v raziskavi preverjali teoreti~ne predpostavke socialnega u~enja in socialnega kapitala ter vpliv zavarovanih obmo~ji na obnovo podeèlja. Pritegnil nas je primer Pomurske regije, znotraj katere je bil leta 2003 ustanovljen Krajinski park Gori~ko. ^eprav obmo~je parka ne zavzema celotne regije, menimo, da ustanovitev parka vpliva tudi na {ir{e obmo~je (na primer pove~an pretok ljudi). Izbira {tudijskega primera sloni na slede~ih namenih: • da razi{~emo in tako bolje razumemo problematiko marginalnih ter slabo razvitih slovenskih obmo~ji, • da ugotovimo kateri klju~ni dejavniki so v tem kontekstu sproìli razvojne dinamike od spodaj navzgor ter • da ugotovimo, kak{en je bil odziv podjetni{tva na ustanovitev KPG. V {tudiji smo uporabili metodologijo, ki temelji na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, saj tako razpolagamo s podatki, ki omogo~ajo bolj poglobljeno razumevanje. [tudija je potekala v naslednjih korakih; v maju 2005 smo izvedli prvo opazovanje ter 30 pol-strukturiranih intervjujev. Vzorec intervjujev sestavlja: 19 (63 %) ènsk in 11 (37 %) mo{kih; razen dveh informatorjev, so bili intervju-vanci doma~ini. Nato, smo maja 2006 izvedli 100 anket z lokalnim prebivalstvom, pri ~emer smo uporabili naklju~ni vzorec. Vzorec anket sestavlja: 42 % ènsk in 58 % mo{kih; od tega je 36 % prebivalcev vzhod-nega obmo~ja, 46 % centralnega obmo~ja in 18 % zahodnega obmo~ja parka. 3.1 Razprava Povr{ina Pomurske regije zavzema priblìno 6,6 % celotne Slovenije, leta 2002 je tam ìvelo 120.875 prebivalcev, povpre~na velikost gospodinjstva pa je {tela 3,1 ~lana. V primerjavi s Slovenijo je 248 U~e~e regije: vpliv socialnega kapitala na ustanovitev Krajinskega parka Gori~ko delovna aktivnost nìja, brezposelnost pa vi{ja (preglednica 1). Prav tako je delè prebivalcev starih 15 let ali ve~, ki imajo dokon~ano vsaj vi{jo {olo ali ve~ nìji za ve~ kot polovico. BDP v Pomurski regiji je primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami podpovpre~en, 30,5 % pod slovenskim povpre~jem. Preglednica 1: Statisti~ne in demografske zna~ilnosti Pomurja v primerjavi s Slovenijo za leto 2002 (SURS). Slovenija Pomurje povr{ina (km2) 20.273 1337 {tevilo prebivalstva 1.964.036 120.875 povpre~na velikost gospodinjstva 2,8 3,1 stopnja brezposelnosti (v %) 13,8 19,3 stopnja delovne aktivnosti (v %) 49,2 47,3 prebivalstvo starej{e od 15 let z vi{jo izobrazbo ali ve~ (v %) 13 8 {tevilo podjetij 92.070 3885 BDP na prebivalca, indeks ravni (Slovenija = 100) 100 69,5 V primerjavi z ostalimi regijami so tudi bruto pla~e v Pomurju povpre~no nìje (slika 1). To posledi~no zmanj{uje atraktivnost zaposlovanja ne le za izobraèn kader, temve~ v kombinaciji z ostalimi dejavniki, kot je brezposelnost, vpliva na izseljevanje in motivacijo nadaljevanja {tudija. Regija je {e vedno zaznamovana s kmetijstvom, s katerim se, v primerjavi z ostalo Slovenijo, ukvarja precej{en delè (11 %) delovno aktivnega prebivalstva (Ho~evar in Juvan~i~ 2006). Vendar se situacija po~asi spreminja in kot je razvidno iz preglednice 2, tudi ostali sektorji (na primer storitve) privablja-jo aktivno prebivalstvo. Povpre~ne bruto pla~e v EUR < 1029,67 1029,67–1115,13 1115,13–1200,59 1200,59–1286,05 1286,05–1371,51 >1371,51 Ni podatka Slika 1: Prikaz povpre~ne bruto pla~e v EUR po upravnih enotah v Sloveniji (SURS, vir slike: Dràvni portal e-Uprava, Informacijski servis podatkov – ISPO, medmrèje 1). 249 Romina Rodela, Mateja [mid Preglednica 2: Delè delovno aktivnega prebivalstva po dejavnostih za Pomurje in Slovenijo v letu 2002 (SURS). sektor Slovenija Pomurje kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribi{tvo (v %) 4 11 industrija in gradbeni{tvo (v %) 38 39 gostinstvo (v %) 3,5 4,9 ostale storitve (v %) 49,2 36,8 neznano (v %) 5,3 8,3 skupaj 818.304 48.865 Vsekakor je stanje kompleksno in razvojni izziv precej{en, vendar v sled predpostavki iz 2.3 poglavja, kjer smo poudarili, da endogeni dejavniki znanja in u~enja omogo~ajo dolo~ene pozitivne spremembe v drùbi, je v Pomurju v povezavi z ustanovitvijo Parka Gori~ko mòno opaziti uspe{en primer poskusa prenove od spodaj navzgor. V tem oziru se ustanovitev parka pojmuje kot korak proti doseganju trajnostnih oblik razvoja in kot mònost za bolj{o kakovost bivanja. V Sloveniji so zavarovana obmo~ja obi~ajno predmet oziroma odlo~itev dràve, ki pa zaradi dolo- ~enega reìma varovanja v prostoru, niso povsod dobrodo{la. Ideja o ustanovitvi Parka Gori~ko je nastala v okviru ~ezmejnih mrè v drugi polovici 90-ih let prej{njega stoletja, tako z namenom ohranjanja naravnih danosti, kakor tudi obnove kraja in s tem povezane vzpostavitve dodatnih mònosti za lokalno prebivalstvo. Pri tem nas je {e posebej zanimala vloga mreìn znanja. V intervjujih smo spoznali, da je ideja o ustanovitvi parka nastala v kontekstu ~ezmejnega sodelovanja pomurskih akterjev s sosed-nimi, z avstrijskega in madàrskega ~ezmejnega obmo~ja. Kot je omenil informator iz Ministrstva za okolje in prostor julija 2005, se je ideja o Parku oblikovala v prostoru skozi celih 10 let. Drug informator pa je povedal, da je ideja: »… nastala ob sre~anju planerjev v Avstriji /…/ imeli smo delavnico in takrat je bilo predlagano, da sedaj, ko je èlezna zavesa padla, bi mogli za~eti razmi{ljati o neki novi obliki razvoja tega obmo~ja, pa tudi ohranjanja« (informator, Krajinski park Gori~ko, maj 2005). Za razvoj ideje in oblikovanje pobude za ustanovitev Parka Gori~ko je bila klju~na vloga socialnega kapitala, mrè, znanja in ~ezmejnega sodelovanja. Pobuda se je v nadaljevanju razvila in dobila finan~no podporo s strani Evropske unije, kar je tudi dejansko omogo~ilo izvedbo projekta Trideèlni park. Krajinski park je v primerjavi z ostalimi tipologijami zavarovanih obmo~ij manj omejujo~. Namembnost krajinskih parkov je rekreacijska, lahko tudi biotopska, spomeni{ka (pri~evalna) in izobraèvalna (Skoberne in Peterlin 1988). Kot tak Park Gori~ko nudi dodaten potencial za razvoj turizma, ekolo{ko pridelavo pridelkov in druge sonaravne oblike razvoja. Seveda pa priznavamo, da sama vzpostavitev parka {e ne zadostuje za uresni~itev trajnostnih oblik razvoja, zato smo èleli spoznati, kako na to gledajo Gori~anci. Gori~anci so se opredelili za sonaravno obliko razvoja in kot razberemo iz preglednice 3, se srednje strinjajo s trditvijo, da jim park predstavlja osebno prilònost (povpre~je = 4,64; N = 100), ki se lahko kaè kot podjetni{ko udejstvovanje, ali pa kot prilònost za bolj zdravo bivanje. Strinjali so se tudi, da je park prilònost za dru{tva, v katera so v~lanjeni (povpre~je = 4,56; N = 68), {e posebno za oblikovanje novih projektov in aktivnosti. Najmo~neje pa so se strinjali, da je park razvojna prilònost za obmo~je (povpre~je = 5,51; N = 100). Gori~anci dalje menijo, da pri realizaciji dodatnih prilònosti niso tako uspe{ni, kot bi sicer èle-li (preglednica 4). Povedali so, da se pri tem sre~ujejo z dolo~enimi ovirami, kot so: pomanjkljiva infrastruktura, neu~inkovito sodelovanje, neprijazna birokracija … Kar zadeva ekonomske prilònosti, kot je na primer malo podjetni{tvo, so pri ovirah izpostavili {e naslednje: nejasnost in neustaljenost slovenske zakonodaje, (ne)dostopnost finan~nih sredstev, neu~inkovito sodelovanje z lokalnimi institucijami ter obremenjujo~i dav~ni sistem. 250 U~e~e regije: vpliv socialnega kapitala na ustanovitev Krajinskega parka Gori~ko Preglednica 3: Park Gori~ko kot prilònost. vpra{anje povpre~na ocena vzorec (N) (lestvica od 1 do 7) Koliko se strinjate, da park za vas osebno predstavlja 4,64 100 dodatno prilònost? Koliko se strinjate, da park predstavlja dodatno prilònost 4,56 68 za dru{tvo/dru{tva v katera ste v~lanjeni? Koliko se strinjate, da park za predstavlja dodatno 5,51 100 prilònost za celotno obmo~je? Preglednica 4: Realizacija dodatnih prilònosti. vpra{anje povpre~na ocena vzorec (N) (lestvica od 1 do 7) osebna Koliko se strinjate, da ste poskusil realizirati 2,72 100 prilònost prilònosti, katere vam nudi park ? Koliko se strinjate, da ste jih tudi uspe{no uresni~ili? 2,09 100 prilònost, Koliko se strinjate, da je dru{tvo/dru{tva, kjer ste 2,75 68 dru{tva, v~lanjeni, poskusilo realizirati prilònost? skupine Koliko se strinjate, da park predstavlja dodatno 2,31 68 prilònost za celotno obmo~je? Glede na konkreten odziv podjetni{tva smo ugotovili, da se je z ustanovitvijo parka, predvsem znotraj mej parka, ustanovilo nekaj podjetij (druìnska podjetja v turisti~nem sektorju ali navezujo~ih se dejavnostih). Predvidevamo, da se bo s~asoma {tevilo teh pove~alo, in menimo, da imajo na razisko-vanem obmo~ju najbolj{o perspektivo mala, inovativno zasnovana podjetja. 4 Sklep Problematika marginalnih oziroma slab{e razvitih slovenskih obmo~ij je ve~plastna in zajema {tevilne dejavnike. V tej raziskavi smo se dotaknili problematike Pomurja in se poglobili v primer ustanovitve Krajinskega parka Gori~ko, ki predstavlja korak proti bolj trajnostnim oblikam regionalnega razvoja in preoblikovanja manj razvitih regij. S pomo~jo opazovanja, intervjujev in anket smo opazili, da so imele klju~no vlogo pri ustanovitvi parka prav razvojne silnice od spodaj navzgor in kolektivno u~enje. Park Gori~ko je plod pobude, ki je nastala v kontekstu ~ezmejnih mrè, pri ~emer smo opazili pomembnost drùbenih procesov in socialnega kapitala. ^eprav je ustanovitev Parka Gori~ko sveà, je bilo med terenskim delom mòno opaziti za~etne vplive na podjetni{tvo, na obnovo kulturnih spomenikov (Grad na Gradu), na {tevilo va{kih dogodkov, na partnerstva in ~ezmejno sodelovanje. Vsled tega je mòno nadaljnje razumevanje omenjenega primera v okviru koncepta u~e~ih regij, kjer se za razvoj dolo~enega obmo~ja poudarja pomen novih idej, znanja in kolektivnega u~enja. Kljub temu, da strukturni kazalniki prikazujejo Pomurje kot slab{e razvito regijo, je, prav zaradi ustanovitve Parka Gori~ko, ki obsega obmo~je, bogato s ~love{kim potencialom, mòno zagovarjati Pomurje kot primer u~e~e regije (v za~etnih fazah). 251 Romina Rodela, Mateja [mid Zaklju~ujemo s sklepom, da bi pri oblikovanju razvojnih politik slabo razvitih slovenski obmo~ij koristilo upo{tevati socialni kapital in mreè. V razvojne posege slab{e razvitih obmo~ij v Sloveniji bi bilo priporo~ljivo integrirati tudi podporo za prenovo pobud od spodaj navzgor, procese kolektivnega u~enja in oblikovanja mrè. Obenem pa tudi bi bilo priporo~ljivo spodbujati partnerstva in olaj{ati ovire za mala podjetja. 5 Viri in literatura Argyris, C., Schön, A. D. 1978: Organizational learning: A theory of action perspective. Addison-We-sley Publishing, London. Florida, R. 1995: Toward the learning region. Futures, 27. Gertler, M. S., Wolfe, D. A. 2004: Local social knowledge management: Community actors, institutions and multilevel governance in regional foresight exercises. Futures, 36. Granovetter, M. 1985: Economic Action and Social Structure: The Problem of Embeddedness. Ame-rican Journal of Sociology, 91. Hauser, C., Gottfried, T., in ostali 2007: The Learning Region: The Impact of Social Capital and Weak Ties on Innovation. Regional Studies, 41. Ho~evar, V., Juvan~i~, L. 2006: Dejavniki mobilnosti ponudbe dela na primeru podeèlskih obmo~ij v Pomurju. Slovenija v EU – izzivi za kmetijstvo, ìvilstvo in podeèlje / 3. konferenca DAES, Morav-ske Toplice, 10.–11. november 2005. Dru{tvo agrarnih ekonomistov Slovenije – DAES, Ljubljana. Lovering, J. 1990: Theory led by policy: the inadequacies of the šnew regionalism’. Journal of Urban and Regional Research, 23. MacKinnon, D., Cumbers, A. in ostali 2002: Learning, innovation and regional development: a critical appraisal of recent debates. Progress in Human Geography, 26. Mala~i~, J. 2003: Kak{no znanje potrebujemo za gospodarski razvoj? Prispevek na konferenci Znanje za razvoj Pomurja 2003. Medmrèje 1: http://e-uprava.gov.si/ispo/povprecneplace/zacetna.ispo (2. 8. 2007). Morgan, K. 1997: The Learning Region: Institutions, Innovation and Regional Renewal. Regional Studies, 31. Skoberne P., Peterlin S. 1988. Inventar najpomembnej{e dedi{~ine Slovenije. 1. del, vzhodna Slovenija. Ljubljana, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine. Slovar slovenskega knjìnega jezika (urednik Bajec A. in ostali). 1994. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, In{titut za slovenski jezik Franca Ramov{a. Ljubljana, DZS. Plut, D. 2002: Teoreti~ni in terminolo{ki vidiki koncepta trajnosti/sonaravnsoti. Geografski vestnik, 74-1. Vratu{a, A. 2003: Raziskovanje, izobraèvanje in ustvarjalnost za sonaravni razvoj. Prispevek na konferenci Znanje za razvoj Pomurja 2003. 252 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 253–260, Ljubljana 2007 VREDNOTENJE REGIONALNIH RAZVOJNIH POLITIK: PRIMER VREDNOTENJA OKOLJSKE POLITIKE ZASAVJA Katja Klan~i{ar katja.klancisar@ gmail.com UDK: 711.2:502/504(497.432) IZVLE^EK Vrednotenje regionalnih razvojnih politik: primer vrednotenja okoljske politike Zasavja Rezultati vrednotenja so namenjeni izbolj{anju obstoje~ih politik. V pripravljalni fazi politike je smiselno vrednotenje njene kohezivnosti in aplikativnosti, v uvajalni fazi uspe{nosti izvajanja in njenih vmesnih rezultatov, po kon~anem izvajanju pa ocenjevanje kon~nih rezultatov in u~inkov politike. Pri vrednotenju okoljske politike Zasavja smo ugotovili, da je bil razvojni dokument kakovostno pripravljen, vendar izvajanje programa ni bilo koordinirano. Sodelovanje regionalnih udeleèncev je bilo zadovoljivo, vendar kar polovica udeleèncev ocenjuje, da njihovi kadri niso bili dovolj usposobljeni za izvajanje okoljskih programov. Javnost o izvajanju politike ni bila zadostno obve{~ena. Odsotnost podatkovne baze o dosedanjem izvajanju okoljskega razvojnega programa mo~no omejuje oblikovanje novega razvojnega dokumenta. KLJU^NE BESEDE vrednotenje, regionalna razvojna politika, okoljska politika, Zasavje ABSTRACT Evaluation of regional development policies: Example of evaluation of environmental policies of Zasavje The purpose of the results of evaluation is to improve existing policies. In the programme preparation phase it is reasonable to prove its cohesion and application, in initial phase, efficiency of midterm results and after the closure of a programme final results and impacts should be valued. In frame of evaluation of environmental policies of Zasavje we ascertain that regional development document was well prepared, however the execution of a programme was not coordinated. Cooperation of regional actors was sufficient, but half of them astimated that their employees were not qualified enough for initiation of environmental policies. Public was insufficient informed about the environmental programme implementation. Absence of environmental programme database limits quality preparation of new environmental development document. KEYWORDS evaluation, regional development policies, enviromental policies, Zasavje 253 Katja Klan~i{ar 1 Uvod Skladnej{i regionalni razvoj in zmanj{evanje medregionalnih razlik sta dva izmed klju~nih izzivov dràv Evropske unije (EU). Njuno doseganje je mogo~e s pomo~jo Kohezijskega in strukturnih skladov, glavnih finan~nih instrumentov regionalne politike EU. Za ocenjevanje financiranih programov se uporablja metoda vrednotenja. Vrednotenje je izdelano na podlagi predhodno izbranih meril, potrebni podatki za analizo so zbrani s pomo~jo empiri~nih metod. Metoda torej ne temelji samo na vnaprej dolo~enih nor-mah ali parametrih, ampak tudi na merilih, ki jih lahko dolo~i naro~nik, vpleteni udeleènci ali ocenjevalec. Republika Slovenija je na~elo skladnega regionalnega razvoja v svoj pravni sistem vpeljala z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja leta 1999 (Uradni list RS, 60/1999). Zakon dolo~a okvir za izvajanje regionalne strukturne politike in vzpostavlja institucionalni okvir, potreben za usklajevanje sektorskih politik. Z njim je bilo dolo~eno, da vsaka izmed dvanajstih statisti~nih regij Slovenije izdela regionalni razvojni program (v nadaljevanju RRP) kot temeljni programski in izvedbeni dokument na regionalni ravni. Z zakonom so bili dolo~eni kazalniki za opredelitev obmo~ij s posebnimi razvojnimi problemi, na podlagi katerih so bile regije upravi~ene do ustreznih dràvnih regionalnih spodbud. Po zaklju~ku prvega programskega obdobja se postavlja vpra{anje, kako u~inkovita je bila regionalna razvojna politika, kak{ni so bili njeni programi in projekti, kak{en je bil potek njihovega uvajanja ter kak{ne so njihove pomanjkljivosti in uspehi. Primer vrednotenja regionalne politike je bil v regiji Zasavje izdelan za obdobje 2002–2006. Sistemati~no vrednotenje celotne regionalne politike je zelo obsèno in zahteva sodelovanje strokovnjakov z ve~ podro~ij, zato smo se omejili zgolj na vrednotenje okoljskih sestavin. Vrednotili smo vsebino okoljskega dela razvojnega dokumenta, proces uvajanja in izvajanja zastavljenih projektov, projektne rezultate ter dojemanje in aplikacijo razvojnega dokumenta. 2 Metodologija 2.1 Definicija in razvoj vrednotenja » Evaluation ist Beurteilung und Bewertung der Wirkungen staatlicher Programme und Massnahmen mit wissenschaftlichen Metoden« (Klöti 1997, 45). To pomeni, da je vrednotenje instrument za pridobivanje informacij, s katerim se na podlagi znanstvenih metod oceni u~inek politik, programov in ukrepov. Uveljavilo se je po drugi svetovni vojni v Severni Ameriki. Iz tistega ~asa so se ohranile nekatere metodolo{ke podlage, ki so ostale v veljavi vse do danes – gre za uporabo kvantitativnih in eksperimentalnih {tudij, analiz stro{kov in koristi ter ekonomsko ocenjevalnih metod. V dràvah Evropske unije se je sistemati~no ocenjevanje uveljavilo {ele s strukturnimi politikami. Leta 1986 je bila v Evropskem programskem dokumentu »The Single European Act« napovedana reforma za pove~anje u~inkovitosti strukturnih politik. Sledila je regulativa, sprejeta leta 1988, ki je dolo~ala oblikovanje ve~letnih regionalnih razvojnih programov. Za {tevilne dràvne in regionalne uradnike je bil za~etek ve~letnega programiranja prava revolucija, poleg tega pa pristojne ustanove, kot tudi Komisija, niso imele potrebnega znanja o vrednotenju politik. Zaradi tega so bili rezultati vrednotenja med letom 1989 in letom 1993 na precej nizki ravni. Predpisi, povezani z vrednotenjem, uvedeni v obdobju med letoma 1994 in 1999, so bili predlagani s strani ~lanic Unije, glavni pobudnici sta bili Nizozemska in Velika Britanija. Dolo~ajo, da mora biti namen regionalnih programskih prioritet opisan, vzpostavljen mora biti programski monitoring in izdelano kon~no vrednotenje. V tem obdobju je postalo jasno, da je vrednotenje nujno potrebno tudi za u~inkovito izvajanje regionalnih razvojnih programov. V tretji generaciji strukturnih skladov, v obdobju 2000–2006, je bila potreba po pove~anju u~inkovitosti {e jasne-je izraèna. Za predhodno vrednotenje so odgovorne dràve ~lanice same, vmesno vrednotenje morajo opraviti vodje programov, kon~no vrednotenje pa bo izvedla Komisija, s ~imer bo podala oceno u~inkov strukturnih skladov glede na predpisane smernice (The evaluation of … 2003). 254 Vrednotenje regionalnih razvojnih politik: primer vrednotenja okoljske politike Zasavja 2.2 Cilji vrednotenja Vrednotenje ima {tiri glavne cilje. Z njim pridobimo spoznanja o politiki, njenih programskih dokumentih in projektih. Tipi~na vpra{anja so: • ali poteka izvajanje programa brez zapletov, • katere so potrebe udeleèncev, • ali ukrepi doseèjo ciljne skupine, • kak{en je odziv na ukrepe, • ali so izvajalci programa uspe{ni pri izvajanju in uvajanju programa, • kako so se spremenile okoli{~ine in kako se to kaè na poteku programa, doseganju ciljev in u~inkih samega programa, • kak{en je doprinos programa k re{evanju identificiranih problemov in • ali opaène spremembe dejansko lahko pripi{emo programu ali drugim dejavnikom. Z vrednotenjem lahko ocenimo ali programski udeleènci izpolnjujejo svoje naloge in ali so za njihovo izvajanje primerno usposobljeni. Tako vzpostavimo nadzor nad procesom izvajanja programa. Vrednotenje pripomore k transparentnosti procesa in posledi~no tudi k uspe{nemu dialogu med udeleènci. Ocenimo lahko kakovost medsebojnega sodelovanja udeleèncev. Ugotovitve omogo~ajo skupno u~enje in napredovanje udeleèncev ter obenem pripomorejo k nastanku novih oblik sodelovanja v regiji. Podatkovna baza o izvajanju programa nam pomaga dolo~iti razmerje med vlòki in u~inki programa. Vlagatelji in izvajalci imajo s tem bolj{i nadzor nad u~inkovitostjo porabe sredstev ter u~inkovitostjo posameznih projektov in programov (Stockmann 2004). 3 Vrednotenje okoljske politike Zasavja V tem poglavju bodo na kratko predstavljene ugotovitve vrednotenja, ki je bilo opravljeno v okviru diplomskega dela Zasnova sonaravnega okoljskega razvoja Zasavja (Klan~i{ar 2006). Struktura vrednotenja je oblikovana po Vodniku za vrednotenje socio-ekonomskega razvoja, ki je iz{el leta 2003 – gre za posodobitev in nadgradnjo dokumenta MEANS Metode za evalvacijo ukrepov strukturne narave, ki je iz{el leta 1999 in je bil {tiri leta glavna podlaga za vrednotenje v Evropski uniji. Vrednotenje mora biti prilagojeno vsakemu posameznemu dokumentu, kljub temu lahko njegov potek razdelimo na pet glavnih korakov: • postavitev okvirja vrednotenja, • dolo~itev udeleèncev, • dolo~itev vpra{anj in meril, • zbiranje in analiza podatkov, • oblikovanje ocene vrednotenja (The evaluation of … 2003). Pri vrednotenju okoljske politike Zasavja smo vzeli pod drobnogled okoljski del oziroma okoljsko prioriteto RRP, ki je sestavljena iz sedmih podprogramov s projekti, vsi skupaj pa so zdruèni pod krov-nim programom z naslovom Izbolj{anje kakovosti bivanja. Pri analizi dostopnih podatkov smo ugotovili, da je ve~ina zastavljenih projektov v ~asovnem zaostanku, popolnoma izveden je bil le en podprogram, to je ekolo{ka sanacija Termoelektrarne Trbovlje, delno so bili izvedeni {tirje podprogrami, dva se do sedaj nista izvajala. Zato bi vrednotenje na podlagi kazalnikov za ocenjevanje uspe{nosti, dolo~enih v RRP, pripeljalo do nezadovoljivih rezultatov. Razvojni dokumenti, ki so na~rtovani za dalj- {a ~asovna obdobja, velikokrat niso realizirani v celoti, zelo pogosto so to finan~no zahtevni projekti, kamor okoljski nedvomno spadajo. Zato smo okoljsko politiko Zasavja ocenjevali z merili, ki niso vezana le na uresni~enje na~rtovanih projektov, ampak dajejo {ir{i obseg informacij o njeni uspe{nosti. 255 Katja Klan~i{ar 3.1 Okvir vrednotenja Okvir vrednotenja je pomemben zato, ker dolo~a meje in natan~no opredeli predmet vrednotenja. Preglednica 1: Vidiki okvira vrednotenja. vidiki okvira vrednotenje okoljske politike Zasavja institucionalni regionalna raven ~asovni obdobje od 2002 do 2006, ~as izvajanja RRP sektorski podro~je okolja geografski raz{irjena statisti~na regija Zasavja, v katero spadajo ob~ine, Litija, [martno pri Litiji, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Rade~e 3.2 Udeleènci, vklju~eni v vrednotenje Z vpra{alnikom je bilo v vrednotenje aktivno vklju~enih vseh {tirinajst nosilcev projektov iz prioritete okolje in prostor v RRP, opravljen pa je bil tudi ekspertni intervju s predstavnico Regionalnega centra za razvoj iz Zagorja (v nadaljevanju RCR). Vpra{alnik in intervju sta bila sestavljena iz {tirih vse-binskih sklopov, s prvim sklopom smo ugotavljali kak{ne so po mnenju nosilcev projektov razmere v Zasavju, kateri so najve~ji problemi in kateri ukrepi bi najve~ pripomogli k re{evanju problemov v Zasavju ter kateri je najve~ji razvojni potencial regije. Z drugim sklopom smo posku{ali ugotoviti kak{no je mnenje vpra{anih o RRP za Zasavje. Zanimalo nas je ali so bili aktivno vklju~eni v pripravo RRP, ali bi si v prihodnosti èleli {e ve~je vklju~enosti, kak{no je njihovo poznavanje RRP za obdobje 2002–2006, kako poznajo prioriteto okolje in prostor, kateri projekti iz prioritete so po njihovem mnenju v regiji potrebni, kateri nepotrebni, katere regionalne projekte s podro~ja okolja in prostora bi predlagali za prihodnost, povpra{ali pa smo jih tudi o razlogu za sodelovanje pri pripravi RRP. S tretjim sklopom vpra{alnika smo èleli oceniti kakovost sodelovanja med regionalnimi udeleènci na podro~ju okolja in prostora, zanimalo nas je s katerimi ustanovami v regiji nosilci projektov {e sodelujejo, ali so vklju- ~eni v interesne skupine, kako pogosto se te interesne skupine sre~ujejo, ali so po njihovem mnenju tak{ne skupine koristne, kak{no je njihovo sodelovanje z RCR, kako bi bilo po njihovem mnenju kakovost sodelovanja med udeleènci v Zasavju mogo~e izbolj{ati. ^etrti sklop vpra{alnika je bil namenjen pridobivanju informacij o usposobljenosti nosilcev projektov iz prioritete, ali imajo po njihovem mnenju dovolj kadrov za izvajanje okoljsko prostorskih projektov, ali so ti kadri dovolj strokovno usposobljeni, kako bi po njihovem mnenju usposobljenost kadrov lahko izbolj{ali. Analiziranih je bilo devet vrnjenih vpra{alnikov, vzorec zaradi nizkega {tevila sodelujo~ih ni reprezentativen, vendar so rezultati zaradi vklju- ~itve najpomembnej{ih regionalnih okoljskih udeleèncev pri vrednotenju okoljske politike dobrodo{la orientacija. 3.3 Vpra{anja in merila ter zbiranje podatkov pri vrednotenju Ker smo se odlo~ili, da v vrednotenje ne vklju~imo kazalnikov za merjenje napredka posameznih podprogramov, smo si pred za~etkom ocenjevanja postavili dve vpra{anji. Kaj je uspe{na regionalna okoljska politika? S katerimi merili lahko merimo u~inkovitost okoljske politike regije? Po Nacionalnem programu o varstvu okolja iz leta 1999 je uspe{en okoljski razvoj mogo~e dose~i z naslednji koraki: • izbolj{anje okoljskega raziskovanja in razvoja, • ve~ja okoljska zavest in sodelovanje javnosti, • ve~ja u~inkovitost javne uprave, 256 Vrednotenje regionalnih razvojnih politik: primer vrednotenja okoljske politike Zasavja • sodelovanje med razli~nimi ravnmi javne uprave, • mednarodno sodelovanje, • usklajenost zakonodaje Republike Slovenije in Evropske unije ter • uvajanje na~ela »onesnaèvalec pla~a«. Preglednica 2: Vpra{anja in merila ter viri informacij za ocenjevanje okoljske politike Zasavja. ocenjevanje kakovosti razvojnega dokumenta vpra{anje merilo vir informacij Ali so okoljski problemi Zasavja usklajenost okoljskih problemov {tudija Onesnaènost okolja …, in podprogrami prioritete in projektov ERICo Velenje, RRP za Zasavje v RRP usklajeni? Kateri so po mnenju regionalnih skladnost problemov in re{itev vpra{alnik in ekspertni intervju nosilcev projektov iz prioritete s predstavnico RCR okolje in prostor najve~ji problemi Zasavja in katere bi bile najbolj{e re{itve za Zasavje? Ali se akterji {e identificirajo identifikacija akterjev s prioriteto vpra{alnik in ekspertni intervju z izbranimi programi? s predstavnico RCR ocenjevanje procesa uvajanja prioritete vpra{anja merilo vir informacij Ali v regiji obstaja ustanova za obstoj koordinacijske ustanove ekspertni intervju s predstavnico koordinacijo izvajanja prioritete? RCR Ali regionalni akterji med seboj sodelovanje med akterji vpra{alnik in ekspertni intervju sodelujejo? s predstavnico RCR Kako regionalni akterji ocenjujejo strokovna usposobljenost vpra{alnik in ekspertni intervju strokovno usposobljenost svojih s predstavnico RCR kadrov? ocenjevanje rezultatov prioritete vpra{anje merilo vir informacij Ali so bili podprogrami iz prioritete {tevilo izvedenih projektov, diplomsko delo Trampu{ N. izvedeni? {tevilo neizvedenih projektov ocenjevanje dojemanja in uporabo prioritete vpra{anje merilo vir informacij Kak{no je obve{~anje javnosti {tevilo ~lankov o prioriteti okolje glasilo Razvoj, ki ga izdaja RCR o izvajanju prioritete? in prostor v glasilu Razvoj iz Zagorja V metodologiji za vrednotenj regionalnih razvojnih konceptov na Sa{kem avtorji izpostavljajo, da je uspeh regionalnega sodelovanja odvisen od vsebine razvojnega dokumenta, ki mora vsebovati kakovostno vizijo, strategijo, razvojne cilje in seznam ukrepov za doseganje teh ciljev. Razvojni dokument mora biti usklajen z nadrejenimi politikami, regionalni udeleènci se morajo z njim identificirati. Prepri~anje, da je sodelovanje odlo~ilno za uspe{en proces uvajanja razvojnega dokumenta, je {iroko 257 Katja Klan~i{ar raz{irjeno, vendar formule za oblikovanje kakovostnega sodelovanja ni. Kakovost uvajanja razvojnega dokumenta je odvisna od delovnih struktur, ki so odgovorne za koordinacijo uvajanja in sodelovanja udeleèncev. Eden od glavnih pogojev za uspe{no sodelovanje na regionalni ravni je medsebojno zaupanje med udeleènci. Zaupanje je vzpostavljeno takrat, ko je struktura udeleèncev trdna, njihove funkcije in naloge v procesu natan~no dolo~ene, izvajanje le teh pa transparentno. Merilo za ocenjevanje rezultatov prioritete so tako izvedeni kot tudi spodleteli projekti. Regionalni razvoj je uspe{en takrat, ko izvedeni projekti dosegajo predhodno zastavljene cilje. Velik pomen nosi izbor ustreznih projektov. Obstaja namre~ nevarnost, da je lista projektov podobna zbirki projektov posameznih udeleèncev, kar pa ni strategija regionalnega razvoja in se je tako bolje osredoto~iti na nekaj regionalnih projektov. Tradicionalno je bil uspeh na~rtov ocenjen glede na to, ali so bili na~rtovani ukrepi izvedeni (na~rtovano = izvedeno). Pri ocenjevanju strate{kih dokumentov ta model ocenjevanja nikoli ni deloval in je privedel le do kriti~nih ocen. Zato se je v zadnjem ~asu postavljajo vpra{anja, kaj so se udeleènci v ~asu uvajanja razvojnega dokumenta nau~ili in kako bodo te izku{nje vplivale na njihove odlo~itve v prihodnosti. Strate{ki na~rti kot taki so hitro pozabljeni, ljudje se spominjajo le pridobljenega znanja in izku{enj. V tem smislu je regionalno sodelovanje uspe{no {ele takrat, ko se ideje sodelovanja v regiji za~no uveljavljati in ko je bila strate{ka ideja posredovana nosilcem politi~nih odlo~itev. V prvi vrsti je pomembno dojemanje – v kak{ni meri regionalni udeleènci in {ir{a javnost razvojni proces sploh sprejme v zavest (Beier in Wiechmann 2004). Z analizo dokumentov s podro~ja okoljsko-prostorske politike Zasavja smo ugotovili, da so na razpolago predvsem podatki o finan~nem izvajanju projektov, medtem ko je na{e poznavanje okoljske zavesti klju~nih udeleèncev, njihovega mnenja o prioriteti okolje in prostor, kakovosti njihovega medsebojnega sodelovanja in izobraènosti kadra zelo pomanjkljivo. Zato smo oblikovali osem vpra{anj vrednotenja, ki odraàjo realno potrebo po informacijah. Za pridobitev kakovostnih rezultatov vrednotenja je priporo~ljivo, da se vsako vpra{anje nana{a samo na eno merilo vrednotenja. Merila za ocenjevanje okoljske politike regije smo dolo~ili s pomo~jo metodologije za vrednotenje razvojnih konceptov na Sa{kem, v okviru katere so razvojni koncepti vrednoteni iz {tirih vidikov, vsebina razvojnega dokumenta, proces uvajanja razvojnega dokumenta, rezultati razvojnega dokumenta in dojemanje ter uporaba vsebin razvojnega dokumenta. Za potrebe metodologije je bila oblikovana lista kazalnikov in meril, s katerimi je mogo~e objektivno oceniti posamezne vidike razvojnih konceptov. Za potrebe vrednotenja okoljske politike Zasavja smo iz tega nabora izbrali nekaj meril, s pomo~jo katerih smo lahko stvarno odgovo-rili na vpra{anja vrednotenja in tako ocenili dosedanji okoljski razvoj regije. Izbrana vpra{anja in merila vrednotenja ter viri informacij so zdruèni v preglednici 2. 3.4 Oblikovanje rezultatov vrednotenja Prav tako kakor na Sa{kem smo tudi v Zasavju uspeh regionalne politike ocenili iz {tirih vidikov – kakovostjo razvojnega dokumenta, kakovostjo regionalnega sodelovanja, dejanskim regionalnem razvojem in posredovanjem informacij o izvajanju politike. Za potrebe vrednotenja smo oblikovali osem vpra{anj vrednotenja in osem ustreznih meril. Potrebni podatki so bili pridobljeni z analizo literature o okoljski politiki regije, analizo vpra{alnika ter ekspertnega intervjuja. S pomo~jo vrednotenja smo ugotovili, da je bila prioriteta okolje in prostor v regionalnem razvojnem programu kakovostno pripravljena. Okoljski problemi regije in re{itve predlagane v RRP-ju se skladajo. S pomo~jo {tudije ERICa Onesnaènost okolja … iz leta 2001 smo najprej primerjali nosilne sposobnosti pokrajinotvornih sestavin in pritiske nanje ter tako izpostavili klju~ne okoljske probleme v regiji. Pri{li smo do sklepa, da se bodo s kakovostno izvedbo prioritete zmanj{ali vsi najve~ji okoljski problemi Zasavja. Klju~ni regionalni udeleènci se z izbranimi projekti prioritete okolje in prostor {e vedno pozitivno identificirajo, saj vse podprograme in projekte prioritete ocenjujejo kot nujne za Zasavje. @al Zasavje nima regionalne ustanove za koordinacijo podro~ja okolja in prostora, kar mo~no oteùje kakovostno izvajanje okoljske politike regije. Za izvajanje in vodenje evidence pro-258 Vrednotenje regionalnih razvojnih politik: primer vrednotenja okoljske politike Zasavja jektov iz prioritete so odgovorni nosilci projektov, skupne baze podatkov o izvajanju prioritete ni. To onemogo~a kakovostno oceno dejanskega okoljskega razvoja. V okviru dela je bila narejena analiza dejanske izvedbe zastavljenih projektov, ki àl zelo odstopa od analize RCR. Sodelovanje med udeleènci in strokovna usposobljenost izvajalcev programov sta bila ocenjena kot zadovoljiva, veliko bi se dalo nadok-naditi z izobraèvanjem uslùbencev in rednim sre~evanjem udeleèncev na podro~ju okolja. Dejanski okoljski razvoj je bil ocenjen kot zadosten. Izvajanje okoljskih projektov je bilo v glasilu Razvoj zelo pomanjkljivo predstavljeno, zato sklepamo, da je javnost o delu na tem podro~ju neobve{~ena. Preglednica 3: Rezultati vrednotenja okoljske politike Zasavja. ocena kakovosti razvojnega dokumenta usklajenost okoljskih problemov in projektov + usklajenost regionalnih problemov in re{itev + identifikacija akterjev s prioriteto + ocena kakovosti regionalnega sodelovanja obstoj koordinacijske ustanove – sodelovanje med akterji ° strokovna usposobljenost ° ocena dejanskega okoljskega razvoja {tevilo izvedenih in neizvedenih projektov ° ocena posredovanja okoljskih informacij obve{~enost javnosti o izvajanju prioritete – 4 Sklep Vrednotenje politik je zaradi kompleksne sestave ve~stopenjskega planskega sistema, kakor tudi zaradi povezav med njenimi smernicami, cilji in dejanskimi rezultati, zelo zahtevno, a za doseganje u~inkovitosti nujno potrebno. Cilji politike, oblikovani na nacionalnem nivoju, se glede na aktualne regionalne potrebe nato prenesejo v programske cilje posameznih regij. Regionalni programski cilji se preoblikuje-jo v projektne cilje, ki se odraàjo v dejavnostih, namenjenih uporabnikom. Nove regionalne dejavnosti se kasneje kot povratni u~inki odraàjo na nacionalni ravni (Virtanen in Uusikylä 2004). Merila za vrednotenje programov so navadno izpeljana iz smernic dolo~enih v politiki. Pri izboru meril za vrednotenje okoljske politike Zasavja so bile tako upo{tevane smernice Nacionalnega programa varstva okolja iz leta 1999, na podlagi katerega je bil pripravljen okoljski del RRP za Zasavje. Z vrednotenjem okoljske politike Zasavja smo ugotovili, da je bil okoljski dokument kakovostno pripravljen, àl pa je bilo sodelovanje udeleèncev, dejanski okoljski razvoj regije in posredovanje informacij o izvajanju politike pomanjkljivo. Razlog za neurejeno izvajanje okoljske politike je odsotnost regionalnega koordinacijskega telesa. To izhaja iz dejstva, da je Zasavje upravi~eno do neposrednih dràvnih spodbud na podlagi Zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in postopnem prestrukturiranju regije Zasavje. Regionalni center za razvoj je dolàn spremljati le tiste projekte, ki se financirajo iz è omenjenih dràvnih sredstev – okoljski projekti pa mednje àl ne spadajo. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 je za Zasavje neugodna, saj na obmo~ju regije ni predviden niti en razvojni projekt. Predvidevamo, da se bo tako zaostanek Zasavja, ki je glede na indeks razvojne ogroènosti ~etrta najbolj ogroèna regija v Sloveniji, v prihodnosti {e 259 Katja Klan~i{ar pove~al. Resolucija si torej ne prizadeva k izbolj{anju kakovosti ìvljenja vseh prebivalcev Slovenije, ampak je usmerjena k hitremu priblièvanju Slovenije evropskemu povpre~ju. Poleg tega, da resolucija nedo-sledno upo{teva na~elo zmanj{evanja medregionalnih razlik, ne upo{teva niti drugega na~ela evropske politike – na~ela od spodaj navzgor, ki je zaenkrat najuspe{nej{a strategija za doseganje uravnoteè- nega regionalnega razvoja. Namen razvojnih politik je namre~ podajati smernice razvoja, pobuda za razvojne projekte pa mora izhajati iz regij samih. Na podlagi teh dejstev sklepam, da je bilo predhodno vrednotenje resolucije pomanjkljivo. 5 Viri in literatura Beier, M., Wiechmann, T. 2004: Evaluierung regionaler Entwicklungskonzepte in Sachsen. Dresden, Leibniz – Institut für ökologische Raumentwicklung. Dresden. Glasilo Razvoj. 1999, 1, I – 2005, 4, VII. RCR Zagorje. Zagorje. Klan~i{ar, K. 2006: Zasnova sonaravnega okoljskega razvoja Zasavja. Diplomska naloga, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Ljubljana. Klöti, U. 1997: Inhaltliche und methodische Anforderungen an wissenschaftliche Politikevaluationen. Einführung in die Politikevaluation. Basel. Nacionalni program varstva okolja. 1999. Uradni list RS, 83, 12765–12845. Onesnaènost okolja in naravni viri kot dejavnik razvoja v Zasavski regiji – modelni pristop. 2001. Velenje, ERICo Velenje, In{titut za ekolo{ke raziskave. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana Resolucija Nacionalnega programa varstva okolja (ReNPVO) 2005–2012. 2006. Uradni list RS, 2, 17–165. RRP za Zasavje – izvedbeni del. 2002. Zagorje ob Savi, Regionalni center za razvoj. The evaluation of socio-economic development, The Guide. 2003. Tavistock Institute, GHK, IRS. Medmrèje: http://www.evalsed.info (7. 7. 2005) The Single European Act. 1986. Medmrèje: http://ec.europa.eu/economy_finance/emu_history/documents/treaties/singleuropeanact.pdf (5. 1. 2006). Trampu{, N. 2005: Vrednotenje prioritete okolje in prostor iz Regionalnega razvojnega programa za Zasavje. Diplomska naloga, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Ljubljana. Virtanen, P., Uusikylä, P. 2004: Exploring the Missing Links between Cause and Effect. Evaluation, 10. Stockmann R. 2004: Was ist eine gute Evaluation? Centrum für Evaluation. Saarbrucken. Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (ZPZRTH). 2000. Uradni list RS, 61, 7675–7677. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR). 1999. Uradni list RS, 60, 7674–7678. 260 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 261–269, Ljubljana 2007 REGIONALNI RAZVOJ IN NARAVNE NESRE^E – PREVENTIVA ALI ODPRAVLJANJE POSLEDIC? dr. Blà Komac, mag. Miha Pav{ek in Matija Zorn Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana blaz.komac@ zrc-sazu.si, miha.pavsek@ zrc-sazu.si, matija.zorn@ zrc-sazu.si UDK: 911.2:551.4(234.323.6) 711.2:504.4(234.323.6) IZVLE^EK Regionalni razvoj in naravne nesre~e – preventiva ali odpravljanje posledic? V ~lanku izpostavljamo pomen geomorfologije oziroma fizi~ne geografije za pravilno vrednotenje naravnih pojavov z vidika urejanja prostora. Uporaba geomorfolo{kega znanja in kartografskih podlag pri prostorskem planiranju je opredeljena v zakonodaji, a se ne izvaja dosledno. Naro~nikom in izvajalcem pred-lagamo, da pri na~rtovanju razvoja prostora bolj upo{tevajo zna~ilnosti reliefa ter geomorfne procese. Geomorfni procesi, ki jih razumemo v primerùrtev ali gmotne {kode kot naravne nesre~e, prizadenejo ~loveka in njegove dejavnosti. [koda zaradi naravnih nesre~ v svetu nara{~a, kar povezujemo z ve~jim {tevilom izjemnih naravnih pojavov, {irjenjem poselitve in ~lovekovih dejavnosti na nevarna obmo~ja ter nara{~anjem vrednosti premoènja, ki je posledica modernizacije. KLJU^NE BESEDE geografija, geomorfologija, naravne nesre~e, urejanje prostora, regionalno planiranje, Julijske Alpe, Vr{i~ ABSTRACT Regional development and natural disasters – prevention or mitigation? The importance of geomorphology and physical geography for assessment of natural phenomena in spatial planning is represented in the article. The use of geomophological knowledge and cartographic sources in spatial planning is defined in the legislation but it is not performed consistently. The authors propose to consider geomorphic and hydrological processes at urban planning. When geomorphic and hydrological processes affect man and his activities we understand them as natural disasters. Damage is increasing due to increased number of natural disasters, settling of hazardous areas and increasing of the property value and modernization. The problem is presented on the example of the Vr{i~ pass in the Julian Alps, western Slovenia. KEYWORDS geography, geomorphology, natural disasters, urban planning, regional planning, Julian Alps, Vr{i~ pass 261 Blà Komac, Miha Pav{ek, Matija Zorn 1 Pomen geomorfologije za urejanje prostora Regionalno planiranje naj bi v pokrajini z usklajevanjem mònosti in teènj drùbe ustvarilo »… funkcionalno, gospodarno, humano in estetsko okolje …« ter na ta na~in sodelovalo pri prostorski organizaciji drùbe (Vri{er 1978, 13–14). Pri tem se ne moremo izogniti vplivu reliefa in geomorfnih procesov. Naselja kot so Jesenice, Bo~na, So~a, ^ezso~a, Suìd in Smast, zaradi reliefa dobr{en del leta ne prejmejo son~nega obsevanja (Planina 1954; Gabrovec 1996). Med geomorfolo{kimi prvinami so za urbanizem pomembne nadmorska vi{ina ter razgibanost, oblikovanost in naklon povr{ja. Z vidika na~rtovanja pa so pomembni tudi naravni procesi, ki pogosto prizadenejo ~loveka in njegove dejavnosti (Poga~- nik 1980, 114 in 119). Na geomorfolo{ko znanje pogosto pozabljamo (Alexander 1991, 57), investitorji pa pri pripravi projektov ne vidijo potrebe za vlaganje v tak{ne raziskave, ~eprav geomorfologi »… lahko napovejo vrsto in obseg sprememb, ki bodo nastale, ko se bo drùba odlo~ila spremeniti naravno povr{je in geomorfne procese …« (Coates 1984, 130). Pomena geomorfologije pri preu~evanju in prepre~evanju naravnih nesre~ se zaveda tudi Mednarodna geomorfolo{ka zveza, ki je sprejela deklaracijo v kateri pravi, da »… mora biti geomorfolo{ko raziskovanje, ki s pomo~jo zemljevidov in modelov prepoznava ogroèna obmo~- ja, ena od znanstvenih podlag za odlo~anje, da bi se zmanj{ala ogroènost ter prepre~evalo izgube ~love{kih ìvljenj in lastnine …« Poleg tega »… morajo geomorfologi na vseh ravneh sodelovati pri odlo~anju, da bi prepre~ili geomorfolo{ke nesre~e in spodbudili organe odlo~anja, da posvetijo ve~ pozornosti preventivi …« (Declaration 2005). Geomorfologi lahko planerjem pomagamo zlasti pri (Alexander 1991, 64; Glade 2005, 191): • identifikaciji geomorfnih procesov; • ugotavljanju prostorske in ~asovne razporeditve in stopnje aktivnosti geomorfnih procesov; • podrobnej{emu spoznavanju in kategorizaciji geomorfnih procesov; • razlagi reliefnih oblik oziroma ugotavljanju stabilnosti pobo~ij in identifikaciji nestabilnih reliefih oblik; • ugotavljanju preteklih geomorfnih procesov, njihovi velikosti, intenzivnosti in ~asu nastanka (po-vratna doba oziroma pogostost pojavljanja); • ugotavljanju izvora sedimentov ter zna~ilnosti prsti in geolo{ke podlage; • opredelitvi obmo~ij, kjer lahko v prihodnosti {e pride do geomorfnih procesov; • oceni koli~ine mobilnega gradiva, ki ga geomorfni procesi lahko prenesejo v nìjo lego; • modeliranju premikanja in opredelitvi obmo~ij usedanja oziroma odlaganja ali zaustavitve (akumu-lacije) in • umerjanju modelov oziroma primerjavi rezultatov modeliranja z meritvami in ocenami dejanske intenzivnosti geomorfnih procesov. Vloga geomorfologov je torej predvsem identifikacija potencialno nevarnih obmo~ij in geomorfnih procesov, ki na njih potekajo. Planerji naj se pri na~rtovanju izognejo tem nevarnim obmo~jem, gradbeniki pa naj pri graditvi objektov na teh obmo~jih uporabijo potrebne in primerne gradbene ukrepe (Alexander 1991, 65). Pri izdelavi zemljevidov je zelo pomembno sodelovanje geologov, geomorfologov, arhitektov, gradbenikov, urbanistov, ekonomistov, organov za{~ite in odlo~anja ter prizadetih prebivalcev. V Sloveniji zemljevide ogroènosti zaradi pobo~nih procesov izdelujemo geografi, gradbeni inè- nirji, gozdarji in geologi. Prve zemljevide je s pomo~jo geografskih informacijskih sistemov za Vzhodno Kr{ko kotlino ter Slovenijo izdelal Perko (1990; 1992a; 1992b). Izdelan je bil zemljevid potresne ogroènosti slovenskih naselij (Oroèn Adami~ in Perko 1996; Oroèn Adami~ 1993). Zemljevide ogroènosti slovenskega alpskega sveta zaradi geomorfnih procesov je izdelal Pav{ek (2000), Zgornje Savinjske doline zaradi zemeljskih plazov pa Pe~nikova (2002). Zorn in Komac (Komac in ostali 2006; Zorn in Komac 2004; Komac in Zorn 2005b; Komac in Zorn 2006) sta izdelala zemljevid ogroènosti Zgornje Savinjske doline zaradi geomorfnih procesov, skupaj s Hrvatinom in Natkom (Natek in ostali 2003) pa zemljevid ogroènosti dela ob~ine Kobarid zaradi zemeljskih plazov in skalnih podorov, zemljevid ogroènosti dela ob~ine 262 Regionalni razvoj in naravne nesre~e – preventiva ali odpravljanje posledic? Kranj zaradi zemeljskih plazov (Komac in Zorn 2005c) in zemljevid plazovitosti Gori{kih brd. Obstaja tudi zemljevid plazovitosti [kofjelo{kega hribovja (Komac 2005a). Izdelani so è zemljevid ogroènosti obmo~ja Mestne ob~ine Nova Gorica, zemljevid plazovitosti za ob~ino Brda (Komac in Zorn 2006) ter zemljevid pobo~nih procesov v ob~ini Bovec (Bavec 2005; Komac 2005b). Podobno velja tudi za snène plazove. Pav{ek (2002) je izdelal zemljevid ogroènosti alpskih obmo- ~ij v Sloveniji zaradi snènih plazov. V drugih alpskih dràvah, kjer je ogroènost zaradi snènih plazov bolj pere~e, uporabljajo tovrstne zemljevide è ve~ desetletij, imajo pa jih tudi v [paniji in na Slova{- kem (Ammann in drugi 1997). Ker so temeljnega pomena za prostorsko na~rtovanje, je ponekod njihova izdelava tudi normativno opredeljena (Lawinenaufnahmeblatt … 1980), obmo~ja ogroènosti pa razdeljena v cone. Razmejitev teh temelji na pogostnosti, mo~i in obsegu posameznega plazu. S coniranjem plazov so za~eli è leta 1961 v [vici, metodo pa so kasneje povzeli tudi v Franciji, Avstriji, Italiji, ZDA in Nem~iji. Pri gradbenih posegih najpogostej{e razlikujemo {tiri cone, ki jih opredeljujemo kot (McClung in Schaerer 1993): • velika ogroènost (rde~a cona): ni mònosti za gradnjo kakr{nihkoli objektov; • zmerna ogroènost (modra cona): gradnja objektov je mòna ob upo{tevanju posebnih zahtev; • majhna ogroènost (rumena cona): priporo~ljivi so varovalni objekti; • brez ogroènosti (bela cona): ni omejitev, ~eprav plazovi niso povsem izklju~eni. Zemljevide ogroènosti zaradi omenjenih naravnih procesov bi rabilo vsaj sto slovenskih ob~in, izdelava enega pa bi ob~ino stala 20.000–40.000 evrov (Bukovec 2005, 18). V [vici stane zgolj izdelava zemljevida geomorfnih procesov, ki je podlaga za izdelavo zemljevida ogroènosti, priblìno 3000 evrov/km2 (Raetzo 2004). V Sloveniji se dràvna sredstva uporabljajo pove~ini za sanacijo naravnih nesre~, manj pa za preventivo. S sredstvi, ki so bila med letoma 2002 in 2005 letno porabljena samo za sanacijo {estih zemeljskih plazov ve~jega obsega, bi lahko teoreti~no è v dveh letih izdelali kakovostne zemljevide ogroènosti za vse slovenske ob~ine, s ~imer bi dolgoro~no pove~ali varnost prebivalcev. ^eprav naravne nesre~e niso nepri~akovane, se nanje odzivamo le ob posameznih dogodkih. Ni razvita »… kultura izogibanja nevarnostim …« (Alexander 1991, 75), saj ve~ino sredstev porabljamo za odpravljanje posledic in ne za preventivo. Prihranek drùbe bi bil silno velik: za enak prostorski u~inek zado{~a vloèk v preventivo v vi{ini le 3 % sredstev za sanacijo. Razmerje med prihranki zaradi preventive in sredstvi za sanacijo zemeljskih plazov je ponekod od 1 : 10 do celo 1 : 2000 (Siegel 1996, 12 in 125). obno enje va prebi vrednot v politiki alci strokovnjaki onomisti ek politiki int indust ervencijskr tovalci ija pr Slika 1: Aktivnosti po naravni nesre~i se v Slove- e sile na~r ev obvladanje e~e strokovnjaki ent nesr niji obi~ajno za~nejo z intervencijo, ki ji sledita iva obvladanje nesre~e in obnova, {ele nato pa pristo- vencija er pimo k vrednotenju vzrokov in posledic naravne int nesre~e ter k preventivi. Pravilen pristop bi se moral za~eti z vrednotenjem in preventivo, tako da smo na naravno nesre~o è pripravljeni, ko do nje pride. V tem primeru sta tudi intervencija in obnova u~inkovitej{i. 263 Blà Komac, Miha Pav{ek, Matija Zorn 2 Primer iz prakse – cesta ~ez Vr{i~ Zna~ilen primer neupo{tevanja geomorfnih procesov, nesistemati~nih posegov in pomanjkanja dolgoro~nih usmeritev prostorskega na~rtovanja z vidika naravnih nesre~ je gorska cesta ~ez prelaz Vr{i~ (1611 m) v Julijskih Alpah. Vsako leto znova potekajo razprave o zagotovitvi njene celoletne prevoznosti. Pri tem so med vpletenimi najpogosteje predstavniki lokalne skupnosti na obeh straneh prelaza ter resorna ministrstva in podjetja, ki skrbijo za ceste. Za prve je omenjena cesta ìvljenjskega pomena, drugi pa bi morali skrbeti za njeno stanje in razvoj. Vr{i{ko cesto ogroàjo {tevilni naravni procesi, zlasti pa hudourni{ke poplave in nanosi, mo~an veter, skalni podori ter zemeljski in snèni plazovi (Pintar 1977). Pogoste so ob~asne kratkotrajne zapore, pozimi in spomladi pa je cesta zaprta. Znani so {tevilni primeri o teàvah na cesti zaradi naravnih nesre~. Do sedaj je bilo zgolj sre~no naklju~je, da {e ni pri{- lo do ve~je {kode ali celòrtev. Z ustreznimi ukrepi in posegi je mòno omogo~iti bolj ali manj celoletno povezanost Zgornjesavske doline in Zgornjega Poso~ja. Odlo~itev o tem bi morala temeljiti na strokovnih podlagah s predlogi in smernicami za re{itev problematike. Namesto tega ukrepamo le posami~, z delnimi posegi ter z netransparentno vizijo razvoja. Vse skupaj oteùje dejstvo, da poteka velik del ceste ~ez obmo~je Triglavskega narodnega parka. Za vr{i{ko cesto so na razpolago podatki o erozijski (Horvat 1996; Kunaver 1990a; 1990b) kot tudi o lavinski ogroènosti (Bernot in ostali 1994; Pav{ek in Velkavrh 2005). Izdelani sta bili tako analiza celoletne povezave Kranjske Gore in Bovca (Analiza … 1990; Bernot in drugi 1994; [tudija … 1995) kot tudi {tudija najnujnej{ih ukrepov (Blaìn ostali 1996). V slednji so predlagali tri razli~ice (slika 2) predora pod prelazom, pri katerih bi bila skupna dol- ìna predorske cevi 636, 750 ali 2610 m. Direkcija Republike Slovenije za ceste je leta 2004 ponovno razpisala projektno nalogo za izdelavo za{~itnih ukrepov za cesto ~ez Vr{i~, na temelju katere so izdelali tudi predlog za rekonstrukcijo ceste s sanacijskimi posegi za za{~ito pred snènimi plazovi za zagotovitev njene celoletne prevoznosti (Projektna dokumentacija … 2007). Med 16. serpentino (1334 m) in prelazom (1611 m) so na~rtovani sproìlci za namerno proènje snènih plazov (6 strelnih cevi), dve lavinski galeriji, {tirje zastrùni plotovi, {tevilne snène mreè in usmerjevalni nasip. Lavinski galeriji in strelne cevi so predvidene tik pod prelazom na obmo~ju zadnjih treh (22.–24.) serpentin. Predvideni posegi upo{tevajo le tehni~ne vidike ogroènosti zaradi snènih plazov, ne pa tudi stopnje erozijske ogroènosti niti funkcije ceste in njenega strate{kega pomena ter razvoja celotnega obmo~ja v njenem zaledju. Z vidika celostnega pristopa je na Vr{i~u nesmiselna gradnja nove cestne trase. Glede dolgoro~ne ureditve razmer bi veljalo razmisliti o izgradnji predora pod prelazom. Popolna in celovita za{~ita obravnavanega cestnega odseka ni mòna, ker so snèni plazovi in drugi erozijski pojavi izjemno spremenljivi in so posledica {tevilnih dejavnikov ter njihovega vsakokratnega sou~inkovanja. Kljub zmanj{evanju pogostnosti in obsega snènih plazov zaradi podnebnih sprememb lahko pri~akujemo morebitne nove snène plazove zunaj ustaljenih poti. Raz~leniti je treba tudi vzdrèvanje ceste v primeru rekonstrukcije in gradnje predora, saj bi morali biti v prvem primeru pregledi ceste pogostej{i in temeljitej{i. Vzdrèvanje predora pa je dràje, premisliti pa bi morali tudi o morebitni uvedbi cestnine oziroma pre-dornine. Z gradnjo predora bi se izognili ve~ini lavinsko ogroènih pobo~ij, zato je to dolgoro~no edina sprejemljiva re{itev lavinskih teàv na cesti ~ez Vr{i~. To bi bila najdràja, a dolgoro~no gledano najprimernej{a rekonstrukcija. Vse tri è na~rtovane razli~ice predora (slika 2) so ume{~ene med ko~o na Gozdu na gorenjski, in [upco na primorski strani prelaza (Blaìn ostali 1996). Pri razli~ici A se odcepi cesta na 12. serpentini, pri drugih dveh (B in C) pa pri cestarski ko~i pod 17. serpentino. Protilavinsko in pro-tierozijsko za{~ito na obeh straneh prelaza bi bilo treba urediti le do predvidenih vhodov v predorsko cev. Obmo~ja med Erjav~evo ko~o in vrhom prelaza, kjer so snèni plazovi najbolj pere~i, ne bi ure-jali, kar je skladno z usmeritvami Triglavskega narodnega parka glede razvoja prometa na obmo~ju Vr{i~a. 264 Regionalni razvoj in naravne nesre~e – preventiva ali odpravljanje posledic? Slika 2: Predlogi za re{itev celoletne prevoznosti prelaza Vr{i~ v Julijskih Alpah (Blaìn ostali 1996). 265 Blà Komac, Miha Pav{ek, Matija Zorn Slika 3: Strelna cev sistema Gazex nad smu~i{~em Kanin. Kontrolno mesto za proènje je opremljeno s plinohramom (propan, kisik) in elektronsko opremo za daljinsko upravljanje. Bolj kot pozimi je objekt mote~ v kopnem delu leta. Po morebitni odstranitvi bi ostali le temelji (fotografija: Blà Komac). Slika 4: Edina lavinska galerija pri nas je na Obrnah na èlezni{ki progi Jesenice–Bohinjska Bistrica. Je okolju prijazen, a trajen objekt (fotografija: Miha Pav{ek). 266 Regionalni razvoj in naravne nesre~e – preventiva ali odpravljanje posledic? Predor pa ne bi re{il le lavinskih teàv, temve~ tudi okoljske in prometne teàve, ki so poleti {e posebej pere~e. Z izgradnjo predora in s trajno zaporo ceste ~ez prelaz za motorna vozila (izjema bi bila celoletna dostava za planinske ko~e in javni promet med gorni{ko sezono) bi re{ili ve~ problemov hkrati, odpadli pa bi tudi v naravnem okolju najbolj mote~i objekti, kot so strelne cevi in lavinski galeriji (sliki 3 in 4). Pri tem sta poleg ekolo{kih problemov nedvomno najpomembnej{i varnost potnikov ter prometna povezanost Trente in Bovca, osrednjega in hitro razvijajo~ega se turisti~nega sredi{~a Zgornjega Poso~ja z osrednjo Slovenijo. Vsekakor je tudi uredba o preimenovanju dela ceste od hotela Erika do prelaza v Rusko cesto leta 2006 nedvoumen znak, da se obetajo cesti in njenim uporabnikom lep{i, predvsem pa varnej{i ~asi. 3 Sklep V preteklosti so se morali zaradi pomanjkanja organiziranosti, politi~ne volje ali sredstev prebivalci pogosto prilagoditi tudi zelo nevarnim razmeram (Alexander 1991, 77). Danes lahko naredimo korak naprej in s premi{ljenim na~rtovanjem usmerjamo prihodnjo (intenzivno) rabo prostora na obmo~- ja, ki so varna pred poplavami, erozijo, zemeljskimi in snènimi plazovi ter skalnimi podori, obstoje~a naselja in infrastrukturo pa zavarujemo z ustreznimi ukrepi. Pravzaprav gre pri tem za nenehno prepletanje dveh pogledov na pokrajino. Lahko jo razumemo kot vir surovin in prostor, na katerem se odvijajo ~lovekove dejavnosti, ali pa kot kompleksen prostor, v katerem skozi zgodovino nenehno sou~inkujejo naravne in drùbene prvine. Prvi vidik potrjuje naslednji navedek: »… Najbolje bi bilo, ~e bi obmo~ja, ki jih ogroàjo naravne nesre- ~e, ohranili šnerazvita’. Na ta na~in bi se izognili smrtnim `rtvam, gmotni {kodi, vplivu na gospodarsko in socialno strukturo skupnosti ter nepotrebnim razvojnim stro{kom, ki jih porabljamo za varovanje ~lovekovih dejavnosti pred naravnimi pojavi …« (Kaiser in ostali 1995, 295). Tak{en na~in upravljanja dolo~enega obmo~ja je morda làji, vendar ni sodoben niti celovit. Drugi vidik je è preizku{en in zato vreden posnemanja: ~lovek se »… skozi celotno zgodovino posku- {a prilagoditi zakonitostim naravnega dogajanja … Tovrstne prilagoditve so … pomembna sestavina vsake pokrajine …«. V njih se »… kaèjo izku{nje prej{njih generacij, ki bi jih lahko koristno uporabili pri na~rtovanju prihodnje rabe prostora in naravnih virov …« (Natek 2003, 134). 4 Viri in literatura Alexander, D. 1991: Applied Geomorphology and the Impact of Natural Hazards on the Built Environment. Natural Hazards 4-1. Amsterdam. Ammann, W., Buser, O., Vollenwyder, U. 1997: Lawinen. Birkhäuser. Basel. Analiza mònosti celoletne povezave zgornjeso{ke in zgornjesavske doline z oceno so{kega koridorja. OMEGA consult, 1990. Ljubljana. Bavec, M. 2005: Geohazard – geolo{ko pogojena nevarnost zaradi procesov pobo~nega premikanja. Primer ob~ine Bovec. Geologija 48-2. Ljubljana. Bernot F., Horvat, A., Pav{ek, M., [egula, P. 1994: Ogroènost Slovenije s snènimi plazovi. Podjetje za urejanje hudournikov. Ljubljana. Blà, T., ^argo, E., Pintar, J., Schrott, T. 1996: [tudija najnujnej{ih ukrepov na cesti R 302 Kranjska Gora–Vr{i~–Trenta–Koritnica. Ljubljanski urbanisti~ni zavod. Ljubljana. Bukovec, T. 2005. Ne zidaj tam, kjer se zemlja premika! Nedeljski dnevnik, 4. 9. 2005, str. 18. Coates, D. R. 1984: Geomorphology and public polity. V: Costa, J. E., Fleisher, P. J. (ur.), Developments and Applications of Geomorphology. Springer. New York. Declaration 2005. International Association of Geomorphologists, Zaragoza. Medmrèje: http://www.geomorph.org/sp/arch/es05/Declaration2005.pdf (1. 6. 2006). 267 Blà Komac, Miha Pav{ek, Matija Zorn Gabrovec, M. 1996: Son~no obsevanje v reliefno razgibani Sloveniji. Geografski zbornik 36. Ljubljana. Glade, T. 2005: Linking debris-flow hazard assessments with geomorphology. Geomorphology 66, 1–4. Amsterdam. Horvat, A. 1996: Ogroènost ceste R 302 Kranjska Gora–Vr{i~–Bovec zaradi erozije. Ujma 10. Ljubljana. Hürlimann M., Copons, R. Altimir, J. 2006: Detailed debris flow hazard assessment in Andorra: A mul-tidisciplinary approach. Geomorphology 78. Amsterdam. Kaiser, E. J., Godschalk, D. R., Chapin, F. S. 1995: Urban land use planning. University of Illinois Press. Chicago. Kienholz, H., Grunder, M. 1986: Naturgefahren: Entwicklung eines Modells durch visuelen Karten-vergeleich. Erfahrungen aus dem MAB-Testgebiet Davos. Jahrbuch der Geographischen Gesellschaft von Bern 55. Bern. Komac, B., Natek, K., Pe~nik, M., Zorn, M. 2006. Ogroènost Zgornje Savinjske doline zaradi recent-nih geomorfnih procesov. V: [alej, M. (ur.), [ale{ka in Zgornja Savinjska dolina. Erico. Velenje. Komac, B., Zorn, M. 2005a: Geomorfolo{ke nesre~e in trajnostni razvoj. IB 39-4. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2005b: Zemljevid ogroènosti Zgornje Savinjske doline zaradi zemeljskih plazov in skalnih podorov. Ujma 19. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2005c: Geografska analiza naravnih nesre~ v doma~i pokrajini – primer zemeljskih plazov. Geografija v {oli 15-3. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2006: Zemeljski plazovi v Gori{kih brdih. V: Komac, B. (ur.), Narava proti drù- bi? Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU in Zveza geografskih dru{tev Slovenije. Ljubljana. Komac, M. 2005a: Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov. Geolo{ki zavod Slovenije. Ljubljana. Komac, M. 2005b: Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas – primer ob~ine Bovec. Geologija 48-2. Ljubljana. Kunaver, J. 1990a: H geomorfologiji dolomitnega prevala Vr{i~ v Julijskih Alpah. Geografski vestnik 62. Ljubljana. Kunaver, J. 1990b: Preval Vr{i~ v Julijskih Alpah in denudacijsko-erozijski procesi v njegovem dolo-mitnem povr{ju. V: Gavrilovi}, D., Petrovi}, D., Manojlovi}, P. (ur.), ^etvrti skup geomorfologa Jugoslavije. Geografski fakultet PMF. Beograd. Lawinenaufnahmeblatt, Hinweise für Planungen der Raumplanung, des Bauwesens und des Sicherheits-wesens. Richtlinien des Bundesministeriums für Land- und Forstwirtschaft über Hinderungsgründe (Zl. 52.240/03-VB 7/80). 1980. McClung, D., Schaerer, P. 1993: The Avalanche Handbook. The Mountaineers. Seattle. Miko{, M., Batisti~, P., \urovi}, B., Humar, N., Janà, M., Komac, M., Petje, U., Ribi~i~, M., Vilfan, M. 2004: Metodologija za dolo~anje ogroènih obmo~ij in na~in razvr{~anja zemlji{~ v razrede ogro- ènosti zaradi zemeljskih plazov. Kon~no poro~ilo. FGG UL, Katedra za splo{no hidrotehniko. Ljubljana. Natek, K. 2003: Fizi~na geografija in preu~evanje ogroènosti zaradi naravnih in drugih nesre~. Dela 20. Ljubljana. Natek, K., Komac, B., Zorn M. 2003: Mass movements in the Julian Alps (Slovenia) in the aftermath of the easter earthquake on 12 april 1998. Studia Geomorphologica Carpatho-Balcanica 37. Krakow. Oroèn Adami~, M. 1993. Ogroènost slovenske zemlje po naravnih nesre~ah (s posebnim ozirom na Ljubljano). Doktorska disertacija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. Ljubljana. Oroèn Adami~, M., Perko, D. 1996. Earthquake threat to municipalities and settlements. Geografski zbornik 36. Ljubljana. Pav{ek, M. 2000: Fizi~nogeografska pogojenost snènih plazov v slovenskih Alpah s posebnim ozirom na preventivo. Magistrska naloga. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. Ljubljana. Pav{ek, M. 2002: Snèni plazovi v Sloveniji. Geografija Slovenije 6. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. 268 Regionalni razvoj in naravne nesre~e – preventiva ali odpravljanje posledic? Pav{ek, M., Velkavrh, A. 2005: Snèni plazovi vzdol` regionalne ceste (R1-206) Kranjska Gora–Vr{i~–Trenta: povzetek ugotovitev iz podatkovne baze lavinskega katastra in dejansko stanje z vidika celoletne prevoznosti ceste. Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Urad za meteorologijo Agencije za okolje republike Slovenije. Ljubljana. Pe~nik, M. 2002: Mònosti nastanka zemeljskih plazov na osnovi geomorfolo{kih zna~ilnosti povr{ja v Zgornji Savinjski dolini. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Perko, D. 1990: Ogroènost Vzhodne Kr{ke kotline zaradi naravnih nesre~. Ujma 4. Ljubljana. Perko, D. 1992a: Ogroènost Slovenije zaradi naravnih nesre~. Ujma 6. Ljubljana. Perko, D. 1992b: Poplave kot sestavina splo{ne ogroènosti Slovenije zaradi naravnih nesre~. V: Oro- èn Adami~, M. (ur.), Poplave v Sloveniji. Republi{ka uprava za za{~ito in re{evanje Ministrstva za obrambo, Center za multidisciplinarno prou~evanje naravnih nesre~ Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Pintar, J., 1977: Metodolo{ka zasnova analize povirij voda s primerjalno presojo primernosti povr{in za smu~i{~a v povirju Pi{ence. Podjetje za urejanje hudournikov. LIZ Inèniring. Ljubljana. Planina, J. 1954: So~a. Monografija vasi in njenega podro~ja. Geografski zbornik 2. Ljubljana. Poga~nik, A. 1980: Urbanisti~no planiranje. Fakulteta za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo. Ljubljana. Projektna dokumentacija za rekonstrukcijo regionalne ceste R1-206-206/1043 – ruska cesta (Erika–Vr{i~) s sanacijskimi posegi za zagotovitev celoletne prevoznosti od km 2 + 015 do km 9 + 085. Cestno podjetje Kranj, 2007. Kranj. Raetzo, H. 2004. Hazard assessment of landslides, practice in Switzerland. Delavnica: Geo-hazards – Assessment and Mitigation, 20.–21. 10. 2004. Berchtesgaden. Siegel, F. R. 1996: Natural and antropogenic hazards in developement planning. Academic Press. San Diego. [tudija ogroènosti ceste Vr{i~–Trenta–Koritnica. Podjetje za urejanje hudournikov, 1995. Ljubljana. Vri{er, I. 1978: Regionalno planiranje. Mladinska knjiga. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2004. Deterministic modeling of landslide and rockfall risk. Acta geographica Slovenica 44-2. Ljubljana. 269 270 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 271–282, Ljubljana 2007 RELIEF, REGIONALNI RAZVOJ IN REGIONALNE RAZLIKE V SLOVENIJI dr. Drago Perko Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana drago@ zrc-sazu.si UDK: 91:551.43(497.4) IZVLE^EK Relief, regionalni razvoj in regionalne razlike v Sloveniji Izoblikovanost povr{ja ali relief med vsemi naravnimi sestavinami pokrajine najve~ prispeva k zunanji podobi slovenskih pokrajin in najbolj vpliva na drùbene sestavine pokrajine, zato je pomemben razvojni dejavnik. Poglavje opisuje zna~ilnosti nekaterih reliefnih kazalnikov (nadmorska vi{ina povr{ja, naklon povr{ja, ekspozicija povr{ja, vi{inski koeficient razgibanosti povr{ja, naklonski koeficient razgibanosti povr{ja in ekspozicijski koeficient razgibanosti povr{ja) glede na razvojne regije v Sloveniji in ugotavlja regionalne razlike. KLJU^NE BESEDE geografija, geomorfologija, regija, regionalni razvoj, regionalne razlike, relief, povr{je, digitalni model vi{in, vi{ina, naklon, ekspozicija, razgibanost povr{ja, vi{inski koeficient, naklonski koeficient, ekspozicijski koeficient, Slovenija ABSTRACT Relief, regional development and regional differences in Slovenia Among all natural landscape components, relief contributes the most to the external appearance of Slovene landscapes and influences the most on many social landscape components. Therefore, surface morphology is an important development factor. The chapter describes characteristics of several relief indicators (surface height, surface slope, surface aspect, height coefficient of surface roughness, slope coefficient of surface roughness, and aspect coefficient of surface roughness) relative to development regions in Slovenia and establishes regional differences. KEYWORDS geography, geomorphology, region, regional development, regional differences, relief, surface, digital elevation model, height, slope, aspect, surface roughness, height coefficient, slope coefficient, aspect coefficient, Slovenia 271 Drago Perko 1 Uvod Relief ali izoblikovanost povr{ja je najpomembnej{a sestavina slovenskih pokrajin, saj odlo~ilno vpliva na njihove naravne sestavine in najve~ prispeva k njihovi zunanji podobi (Malovrh 1958; Perko 1998). Relief vpliva tudi na drùbene sestavine slovenskih pokrajin, predvsem na poselitev in gospodarstvo. Za nekatere gospodarske dejavnosti je njegov pomen zanemarljiv, za nekatere, na primer promet in kmetijstvo, pa velik ali celo odlo~ilen, zato je relief pomemben razvojni dejavnik. Tudi Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v 5. ~lenu daje poseben pomen reliefu in drugim naravnim dejavnikom, saj pri opredelitvi razvojne regije poleg poselitvenega, gospodarskega in infrastrukturnega sistema {e posebej izpostavlja naravni sistem (Zakon … 2005). Ker je Slovenija reliefno zelo pestra, je izoblikovanost povr{ja ponekod omejitveni dejavnik in drugod pospe{evalni dejavnik. Relief je razmeroma stati~na sestavina pokrajine in ga v ve~jem obsegu ni mogo~e spreminjati, zato se mu mora regionalni razvoj prilagoditi in tako izkoristiti prednosti in omi-liti slabosti, ki se veèjo na regionalne razlike glede izoblikovanosti povr{ja. V poglavju so prikazane razlike med slovenskimi razvojnimi oziroma statisti~nimi regijami glede na nekatere reliefne morfometri~ne kazalnike. 2 Na~in dela Reliefne kazalnike smo dolo~ali s pomo~jo geografskega informacijskega sistema in petindvajset-metrskega digitalnega modela vi{in, tako imenovanega interferometri~nega radarskega digitalnega modela vi{in InSAR DMV 25. Na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti smo ga leta 2000 za Geodetsko upravo Republike Slovenije izdelali iz radarskih slik, ki jih je European space agency šEvropska vesoljska agencija’ posnela med letoma 1995 in 1999 (Podobnikar in O{tir 1999; O{tir, Podobnikar, Stan~i~ in Mlinar 2000; Podobnikar 2002; Podobnikar 2005; Podobnikar 2006). Sestavljajo ga podatki o nadmorskih vi{inah to~k, ki so od severa proti jugu oziroma od vzhoda proti zahodu oddaljene 25 m in so ogli{~a kvadratnih celic z osnovnico 25 m, diagonalo 35 m in povr{ino 625 m2. Zunanji del zemeljskega povr{ja sestavlja mnoìca ploskev. Od treh temeljnih geometri~nih lastnosti ploskev, ki jih v okviru geografskega informacijskega sistema lahko ugotavljamo z digitalnim modelom vi{in, to so oddaljenost, nagnjenost in ukrivljenost povr{ja glede na vodoravno in navpi~- no ravnino (Perko 2002; Hrvatin in Perko 2002; Hrvatin in Perko 2003a; Hrvatin in Perko 2003b; Hrvatin in Perko 2005; Hrvatin in Perko 2006, Perko 2007), smo za primerjavo izbrali tri lastnosti oziroma kazalnike, ki se najpogosteje uporabljajo. To so: • vi{ina povr{ja (oddaljenost povr{ja glede na vodoravno ravnino oziroma navpi~na oddaljenost povr{ja), • naklon povr{ja (nagnjenost povr{ja glede na vodoravno ravnino oziroma navpi~na nagnjenost povr{ja) in • ekspozicija povr{ja (nagnjenost povr{ja glede na navpi~no ravnino ali vodoravna nagnjenost povr{ja). Za dogajanja v pokrajini pa niso pomembne le geometri~ne lastnosti ploskev, ampak tudi geometri~ne lastnosti sosednjih ploskev oziroma prostorsko spreminjanje geometri~nih lastnosti ploskev, na temelju katerega lahko dolo~amo spremenljivost oziroma raz~lenjenost ali razgibanost povr{ja. Glede na prostorsko spreminjanje navpi~ne in vodoravne oddaljenosti, nagnjenosti in ukrivljenosti povr{ja lahko razgibanost povr{ja iz podatkov digitalnega modela vi{in ugotavljamo s koeficienti navpi~ne in vodoravne razgibanosti povr{ja, ki temeljijo na koeficientu variacije, s 100 pomnoènim razmerjem med standardnim odklonom in aritmeti~no sredino (Blejec 1976; Perko 2001, 23). Navpi~ne in vodoravne koeficiente razgibanosti za vsako kvadratno celico digitalnega modela vi{in izra~unamo iz podatka za to celico in podatkov za njenih osem sosednjih celic, torej skupaj iz devetih podatkov, nato pa delimo s povpre~no vrednostjo. Kot povpre~no vrednost lahko uporabimo povpre~- je zgolj upo{tevanih celic ali pa povpre~je celotnega obmo~ja, ki ga preu~ujemo, na primer Slovenije. V prvem primeru dobimo lokalni koeficient razgibanosti povr{ja in v drugem primeru regionalni koeficient razgibanosti povr{ja (Perko 2007). 272 Relief, regionalni razvoj in regionalne razlike v Sloveniji Za ugotavljanje razgibanosti povr{ja so najbolj uporabni: • koeficient vi{inske razgibanosti povr{ja (koeficient navpi~ne razgibanosti povr{ja glede na oddaljenosti povr{ja), ki temelji na prostorskem spreminjanju vi{ine povr{ja, • koeficient naklonske razgibanosti povr{ja (koeficient navpi~ne razgibanosti povr{ja glede na nagnjenost povr{ja), ki temelji na prostorskem spreminjanju naklona povr{ja, in • koeficient ekspozicijske razgibanosti povr{ja (koeficient vodoravne razgibanosti povr{ja glede na nagnjenost povr{ja), ki temelji na prostorskem spreminjanju ekspozicije povr{ja. V na{em primeru smo uporabili regionalne koeficiente razgibanosti povr{ja, saj omogo~ajo primerjavo med slovenskimi regijami. Pred ra~unanjem koeficientov razgibanosti povr{ja je treba podatke preurediti tako, da se vrednosti za navpi~no nagnjenost gibljejo med 0° za najbolj ravne predele in 90° za najbolj strme predele, vrednosti za vodoravno nagnjenost pa med 0° za najbolj severne lege in 180° za najbolj jùne lege. Poleg prostorske spremenljivosti reliefnih kazalnikov je pomembna tudi stopnja njihove prostorske razpr{enosti oziroma zgo{~enosti, saj zgo{~anje dolo~enega pojava v pokrajini skoraj nikoli ni naklju~no. Zgo{~enost smo ugotavljali s Hirschmanovim koeficientom koncentracije (Blejec 1976; Perko 2001, 23), ki sloni na razporeditvi vrednosti po razredih. Za preprost prikaz razli~nih stopenj pomena reliefa smo na koncu reliefne kazalnike primerjali s tremi zelo razli~nimi drùbenimi kazalniki: gostoto prebivalstva leta 2006, regionalnim bruto doma~im proizvodom na prebivalca leta 2004 in gostoto kmetijskih zemlji{~ v uporabi leta 2000 (Slovenske regije … 2007). Pri reliefnih kazalnikih smo upo{tevali aritmeti~no sredino, ki prikazuje povpre~ne razmere v regiji, in standardni odklon, ki prikazuje spremenljivost razmer v regiji. 3 Vi{ina in vi{inski koeficient razgibanosti povr{ja Povpre~na vi{ina povr{ja Slovenije je 557,3 m, kar je skoraj 300 m manj od povpre~ne nadmorske vi{ine vsega kopna na Zemlji, ki je 841 m (Perko 2001, 82). Najve~jo povpre~no vi{ino ima Gorenjska regija s 935,8 m in najmanj{o Pomurska regija z 226,9, tako da je razmerje med povpre~no najvi{jo in najnìjo regijo 4 : 1. Standardni odklon vi{in povr{ja Slovenije je 358,6 m. Najve~ji standardni odklon ima Gori{ka regija s 459,6 m, kar je dobra petina ve~, najmanj{ega pa Pomurska regija s 53,7 m, kar je skoraj sedemkrat manj od Slovenije. Ve~ji standardni odklon od Slovenije ima poleg Gori{ke regije le {e Gorenjska regija. Razmerje med prvo in zadnjo regijo je skoraj 9 : 1. Povpre~ni vi{inski koeficient razgibanosti povr{ja Slovenije je 1,1. Najve~ji povpre~ni vi{inski koeficient ima Gori{ka regija z 1,7, najmanj{ega pa Pomurska regija z 0,3, tako da je njuno razmerje 5 : 1. Standardni odklon vi{inskih koeficientov povr{ja Slovenije je 2,8. Najve~ji standardni odklon ima Gorenjska regija s 5,1, kar je skoraj dvakrat ve~, najmanj{ega pa Zasavska regija z 0,7 m, kar je {tirikrat manj od Slovenije. Ve~ji standardni odklon od Slovenije ima le {e Gori{ka regija. Razmerje med prvo in zadnjo regijo je skoraj 7 : 1. Tudi razporeditev povr{ja regij po vi{inskih pasovih pokaè velike regionalne razlike. Pomurska regija leì le v stometrskih pasovih med 100 in 500 m, Gori{ka regija pa se razprostira ~ez vse stometrske vi{inske pasove v Sloveniji. Obalno-kra{ka regija ima ve~ kot polovico vsega slovenskega povr{ja pod 100 m, Gorenjska pa ve~ kot polovico vsega slovenskega povr{ja nad 2000 m. Regionalne razlike prikazuje tudi gostota vi{in: med 0 in 100m je najve~ja v Obalno-kra{ki regiji z 11,0ha tako visokega povr{ja na km2 vsega povr{ja regije, med 100 in 200 v Pomurski regiji z 41,3 ha na km2, med 200 in 300 m v Podravski regiji s 65,1 ha na km2, med 300 in 400 m v Osrednjeslovenski regiji s 26,8 ha na km2, med 400 in 500 m v Zasavski regiji z 21,0 ha na km2, med 500 in 600 m, 600 in 700 m, 700 in 800 m ter 800 in 900 m v Notranjsko-kra{ki regiji s 26,3, z 18,7, s 15,1 in z 10,1 ha na km2, med 900 in 1000 m Koro{ka regija s 7,7 ha na km2. V vseh vi{jih pasovih je najve~ja gostota vi{in v Gorenjski regiji. 273 274 Preglednica 1: Razporeditev vi{in povr{ja regij po razredih v odstotkih. egija egija egija venija egija a{ka r egija egija vska r venska r egija egija egija egija o-kr egija a{ka r rska ru avska r vska r vzhodna Slo reliefni kazalnik rk: ednjeslo enjska r i{ka r venija oro{ka r vinjska r asa go otranjsk balno-kr vi{ina povr{ja v metrih Pom Podr K Sa Z Spodnjeposa Ju Osr Gor N Gor O Slo 0 ≤ rk < 100 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,49 10,97 1,08 100 ≤ rk < 200 41,32 1,80 0,00 0,75 0,10 33,27 12,34 0,00 0,00 0,00 8,08 10,08 7,54 Dr 200 ≤ rk < 300 46,42 56,12 0,16 18,08 5,93 25,54 18,86 12,29 0,00 0,00 7,37 15,88 18,10 ago P 300 ≤ rk < 400 12,24 20,80 5,90 23,31 15,36 20,54 14,70 26,77 7,16 0,52 7,27 17,03 14,98 erk 400 ≤ rk < 500 0,02 5,00 12,32 16,75 21,03 10,50 14,21 19,14 11,81 8,54 7,45 17,16 11,75 o 500 ≤ rk < 600 0,00 3,31 16,50 11,12 19,34 4,86 13,19 17,42 10,64 26,26 8,10 14,56 11,59 600 ≤ rk < 700 0,00 2,66 16,16 7,47 15,80 2,48 8,75 11,34 8,67 18,74 9,64 8,24 8,68 700 ≤ rk < 800 0,00 2,28 12,90 5,40 10,96 1,93 6,62 6,34 7,89 15,08 9,64 3,63 6,65 800 ≤ rk < 900 0,00 1,75 9,24 3,96 7,00 0,78 5,69 2,66 7,05 10,08 8,71 1,72 4,90 900 ≤ rk < 1000 0,00 1,36 7,68 2,97 2,88 0,11 3,54 1,01 6,48 6,39 6,69 0,63 3,47 1000 ≤ rk < 1100 0,00 1,21 5,98 2,38 1,22 0,00 1,48 0,48 6,42 5,24 5,11 0,11 2,63 1100 ≤ rk < 1200 0,00 1,29 4,24 1,98 0,36 0,00 0,56 0,39 6,41 3,94 3,79 0,00 2,11 1200 ≤ rk < 1600 0,00 2,43 8,28 4,64 0,01 0,00 0,06 1,45 18,54 5,13 7,89 0,00 4,65 1600 ≤ rk < 2000 0,00 0,00 0,55 1,12 0,00 0,00 0,00 0,52 6,73 0,08 4,29 0,00 1,43 2000 ≤ rk < 3000 0,00 0,00 0,08 0,08 0,00 0,00 0,00 0,19 2,21 0,00 1,47 0,00 0,44 Preglednica 2: Razporeditev naklonov povr{ja regij po razredih v odstotkih. egija egija egija venija egija a{ka r egija egija vska r venska r egija egija egija egija o-kr egija a{ka r Relief, r rska ru avska r vska r vzhodna Slo reliefni kazalnik rk: ednjeslo enjska r i{ka r venija oro{ka r vinjska r asa go otranjsk balno-kr e naklon povr{ja v stopinjah Pom Podr K Sa Z Spodnjeposa Ju Osr Gor N Gor O Slo gionalni r 0 ≤ rk < 2 55,25 28,81 3,56 9,25 1,10 23,71 11,86 19,44 11,49 10,58 5,07 12,94 16,28 azv 2 ≤ rk < 4 8,90 7,76 2,61 4,90 2,05 6,35 10,16 6,45 4,06 8,84 4,16 12,29 6,76 oj in r 4 ≤ rk < 6 8,24 7,07 2,53 4,88 2,84 5,59 10,62 5,97 3,37 8,99 3,93 11,54 6,49 6 ≤ rk < 8 8,47 7,33 2,93 5,61 3,87 5,81 10,62 6,20 3,39 9,23 4,05 10,37 6,66 egionalne r 8 ≤ rk < 10 7,16 7,20 3,59 6,23 5,02 6,22 10,12 6,42 3,58 9,23 4,34 8,87 6,64 10 ≤ rk < 12 4,84 6,81 4,42 6,55 5,88 6,63 9,35 6,54 3,90 8,97 4,72 7,83 6,47 azlik 12 ≤ rk < 16 4,93 11,80 11,78 13,31 14,10 13,75 15,40 12,95 9,18 16,18 10,29 13,30 12,20 e v 16 ≤ rk < 20 1,61 8,44 14,79 12,47 15,45 12,32 9,96 11,54 10,51 12,40 10,76 10,02 10,49 Slo 20 ≤ rk < 25 0,52 7,00 19,19 13,08 16,63 10,28 6,57 10,65 12,82 9,48 12,84 7,80 10,09 veniji 25 ≤ rk < 30 0,07 4,48 16,81 10,54 13,01 5,57 3,16 6,96 12,47 4,36 12,17 3,69 7,50 30 ≤ rk < 35 0,01 2,32 11,22 7,38 10,50 2,63 1,46 3,97 10,85 1,31 10,93 1,13 5,19 35 ≤ rk < 40 0,00 0,84 5,20 3,84 7,01 0,97 0,53 1,83 7,34 0,33 8,24 0,20 3,00 40 ≤ rk < 45 0,00 0,14 1,16 1,20 2,12 0,19 0,13 0,62 3,40 0,07 4,23 0,02 1,20 45 ≤ rk < 50 0,00 0,00 0,17 0,40 0,35 0,01 0,04 0,24 1,64 0,02 2,09 0,01 0,51 275 50 ≤ rk < 90 0,00 0,00 0,04 0,35 0,06 0,00 0,02 0,23 1,98 0,01 2,18 0,00 0,54 276 Preglednica 3: Razporeditev ekspozicij povr{ja regij po razredih v odstotkih. egija egija egija venija egija a{ka r egija egija vska r venska r egija egija egija egija o-kr egija a{ka r reliefni kazalnik rk: rska ru avska r vska r vzhodna Slo ekspozicija povr{ja ednjeslo enjska r i{ka r venija oro{ka r vinjska r asa go otranjsk balno-kr v stopinjah Pom Podr K Sa Z Spodnjeposa Ju Osr Gor N Gor O Slo 0 ≤ rk < 12 5,70 5,86 6,94 6,47 6,87 5,67 5,52 6,08 5,72 5,87 5,90 6,91 6,01 12 ≤ rk < 24 3,72 5,18 7,15 6,37 6,96 5,11 5,65 5,79 5,93 6,05 6,13 7,13 5,83 Dr 24 ≤ rk < 36 4,07 5,38 6,96 6,18 6,73 5,12 6,05 5,97 5,82 6,33 6,10 7,06 5,92 ago P 36 ≤ rk < 48 6,45 6,75 7,27 6,60 6,64 6,28 7,03 6,78 6,08 6,89 6,43 7,29 6,69 erk 48 ≤ rk < 60 4,17 5,70 6,63 6,01 5,77 5,33 6,82 5,89 5,62 6,32 5,90 6,13 5,92 o 60 ≤ rk < 72 4,84 5,92 6,42 5,86 5,51 5,46 6,78 5,87 5,51 6,23 5,69 5,62 5,89 72 ≤ rk < 84 5,08 6,07 6,23 5,81 5,29 5,77 6,59 5,85 5,48 6,21 5,63 5,33 5,86 84 ≤ rk < 96 10,66 8,69 6,52 6,69 5,64 7,73 7,37 7,26 6,21 7,01 6,25 6,15 7,24 96 ≤ rk < 108 4,78 5,82 5,87 5,88 5,45 5,82 6,49 5,66 5,60 6,16 5,99 5,54 5,83 108 ≤ rk < 120 6,10 6,55 6,05 6,34 5,81 6,45 7,00 6,30 6,12 6,67 6,45 6,20 6,42 120 ≤ rk < 132 5,10 6,18 6,20 6,64 6,44 6,48 7,09 6,35 6,60 7,00 7,04 6,51 6,54 132 ≤ rk < 144 8,10 7,72 6,82 7,55 7,20 7,79 7,60 7,81 8,04 7,64 8,00 7,30 7,71 144 ≤ rk < 156 6,06 6,56 6,68 7,27 7,63 7,31 6,67 7,25 8,12 6,92 7,67 6,99 7,10 156 ≤ rk < 168 5,60 6,22 6,76 7,42 8,43 7,47 6,24 7,18 8,47 6,60 7,90 7,15 7,06 168 ≤ rk ≤ 180 19,57 11,41 7,50 8,91 9,64 12,22 7,11 9,98 10,68 8,10 8,91 8,70 9,98 Preglednica 4: Reliefni kazalniki po regijah (povpre~je in standardni odklon vi{ine sta v metrih, naklona in ekspozicije pa v stopinjah). egija egija egija venija egija a{ka r egija egija vska r venska r egija egija egija egija o-kr egija a{ka r R rska r avska r e u vska r vzhodna Slo ednjeslo enjska r i{ka r lief, r venija oro{ka r vinjska r go otranjsk balno-kr reliefni kazalniki asa Pom Podr K Sa Z Spodnjeposa Ju Osr Gor N Gor O Slo egionalni r povpre~na vi{ina (m) 226,88 376,13 754,54 548,00 558,27 299,38 466,00 503,87 935,83 734,43 721,79 377,99 557,34 standardni odklon vi{ine 53,73 241,29 286,42 318,91 185,32 150,31 235,55 230,91 447,47 228,97 459,60 207,48 358,58 povpre~ni naklon 3,79 9,72 20,64 16,76 20,74 11,54 10,61 12,97 20,44 11,61 21,78 10,27 14,14 azv standardni odklon naklona 4,68 9,08 9,70 10,93 9,90 9,40 7,73 10,41 13,46 7,84 13,08 7,70 11,35 oj in r povpre~na ekspozicija 105,97 96,72 89,07 93,87 94,11 99,71 92,13 95,48 98,51 92,94 95,71 91,41 95,46 e standardni odklon ekspozicije 55,51 53,31 53,21 53,60 55,14 53,78 50,96 53,63 54,12 52,32 53,28 54,42 53,47 gionalne r povpre~ni vi{inski koeficient 0,34 0,71 1,64 1,21 1,45 0,85 0,78 0,89 1,67 0,86 1,71 0,79 1,07 razgibanosti standardni odklon vi{inskega 1,31 1,41 4,19 2,04 0,74 1,62 1,67 0,75 5,14 2,32 3,93 2,19 2,77 azlik koeficienta razgibanosti e v povpre~ni naklonski koeficient 6,07 14,23 21,25 19,36 22,17 16,42 14,86 16,79 20,15 15,87 20,36 13,84 16,68 razgibanosti Slov standardni odklon naklonskega 7,71 13,57 14,61 14,05 14,50 14,30 10,08 13,78 15,65 10,95 14,91 10,89 13,67 eniji koeficienta razgibanosti povpre~ni ekspozicijski koeficient 20,97 19,55 14,36 16,43 14,40 18,95 17,79 18,49 14,63 17,40 14,22 16,96 17,13 razgibanosti standardni odklon ekspozicijskega 19,58 16,63 12,66 14,15 13,18 16,45 14,81 15,64 13,25 14,52 13,17 15,11 15,17 koeficienta razgibanosti vi{inski koeficient koncentracije 0,60 0,57 0,23 0,28 0,30 0,42 0,25 0,34 0,19 0,31 0,09 0,27 0,21 277 naklonski koeficient koncentracije 0,54 0,28 0,25 0,17 0,22 0,25 0,20 0,21 0,16 0,20 0,15 0,20 0,17 ekspozicijski koeficient koncentracije 0,15 0,06 0,02 0,03 0,05 0,07 0,02 0,04 0,06 0,02 0,04 0,03 0,04 Drago Perko Slika 1: Regionalne razlike med 300 km2 velikima izsekoma iz Gori{ke regije okoli Tolmina (levo) in Pomurske regije okoli Murske Sobote (desno) glede na vi{inski koeficient razgibanosti povr{ja od vrednosti 0 in nizkih vrednosti (temnozeleni in zeleni odtenki) prek srednjih vrednosti (rumeni in oran`ni odtenki) do visokih vrednosti in vrednosti 100 (rde~i in temnorde~i odtenki). Slika 2: Regionalne razlike med 300 km2 velikima izsekoma iz Gori{ke regije okoli Tolmina (levo) in Pomurske regije okoli Murske Sobote (desno) glede na naklonski koeficient razgibanosti povr{ja od vrednosti 0 in nizkih vrednosti (temnozeleni in zeleni odtenki) prek srednjih vrednosti (rumeni in oran`ni odtenki) do visokih vrednosti in vrednosti 100 (rde~i in temnorde~i odtenki). Slika 3: Regionalne razlike med 300 km2 velikima izsekoma iz Gori{ke regije okoli Tolmina (levo) in Pomurske regije okoli Murske Sobote (desno) glede na ekspozicijski koeficient razgibanosti povr{ja od vrednosti 0 in nizkih vrednosti (temnozeleni in zeleni odtenki) prek srednjih vrednosti (rumeni in oran`ni odtenki) do visokih vrednosti in vrednosti 100 (rde~i in temnorde~i odtenki). 278 Relief, regionalni razvoj in regionalne razlike v Sloveniji 4 Naklon in naklonski koeficient razgibanosti povr{ja Povpre~ni naklon povr{ja Slovenije je 14,1°. Najve~ji povpre~ni naklon ima Gori{ka regija z 21,8° in najmanj{ega Pomurska regija s 3,8°, tako da je razmerje med povpre~no najbolj strmo in najbolj ravno regijo skoraj 6 : 1. Standardni odklon naklonov povr{ja Slovenije je 11,4°. Najve~ji standardni odklon ima Gorenjska regija s 13,5°, najmanj{ega pa Pomurska regija s 4,7°. Ve~ji standardni odklon od Slovenije ima le {e Gori{ka regija. Razmerje med prvo in zadnjo regijo je manj kot 3 : 1. Povpre~ni naklonski koeficient razgibanosti povr{ja Slovenije je 16,7. Najve~ji povpre~ni naklonski koeficient ima Zasavska regija z 22,2, najmanj{ega pa Pomurska regija s 6,1, tako da je njuno razmerje skoraj 4 : 1. Standardni odklon naklonskih koeficientov povr{ja Slovenije je 13,7. Najve~ji standardni odklon ima Gorenjska regija s 15,7, najmanj{ega pa Pomurska regija s 7,7. Ve~ji standardni odklon od Slovenije imajo {e Gori{ka, Koro{ka, Zasavska, Spodnjeposavska in Savinjska regija. Razmerje med prvo in zadnjo regijo je 2 : 1. Tudi razporeditev povr{ja regij po naklonskih razredih pokaè velike regionalne razlike. Ve~ kot polovica Pomurske regije leì na naklonih pod 2°, kar je skoraj ~etrtina vseh slovenskih povr{in s ta-kimi nakloni, in komaj odstotek Zasavske regije, tako da je razmerje med obema regijama 50 : 1. Slovenski delè povr{ja z nakloni pod 2° poleg Pomurske regije presegata samo {e Podravska in Spodnjeposavska regija. To so regije, kjer se razprostirajo najve~ja obmo~ja ravnega sveta v Sloveniji: Murska, Dravska in Kr{ka ravan. Regionalne razlike prikazuje tudi gostota naklonov: med 0 in 2° je najve~ja v Pomurski regiji s 55,3 ha tako nagnjenega povr{ja na km2 vsega povr{ja regije, med 2 in 4° ter 4 in 6° v Obalno-kra{ki z 12,3 in 11,5 ha na km2, med 6 in 8°, 8 in 10° ter 10 in 12° v Jugovzhodni Sloveniji z 10,6, 10,1 in 9,4 ha na km2, med 12 in 16° v Notranjsko-kra{ki regiji s 16,2 ha na km2, med 16 in 20° v Zasavski regiji s 15,5 ha na km2, med 20 in 25°, 25 in 30° ter 30 in 35° v Koro{ki regiji z 19,2, s 16,8 in z 11,2 ha na km2, med 35 in 40° v Gori{ki regiji z 8,2 ha na km2, pa tudi v vseh naslednjih razredih je najve~ja gostota naklonov v Go-ri{ki regiji. 5 Ekspozicija in ekspozicijski koeficient razgibanosti povr{ja Povpre~na ekspozicija povr{ja Slovenije je 95,1°. Najve~jo povpre~no ekspozicijo ima Pomurska regija s 106,0° m in najmanj{o Koro{ka regija z 98,1°, tako da je razlika sorazmerno majhna. Standardni odklon ekspozicij povr{ja Slovenije je 53,5°. Najve~ji standardni odklon ima Pomurska regija s 55,5°, najmanj{ega pa Jugovzhodna Slovenija z 51,0°. Tudi tu je razlika med prvo in zadnjo regijo majhna. Povpre~ni ekspozicijski koeficient razgibanosti povr{ja Slovenije je 17,1. Najve~ji povpre~ni ekspozicijski koeficient ima Pomurska regija z 21,0, najmanj{ega pa Gori{ka regija s 14,2, tako da je njuno razmerje manj{e od 2 : 1. Standardni odklon ekspozicijskih koeficientov povr{ja Slovenije je 15,2. Najve~ji standardni odklon ima Pomurska regija z 19,6, najmanj{ega pa Koro{ka regija z 12,7. Ve~ji standardni odklon od Slovenije imajo {e Podravska, Spodnjeposavska in Osrednjeslovenska regija. Razmerje med prvo in zadnjo regijo je manj{e od 2 : 1. Razporeditev povr{ja regij po ekspozicijskih razredih pokaè na manj{e razlike med regijami kot pri vi{ini in naklonu povr{ja. Najve~ji deleìzrazito jùnih leg od 168 do 180° ima Pomurska regija, skoraj petino, in najmanj{i delè Jugovzhodna Slovenija, njuno razmerje pa je manj kot 3 : 1. Na drugi strani ima najve~ izrazito severnih leg od 0 do 12° Koro{ka regija in najmanj spet Jugovzhodna Slovenija, njuno razmerje pa je le nekaj ve~je od 1 : 1, saj so razlike med deleèma manj{e od dveh odstotnih to~k. 279 Drago Perko Regionalne razlike prikazuje tudi gostota ekspozicij: med 0 in 12° ter 12 in 24° je najve~ja v Koro{- ki regiji s 6,9 in 6,2 ha tako usmerjenega povr{ja na km2 vsega povr{ja regije, med 24 in 36° ter 36 in 48° v Obalno-kra{ki regiji s 7,1 in 7,3 ha na km2, med 48 in 60°, 60 in 72° ter 72 in 84° v Jugovzhodni Sloveniji s 6,8, {e enkrat 6,8 in 6,6 ha na km2, med 84 in 96° v Pomurski regiji z 10,7 ha na km2, med 96 in 108°, 108 in 120° ter 120 in 132° spet v Jugovzhodni Sloveniji s 6,5, 7,0 in 7,1 ha na km2, med 132 in 144° v Pomurski regiji z 8,1 ha na km2, med 144 in 156° ter 156 in 168° v Gorenjski regiji z 8,1 in 8,5 ha na km2, med 168 in 180° pa spet v Pomurski regiji z 19,6 ha na km2. 6 Zgo{~enost Za prikaz razlik med regijami glede na zgo{~enost reliefnih kazalcev smo izbrali koeficient koncentracije vi{in, naklonov in ekspozicij povr{ja. Ve~ja je izra~unana vrednost koeficienta, ve~ja je zgo{~enost vi{in, naklonov in ekspozicij po razredih. Koeficient ima vrednosti med 0, ko so vi{ine, nakloni ali ekspozicije enakomerno porazdeljeni po razredih, in 1, ko so osredoto~eni le v enem razredu. Koeficient koncentracije vi{in povr{ja Slovenije je 0,2087, kar kaè na razmeroma enakomerno porazdelitev vi{in po razredih, vi{inskih pasovih (preglednica 1). Najve~ji koeficient koncentracije ima Pomurska regija z 0,5987, najmanj{ega Gori{ka regija z 0,0908, njuno razmerje pa je skoraj 7 : 1. To pomeni, da je Pomurska regija glede na vi{ine povr{ja dokaj homogena, Gori{ka pa izrazito heterogena. Poleg Gori{- ke regije ima manj{o zgostitev vi{in od Slovenije le {e Gorenjska regija, ostale regije pa so bolj homogene od celote dràve. Koeficient koncentracije naklonov povr{ja Slovenije je 0,1704, kar podobno kot pri vi{inah kaè na razmeroma enakomerno porazdelitev naklonov po naklonskih razredih (preglednica 2). Najve~ji koeficient koncentracije ima Pomurska regija z 0,5385, najmanj{ega Gori{ka regija z 0,1458, njuno razmerje pa je skoraj 4 : 1. Poleg Gori{ke regije imata bolj enakomerno porazdelitev naklonov od Slovenije {e Gorenjska in Savinjska regija. Koeficient koncentracije ekspozicij povr{ja Slovenije je 0,0427, kar po pri~akovanju kaè na izrazito enakomerno porazdelitev ekspozicij po ekspozicijskih razredih (preglednica 3). Najve~ji koeficient koncentracije ima spet Pomurska regija z 0,1538, najmanj{ega Koro{ka regija z 0,0387, njuno razmerje pa je nekoliko manj kot 4 : 1. Polovica regij ima manj{o zgostitev ekspozicij od Slovenije in polovica ve~jo. Med vi{inami, nakloni in ekspozicijami so pri Koro{ki in Gori{ki regiji najbolj zgo{~eni nakloni, pri ostalih vi{ine, koeficient koncentracije ekspozicij pa je pri vseh regijah najmanj{i. 7 Povezanost Povezanost med reliefnimi in drùbenimi kazalniki smo ugotavljali s Pearsonovim koeficientom linearne korelacije in jo testirali s Studentovim t-testom. Upo{tevali smo dvanajst reliefnih kazalnikov (sredino in standardni odklon vi{ine povr{ja, vi{inskega koeficienta razgibanosti povr{ja, naklona povr{- ja, naklonskega koeficienta razgibanosti povr{ja, ekspozicije povr{ja in ekspozicijskega koeficienta razgibanosti povr{ja) in tri drùbene kazalnike: gostoto prebivalstva leta 2006, izraèno v {tevilu ljudi na km2 celotnega povr{ja regije, bruto doma~i proizvod regije leta 2004, izraèn v evrih na prebivalca regije, in gostoto kmetijskih zemlji{~ regije v uporabi leta 2000, izraèno v hektarjih na km2 celotnega povr{ja regije (Slovenske regije … 2007). Pri gostoti kmetijskih zemlji{~ je kar 6 od 12 korelacijskih koeficientov pri tveganju 0,05 statisti~- no pomembnih, zato lahko z verjetnostjo 95 % sklepamo, da je med gostoto kmetijskih zemlji{~ in {estimi reliefnimi kazalniki zna~ilna odvisnost. Gostota kmetijskih zemlji{~ je najbolj povezana s standardnim odklonom ekspozicijskega koeficienta razgibanosti povr{ja s korelacijskim koeficientom 0,8047 in sre-280 Relief, regionalni razvoj in regionalne razlike v Sloveniji dino ekspozicijskega koeficienta razgibanosti povr{ja s korelacijskim koeficientom 0,7230, nato pa sledijo sredina ekspozicije povr{ja s 0,7206, sredina vi{ine povr{ja z –0,6745, standardni odklon vi{ine povr{ja z –0,6137 in sredina naklonskega koeficienta povr{ja z –0,6045. Gostota kmetijskih zemlji{~ je z vi{inskimi in naklonskimi kazalniki povezana negativno, kar pomeni, da se z ve~anjem njihovih vrednosti, na primer vi{ine ali naklona povr{ja, gostota kmetijskih zemlji{~ zmanj{uje, z ekspozicijskimi kazalniki pa pozitivno, kar pomeni, da se z ve~anjem njihovih vrednosti, na primer ekspozicije povr{ja, tudi gostota kmetijskih zemlji{~ pove~uje. To pomeni, da najve~ kmetijskih zemlji{~ lahko pri~akujemo v regiji z majhnimi vi{inami in nakloni povr{ja ter velikimi, torej jùnimi ekspozicijami povr{ja. To so seveda splo{no znane zakonitosti. Presenetljivo pa je, da se tako o~itno pokaèjo tudi na ravni regij, ~eprav so skoraj vse regije reliefno zelo raznolike, tako da so razlike med vrednostmi reliefnih kazalnikov znotraj regij ve~inoma ve~je kot razlike med posameznimi regijami. Pri gostoti prebivalstva in bruto doma~em proizvodu niti en koeficient povezanosti z reliefnimi kazalniki na ravni regij ni statisti~no pomemben, pa tudi gostota kmetijskih zemlji{~, gostota prebivalstva in bruto doma~i proizvod medsebojno niso statisti~no pomembno povezani. Aritmeti~na sredina korelacijskih koeficientov reliefnih kazalnikov je pri povezanosti z gostoto kmetijskih zemlji{~ 0,4662, z gostoto prebivalstva 0,2836 in z bruto doma~im proizvodom le {e 0,1564. 8 Sklep Relief je ena redkih regionalnih sestavin, ki je pri na~rtovanju regionalnega razvoja ni mogo~e mo~- neje spreminjati. Ker pa pomembno, v~asih tudi odlo~ilno vpliva na vse naravne in {tevilne drùbene regionalne sestavine, se mu mora regionalni razvoj prilagoditi. S premi{ljenim regionalnim razvojem lahko izkoristimo prednosti in omilimo slabosti, ki se veèjo na regionalne razlike glede izoblikovanosti povr{ja. Prav reliefne regionalne razlike pa so v Sloveniji, za katero je zna~ilna velika in hitra prostorska spremenljivost oblikovanosti povr{ja, v primerjavi z drugimi dràvami razmeroma zelo velike. Analiza reliefnih kazalnikov je pokazala, da so razlike med razvojnimi regijami v Sloveniji tudi statisti~no pomembne, razlike znotraj ve~ine posameznih razvojnih regij pa {e ve~je. Razlike oziroma razmerja med regijama z najve~jo in najmanj{o vrednostjo posameznega relief-nega kazalnika so skoraj v vseh primerih ve~kratna. Na primer razmerje med regijama z najve~jim in najmanj{im povpre~nim naklonom je 6 : 1, razmerje med regijama z najve~jim in najmanj{im standardnim odklonom vi{inskega koeficienta kar 7 : 1, razmerje med regijama z najve~jim in najmanj{im standardnim odklonom vi{ine pa celo 9 : 1. Le razmerje med regijama z najve~jo in najmanj{o povpre~no ekspozicijo ter razmerje med regijama z najve~jim in najmanj{im standardnim odklonom ekspozicije sta priblìno 1 : 1, kar pomeni zanemarljive regionalne razlike na ravni razvojnih regij. V splo{nem ima »najugodnej{e« vrednosti reliefnih kazalnikov Pomurska regija z najnìjo sredino in standardnim odklonom vi{ine in naklona povr{ja ter najve~jo sredino in standardnim odklonom ekspozicije povr{ja. ^eprav predstavlja le 6,6 % ozemlja Slovenije, ima kar 36,2 % vseh slovenskih povr- {in z vi{ino pod 200 m, 22,4 % vseh slovenskih povr{in z naklonom pod 2° in 12,9 % vseh slovenskih povr{in z ugodno jùno ekspozicijo nad 168°. Poleg tega je reliefno najbolj homogena regija, saj ima najve~je koeficiente koncentracije reliefnih kazalnikov. Na drugi strani imajo »najslab{e« vrednosti reliefnih kazalnikov Gori{ka, Gorenjska, Koro{ka in Zasavska regija, ki so vse tudi izrazito heterogene z najnìjimi koeficienti koncentracije reliefnih kazalnikov. Z vidika zgolj reliefnih razmer ima tako Pomurska regija najbolj{e mònosti za razvoj. Seveda pa na razvitost in razvoj regij vpliva {e cela vrsta dejavnikov, pogostokrat odlo~ilnej{ih od naravnih dejavnikov, pomembna pa je tudi sposobnost drùbe, da se prilagaja konkretnim naravnim razmeram. Poleg tega tudi reliefne zna~ilnosti, ki jih v splo{nem opredeljujemo kot »ugodne«, niso ugodne za vse dejavnosti. 281 Drago Perko Na primer obsèna ravnina Pomurske regije je sicer ugodna za kmetijstvo in {tevilne druge gospodarske dejavnosti, na drugi strani pa jo stalno ogroàjo poplave. Skratka tudi pri vrednotenju in upo{tevanju reliefa kot razvojnega in razlikovalnega regionalnega dejavnika je treba pristopati selektivno, razli~no glede na regijo in dejavnost. Bistveno pa je, da upo{tevamo regionalne razlike, ki slonijo na razli~nih naravnih razmerah v posameznih regijah ali njihovih delih in jih ne moremo bistveno zmanj{ati, ter da pri na~rtovanju regionalnega razvoja ne zanemarjamo naravnih dejavnikov, tako kot nalaga tudi Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, v reliefno razgibani Sloveniji {e posebej oblikovanosti povr{ja. Prav zanemarjanje naravnih dejavnikov pri regionalnem razvoju lahko poleg {tevilnih lokalnih teàv privede tudi do resnih problemov, kot so denimo pogostej{e naravne nesre~e ali vse ve~je pomanjkanje pitne vode na regionalni ravni ter segrevanje Zemlje ter spreminjanje vodnega in zra~nega kroènja na globalni ravni. 9 Viri in literatura Blejec, M. 1976: Statisti~ne metode za ekonomiste. Ljubljana. Hrvatin, M., Perko, D. 2002: Ugotavljanje ukrivljenosti povr{ja z digitalnim modelom vi{in in njena uporabnost v geomorfologiji. Geografski informacijski sistemi 2001–2002. Ljubljana. Hrvatin, M., Perko, D. 2003a: Gozdno rastje in morfometri~ne zna~ilnosti povr{ja v Sloveniji. Geografski vestnik 75-2. Ljubljana. Hrvatin, M., Perko, D. 2003b: Surface roughness and land use in Slovenia. Acta geographica Slovenica 43-2. Ljubljana. Hrvatin, M., Perko, D. 2005: Differences between 100-meter and 25-meter digital elevation models according to types of relief in Slovenia. Acta geographica Slovenica 45-1. Ljubljana. Hrvatin, M., Perko, D. 2006: Land use in selected erosion-risk areas of Tertiary low hills in Slovenia. Acta geographica Slovenica 46-1. Ljubljana. Malovrh, C. 1958: O metodi geomorfolo{ke analize gorate pokrajine z vidika ekonomske, posebej agrarne geografije. Geografski vestnik 29–30. Ljubljana. O{tir, K., Podobnikar, T., Stan~i~, Z., Mlinar, J. 2000: Digitalni model vi{in Slovenije InSAR DMV 25. Geodetski vestnik 44-4. Ljubljana. Perko, D. 1998: The regionalization of Slovenia. Geografski zbornik 38. Ljubljana. Perko, D. 2001: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. Ljubljana. Perko, D. 2002: Dolo~anje vodoravne in navpi~ne razgibanosti povr{ja z digitalnim modelom vi{in. Geografski vestnik 74-2. Ljubljana. Perko, D. 2007: Morfometrija povr{ja Slovenije. Georitem 3. Ljubljana. Podobnikar, T. 2002: Koncept izdelave novega digitalnega modela reliefa Slovenije. Geografski vestnik 74-1. Ljubljana. Podobnikar, T. 2005: Production of integrated digital terrain model from multiple datasets of different quality. International Journal of Geographical Information Science 19-1. London. Podobnikar, T. 2006: Digitalni model reliefa iz razli~nih podatkov. @ivljenje in tehnika 57-4. Ljubljana. Podobnikar, T., O{tir, K. 1999: InSAR DMV 25. Ljubljana. Slovenske regije v {tevilkah. Ljubljana, 2007. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Uradni list RS 93/2005. Ljubljana. 282 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 283–293, Ljubljana 2007 POMEN VREDNOTENJA TAL ZA SKLADEN REGIONALNI RAZVOJ mag. Tomà Prus in dr. Franc Lobnik Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Center za pedologijo in varstvo okolja Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana tomaz.prus@ bf.uni-lj.si, franc.lobnik@ bf.uni-lj.si UDK: 631.4:711.1 IZVLE^EK Pomen vrednotenja tal za skladen regionalni razvoj Slovenija je deèla z omejenimi naravnimi viri. Prostor oziroma tla so eden pomembnej{ih, saj imamo le 18 % ravninskega sveta. Tla so mo~no vpletena v delovanje vseh naravnih ekosistemov in zato tudi mo~- no ranljiva. Degradacija ali celo uni~enje tal se nesporno odrazi {e na ostalih delih okolja, prav tako pa tudi v {ir{em prostoru. ^eprav je z vidika vsake generacije najpomembnej{i le ~as v katerem biva, pa moramo vsaj v dolo~eni meri skrbeti tudi za bivanje prihodnjih rodov. V to skrb nedvomno spada poleg ~istega zraka, vode tudi ohranjanje multifunkcionalnosti tal. Informacije o lastnostih, med drugim tudi kakovosti tal, so pomembni podatki pri na~rtovanju regionalnega razvoja in rabe prostora. Kakovost in natan~nost evidence nacionalnega talnega fonda se je v zadnjih letih mo~no spremenila. Nastala je digitalna pedolo{- ka karta v merilu 1 : 25.000. Primerno izbrani atributni podatki, ki pojasnjujejo posamezne talne lastnosti, kakovost tal, primernost za razli~ne rabe in mònosti ohranjanja biotopov, bodo pomemben parameter za vrednotenje zemlji{~ pri nadaljnjem regionalnem razvoju. Na teh podatkih izdelana okoljska poro~ila bodo pomembna za odlo~itve o razvoju in mònih obremenitvah v posamezni regiji. KLJU^NE BESEDE tla, krajina, pedolo{ka karta, podatki o tleh, regionalno planiranje, degradacija tal, tematska strategija o tleh ABSTRACT Importance of the evaluation of soils for sustainable regional development Slovenia is a land with limited availability of natural resources. Space respectively soil is one of the most important one, due to only about 18% of lowlands. Soils are in great amount interfering in functioning within all natural ecosystems and consequently very vulnerable. Soil degradation, including destruction, is unquestionably reflecting on all other parts of the environment, as well as in broader areas. Although, from each generation's point of view, the time they live in is the most important, we must, at least to a certain extent, take care for the following generations. Apart from clean air and water, here belongs the protection of soil's multifunctionality. Information about the properties, the soil quality among them, are important in the process of regional development and land use planning. The quality and precision of national soil records has changed very much in the past few years as a digital soil map in scale of 1:25.000 has been established. The collected attribute data, which explain particular soil properties as well as soil quality, soil suitability for different land use and feasibility of biotope protection measures can serve for soil and land evaluation in regional planning. Environmental reports based on this data will be considered important for decision-making about development and possible environmental burdens of specific regions. KEYWORDS soils, land, soil map, soil data, regional planning, soil degradation, soil thematic strategy 283 Tomà Prus, Franc Lobnik 1 Uvod Regionalni razvoj temelji na {tevilnih dejavnikih. V obdobju hitre gospodarske rasti in ob zavest-nem izrinjanju okolja v obrobje drùbenih dogajanj je od okoljskih elementov za razvoj potreben samo prostor. Surovine in celo ~love{ke vire lahko poljubno preme{~amo, rekreacijske in druge potrebe kot na primer opazovanje narave pa se alocira na turisti~na obmo~ja ali celo oddaljena eksoti~na okolja. Izgubo naravnih kakovosti bivalnih okolij mo~no urbaniziranih in industrializiranih naselij ne moremo nadomestiti z razgla{anjem zavarovanih obmo~ij v prometno in gospodarsko obrobnih obmo~ij ter enostranskim omejevanjem kmetijske rabe tamkaj{njim prebivalcem. Zavarovana obmo~ja ne morejo biti sama po sebi namen, saj je ve~ina takih okolij antropogenega nastanka. Pestrost slovenskih krajin vzdrùje kmetijska dejavnost v prostoru, ki bi se sicer zarasel z gozdom kot potencialno rastlinsko odejo. Dnevna mobilnost v razvitej{a obmo~ja Slovenije ustvarja preobremenitve cestne infrastrukture, obenem pa nezadostne bivalne zmogljivosti v razvitej{ih obmo~jih ènejo cene nepremi~nin strmo navzgor. V manj razvitih obmo~jih pa cene zemlji{~ oziroma prostora izgubljajo svojo realno vrednost. Slovenija je glede na svojo majhnost zelo pestra v krajinskem pogledu. Geolo{ka podlaga in relief, podnebne razmere in naravna rastlinska odeja, posledi~no pa tudi raba prostora kot urbana in rural-na obmo~ja, se izmenjujejo na kratke razdalje. Paradigma trajnostnega razvoja sloni predvsem na ~im manj{ih vplivih na na{tete elemente krajine, saj zahteva ohranjanje oziroma obnovljivost naravnih virov. Drug pomemben vidik je nosilna sposobnost slovenske krajine kot komplementarne zdrùbe siner-gijsko povezanih zgoraj na{tetih dejavnikov. Pri tem se sre~amo s snovnimi in energetskimi tokovi oziroma kroènji skozi tla. Vidik tal tako ni samo vidik enega ali celo nekega naravnega vira, uporabnega za kmetijsko pridelavo, ampak vidik celotne multifunkcionalnosti tal in krajine. Prekora~ena nosilna sposobnost podsistema tal praviloma zmanj{uje tudi sposobnosti njihove samoobnove, s tem pa ogrozi stabilnost celotnega sistema krajine. 2 Multifunkcionalnost tal Tla lahko glede na ~as nastajanja opredelimo kot po~asi obnovljivi naravni vir, saj je njihovo nastajanje vezano na mnogo ~love{kih generacij. Pod naravnimi pogoji brez vpliva ~loveka je to spreminjanje v dinami~nem ravnotèju z naravo. V zadnjih obdobjih pa je intenzivni vpliv ~loveka povzro~il mnogo sprememb in izrazito poru{il ravnotèje z netrajnostno rabo prostora in prekomerno industrializacijo. Ti pojavi so najbolj izraziti v hitrem spreminjanju namembnosti zemlji{~ zaradi urbanizacije, intenzivne kmetijske proizvodnje, onesnaèvanja tako kmetijskega kot nekmetijskega izvora ter globalnih podnebnih sprememb (Lobnik 2003), ki lahko ogrozijo ~love{tvo tako glede pridelave hrane, kakovosti pitne vode in zraka (toplogredni plini). Vedno bolj {tevil~no prebivalstvo in neracionalna raba naravnih virov lahko sproì tudi medetni~ne in meddràvne spore. Strokovnjaki ve~inoma definirajo tla kot naravno tvorbo na Zemljinem povr{ju, ki je pod vplivom tlotvornih dejavnikov in procesov pridobila novo lastnost – rodovitnost. Povr{ina litosfere se je zaradi preperevanja geolitolo{ke osnove (mati~ne podlage) ter zaradi vpliva reliefa, podnebja in vodnih razmer, rastlin, ìvali in ~loveka v dolo~enem ~asu spremenila v tla. Tla so najve~ji filter na planetu in vase sprejmejo vse odmrle rastlinske in ìvalske ostanke, ter naravne in antropogeno nastale snovi, ki jih prena{ajo vetrovi ali vode. Bioti~ni, kemijski in fizikalni procesi v tleh omogo~ijo kroènje snovi in energije med ìvo in neìvo naravo torej med tlemi, mikroorganizmi ter rastlinskimi in ìvalskimi organizmi. ^lovek te procese izrablja è od neolitika za opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti. Tla imajo v tem pogledu nezamenljivo vlogo oziroma funkcijo. Kopenski ekosistem je model snovnih energetskih pretokov, ki omogo~ajo razvoj in obstanek ìvljenja na Zemlji. Ta model je sorazmerno zapleten, kar nam pojasnjuje tudi, geolo{ko gledano, prehod ìvljenja iz morja na kopno. Hranilne snovi in vodo, ki je v morju samoumevna, je na kopnem treba 284 Pomen vrednotenja tal za skladen regionalni razvoj zadràti in skladi{~iti. Gola kamnina tega ne zmore. [ele z nastajanjem posebnega sistema sestavlje-nega iz odmrlih organizmov in mineralne preperine je bil izpolnjen pogoj za obstanek na kopnem tudi zahtevnej{ih organizmov. Tla tako danes opredeljujemo kot temeljni ~len kopenskih ekosistemov, ki dolo~a skupaj s klimo, njihove temeljne lastnosti. Upo{tevati je treba, da imajo le redki ekosistemi ustrezne celostne lastnosti zadovoljevanja ~lovekovih potreb v smislu njegovega preìvetja: zmònosti pridelovanja hrane in ustvarjanja ustreznih vi{kov oziroma zalog, oskrbo s pitno vodo ter primerne prostorske razmere za poselitev. Glede na na{tete dejavnike in procese je na povr{ju Slovenije razvita zelo pestra talna odeja (slika 2). Nekatera tla se pojavljajo na zelo majhnih povr{inah ali v zelo svojevrstnih okoljih. Taka tla po kriterijih izjemnosti, tipi~nosti, kompleksnosti in ekolo{kega vidika (Skobrne in Peterlin 1988) lahko uvr{~amo v naravno dedi{~ino (Prus 1991). Nekatera pa zaradi zelo posebne in ve~ stoletne izrabe oziroma obdelave tal v kmetijske namene, ki je lahko povezana s posami~nimi tradicionalnimi kmetijami, nosijo tudi oznako kulturna dedi{~ina. Taka zemlji{~a namre~ ustvarjajo zna~ilni izgled slovenskih kulturnih krajin in obeleùjejo regije. Zaradi velike zadrèvalne sposobnosti so tla nenadomestljiv filter med povr{jem planeta in podtalnico, ter zagotavljajo neonesnaènost pitne vode. Zadrùjejo padavinsko vodo ter omogo~ajo rast rastlin in vodne izvire povr{inskih vod tudi v su{nih obdobjih. Veèjo in spreminjajo kemi~ne oblike snovem, ki bi druga~e {kodljivo delovale v okolju in ljudem. Tla so vir surovin kot so gline in peski, iz podtalja pa izrabljamo tudi druge kovinske in nekovinske surovine. V tleh temeljijo razli~ni objekti, tako da tla omogo~ajo tudi bivanje ljudi. Prav tako v tleh stalno ali prehodno bivajo {tevilni organizmi, zato imajo tudi funkcijo habitata in genskega rezervoarja, ki je prakti~no neraziskan saj poznamo manj kot 5 % organizmov ìve~ih v tleh. Tla tudi ~uvajo in skrivajo arheolo{ko in paleontolo{ko dedi{- ~ino (slika 1). Slika 1: Funkcije tal. 285 Tomà Prus, Franc Lobnik Slika 2: Digitalni pedolo{ki zemljevid Slovenije 1 : 25.000 (generalizirane talne enote), Center za pedologijo in varstvo okolja, Univerza v Ljubljani. P Potrebo po ve~jem ohranjanju tal dokazujejo dokumenti Zdruènih narodov kot je Konvencija v boju proti degradaciji tal (Suhadolc et al. 2006), Svetovni sestanek na vrhu o trajnostnem razvoju v Joha-nesburgu leta 2002 (World Summit on Sustainable Development in Johannesburg in 2002), pa tudi evropske komisije in evropskega parlamenta z objavo dokumenta Evropske unije Strategija o zavaro-vanju tal ( Thematic Strategy for Soil Protection) (medmrèje 1), kjer opozarjajo tako razvite kot nerazvite dràve, da je samoohranjevalna sposobnost planeta Zemlja è zdavnaj preseèna. Zato je nujna iniciativa v smislu sonaravnej{ega gospodarjenja z vodami in tlemi ter spreminjanje tehnologij, v smeri zmanj{evanja deleà toplogrednih plinov. 3 Ogroènost tal ^lovek je s svojimi posegi v prostor in naravo ogrozil delovanje tal oziroma njihove funkcije. Te grònje so opredeljene v evropskih dokumentih o tleh kot degradacija tal, ki jo zajema tudi evropska strategija varstva tal (medmrèje 6). To so erozijski pojavi (vodni in vetrni), zmanj{evanje vsebnosti organske snovi v tleh, onesnaèvanje tal z organskimi in anorganskimi onesnaìli tako to~kovno kot razpr{eno, spreminjanje namembnosti najbolj{ih zemlji{~ za potrebe urbanizma in infrastrukture, zbi-janje tal oziroma uni~evanje strukture tal, zaradi neprimernih agrotehni~nih ukrepov, spreminjanje biotske raznovrstnosti, zaradi globalnih podnebnih sprememb pa je vedno ve~ negativnih vplivov su{e na zmanj{anje pridelkov ter s tem boidiverziteto tal. V vzhodni Sloveniji, kjer je manj padavin kot v drugih delih dràve, se lahko zaradi su{e pri~nejo pojavljati procesi zaslanjevanja tal. Veliko {kode pa naredijo ob~asne mo~ne padavine, ki ponekod povzro~ajo erozijo in plazove. Nekatere od teh groènj neposredno izhajajo tudi iz kmetijske dejavnosti, vendar v razmerah, ko mora ta slediti ciljem zelo {ibke trajnosti oziroma globalnemu trgu (Luk{i~ in Bahor 2007) kot sta mak-simizacija produkcije in rasti, ki zahtevata masovno in ceneno pridelavo. V tak{nem okvirju tèko najdemo prostor za trajnostni razvoj in varovanje okolja. V splo{nem lahko trdimo, da so grònje tlem posledica netrajnostno naravnanega na~rtovanja rabe prostora. Izrazitej{e so v urbanih, periurbanih in intenzivnih kmetijskih (industrijsko-kmetijskih) obmo~jih, medtem ko so v redkeje naseljenih in ekstenzivnih kmetijskih obmo~jih te grònje bistveno manj izraène. Soil sealing – izgubljanje zemlji{~ zaradi pozidave lahko prikaèmo tudi z doma~imi podatki. Slovenija je izgubila obsèna obdelovalna zemlji{~a, ker so na njih zgradili naselja, prometno infrastrukturo, industrijske obrate v novej{em ~asu pa prodajne centre, kjer je na primer Maribor ponudil tem centrom najbolj{a zemlji{~a. Preglednica 1: Predlogi ob~in za spremembo namembnosti za potrebe urbanizacije, v te povr{ine niso zajete spremembe za potrebe avtocest (Skumavc in [abi~ 2005). leto spremembe namembnosti kmetijskih zemlji{~ (v ha) indeks 1995 = 100 1995 140 100 1996 224 159 1997 803 570 1998 885 628 1999 944 822 2000 2339 1660 286 Pomen vrednotenja tal za skladen regionalni razvoj 287 Tomà Prus, Franc Lobnik Slika 3: DPSIR okvir uporabljen za tla. 4 Vklju~evanje tal v prostorsko planiranje Funkcije tal lahko vklju~imo v postopke prostorskega planiranja z uporabo DPSIR metodologije. DPSIR je kratica sestavljena iz angle{kih besed Gonilne sile, Pritiski, Stanje, Vplivi in Odzivi (glej sliko 3). Ta metodologija lahko vzpostavi povezave med okoljem in drùbo to je socio-ekonomsko dome-no. Metodologijo so razvili v okvirju Evropske okoljske agencije (EEA) za podporo trajnostnemu razvoju. Omogo~a analizo vzrokov in posledic ter na~rtovanje odzivov v smislu planskih in politi~nih ukrepov. Regionalno planiranje tako ima orodja (Odzivi) s katerimi bi lahko zmanj{evali nekatere napetosti in konflikte znotraj regije oziroma enakomerneje porazdelili obremenitve (Zupan et al. 2000). Mòno je dose~i tudi manj{e migracije prehranskih snovi, saj lahko regija zagotavlja dolo~eno stopnjo samooskrbe. Okvir DPSIR tudi na ravni regionalnega planiranja pomaga ugotavljati kriti~na dogajanja, povezana s tlemi. Izgube tal in degradacija tal, opredeljeni v okvirju DPSIR kot stanje naravne tvorbe ali dobrine, kaè na neustrezno ravnanje z njimi. Pritiski, ki to stanje povzro~ajo, so namre~ posledica {iroke palete gonilnih sil, ki izvirajo iz vseh gospodarskih panog. Kmetijska pridelava je samo ena od teh dejavnosti vendar se v lai~nem javnem mnenju pogosto prikazuje kot najbolj kriti~na. 5 Stanje ohranjenosti in rabe tal v Evropi in Sloveniji – analiza gonilnih sil, pritiskov in stanj Po izra~unih Evropske agencije za okolje je 115 milijonov hektarjev zemlji{~ v Evropi podvrènih vodni eroziji in 42 milijonov hektarjev vetrni eroziji. Kar v 45 % zemlji{~ se zmanj{uje deleòrganske snovi v tleh. [tevilo onesnaènih lokacij pa presega 3,5 milijonov hektarjev (medmrèje 2). Podatki spremembe pokrovnosti tal (Corine Land cover changes database) (medmrèje 3) kaèjo pomembne spremembe v rabi zemlji{~ v Evropi, kar ima tudi posledico na kakovost tal. Med leti 1990 in 2000 je kar 2,8 % zemlji{~ doìvelo spremembo namembnosti, v nekaterih delih Evrope pa celo 10 %. 288 Pomen vrednotenja tal za skladen regionalni razvoj Indikator – Raba tal (Land use) kaè vpliv urbanizacije in izgradnje infrastrukture v evropskem, nacionalnem in regionalnem razvoju, po drugi strani pa je tudi opu{~anje kmetijske dejavnosti zaradi socialnih ali ekonomskih vzrokov v nekaterih ~lanicah Evropske unije velik problem. V Evropski uniji je 36 % za kmetijstvo ugodnih tal, v Sloveniji pa za je kmetijstvo primernega 30 % povr{ja, izkori{~enega pa 24 % od tega njiv in vrtov le 8.3 % (Suhadolc et al. 2004). S kmetijstvom se preìvlja v Sloveniji le desetina prebivalstva, toda na podeèlju ìvi dobra ~etrtina ljudi in ta trend se blizu velikih sredi{~ celo pove~uje, kar dodatno pove~uje pritisk na spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih tal. Leta 1960 je bilo v Sloveniji 294.765 ha njiv in vrtov (Statisti~ni letopis 1973), ob ustanovitvi dràve Slovenije 1991 jih je bilo 195.117 ha, toda v 11 letih do 2002 se njihov delè {e zmanj{al in ostalo jih le {e 168.414 ha (Statisti~ni letopis 2003). ^e povr{ino prera~unamo na prebivalca, je to 857,5 m2 njiv in vrtov (medmrèje 4). S takim deleèm povr{ine je samooskrba Slovenije prakti~no onemogo~ena. Vzroke za tako stanje, gonilne sile, lahko poi{~emo med trendi globalizacije, ki celo v tradicionalno kmetijskih okoljih uvaja kot samoumevno preskrbo preko velikih nakupovalnih centrov, medtem ko kmetje ostajajo brez mònosti prodaje pridelkov. V Sloveniji ta trend {e vedno obstaja, vendar pa se v nekaterih dràvah Evropske unije è vra~ajo nazaj k konceptu manj{ih trgovin, kjer prodajajo okolju prijazno pridelano hrano in vzpodbujajo lokalno kmetijstvo k biolo{ki pridelavi hrane. Ker za Slovenijo nimamo zbranih podatkov, navajamo primer oskrbe Londona. Velik del preskr-be s hrano prihaja iz nad 8.000 km oddaljenih krajev, celo vrste pridelkov, ki bi jih v Angliji in blìnjih krajih Evrope z lahkoto pridelovali (slika 4). Tak na~in oskrbe postane zaskrbljujo~ z vidika trenda, ki ga je treba upo{tevati, to je nara{~anja cen nafte in njenih derivatov, kar vpliva na dvigovanje cen celotnega nabora energentov. Vsekakor je s tega vidika treba predvideti mònosti mo~no podraènega prevoza. Vplivi v nadaljnji analizi tega trenda posledi~no pomenijo, da bo prevoz hrane za velike markete nezanimiv, medtem pa bomo pozidali najbolj{a zemlji{~a, ker med politiki in ve~ino prebivalstva prevladuje mnenje, da se v mega-marketih dobi vse. V pregledu stanja in vplivov se moramo dotakniti tudi vrtov. Vrtovi v sodobni drùbi igrajo pomembno vlogo v multifunkcionalnosti tal. Omogo~ajo pomemben prispevek k zdravi prehrani, predvsem Slika 4: Oskrba Londona (medmrèje 5). 289 Tomà Prus, Franc Lobnik pa k rekreaciji in mentalnemu spro{~anju z delom preobremenjenega aktivnega prebivalstva. Zelo pogosto je oskrbovanje vrta edina rekreacija upokojencev. Prostorski planerji pa v zadnjem ~asu preganjajo v nekaterih mestih vrti~karstvo bolj kot divja odlagali{~a. ^eprav bi lahko z ustrezno organizacijo, predpisi in ustrezno ponudbo vrtnih objektov ter opreme, odigralo pomemben prispevek k urejenosti primestnega okolja, podobno kot v {tevilnih drugih dràvah Evropske unije. Med vsemi drugimi deli narave (ekosistema) se v varovanju okolja tla marginalizirajo. Zmanj{evanje njihovega pomena je lahko posledica nepoznavanja njihove multifunkcionalnosti, pogosto pa je posledica lastnikovih interesov. Tla so namre~ del zemlji{~ oziroma zemlji{kih parcel in pomemben del lastni{tva v gospodarskem in zasebnem sektorju. Promet z zemlji{~i in raba zemlji{~ se lahko mo~- no zaplete, ~e so zemlji{~a obremenjena z normativnimi za{~itnimi ukrepi. Ti ukrepi izhajajo iz razli~nih ocen ali sistemov vrednotenja, ki dolo~ajo njihov pridelovalni potencial in pomen funkcij, ki jih tla opravljajo v dolo~enem prostoru. Torej, tudi ~e zanemarimo pridelovalno funkcijo in odpi{emo kmetijsko dejavnost v nekem prostoru, so tla {e vedno pomembna za zadrèvanje in ~i{~enje vode, zadrèvanje onesnaìl, varovanje biolo{ke pestrosti in naravnih habitatov, varovanje kulturne dedi{~ine in drugo. Struktura DPSIR lahko prispeva k razumevanju in opisu povezave med ekonomskimi razvojnimi aktivnostmi in okoljem, pri ~emer ugotovimo, da je podeèlje in z njim kmetijstvo v zelo zapletenem odnosu do drugih dejavnikov v regionalnem razvoju. Pri pregledu indikatorjev, ki so bolj tipi~ni za Slovenijo, ugotovimo, da so stanja zelo razli~na. Na eni strani intenzifikacija kmetijstva na drugi pa opu{~anje kmetijske dejavnosti in zara{~anje kmetijskih povr{in ter mo~an pritisk urbanizacije in gradnje infrastrukture na najbolj{ih kmetijskih zemlji{~ih zahteva odlo~nej{e ukrepe. Zato sku{a Evropska unija z reformo kmetijstva (CAP), v Sloveniji pa vlada s kmetijskim okoljskim programom (SKOP) vplivati in vzpodbujati bolj sonaravno izkori{~anje podeèlja in tudi pridelavo hrane oziroma biomase, ~e vklju~ujemo v te procese tudi gozd in povr{i-ne v zara{~anju. ^eprav so mnogi kritizirali 1982 sprejeti Zakon o varstvu kmetijskih zemlji{~, ~e{ da zavira razvoj, bi ga lahko s preudarnostjo uporabljali, brez da bi tvegali zaviranje industrijskega in infrastrukturnega regionalnega in dràvnega razvoja. Kajti za kmetijstvo manj vrednih zemlji{~ je v vsaki regiji dovolj, kljub upo{tevanju za{~ite zemlji{~ s pomembnim pridelovalnim potencialom in ohranjanju specifi~- nih biotopov. Pritisk gradnje na najbolj{a kmetijska zemlji{~a je v na{ih razmerah zelo izrazit. Ravmo povr{je in stabilne geomehanske razmere omogo~ajo namre~ najbolj enostavno gradnjo. ^e pogledamo {e nekaj kazalnikov, ki so bolj specifi~ni za Slovenijo, lahko ugotovimo, da so nekateri zelo negativno izraèni. Kazalnik – Vlaganja (Inputs), kot so mineralna in organska gnojila, pesticidi, raba vode in energije …, se lahko s podnebnimi spremembami mo~no spremeni, ker bo razpolòljivost vode v nekaterih regijah omejitveni dejavnik, kot napovedujejo meteorologi, pa bo ta problem v naslednjih obdobjih {e ve~ji. Podnebne spremembe in cene nafte na svetovnih trgih sta pomembni gonilni sili, ki è spreminjata pogled na vlogo tal. Poplave in su{e pa vsaj regionalno è zmanj{ujejo zaloge hrane. Tla in njihova zadrèvalna sposobnost pa so temeljnega pomena za ohranjanje stabilnosti vodnih virov v dalj{em ~asovnem obdobju. 6 Na~rtovanje odzivov in vrednotenje tal Odzivi na grònjo izgubljanja kmetijskih zemlji{~ zaradi gradbenih posegov so glede na predstavljeno stanje nujni. Tudi vlada podpira sprejem evropske direktive o varstvu tal (medmrèje 7). Predvideti bo treba ustrezne ukrepe za varovanje tal s potencialno funkcijo pridelovanja hrane. Za razliko od preteklih na~inov varovanja z obmo~ji kmetijskih zemlji{~ kot togim conskim sistemom, je mogo~e Slika 5: Strokovne podlage za vrednotenje tal za poljedelsko rabo-pridelovanje polj{~in. P 290 Pomen vrednotenja tal za skladen regionalni razvoj 291 Tomà Prus, Franc Lobnik ob razpolaganju z digitalno pedolo{ko karto tal (Lobnik et al. 2006) oziroma talnim informacijskim sistemom in ustreznimi dopolnilnimi podatki (digitalni model reliefa, geologija, meje naselij, vodna mreà …) z ustreznimi GIS orodji ovrednotiti prav vsak prostorski segment tal. Izdelati je mogo~e tudi relativne lestvice vrednotenja in ocene primerljivosti posameznih razli~ic prostorskih segmentov. Ta postopek smo v okviru Centra za pedologijo in varstvo okolja ve~krat uporabili za izdelavo {tudij primerljivosti razli~nih razli~ic avtocestnih odsekov (Prus et al. 2000). Metoda temelji na to~kovanju izbranih talnih lastnosti, kon~ni rezultat je podan kot {tevil~na vrednost to~k za posamezno kartografsko enoto. Ve~je {tevilo to~k odraà ve~ji pridelovalni potencial in tudi ve~jo primernost za dolo~eno rabo. Rabo tal je treba predhodno opredeliti z naborom meril (kakovosti) zemlji{~, ki se razlikujejo glede na specifi~ne zahteve rastlinskih vrst, tehnologij in ekolo{kih dejavnikov. Rezultate obi~ajno predstavimo v obliki tematskih zemljevidov. Na sliki 5 je prikazan tematski zemljevid primernosti tal za poljedelsko rabo. Povr{ine, ki so za poljedelsko rabo najbolj primerne, so obarvane zeleno. Tem povr{inam bo treba pri regionalnemu razvoju posvetiti posebno pozornost in poskrbeti za ustrezno stopnjo zavarovanja. 7 Sklep Slovenija je deèla z omejenimi naravnimi viri. Prostor oziroma tla so eden pomembnej{ih, saj imamo le 18 % ravninskega sveta. Degradacija ali celo uni~enje tal se nesporno odrazi {e na ostalih delih okolja, prav tako pa tudi v {ir{em prostoru. V okvir regionalnega planiranja spada v smislu trajnostnega razvoja poleg ~istega zraka in vode tudi ohranjanje multifunkcionalnosti tal. V tem okviru poleg ukrepov za prepre~evanje zmanj{evanja povr{in najbolj{ih kmetijskih zemlji{~ zajamemo tudi ukre-panje za odpravljanje vzrokov in posledic onesnaènja tal, kar je prisotno v regijah z dolgoletno tradicijo predelovanja kovin. Dodaten razlog za smotrno na~rtovanje rabe tal je uvajanje tako imenovanih bio goriv v energetsko bilanco. Za njihovo pridobivanje potrebujemo prav tako ustrezne kmetijske povr{ine. S pojavom su{nih razmer so se poslab{ale razmere za pridelavo na ob~utljivih tleh s prodi in peski v podtalju. Pojavile se bodo zahteve po namakanju, kar lahko sproì nove probleme v odnosu do pod-talnih vod. Brez namakanja se lahko zgodi, da bo treba opustiti pridelavo nekaterih kmetijskih rastlin. S tem ko v na{em okolju nismo ve~ sposobni zagotavljati ustreznih koli~in hrane, jo moramo nadomestiti iz drugih virov. Ker v tem seveda nismo edini, nara{~ajo pritiski na spremembe v okolju globalno. Naj samo omenim zmanj{evanje Aralskega jezera zaradi porabe vode za namakanje in izsekavanje trop-skih gozdov za pridobivanje novih kmetijskih povr{in. Zmanj{evanje povr{in tal z multifunkcionalno vlogo pa ne zadeva samo najbolj{ih kmetijskih povr- {in. Tudi v naravnih okoljih, {e zlasti pa atraktivnih turisti~nih okoljih mo~no nara{~ajo trendi po spremembah tradicionalne rabe zemlji{~ v zazidljiva. Posledica tega sicer ni toliko v izgubi pridelovalnega potenciala, ampak ostalih funkcij tal ter razvrednotenje krajine v vizualnem in okoljskem pogledu. Z ukinitvijo 8. ~lena Zakona o kmetijskih zemlji{~ih se je mo~no pove~al pritisk na spremembo namembnosti najbolj{ih kmetijskih zemlji{~. K temu je pripomogla tudi premajhna vloga Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pri prostorskem planiranju, ki bi bilo dol`no {~ititi naravni vir tal za bodo~e generacije. ^e torej èlimo v bodo~e ohraniti funkcije tal v sklopu naravnih prvin slovenskih krajin, je nujno sprejeti strate{ke odlo~itve, ki bodo omogo~ale razvoj po modelih mo~nej{e trajnosti. To vsekakor ni lahka naloga, saj v primeru tal oziroma rabe tal posegamo v pravice na zemlji{~u, ki je privatna lastni-na. Vzdr`no gospodarjenje s tlemi pa se pogosto razume v razvojnem modelu {ibke trajnosti kot zaviranje razvoja. Za planiranje in sprejemanje odlo~itev pri na~rtovanju regionalnega razvoja in rabe prostora so potrebne informacije o lastnostih tal, med drugim tudi o njihovi kakovosti. Kakovost in natan~nost evidence nacionalnega talnega fonda je omogo~ena z digitalno pedolo{ko karto v merilu 1 : 25.000. Pri-292 Pomen vrednotenja tal za skladen regionalni razvoj merno izbrani atributni podatki, ki pojasnjujejo posamezne talne lastnosti, kakovost tal, primernost za razli~ne rabe in mònosti ohranjanja biotopov, bodo pomemben parameter za vrednotenje zemlji{~ pri nadaljnjem regionalnem razvoju. 8 Viri in literatura Lobnik, F. 2003: The situation of sustainable land use and soil protection in Slovenia. Local land & soil news no. 6/II/03. Bulletin of the European Land and Soil Alliance (ELSA). Lobnik, F., Vidic, N., J., Gr~man, H., Lisec, A., [porar, M., Zupan, M., Prus, T., Rupreht, J., Vr{~aj, B., Suhadolc, M., Miheli~, R. 2006: Tla Slovenije – pedolo{ka karta v merilu 1 : 25.000. Novi izzivi v polje-delstvu. Zbornik simpozija, Roga{ka Slatina, [7. in 8. december]. Ljubljana. Luk{i~, A., Bahor, M. 2007: Trajnostni razvoj v lu~i Lizbonske strategije in njene revizije. Slovenija v evropski drùbi znanja in razvoja. Ljubljana. Medmrèje 1: http://ec.europa.eu/environment/soil/index.htm (15. 5. 2007). Medmrèje 2: Tla. Europe's Environment the Dobrish assesment, http://reports.eea.europa.eu/ 92-826-5409-5/en (15. 5. 2007). Medmrèje 3: http://terrestrial.eionet.eu.int/CL2000/docs/publications/corinescreen.pdf (http://terrestrial.eionet.europa.eu/CLC2000/changes) (15. 5. 2007). Medmrèje 4: http://www.sigov.si/svo (15. 5. 2007). Medmrèje 5: Sonaravno uravnoteèni razvoj Slovenije, http://www.sigov.si/svo (15. 5. 2007). Medmrèje 6: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/com/2006/com2006_0231sl01.pdf (15. 5. 2007). Medmrèje 7: http://www.mop.gov.si/si/splosno/novice/novica/article/1994/5760/?type=98& cHash=bb99cf3375 (15. 5. 2007). Prus, T. 1991: Vrednotenje tal z vidika nekaterih kopenskih ekosistemov. Magistrska naloga. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. Prus, T., Vr{~aj, B., Lobnik, F. 2000: Soil vulnerability and land use planning in Slovenia. V: Soil vulnerability and sensitivity: proceedings of the international congress, Florence, 18.–21. October 1999, (Bollettino della Societa Italiana della Scienza del Suolo, Vol. 49, No. 1–2). Skobrne, P., Peterlin, S. 1988: Inventar najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije. Ljubljana. Skumavc, D., [abi~, D. 2005: Pokrovnost tal v Sloveniji 1993–2001, Ljubljana. Suhadolc, M., Lobnik, F. 2004: Pomen tal za sonaravni razvoj Slovenije. V: Lah, Avgu{tin. Sonaravno uravnoteèni razvoj Slovenije, (Zbirka Usklajeno in sonaravno, 2004, {t. 11). Ljubljana. Suhadolc, M., Lobnik, F., Turk, I. 2006: Ocena izvajanja Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal v Sloveniji. Assessment of implementation of UN Convention to combat desertification/land degradation in Slovenia. Ljubljana: Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo: = The Regional Environmental Center for Central and Eastern Europe. Statisti~ni letopis SRS. 1973. Ljubljana. Statisti~ni letopis RS. 2003. Ljublana. Zupan, M., Miheli~, R., Vr{~aj, B., Lobnik, F. 2000: The assessment of soil monitoring plots for determination of environmental impact from agriculture. V: International conference on GIS for Earth science applications, 11–14 September, 2000, Menemen-Izmir, Turkey. Proceedings of 2nd ICGESA 2000. [S. l.]: Organizing Committee for ICGESA. Zupan, M., Rupreht, J., Ti~, I., Persolja, J., Lobnik, F., Lisec, A. 2007: Pedolo{ka karta. Sodobno kmetijstvo , 40-2. 293 294 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 295–303, Ljubljana 2007 TRG IN TR@NA VREDNOST KMETIJSKIH ZEMLJI[^ V SLOVENIJI Anka Lisec Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana anka.lisec@ fgg.uni-lj.si dr. Franc Lobnik Biotehni{ka fakulteta Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana franc.lobnik@ bf.uni-lj.si UDK: 332.74(497.4) IZVLE^EK Trg in tr`na vrednost kmetijskih zemlji{~ v Sloveniji Tla in zemlji{~a so od nekdaj predstavljala temeljni ~love{ki vir, ki nudi prostor, kjer ~lovek ìvi in deluje, v tr`nem gospodarstvu pa lahko predstavlja tudi vir kapitala. Transparenten in u~inkovit zemlji{ki trg je danes osnova za smotrno upravljanje z zemlji{~i in predstavlja temelj za drùbeni in gospodarski razvoj. Posebna skupina zemlji{~ so kmetijska zemlji{~a, ki jih kot nosilce posebnih okoljskih, drùbenih in gospodarskih funkcij pogosto ogroàjo ~love{ke aktivnosti. V ~lanku smo se osredoto~ili na trg s kmetijskimi zemlji{~i v Sloveniji, kjer smo se posku{ali omejiti na primer prodaje kmetijskega zemlji{~a. Osnovni poudarek je na predstavitvi dejavnikov, ki vplivajo na kmetijski zemlji{ki trg, in na pomenu kmetijskega zemlji{kega trga v lu~i neugodne kmetijske zemlji{ke strukture. KLJU^NE BESEDE zemlji{~e, kmetijsko zemlji{~e, zemlji{ki trg, tr`na vrednost, kmetijska krajina, lastninska pravica, gospodarjenje z zemlji{~i ABSTRACT Land markets and market value of the agricultural land in Slovenia Soil and land have always been the elementary source for human in the way of providing the space to live and act, and, in the market-oriented society, by representing a source of capital. Today, a transparent and effective land market is the basis of suitable land management, and the basis of social and economic development. Agricultural land represents a specific sort of land. As a holder of specific environmental, social and economic function, it is often threatened by human activities. The article is focused on the agricultural land market in Slovenia and narrowed down to the case of sale of land. The main emphasis is on presentation of factors that influence the land market, and on significance of the land market in the light of unfavourable agriculture land structure. KEYWORDS land, agricultural land, land market, market value, agricultural landscape, real property, land management 295 Anka Lisec, Franc Lobnik 1 Uvod Tla oziroma zemlji{~a so ~loveku è od pradavnine predstavljala osnovi ìvljenjski prostor in bistveni pogoj za njegovo ìvljenje in obstoj. S pravnega vidika lahko zemlji{~e opredelimo kot zaokroèn del zemeljskega povr{ja, na katerega se veèjo stvarne pravice, skupaj z naravnimi in ustvarjenimi danostmi zemlji{~. Za varovanje in dokazovanje pravnih dejstev na zemlji{~ih skrbijo institucije, ki so se razvile glede na potrebe drùbe in v skladu s splo{nimi drùbenimi na~eli. Danes so postala zemlji{~a in tla, kot eden temeljnih naravnih virov, podvrèna pritiskom s strani ~lovekovega poseganja v okolje, ki je bodisi posledica {irjenja naselij, urbanih aglomeracij in razvoja prometne infrastrukture, bodisi posledica onesnaèvanja in degradiranja tal zaradi industrijske, kmetijske dejavnosti ter drugih ~lovekovih posegov v okolje (Lobnik et al. 1994). Pri tem velja posebej izpostaviti podeèlski prostor, ki je, tako v Sloveniji kot tudi v drugih dràvah srednje in vzhodne Evrope, v zadnjih desetletjih doìvel velike demografske in drùbene spremembe, ki so dobile regionalne razsènosti. Slovenija si je ob osamosvojitvi zastavila veliko pomembnih nalog, kjer je bil eden pomembnej{ih ciljev vklju~itev dràve v evropske in svetovne gospodarske tokove. Prehod s planskega v tr`no gospodarstvo je v Sloveniji o~iten tudi na podro~ju upravljanja z zemlji{~i. V nekdanjem planskem gospodarstvu zelo okrnjen zemlji{ki trg, ko je bilo tèko govoriti o prostem zemlji{kem trgu, se je v devetdesetih letih za~el razvijati. V preteklih letih so se v Sloveniji vrednosti zemlji{~ za~ele oblikovati na osnovi pravil trga, za razliko od predhodnega izrazito administrativnega pristopa dolo~evanja vrednosti. 1.1 Transparentnost trga s kmetijskimi zemlji{~i v Sloveniji Transparenten in u~inkovit zemlji{ki trg predstavlja podlago smotrnemu upravljanju z zemlji{~i ter posledi~no pogoj za aktivni zemlji{ki trg in gospodarski razvoj. Transparentnost zemlji{kega trga se razume kot enakovreden dostop do podatkov o zemlji{kem trgu, o lastnostih zemlji{~ in o postopkih prenosa lastninske pravice za vse delènike zemlji{kega trga (Schulte et al. 2005). Potreba po preudarnem upravljanju z zemlji{~i je opazna v vseh drùbah sveta, ki pa ni le posledica rasti prebivalstva in omejenega izkori{~anja zemlji{~, ampak je tudi logi~na posledica gospodarskih koristi, ki jih nudijo zemlji{~a. Nujnost po preudarnem upravljanju z zemlji{~i je o~itna tudi pri kmetijskih zemlji{~ih. Slovenski zemlji{ki trg je bil v devetdesetih letih zaznamovan z netransparentnostjo. Do nedavnega je za edino evidenco zemlji{kega trga veljala podatkovna baza nepremi~ninskih transakcij Dav~ne uprave Republike Slovenije, ki jo dav~na uprava vodi od leta 1999 predvsem za namen obra~una davka na promet z nepremi~ninami. Ti podatki so bili deloma dostopni za znanstveno in raziskovalno delo, vendar z velikimi omejitvami zaradi varovanja osebnih podatkov in zaradi tajnosti dav~nega postopka. V primerjavi z nekaterimi razvitimi tr`nimi gospodarstvi je torej na tem podro~ju Slovenija {e v zaostanku. Zakon o mnoì~nem vrednotenju (2006) je s 1. 1. 2007 uvedel Evidenco trga nepremi~nin, ki je ve~- namenska zbirka podatkov o nepremi~ninskem trgu. Za zbiranje podatkov je zadolèno ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremi~nin, to je Ministrstvo za okolje in prostor. Po zakonu morajo podatke o prometu nepremi~nin ministrstvu po{iljati dav~na uprava iz evidenc napovedi za odmero davka na promet nepremi~nin, notarji in nepremi~ninske drùbe iz kupoprodajnih in najemnih pravnih poslov ter ob~ine in upravne enote iz najemnih pogodb. Geodetska uprava Republike Slovenije, ki je zadol- èna za vzdrèvanje omenjene evidence, je vzporedno vzpostavila javnosti dostopno Evidenco prometa nepremi~nin, za katero je podatke prevzela od Dav~ne uprave Republike Slovenije. Trenutno so na voljo podatki o prometu nepremi~nin za obdobje 2004–2006. Zaradi varovanja osebnih podatkov ti podatki ne vsebujejo osebne podatke in podatke o identifikaciji nepremi~nine. Dodatno oviro k razvitemu in dinami~nemu nepremi~ninskemu trgu nasploh predstavlja zapleten, mnogim tr`nim delènikom nejasen in dolgotrajen postopek prenosa lastninske pravice, ki lahko 296 Trg in tr`na vrednost kmetijskih zemlji{~ v Sloveniji traja ve~ kot eno leto. Posebne dolo~be veljajo za kmetijski zemlji{ki trg. Namen institucionalne podpore in predpisov, ki se nana{ajo na kmetijski zemlji{ki trg, je zagotoviti skladen drùbeni, gospodarski in okoljski razvoj, ki predstavljajo tri temeljne podporne stebre dolgoro~ne drùbene blaginje. Pravni promet s kmetijskimi zemlji{~i, kmetijami in gozdovi ureja Zakon o kmetijskih zemlji{~ih (2003), ~e ni glede predkupne pravice kmetijskih zemlji{~, kmetij in gozdov dolo~eno z drugim zakonom kako druga~e. Posebnosti prodaje kmetijskih zemlji{~i, kmetij in gozdov je v tridesetdnevni javni ponudbi, prednostnih upravi~encih pri nakupu ter v nujnosti odobritve prodaje s strani upravne enote. [ele z odo-britvijo prodaje upravne enote ste~e postopek prenosa lastninske pravice na na~in, ki velja za prenos lastninske pravice na ostalih nepremi~ninah. Odobritev prenosa lastninske pravice s strani upravne enote ni potrebna v primerih, ki so zakonsko dolo~eni in zajemajo na primer prenos lastninske pravice med solastnikoma, zakonskima partnerjema, prenos na podlagi izro~ilne pogodbe … Na postopek prenosa lastninske pravice na kmetijskih in gozdnih zemlji{~ih vpliva vrsta zakonov, kot so Zakon o ohranjanju narave (2004), Zakon o vodah (2002) …, ki prina{ajo poleg predkupnih upravi~encev po Zakonu o kmetijskih zemlji{~ih (2003) prednostno pravico za nakup posameznim institucijam. @e v primeru, ko se na zemlji{~a ne nana{a posebna zakonsko dolo~ena predkupna pravica in ko ne upo{tevamo morebitnih obremenitev zemlji{~, je postopek zapleten in tèko razumljiv za ob~a-snega delènika trga. Slednje je vzrok, da mora prodajalec kmetijskega zemlji{~a najve~krat è na samem za~etku postopka prodaje kmetijskega zemlji{~a (preverjanje podatkov o zemlji{~u) najti pravno pomo~. Zapletenost in nepoznavanje postopka prodaje kmetijskih zemlji{~ s strani lastnikov zemlji{~ lahko negativno vpliva na razvoj kmetijskega zemlji{kega trga ter posledi~no zavira smotrno gospodarjenje z zemlji{~i (Lisec et al. 2007). 1.2 Trg s kmetijskimi zemlji{~i za izbolj{anje posestne strukture kmetijskih gospodarstev Za slovenski kmetijski prostor je zna~ilno, da je iz preteklosti podedoval izredno neugodno kmetijsko zemlji{ko strukturo (Cerjak in Prosen 2001; Prosen 2003). Kljub tradiciji v izvajanju kmetijsko-zemlji{kih ureditvenih operacij, kot so komasacije, je v Sloveniji zemlji{ka struktura {e vedno izredno neugodna (Lisec et al. 2005). Kmetijski zemlji{ki trg lahko prispeva k izbolj{avi strukture kmetij v smislu zaokroèvanja in pove~evanja zemlji{~ kmetijskih gospodarstev. Podpora pri nakupu kmetijskih zemlji{~ je predvidena v Programu razvoja podeèlja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Slednje je skupaj s podporo pri izvajanju komasacij mogo~e razumeti v skladu s prizadevanji za izbolj{anje posestne strukture kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Ukrepi za izbolj{anje posestne strukture kmetijskih gospodarstev so v programu opredeljeni pod osjo 1 – Izbolj{anje konkuren~nosti kmetijskega in gozdarskega sektorja (Program razvoja podeèlja …, 2007). Pomembno vlogo pri trgu s kmetijskimi zemlji{~i ima nadalje Sklad kmetijskih zemlji{~ in gozdov Republike Slovenije, ki ga je dràva ustanovila v letu 1993 in katerega temeljni namen je upravljati in razpolagati s kmetijskimi zemlji{~i, kmetijami in gozdovi, ki so v lasti Republike Slovenije. Sklad ima med drugim vpliv na zemlji{kem trgu, saj je po Zakonu o kmetijskih zemlji{~ih (2003) predkupni upravi~enec pri prodaji kmetijskega zemlji{~a, kmetije ali gozda ({esti prednostni kupec). Kako uspe{na je dràva pri spodbujanju trgovanja in smotrnega upravljanja s kmetijskimi zemlji{~i, je tèko oceniti. K transparentnosti in posledi~no k aktivnosti trga s kmetijskimi zemlji{~i lahko veliko prispeva spremljanje zemlji{kega trga. V dràvah z razvitim tr`nim gospodarstvom predstavlja spremljanje zemlji{kega in nasploh nepremi~ninskega trga temelj, ne le dav~ni politiki, ampak tudi smotrnemu upravljanju z zemlji{~i, kar posledi~no prispeva k splo{nemu regionalnemu in drùbenemu razvoju. V prispevku smo se omejili na prenos temeljne pravice na zemlji{~ih, to je lastninske pravice. Lastninska pravica ni neomejena, saj se na zemlji{~a veèjo razli~ne omejitve. Prenos lastninske pravice se lahko izvede na razli~ne na~ine, kot so prenosi s kupoprodajno pogodbo, menjalno pogodbo, s pravnim aktom dedovanja, z darilno pogodbo … Najpogostej{a oblika prenosa na prostem zemlji{kem trgu 297 Anka Lisec, Franc Lobnik je kupoprodaja. Postopek prenosa se zaklju~i z vpisom novega lastnika v zemlji{ko knjigo, kar zagotavlja pravno varnost. Temeljni namen prispevka je podati oceno obsega trgovanja ter zna~ilnosti trga s kmetijskimi zemlji{~i v Sloveniji. 2 Metodologija Aktivnost trga s kmetijskimi zemlji{~i je prikazana na podlagi podatkov Evidence prometa nepremi~nin, ki jo je s 1. 1. 2007 javno vzpostavila Geodetska uprava Republike Slovenije na osnovi Zakona o evidentiranju nepremi~nin (2006). Podatki o prometu z nepremi~ninami iz omenjene evidence so na voljo za obdobje 2004–2006 in se nana{ajo na prostorski enoti katastrske ob~ine in ob~ine, kar je zadovoljivo za splo{en prikaz aktivnosti zemlji{kega trga na dràvni ravni. Kmetijska zemlji{~a, kot jih vodi omenjena evidenca, zajemajo poleg kmetijskih tudi gozdna zemlji{~a. Podatke je geodetska uprava prevzela iz obstoje~e baze podatkov o prometu z nepremi~ninami, ki jo od leta 1999 vodi dav~na uprava. Za natan~nej{o analizo zemlji{kega trga bi bilo treba pridobiti tr`ne podatke za posamezno zemlji{ko parcelo, ki pa zaenkrat v Sloveniji {e niso dosegljivi niti za znanstveno in raziskovalno delo. Na podlagi pre~i{~ene baze podatkov o transakcijah kmetijskih in gozdnih zemlji{~ smo prikazali aktivnost zemlji{kega trga za prostorski enoti ob~ine RS in katastrske ob~ine. Pri tem smo izlo~iti nepo-polne zapise ter primere prenosa lastninske pravice na kmetijskih zemlji{~ih, katerih vrednost je bila manj{a od 0,05 EUR/m2 ali ve~ja od 1000,00 EUR/m2. Posebej smo obravnavali podatke o zemlji{kih transakcijah, katerih vrednost je bila med 0,20 EUR/m2 in 20,00 EUR/m2. Dodatno smo prikazali transakcije kmetijskih zemlji{~ z vrednostjo, manj{o od 0,20 EUR/m2, in transakcije zemlji{~ z vrednostjo nad 20,00 EUR/m2. Vrednosti zemlji{~, ki se nana{ajo na dejansko transakcijsko ceno, smo prera~unali v evre na podlagi centralnega paritetnega te~aja (1 EUR = 239,640 SIT). Aktivnost kmetijskega zemlji{kega trga v Sloveniji je predstavljena s pomo~jo orodij geografskih informacijskih sistemov (GIS), kar je v pomo~ pri razlagi tr`nih posebnosti predvsem v smislu vpliva geografske lege in vplivov ve~jih mest na kmetijski zemlji{ki trg, v povezavi z drugimi prostorsko opredeljenimi pojavi, ki lahko vplivajo na kmetijski zemlji{ki trg. 3 Rezultati in razprava 3.1 Aktivnost kmetijskega zemlji{kega trga v Sloveniji po ob~inah Na podlagi podatkov Evidence prometa nepremi~nin za obdobje 2004–2006 je prikazana aktivnost trga s kmetijskimi in gozdnimi zemlji{~i po ob~inah. Za vsako ob~ino Republike Slovenije, stanje ob~inskih mej se nana{a na leto 2005, je {tevilo transakcij kmetijskih zemlji{~ normalizirano s povr{ino ob~ine. Pri tem so upo{tevane le transakcije, katerih vrednost zemlji{~ ni presegala 20,00 EUR/m2 ali in ni bila manj{a od 0,20 EUR/m2. Aktivnost kmetijskega zemlji{kega trga za obdobje 2004–2006 je prikazan s tematsko karto (slika 1). Na karti so ob~ine RS uvr{~ene v pet razredov glede na {tevilo izvedenih transakcij na njihovo povr{ino. Aktivnost trga s kmetijskimi in gozdnimi zemlji{~i v obravnavanem obdobju je bila osredoto~ena na vzhodno Slovenijo (Prekmurje, [tajerska, Dolenjska), na obalno obmo~je in okolico Nove Gorice na zahodu, ter na dolino reke Save na Gorenjskem ter na Ljubljansko kotlino. Kmetijska zemlji{~a, kot jih navaja {ifrant Evidence prometa nepremi~nin, zajema poleg kmetijskih zemlji{~ tudi gozdove in kmetije. Slednje je razlog, da so povpre~ne cene enote zemlji{~ razli~ne. Na tematski karti (slika 1) je s stolpi~astim diagramom dodatno po ob~inah prikazano {tevilo transakcij, katerih vrednost povr{inske enote zemlji{~a je presegala predhodno dolo~eno zgornjo mejo 20,00 EUR/m2 ali je bila manj{a od 0,20 EUR/m2. Izstopajo~e vrednosti so prikazane le za ob~ine, kjer 298 Trg in tr`na vrednost kmetijskih zemlji{~ v Sloveniji Slika 1: Aktivnost kmetijskega zemlji{kega trga (skupaj z gozdnimi zemlji{~i) v Sloveniji po ob~inah za obdobje 2004–2006 po podatkih Evidence prometa nepremi~nin. je bilo vsaj petnajst transakcij z nadpovpre~no ali s podpovpre~no vrednostjo. Med obmo~ja, kjer je veliko zemlji{kih transakcij z izredno nizkimi cenami, spadajo predvsem severovzhodna Slovenija (Prekmurje), del jùne Slovenije (Posavje, Bela Krajina) ter Notranjska. Z nadpovpre~no visokimi vrednostmi izstopajo Ljubljana z okolico in obmo~ja v smeri Gorenjske ter Dolenjske (Trebnje, Novo mesto), Obala in novogori{ko obmo~je ter delno Maribor z okolico. 3.2 Aktivnost kmetijskega zemlji{kega trga v Sloveniji po katastrskih ob~inah Za podrobnej{i prikaz aktivnosti trga s kmetijskimi in gozdnimi zemlji{~i je bila izbrana prostorska enota katastrske ob~ine. Podobno kot za ob~ine, je tudi za posamezno katastrsko ob~ino aktivnost zemlji{kega trga prikazana za transakcije zemlji{~, katerih vrednost je bila med 0,20 EUR/m2 in 20,00 EUR/m2. Tematski prikaz aktivnosti zemlji{kega trga temelji na razdelitvi katastrskih ob~in v pet enako velikih skupin glede na {tevilo transakcij na njihovo povr{ino. Posebno skupino predstavljajo katastrske ob~ine, kjer v obravnavanem obdobju po Evidenci prometa nepremi~nin ni bilo transakcij s kmetijskimi in gozdnimi zemlji{~i (slika 2). Prikaz analize trga kmetijskih in gozdnih zemlji{~ na manj- {o prostorsko enoto natan~no, to je katastrsko ob~ino, nakazuje na ve~ dejavnikov, ki vplivajo na tr`no aktivnost. Na podlagi prikazanega je mogo~e zaklju~iti, da po aktivnosti trga s kmetijskimi in gozdnimi zemlji{~i izstopajo, poleg Ljubljanske kotline in Obale, ravninski del v Prekmurju in Dravsko polje, Celjska kotlina ter Dolenjska in Posavje, kjer je povsod velik delè kmetijskih zemlji{~, dejavnosti trga pa so tudi na teh obmo~jih osredoto~ene na vplivna obmo~ja ve~jih mest. 299 Anka Lisec, Franc Lobnik Slika 2: Aktivnost kmetijskega zemlji{kega trga (skupaj z gozdnimi zemlji{~i) v Sloveniji po katastrskih ob~inah (KO) za obdobje 2004–2006 po podatkih Evidence prometa nepremi~nin. Na tematski karti (slika 2) so dodatno prikazana {ir{a zavarovana obmo~ja po Zakonu o ohranjanju narave (2004). [ir{a zavarovana obmo~ja na podlagi omenjenega zakona, ki so narodni park, regijski in krajinski parki, predstavljajo praviloma obmo~ja s podpovpre~no aktivnostjo zemlji{kega trga. Razlog velja iskati tudi v vrsti rabe tal, saj je za ve~ja obmo~ja izven zavarovanih obmo~jih prav tako zna~ilna nizka stopnja aktivnosti zemlji{kega trga, na primer Triglavski narodni park. Razlika v aktivnosti zemlji{- kega trga glede na okoli{ka obmo~ja je o~itna na primer pri Krajinskem parku Gori~ko in Kozjanskem parku, za kar je lahko vzrok tudi zapleten in dolgotrajen postopek transakcije zaradi zakonske predkupne pravice. Razlog za nerazvit kmetijski zemlji{ki trg na obmo~jih izven zavarovanih obmo~ij velja utemeljiti, poleg v dejanski rabi zemlji{~, tudi v drugih omejitvah pri transakciji podeèlskih zemlji{~, kot so na primer obmo~ja, posebnega pomena za obrambo. Ta obmo~ja so ob{irna na Krasu in na Ko~evskem, kjer je izstopajo~a {ibka aktivnost zemlji{kega trga, vendar je lahko deloma temu vzrok tudi prevladujo~a gozdna raba. V Sloveniji se ob~utno manj trguje z gozdnimi zemlji{~i, kar je lahko tudi posledica bolj redke poselitve na teh obmo~jih (Gorenjska, Notranjsko-kra{ko obmo~je in Ko~evsko, Koro{ka …). Kot zanimivo se je izkazalo obravnavanje lokacij z nadpovpre~nimi vrednostmi kmetijskih zemlji{~. Tematska karta (Slika 3) prikazuje katastrske ob~ine, na obmo~ju katerih je bilo v obravnavanem obdobju vsaj 5 transakcij z nadpovpre~no vrednostjo povr{inske enote zemlji{~. Gostota poselitve je prikazana na podlagi gostote pojava naselij ob upo{tevanju {tevila prebivalcev v posameznem naselju po podatkih Statisti~nega urada Republike Slovenije (Popis prebivalstva 2002). 300 Trg in tr`na vrednost kmetijskih zemlji{~ v Sloveniji Slika 3: Katastrske ob~ine z nadpovpre~nimi vrednostmi kmetijskih in gozdnih zemlji{~ za obdobje 2004–2006 po podatkih Evidence prometa nepremi~nin v povezavi z gostoto poselitve in glavnimi prometnicami. Z nadpovpre~nimi cenami povr{inske enote kmetijskih zemlji{~ in gozdov ponovno izstopajo Obala, okolica Nove Gorice, Ljubljana in njena okolica, Kranj in Maribor z okolico, ter Dolenjska, predvsem mesti Trebnje in Novo mesto z okolico. Bliìna mest lahko vpliva na vrednost kmetijskih in gozdnih zemlji{~ med drugim zaradi pri~akovane spremembe rabe v prostorskih planih v prihodnosti v neposredni bliìni naselij, zaradi privla~nosti za naselitev, zaradi prodaje zemlji{~ s stavbami ali vikendi … V preteklosti (do leta 2003) je na podlagi 8. ~lena Zakona o kmetijskih zemlji{~ih (1996) pozidavo in druge ~love{ke posege na kmetijska obmo~ja delno usmerjal institut spremembe namembnosti, ki pa je bil z Zakonom o urejanju prostora (2003) ukinjen. Na tem mestu velja opozoriti na nevarnosti nenad-zorovanega in pretiranega poseganja na kakovostna kmetijska zemlji{~a. Dodatno je treba izpostaviti vpliv glavnih dràvnih prometnic, saj je aktivnost trga s kmetijskimi in gozdnimi zemlji{~i, vklju~no z nadpovpre~nimi tr`nimi vrednostmi, o~itna vzdolàvtocestnega krià (slika 3). Poleg vplivnih obmo~ij ve~jih mest je viden vpliv osnove prometne infrastrukture na {tevilo transakcij z nadpovpre~no vrednostjo (slika 3). Ve~ja aktivnost zemlji{kega trga in nadpovpre~ne vrednosti enote povr{ine zemlji{~ so o~itne v bliìni avtocestnih priklju~kov. Iz tega lahko sklepamo, da na aktivnost kmetijskega zemlji{kega trga nima vpliv le bliìna oskrbovalnega centra, kot je na primer ob~insko ali upravno sredi{~e, ampak tudi vpliv ve~jih mest. Transakcije z visoko vrednostjo povr{inske enote zemlji{~ si lahko dodatno razlagamo s privla~nostjo obmo~ij za po~itni{ke hi{e (Triglavski narodni park, Obala, Dolenjska). 301 Anka Lisec, Franc Lobnik 4 Sklep V razvitih tr`nih gospodarstvih predstavlja razvit zemlji{ki trg podlago tako gospodarskemu razvoju kot smotrnemu upravljanju z zemlji{~i. Razvit in u~inkovit zemlji{ki trg, tudi v smislu smotrnega upravljanja z zemlji{~i, zahteva dostopnost do podatkov o lastnostih zemlji{~, tako fizi~nih kot pravnih, o trgu in tr`nih vrednostih, predvsem pa zahteva enostaven in razumljiv postopek prenosa lastninske pravice. Poseben zemlji{ki trg predstavlja trg s kmetijskimi zemlji{~i, kjer ima dràva posebno pomembno vlogo z razli~nimi predpisi, preko katerih sku{a prispevati k izbolj{anju zemlji{ke strukture kmetijskih gospodarstev in k smotrnemu upravljanju s kmetijskimi zemlji{~i, predvsem pa prepre~iti spremembo namembnosti najbolj{ih kmetijskih zemlji{~. V Sloveniji do nedavnega ni bilo javnosti dostopnih podatkov o zemlji{kem trgu, razen objave nepremi~ninskih agencij. Za prodajo kmetijskih zemlji{~, gozdov in kmetij so bile dodatno na voljo javne objave na oglasni deski in spletni strani upravne enote, kjer pretèni del zemlji{~ leì. Postopek prenosa lastninske pravice na kmetijskih zemlji{~ih, gozdovih in kmetijah je v Sloveniji dolgotrajen in zapleten, ki pa nujno ne zagotavlja u~inkovite podpore trajnostnemu drùbenemu in prostorskemu razvoju. Dràva posku{a z ukrepi v okviru politike razvoja podeèlja in preko svojih institucij vplivati na trg s kmetijskimi zemlji{~i in posledi~no na smotrno gospodarjenje s tem naravnim virom. Dolgotrajni in zapleteni postopki lahko zavirajo zemlji{ki trg ter prina{ajo delènikom zemlji{kega trga nepotrebne stro{ke. U~inkovito in hitro odlo~anje odgovornih institucij, kot je na primer izkori{~anje predkupnih pravic po zakonu, je mogo~e zagotoviti le na podlagi jasnih, v naprej dolo~enih ciljev zemlji{ke politike in transparentnosti zemlji{kega trga. Analiza kmetijskega zemlji{kega trga v Sloveniji na podlagi dosegljivih podatkov o trgu s kmetijskimi zemlji{~i kaè na izrazito neenakomerno aktivnost zemlji{kega trga. Slednje se odraà tudi v velikih cenovnih razlikah kmetijskih zemlji{~, predvsem v odvisnosti od lokacije, ki med drugim odraà drù- beni in gospodarski poloàj obravnavanega obmo~ja. Med dejavniki, ki vplivajo na aktivnost zemlji{kega trga in njihovo vrednost, nadalje izstopajo pravne omejitve (zavarovana obmo~ja), bliìna ve~jih mest oziroma naselij ter oddaljenost od glavnih dràvnih cest oziroma od avtocestnih priklju~kov. Pri tem velja posebej opozoriti na vpliv lokacije na trg in tr`no vrednost kmetijskih zemlji{~, ki odsevajo tè- njo po urbanizaciji oziroma pozidavi kmetijskih zemlji{~ v bliìni oskrbovalnih centrov, ve~jih mest in pomembnej{ih prometnic. Za smotrno gospodarjenje s prostorom bo treba v prihodnosti tudi na tem podro~ju uvesti u~inkovitej{e prijeme, ki bojo zagotavljali trajnostni prostorski razvoj. 5 Viri in literatura Cerjak, M., Prosen, A. 2001: Komasacija v zadnjem desetletju, razvoj agrarnih operacij in Evropska Unija. V: Posestna sestava in kmetijska politika, XVI. tradicionalni posvet Kmetijske svetovalne slùbe Slovenije, Bled, 26–27. november. Ljubljana. Evidenca javnih cest 2006. Izpis iz baze podatkov, Direkcija Republike Slovenije za ceste. Evidenca prometa z nepremi~ninami. Geodetska uprava Republike Slovenije. Medmrèje: http://prostor. gov.si/emoneta/etn/epn.jsp (15. 4. 2007). Interaktivni naravovarstveni atlas Slovenije. Agencija Republike Slovenije za okolje. Medmrèje: http:// kremen.arso.gov.si/nvatlas/ewmap.asp (15. 4. 2007). Lisec, A., Cerjak, M., Pintar, M. 2005: The influence of the land consolidation on the ecological elements in the rural landscape. V: Environmental Engineering: the 6th international conference, Vilnius, 26–27. maj. Cygas, D. (ur.), Froeher, K. D. (ur.): selected papers. Vilnius. Lisec, A., Ferlan, M., [umrada, R. 2007: UML notation for the rural land transaction procedure. Geodetski vestnik 1. Ljubljana. 302 Trg in tr`na vrednost kmetijskih zemlji{~ v Sloveniji Lobnik, F., Rupreht, J., [porar, M., Prus, T., Vr{~aj, B., Kna{i~, M., Ko~ar, I. 1994. Presoja vplivov na tla kot sestavni del okolja za valorizacijo pridelovalnega potenciala kmetijskih zemlji{~. Detajlna {tudija za avtocesto Celje–Ljubljana, odsek Zadobrava–Blagovica, Biotehni{ka fakulteta, Center za pedologijo in varstvo okolja. Ljubljana. Popis prebivalstva 2002. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Medmrèje: http://www.stat.si/po-pis2002/si/default/htm (15. 4. 2007). Program razvoja podeèlja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. 2007. 2. osnutek. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana. Prosen., A. 2003: Stanje in perspektive izvajanja komasacij kmetijskih zemlji{~ v Sloveniji. Geodetski vestnik 1 & 2. Ljubljana. Register prostorskih enot 2005. Izpis iz baze podatkov, Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Schulte, K. W., Rottke, N., Pitschke, C. 2005: Transparency in the German real estate market. Journal of Property Investment & Finance 1. Oxford. Zakon o kmetijskih zemlji{~ih (ZKZ). Uradni list RS {t. 59/96. Zakon o kmetijskih zemlji{~ih (ZKZ-UPB1). Uradno pre~i{~eno besedilo. Uradni list RS {t. 55/03. Zakon o mnoì~nem vrednotenju nepremi~nin (ZMVN). Uradni list RS {t. 50/06. Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2). Uradno pre~i{~eno besedilo. Uradni list RS {t. 96/04. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1). Uradni list RS {t. 110/02. Zakon o vodah (ZV-1). Uradni list RS {t. 67/02. 303 304 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 305–309, Ljubljana 2007 EKOREMEDIACIJE KOT TRAJNOSTNE METODE ZA VAROVANJE OKOLJA dr. Ana Vovk Korè Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Mednarodni center za ekoremediacije Koro{ka cesta 160, 2000 Maribor ana.vovk@ uni-mb.si dr. Danijel Vrhov{ek Limnos, Podjetje za aplikativno ekologijo Podlimbarskega 31, 1000 Ljubljana dani@ limnos.si UDK: 502.131.1(497.4) IZVLE^EK Ekoremediacije kot trajnostne metode za varovanje okolja Za re{evanje okoljskih problemov je razvitih veliko pristopov. Re{itve, ki vklju~ujejo visoko tehnologijo, so lahko u~inkovite, vendar zahtevajo ogromen vloèk energije, so operativno prezahtevne in pogosto ne dosegajo ciljev trajnostnega razvoja. Z nara{~ajo~im razvojem in znanjem o naravnih procesih in odnosih v ekosistemih smo odkrili neraziskane potenciale v naravi. Ti so zelo u~inkoviti za varovanje in obnovo è degradiranih in ogroènih obmo~ij. Koncept ekoremediacij (ERM) se nana{a na uporabo trajnostnih sistemov in procesov za sanacijo okolja in njegovo za{~ito. Ekoremediacijske metode imajo potencial za zmanj{evanje, prepre~evanje in odpravo naravnih katastrof (poplav, su{, plazov …), neto~kovnih virov onesnaènja (kmetijstvo, transport) in to~kovnih virov onesnaènja (komunalne, industrijske odplake). Visoko u~inkovitost lahko doseèmo z varovanjem ìvljenjskega prostora, posebej vodnih virov, potokov, rek, jezer, podtalnice in morja. KLJU^NE BESEDE ekoremediacije, ekosistem, geografija, narava, prostor, trajnosti razvoj, okoljski potencial, Slovenija ABSTRACT Ecoremediation as sustainable methods for environmental protection Recently, numerous approaches toward the solution of the environmental problems have been exposed. Some high technological approaches can reach the set treatment goals, but their operation with high energy input, operational pretentiousness and side products often do not meet the objectives of the sustainability. With increasing development and knowledge of the processes in the nature, ecology and ecosystem relations, new, unexploited potentials of the nature itself are showing up with the potential of protection and treatment of degraded and endangered areas. The ecoremediation (ERM) concept relates to the application of sustainable systems and processes for environmental rehabilitation and protection. Ecoremediation methods have a potential to reduce and eliminate the consequences of natural disasters (floods, droughts, landslides, etc.), non-point (agriculture, transport) and point-source pollution (municipal, industrial effluents). High efficiency may be achieved in the protection of living environment, water resources, streams, rivers, lakes, groundwater and the sea. KEYWORDS ecoremediation, ecosystem, geography, nature, space, sustainble development, enivironmental potential, Slovenia 305 Ana Vovk Korè, Danijel Vrhov{ek 1 Uvod Uporabo naravnih sistemov in procesov za varovanje in obnovo okolja zdruùjemo pod besedo ekoremediacija ali ekolo{ko ~i{~enje in varovanje. Gre za ve~ isto~asno potekajo~ih procesov kot so razstrupljanje, odstanjevanje onesnaìl z uporabo vseh sestavin neìvega in ìvega okolja (Ambroì~ Dolin{ek 2006). Tehnologija uporabe rastlin za ~i{~enje okolja ima dolgoletno prakso, poznali so jo è Grki in stari Egip~ani. Skrb za mokri{~a po Evropi dodatno potrjuje, da so rastline pomembne za ekosistemsko ravnovesje. Ekosistemi imajo veliko pufersko sposobnost in lahko z naravnimi procesi zadrìjo, predelajo ali nevtralizirajo {tevilne organske in anorganske polutante. Te lastnosti so zna~ilne tudi za ekoremediacijske tehnologije, ki vklju~ujejo principe puferskih sposobnosti narave, fitoremediacije (fitostabilizacijo, fitoekstrakcijo, fitostimulacijo, fitodegradacijo, fitotransformacijo, fitovolatizacijo …) in bioremedia-cijo za sanacijo onesnaènja v okolju (Schnoor 1997). Sonaravni (zeleni) pristopi ve~ajo biodiverziteto in s tem vra~ajo ekosistem v ravnotèje. Temeljne funkcije ekoremediacij so visoka puferska sposobnost, samo~istilna sposobnost, ve~anje biotske pestrosti in zadrèvanje vode. Z ekoremediacijami (fitoremediacijo, puferskimi obmo~ji in rastlinskimi ~istilnimi napravami (R^N) lahko revitaliziramo degradirana obmo~ija (kamnolomi, obrobje cest), odstranjujemo ~ezmerne vsebnosti hranil in ~istimo odpadne vode. Ekoremediacijske metode uporabljajo biolo{ke in druge procese, ki potekajo v naravnih ekosistemih, za odstranjevanje {kodljivih u~inkov onesnaèvanja, ohranjanje biolo{ke raznovrstnosti in zagotavljanje bolj{ega izkori{~anja vodnih virov. Z ekoremediacijskimi metodami lahko pripomoremo k celovitemu in trajnostnemu upravljanju z vodami, poleg tega pa lahko ohranjamo in/ali obnavljamo redke in ogroène ekosisteme, habitate ter rastlinske in ìvalske vrste. 2 Metodologija Za Slovenijo so ekoremediacije koristne zaradi kompleksnosti pristopa, ki povezuje varovanje okolja z ekonomskim in socialnim razvojem. Celovito na~rtovanje razvoja je zahtevano tudi v strate{kih evropskih dokumentih (Water Framework Directive 2005 in Zakon o vodah). Pri~a smo rasto~emu onesnaèvanju okolja z vse ve~ degradiranimi povr{inami z nepovratno mònostjo oìvitve, podnebnim spremembam in njihovim u~inkom, ki se è kaèjo tudi v Slovenji z mo~- nim padanjem ravni podtalnice, zato je treba takoj aktivirati programe, ki zagotavljajo dolgotrajno varovanje in ohranjanje okolja. Trajnostno zasnovan razvoj, ki je zapisan tudi v Strategiji razvoja Slovenije (2005) in v Nacionalnem programu varstva okolja, po na{em prepri~anju ni dovolj razpoznaven za Slovenijo. Sklep ministra za okolje in prostor z dne 24. 2. 2006 predvideva, da se ekoremediacije vklju~ijo v vse strate{ke dokumente Slovenije in da se pripravi predlog zagonskega projekta za uvajanje ekoremediacij v Sloveniji. Ker ugotavljamo, da je razumevanje pomembnosti celovitega urejanja okolja {e precej pomanjkljivo, smo pripravili pri~ujo~ prispevek s ciljem, da javnost spozna u~inkovitost ekoremediacij za prilaganje na razmere v okolje. 3 Ekoremediacije v pokrajini – naravne ekoremediacije Na primeru {e naravnih vodotokov prepoznamo vodne in obvodne ekosisteme kot nosilce ekolo{- kega ravnovesja v re~ni dolini. To so tolmuni, brzice, prodni nanosi, trsti{~a, stranski rokavi, vegetacijski pasovi in somorno mo~virje v delti reke. Njihove funkcije so habitatna pestrost, varovanje pred popla-306 Ekoremediacije kot trajnostne metode za varovanje okolja vami, zadrèvanje vode v su{nih obdobjih in velika samo~istilna sposobnost, ki blaì posledice ~lovekovih dejavnosti in vnosa alohtonega gradiva v reko (Vrhov{ek, Vovk Korè in Isteni~ 2005). Zaradi {tevilnih pomembnih funkcij, ki jih omogo~ajo naravni ERM sistemi, ne smemo dovoljevati prekomernih odvzemov vode in kanaliziranja re~nih strug. S sonaravnim na~inom gospodarjenja z vodo in obvodnim prostorom omogo~amo delovanje samo~istilne sposobnosti, zadrèvanja vode in biodiverziteto tudi za na{e zanamce (Katalini~, Vovk Korè, Vrhov{ek in Katalini~ 2006). Naravne ekoremediacije predstavljajo sistemi, ki jih je izoblikovala narava sama, zato imajo kljub velikim vnosom alohtonega gradiva in ~lovekove dejavnosti veliko samo~istilno sposobnost. Poleg tega imajo veliko sposobnost zadrèvanja vode v su{nih obdobjih, ob mo~nih nalivih pa omilijo poplave. Hkrati ti ekosistemi omogo~ajo ìvljenjski prostor velikemu {tevilu rastlinskih in ìvalskih vrst (Vovk Korè in Vrhov{ek 2005). Ekoremediacije delujejo na podlagi zakonitosti ekosistemov. Ekosistem pomeni zdrùbo vzajemno delujo~ih organizmov v sistemu, ki ga poganja son~na energija in obsega primarne proizvajalce, potro{nike in razkrojevalce. Le ti vzajemno sodelujejo pri pretoku energije. Ekosistemi so lahko razli~nih razsènosti, od globalnih do lokalnih in predstavljajo sistem vzdrèvanja ìvljenja na planetu, energijo mu daje sonce, povezuje ga kroè~a voda. Lokalni sistemi, kot so travi{~a, gozdovi, jezera in drugi, oskrbujejo lokalno prebivalstvo s pridelki, drvmi, gradbenim lesom, hrano in za njih skrbijo lokalni prebivalci sami (Falkenmark 2006). Glede na dejstvo, da se v mnogih obmo~ij v Sloveniji in v Evropi stanje voda slab{a (padanje ravni podtalnice, obremenjevanje podtalnice z nitrati, zmanj{evanje koli~ine padavin in spremembe razporeditve padavin), je treba razmi{ljati o celostnem upravljanjem z okoljem, ki bo zajemal tudi ekoremediacije. Heterogenost slovenskega ozemlja omogo~a, da bomo lahko sonaravne zna~ilnosti in razsènosti prostorske in regionalne zasnove udejanjali z razme{~anjem regionalnih struktur v okviru razli~nih regionalnih zmogljivosti geografskega okolja (Plut 2005). 4 Ekoremediacijske tehnologije K novim na~inom ekoremediacij pripadajo sonaravne sanacije deponij, rastlinske ~istilne naprave, blaìlna obmo~ja, ekoremediacije za za{~ito mokri{~ ter zadrèvalniki vode. Ti na~ini temeljijo na poznavanju ekosistemov in procesov, ki jih potenciramo in vzpostavimo v sonaravnih ali umetnih ekoremediacijskih sistemih za zmanj{evanje ali za{~ito pred razli~nimi vrstami onesnaèvanja. S sistemi se ustvarijo tudi novi ìvljenjski pogoji in prostori za za~asno ali stalno bivanje rastlinskih in ìvalskih vrst (Vovk Korè in Vrhov{ek 2006). Ekoremediacijske tehnologije vklju~ujejo zbiranje, zadrèvanje, ~i{~enje ter ve~kratno uporabo vode. Pri tem izkori{~ajo samo~istilne sposobnosti naravnih ekosistemov ter jih dopolnjujejo s postavitvijo rastlinskih ~istilnih naprav, vegetacijskih pasov in drugih sonaravnih metod, s ~imer posnemajo naravo in procese v naravnih ekosistemih. Te metode so {e zlasti primerne za ~i{~enje odpadnih voda na redko poseljenih obmo~jih, kjer bi bilo zbiranje in centralno ~i{~enje neracionalno. Ekoremediacija je lahko izjemno koristna na poljedelskih povr{inah, saj lahko z izbiro pravih metod zmanj{amo ali celo prepre~imo odtekanje hranilnih snovi in za{~itnih sredstev v vodotoke in podtalnico, hkrati pa zagotavljamo vodo za zalivanje. Mònost uporabe ERM je zelo {iroka: • odpravljanje in prepre~evanje dolgotrajnih posledic {kodljivih vplivov ~lovekovih aktivnosti v okolju, • pove~anje razbremenilnih, samo~istilnih in habitatnih sposobnosti voda, • ~i{~enje odpadnih voda iz neto~kovnih (razpr{enih) virov (meteorne vode, kmetijstvo), • odpravljanje posledic sezonskega onesnaèvanja, na primer zaradi turizma, • terciarno oziroma dopolnilno ~i{~enje komunalnih, ìvinorejskih, industrijskih in drugih problemati~nih odpadnih voda, 307 Ana Vovk Korè, Danijel Vrhov{ek • kondicioniranje vode za ve~namensko uporabo (zalivanje, namakanje, pitno vodo, za zadrèvalnike …), • za{~ita naravovarstvenih podro~ij, • za{~ita podtalnice, vodnih zajetij, zavarovanih okolij, • za{~ita pred vtokom onesnaènih voda v jezera in morje, • sonaravno vzdrèvanje melioracijskih jarkov, • blaìlne cone (vegetacijski pasovi), • revitalizacija (biolo{ka obnova) degradiranih vodotokov, jezer, gramoznic, glinokopov, kalov …, • izgradnja oziroma obnova ekosistemov za redke in ogroène vrste rastlin in ìvali. 5 Vklju~evanje ekoremediacij v strategije za varovanje in obnovo okolja Geografska in kulturno pokrajinska raznolikost Slovenije in razmeroma visoka stopnja naravne ohranjenosti ter policentri~na razporeditev naselij in turisti~no-rekreacijskih sredi{~ opredeljujejo celotno obmo~je dràve Slovenije kot zelo primerno za uporabo ekoremediacijskih metod. Po mnenju Evropske agencije za okolje naj bi prihodnje odlo~itve prostorskega in regionalnega na~rtovanja izhajale iz ekosistemskega pristopa, torej upo{tevanja zmogljivosti specifi~nih biofizikalnih in okoljskih virov, ome-jevanja snovnih tokov, tako imenovanega kriti~nega naravnega kapitala (zrak – podnebne spremembe, vodni viri, biotska raznovrstnost) in nosilnosti okolja (Plut 2005, 108). Za zagon vklju~itve ekoremediacij v prakso je potrebno: • opredeliti probleme, ki jih lahko re{ujemo oziroma zmanj{amo z ERM metodami (na primer posledice naravnih ujm, onesnaèvanja in degradacije okolja, neustrezna raba prostora) • raziskati klju~ne probleme posamezne regije in njihove dolgoro~ne posledice; • pripraviti ekonomsko in ekolo{ko (dolgoro~no) oceno u~inkov ERM; • pregledati stanje in izku{nje z ERM tehnologijami po svetu, vklju~ujo~ trende in smernice, specifi~- ne za slovenske razmere; • pripraviti podlago za gradnjo razli~nih ekoremediacijskih sistemov za za{~ito in obnovo vode (vodotoki, jezera, podtalnica, za{~ita morja), zemlje in zraka; • vzpostaviti ekoremediacijske sisteme za pridobivanje obnovljivih virov energije – lesne biomase za energetske namene; • izoblikovati izobraèvanje kot proces dolgoro~nega re{evanja okoljskih problemov z ekoremediacijami (okoljska vzgoja); • vklju~evati zainteresirano javnosti v okoljsko odlo~anje in konstruktivno sodelovanje z javnostmi. Ekoremediacije dajejo mònost za: • preventivno in kurativno za{~ito okolja pred naravnimi ujmami in onesnaèvanjem z na~ini, ki so ekonomsko in dolgoro~no ustreznej{i; • pove~anje samo~istilnih sposobnosti okolja; • pove~anje oziroma ohranjanje biolo{ke raznolikosti; • uporabo obnovljivih virov energije; • uravnavanje vodnih koli~in (poplave, su{e); • vklju~itev v prednostne trende Evrope in razvoj novih ERM metod; • pomo~ Vladi Republike Slovenije pri uresni~evanju strategij in strate{kih dokumentov, zlasti Strategije razvoja Slovenije (2005); • promocijo varstva okolja v Sloveniji. Rezultati, ki jih èlimo dose~i so: • s sonaravnimi tehnolo{kimi pristopi – ekoremediacijami vzpostaviti in zagotoviti dobro ekolo{ko stanje v Sloveniji in se prilagoditi podnebnim spremembam; • zagotoviti sonaravni razvoj in u~inkovito rabo okoljskega kapitala Slovenije z medsektorskim povezovanjem in povezavo regionalne in lokalne ravni; 308 Ekoremediacije kot trajnostne metode za varovanje okolja • razvijati in uporabljati ERM pristope v Sloveniji kot na~in ìvljenja in demonstracijski primer za Evropo; • izvajati podporne ukrepe k postopnemu zagotavljanju trajnostnega razvoja z informiranjem, ozave{~anjem, vklju~evanjem javnosti ter lokalnih skupnosti (ob~in, razvojnih regij, prihodnjih pokrajin) pri oblikovanju okoljskih politik in v posameznih fazah okoljskega odlo~anja; • vklju~evati okoljske vsebine v vse izobraèvalne programe s poudarkom na celostnem odnosu do okolja, kar pomeni nadgradnjo sedanjim okoljskim programom. 6 Sklep Dràva Slovenija ima izjemno prednost v Evropi na podro~ju okolja. Zaradi specifi~nega industrijskega razvoja v preteklosti k sre~i {e nismo onesnaìli okolja v celoti (kar se je zgodilo mnogim industrijsko razvitim dràvam). Kljub temu pa se tudi v Sloveniji vse bolj ~utijo globalizacijski vplivi. Odpira se nam dilema, ali ponoviti napake evropskih dràv ali pa predlagati alternativno pot, to je celostni sonaravni razvoj z maksimalno vklju~itvijo lokalnih in regionalnih potencialov. Zaradi izjemno ugodne lege imamo v Sloveniji glavno bogastvo v biotski pestrosti in vodnih ekosistemih, ki jih lahko uspe{no poveèmo z zelenim gospodarstvom. 7 Viri in literatura Ambroì~ Dolin{ek, J. 2006: Rastline in razstrupljanje okolja onesnaènega s tèkimi kovinami in radio-nukleidi. Proteus 3. Dragonja – Ekoremediacijska pot. 2003. Poskusni projekt sonaravnega upravljanja z vodami na primeru celovite za{~ite reke Dragonje. Limnos in GWP. Eiseltova, M., Biggs, J. 2006: Restoration of Stream Ecosystems – an integrated catchment approach, 1995, IWRB Publication 37, Slimbridge, Gloucester, GL2 7BX, UK. Falkenmark, M. 2006: Upravljanje voda in ekosistemi: ìveti s spremembami. GWP, Bratislava. Katalini~, D., Vovk Korè, A., Vrhov{ek, D., Katalini~, E. 2006: Ponovno zaìvimo s potokom Moko{. In{titut za promocijo varstva okolja. Maribor. Nacionalni program varstva okolja. Medmrèje: http://www.gov.si/mop/podrocja/uradzaokolje_sek-torokolje/porocila/npvo/arhiv.html (2. 8. 2007). Plut, D. 2005: Sonaravna zasnova regionalnega razvoja Sloenije. Dela 24, Filozofska fakulteta Ljubljana. Schnoor, J. L. 1997: Phytoremediation, Technology Evaluation Report TE-98'01. The Univeristy of Iowa and Center for Global and Region Environmental Reseach. Iowa City. Strategija razvoja Slovenije. 2005. Medmrèje: http://www.slo.at/docs/predstavitev_marec_2005.pdf (2. 8. 2008). Vovk Korè, A. 2006: Delitev ekoremediacij. Pogledi na ekroemediacije. Strokiovni posvet, Pedago{ka fakulteta Maribor, 13. 6. 2006, Maribor. Vovk Korè, A., Vrhov{ek, D. 2006: Ekoremediacije za u~inkovito varovanje okolja. In{titut za promocijo varstva okolja, Maribor. Vrhov{ek, D. 2001: The role of plants in ecoremediation. V: Bioremediation and phytoremediation of organic pollutants and nutrients. International Short-Course Series. Nova Gorica. Vrhov{ek, D., Vovk Korè, A., Isteni~, D. 2005: Varovanje vodnih ekosistemov z ekoremediacijami. V: Vodne u~ne poti, izobraèvanje javnosti za varovanje okolja. Pedago{ka fakulteta Maribor. Water Framework Directive. 2005. Medmrèje: http://www.gov.si/mop/podrocja/uradzaokolje_sektor-vode/porocila/wfd/vodna_direktiva.htm (2. 8. 2007). Zakon o vodah. Medmrèje: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO1244.html (2. 8. 2007). 309 310 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 311–318, Ljubljana 2007 KODEKS PODJETNI[KE KULTURE ZA SKLADEN REGIONALNI RAZVOJ dr. Dejan Jelovac, Dobran Juri~an GEA College – Visoka {ola za podjetni{tvo Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana dejan.jelovac@ guest.arnes.si, juricandobran@ hotmail.com UDK: 174(497.4) IZVLE^EK Kodeks podjetni{ke kulture za skladen regionalni razvoj ^e je razcvet podjetni{tva eden izmed nujnih predpogojev za razvoj na znanju slone~ega gospodarstva, potem mora biti primarni strate{ki cilj dràve vzpostavitev in nenehno izpopolnjevanje podjetni{tvu prijaznega podpornega okolja. Iz tega izhaja, da pospe{ena evropeizacija slovenskega podjetni{tva s pomo~jo ponotranjenja poslovnih vrednot, dobrih poslovnih obi~ajev in vzorcev gospodarjenja, zna~ilnih za razvite zahodne drùbe, zna~ilno zvi{uje verjetnost poslovnega uspeha v razmerah zaostrene konkurence. Z namenom doseganja tovrstnega reformskega premika v miselnosti in vsakdanji praksi prispevek razvija kodeks podjetni{ke kulture, ki bi lahko spodbujal skladen trajnostni regionalni razvoj. KLJU^NE BESEDE podjetni{ka kultura, kodeks, reforma, harmoni~ni regionalni razvoj, konkuren~nost ABSTRACT Code of entrepreneurial culture for a harmonious regional development If thriving entrepreneurship represents a prerequisite for knowledge-based economy, then the main strategic goal of the state must be establishment of an entrepreneurship-friendly environment and its continuous enhancing. Therefore, the accelerated Europeanization of Slovenian entrepreneurship through the process of interiorizing of business values, good business practice and patterns of the economic activity, characteristic of developed Western societies, indicatively increases the probability of a successful business performance in highly competitive conditions. The present article offers a code of entrepreneurial culture, which could foster a harmonious sustainable regional development with a view to establishing a shift both in mental-ity as well as in everyday business practice, based on government-led reforms. KEYWORDS entrepreneurial culture, code, reform, harmonious regional development, competitiveness 311 Dejan Jelovac, Dobran Juri~an 1 Uvod Izhajamo iz ugotovitve, da se konkuren~nost slovenskega gospodarstva »pove~uje, vendar pa hitrej- {a konvergenca z Evropsko unijo (EU) brez strukturnih reform ni mogo~a« (Resolucija 2006, 14). Zaradi tega se bomo v pri~ujo~em ~lanku posebej osredoto~ili na analizo tistih vidikov, za katere smo ugotovili, da v naboru dejavnikov pove~evanja konkuren~nosti po na{i oceni bistveno prispevajo k ve~ji stopnji razvoja slovenskega gospodarstva v okolju EU. Pri tem se bomo opirali na hipotezo, ki se glasi: ~e je razcvet podjetni{tva eden izmed nujnih predpogojev za razvoj na znanju slone~ega gospodarstva, potem mora biti primarni strate{ki cilj dràve vzpostavitev in kontinuirano izpopolnjevanje podjetni{tvu prijaznega podpornega okolja. Kajti, pospe{ena evropeizacija slovenskega podjetni{tva s pomo~jo ponotranjenja poslovnih vrednot, dobrih poslovnih obi~ajev in vzorcev gospodarjenja, zna~ilnih za razvite zahodne drùbe, zna~ilno zvi{uje verjetnost poslovnega uspeha v razmerah zaostrene konkurence. Raziskave, opravljene v zadnjem obdobju, kaèjo, da je stanje na podro~ju podjetni{tva v Sloveniji dale~ od tistega, ki bi bilo ugodno za uresni~itev reformskih ciljev. Namre~, prodorno podjetni{tvo se je v razvitih zahodnih drùbah od sredine 19. stoletja naprej manifestiralo kot izjemno u~inkovito gonilo zvi{evanja konkuren~nosti gospodarstva. @al se Slovenija v mednarodnih primerjavah »slabo uvr{~a po stopnji podjetni{kega delovanja« (Resolucija 2006, 14 in 15). Tako se je na primer v obdobju 1999–2004 {tevilo podjetij v poslovnem sektorju pove~alo le za 2,6 %, stopnja zgodnje podjetni{ke dejavnosti pa je s 4,6 % (2002) upadla na 2,6 % (2004), vendar se je v letu 2005 dvignila na 4,4 %, kar pa je {e vedno ~etrta najnìja stopnja med ~lanicami EU (Resolucija 2006, 14 in 15). Obenem je za Slovenijo zna~ilen fenomen razmeroma visoke stopnje »smrtnosti« nastajajo~ih podjetij. Raziskave kaèjo, da po prvih treh letih delovanja preìvi le eno od treh podjetij, kar ne kaè na ugodne pogoje za nastajanje novih podjetij in razvoj podjetni{tva nasploh (glej Rebernik, Tominc in Pu{nik 2006). To pa ni nujno slabo, ~e bi {lo za smrtnost v visokotehnolo{kem gospodarstvu, saj na primer v Silicijevi dolini visoko stopnjo rasti in najbolj razburljive zgodbe o uspehu spremlja prav tako visoka stopnja korporacijske mortalitete (Nordstrom in Riderstrale 2004, 73). Leta 2004 smo bili v Sloveniji po stopnji smrtnosti podjetij na prvem mestu v Evropi, trend se je v letu 2005 obrnil nekoliko na bolje (glej Rebernik, et al. 2004; Rebernik, Tominc in Pu{nik 2006), vendar s tem {e vedno ne moremo biti zadovoljni. Glavni razlogi, da se podjetni{tvo v Sloveniji slabo razvija, so po mnenju anketirancev: kulturne in drùbene norme (v 26,6 %), vladna politika (27,8 %) in pomanjkljiva finan~na podpora za nastajajo~a podjetja (14,8 %) (prav tam). Temu trendu so, po na{i oceni botrovali tudi nekateri zgodovinsko pogojeni kulturni okviri in drùbeni dejavniki, ki so v Sloveniji izrazito proti-podjetni{ko naravnani. Med njimi izstopajo predvsem norme, ki ne priznavajo podjetni{tva kot vrednoto, so pa izjemno vplivne, saj oteùjejo hitro preoblikovanje dana{nje drùbe v podjetno in inovativno. Sindrom egalitarizma in kolektivizma, ki je podedovan iz preteklosti, {e vedno odlo~ilno vpliva na oblikovanje ve~inskega odklonilnega mnenja prebivalcev Slovenije do podjetni{tva. Prevladuje stereotip, da je ve~i-na podjetnikov, ki veljajo za bogate individualiste, do bogastva pri{la na nepo{ten na~in, kar pa jim ne zagotavlja drùbenega ugleda. Zato je poglavitna naloga vseh delènikov, da danes in jutri na usklajen na~in razvijajo podjetni{tvu prijazno podporno okolje in podjetni{ko kulturo, kar vklju~uje tudi »moralni konsenz glede skupnih evropskih vrednot, ki poudarjajo predvsem visoko raven ~lovekovih pravic in prevladujo~e kr{~ansko moralno izro~ilo« (Strategija 2005, 24). Krepitev trenutno {ibke podjetni{ke kulture v smeri njene evropeizacije in celovitega pove~evanja znanja in ve{~in je glede na neizku{enost slovenskega podjetni{tva nujna, kot je to pred kratkim ugotovila {tudija Odbora za reforme (Tomani~ Vidovi~ 2005, 19). Ujetost podjetnikov v zastarele prevladujo~e drùbene norme ima po na{i oceni za posledico tudi to, da veliko slovenskih podjetnikov namenja »prve dobi~ke za izbolj{anje svojega socialnega statusa, namesto da bi jih vlagali v podjetje« ( prav tam), njegovo rast in razvoj zaposlenih. Veliko podjetnikov financira svoj hedonisti~en ìvljenjski stil (nakup luksuznih statusnih simbolov in poslovnih daril, turisti~na potovanja v najbolj eksoti~ne kraje kot navidezno slùbe-ne poti …) iz sredstev podjetja, kar je v temelju zgre{en pristop k uspe{nemu gospodarjenju v obdobju 312 Kodeks podjetni{ke kulture za skladen regionalni razvoj globalne ekonomije. ^e èlimo uveljaviti na znanju temelje~e gospodarstvo, kot to nalaga Lizbonska deklaracija, in dose~i trajnostni regionalni razvoj ter pospe{eno posodabljanje drùbenih okvirjev gospodarjenja, mora premik v miselnosti podjetnikov obsegati nujno prevrednotenje konzervativnih pred-modernih zaviralnih vrednot in hkratno trajno vzpostavitev sodobnega inovativnega evropskega na~ina razmi{ljanja ter podjetni{kega delovanja, ki temelji na sprejemanju razumnega tveganja najmanj na podro~jih: vlaganj in oplemenitenja virov, ciljno racionalnih vlaganj v znanje in ve{~ine kadrov ter zdrave tekmovalnosti in skupnega partnerskega delovanja oziroma sinergije. V obdobju postsocialisti~ne tranzicije se je izoblikoval miselni vzorec, ki oblikuje trenutno prevladujo~o podjetni{ko kulturo in na njej slone~o prakso, po kateri gre v gospodarstvu za neformalno povezovanje v okviru » old-boys-clubs«. Gre torej za mehanizem selektivnega dodeljevanja poslov na podlagi ~lanstva v »klubu starih tovari{ev«. Le-to {kodno vpliva na napredek slovenske podjetni{ke kulture, saj kve~jemu pove~uje korupcijo, klientelizem in karierizem. Neizogibna posledica tega je marginali-zacija pomena trga in zakonitosti tr`nega gospodarstva. Mogo~e se je koristno na tej to~ki spomniti, da Sloveniji kot ~lanici EU Lizbonska deklaracija nalaga intenziviranje u~inkovitosti notranjega trga in svobodne trgovine, izbolj{anje podjetni{kega okolja in ve~je konkuren~nosti s ciljem doseganja dveh klju~nih strate{kih ciljev: zagotavljanja vi{je gospodarske rasti in pove~anja zaposlenosti do leta 2013. Dejansko preseganje teh zastarelih in diskriminatornih na~inov poslovnega ravnanja ter vzorcev slabih praks je mogo~e le prek uresni~evanja ideje popolne konkuren~nosti v praksi. Skratka, svobodna trgovina je mòna le na razvitem notranjem trgu, ne pa znotraj zaprtih skrivnostnih mrè. Vsi subjekti v gospodarstvu bi morali imeti enake mònosti za dostop do ekonomskih virov pod enakimi pogoji. Namesto nejavne dogovorne ekonomije nujno potrebujemo javno tr`no gospodarstvo. Z namenom doseganja tovrstnega reformskega premika v miselnosti in vsakdanji praksi bo pri~u-jo~i ~lanek poskusil na podlagi zgornje diagnoze razviti kodeks sodobne podjetni{ke kulture, ki vklju~uje ob~e smernice za profesionalno delovanje ter obsega prepovedi in ideale (glej De George 2006, 206 in 207) ter bi kot uporabno orodje lahko spodbujal skladen trajnostni regionalni razvoj. V primeru, da se bo kodeks v podjetni{tvu uporabljal dosledno v skladu s svojim namenom, se bo njegov klju~ni u~inek kazal v » pove~anju predvidljivosti v tistem, kar se dogaja v gospodarstvu« (Donaldson 1992, 61). 2 Kodificiranje zaèlenih vzorcev poslovanja na poti evropeizacije podjetni{ke kulture v kontekstu skladnega regionalnega razvoja Soo~anje s tako definirano nalogo nas hitro pripelje v zagato. Namre~, vsaka resna igra poteka po jasno in razlo~no dolo~enih pravilih, ki so igralcem vnaprej znana in se med potekom ne spreminjajo. Potemtakem bi v skladu s to alegorijo tudi kodificiranje podjetni{ke kulture za skladen regionalni razvoj bilo sila preprosto, saj bi moral kodeks v normalnih okoli{~inah zgolj odraàti obstoje~e vzorce dobrega gospodarjenja ter na~ela profesionalnega in vestnega delovanja. Problem nastopi tedaj, kot smo uvodoma ugotovili, ko v primerjavi med zahodnim modelom podjetni{tva in slovensko tranzi-cijsko prilagojeno razli~ico, ugotovimo, da teh dobrih praks, ki bi bile ob~e uveljavljene, ni v izobilju ali pa se ne upo{tevajo. [e manj pa je vrlin (glej Comte-Sponville 2002) in dobrih poslovnih obi~ajev, ki bi jih podjetniki lahko uporabljali kot uzance v procesu pospe{ene evropeizacije poslovne kulture. Naravna posledica takega stanja je v tem, da se obstoje~i kodeksi, ki so preplavili sceno, samo recikli-rajo in s tem mnoìjo svoje izvirne pomanjkljivosti ter pove~ujejo svojo disfunkcionalnost. V odsotnosti dobrih podjetni{kih praks, ki bi jih kodeksi poslovne kulture reflektirali, le-ti paradoksalno narekujejo svoje norme in pravila obna{anja po vzoru pravilnikov in drugih pravnih aktov. To ima za posledico inflacijo teh dokumentov (pojav je bil na Zahodu opaèn è v za~etku 90-tih – glej Donaldson 1992, 61), ki je obratno sorazmerna njihovi relevantnosti za vsakdanje poslovno ìvljenje. Z nekaj ironije bi lahko rekli, da je v bistvu dobro, da so ostali mrtva ~rka na papirju, saj so v tej obliki tako ali tako neu-porabni. 313 Dejan Jelovac, Dobran Juri~an Vendarle pa je zagato mogo~e re{iti le v primeru, ~e naredimo prehod od kodeksa kot refleksije obstoje~ega stanja v kodeks kot projekcijo zaèlenega stanja. Na ta na~in bomo pravila igre oblikovali upo{tevajo~ ve~stoletne izku{nje in tradicijo na podro~ju dobrih praks podjetni{tva v zahodnem svetu, ki so preverjene, potrjene in prepoznane kot vzorci uspe{nega poslovanja. Ti lahko tudi pri nas posta-nejo vzgled, ki se mu bodo pribliàli na{i podjetniki. Le ~as bo pokazal, ali bo kodeks sluìl za izbolj{anje poslovne prakse (Kuratko in Hodgetts 2003, 169). Kar je na Zahodu realnost v vsakdanjem poslovnem ìvljenju, je pri nas {e vedno ideal, ki ga je treba ~im prej uresni~iti, da ne bi Slovenci v svoji sedanjo-sti predolgo ~asa ìveli preteklost velikih svetovno-zgodovinskih narodov. 3 Promemorija za kodeks postmoderne podjetni{ke kulture v tako imenovanem zelenem vrtu Evrope Moralni kodeks je po definiciji » skrbno izbrana, do dolo~ene mere sistemati~no zbrana in jasno formuli-rana mnoìca ocen, meril, maksim ter norm, ki veljajo za prakti~na pravila pravilnega obna{anja posameznikov oziroma kot vzorci zglednega vedenja in/ali delovanja v dolo~eni skupnosti« (Jelovac 2000, 99). Od tod bo kodeks, ki sledi, poskusil eksplicitno artikulirati specifi~no habitualnost postmodernega podjetni{- tva razvitih evropskih drùb in jo zarisati tudi na Slovenskem kot zaèleno gospodarsko obi~ajnost, privajenost, (na)vajenost skupnega na~ina sobivanja poslovneèv in vseh vklju~enih relevantnih delènikov znotraj regij kot danih parcialnih skupnosti in dràve kot celote. ^e je temu tako, potem lahko nadaljujemo kot sledi. Mi, spodaj podpisani podjetniki in delèniki • razgla{amo, da so na{i cilji pri sprejemanju tega kodeksa podjetni{ke kulture za skladen regionalni razvoj (v nadaljevanju: kodeks) naslednji: a) krepitev strokovne in moralne (za)vesti podjetnikov in vseh legitimno vklju~enih delènikov ter njihove zvi{ane ob~utljivosti za moralno razsènost poslovnega ìvljenja; b) da ponuja vodilo podjetnikom in vsem legitimno vklju~enim delènikom pri sprejemanju bolj ovêdenih in doslednih moralnih odlo~itev; c) da daje oporo podjetni{tvu kot takemu, da se lahko posveti uresni~evanju svojega poslanstva s pomo~jo izpolnjevanja maksimuma lastnih potencialov; • ugotavljamo, da je za obstoj prodornega podjetni{tva nujno doseganje temeljnega soglasja med podjetniki in vsemi legitimno vklju~enimi delèniki glede na{ega poslanstva, posebej pa glede na{ih vrednot in morale; • pri~akujemo od vseh podjetnikov in legitimno vklju~enih delènikov, da iskreno, prostovoljno in dosledno podpirajo proces decentralizacije Slovenije kot nujnega predpogoja za resno regionalizacijo z namenom doseganja in ohranjanja harmoni~nega razmerja med celoto (dràvo) in njenimi deli (regijami), se pravi razmerja, brez katerega je skladen razvoj nepojmljiv; • izjavljamo, da je ta kodeks le prvi korak na poti iskanja tak{nega soglasja. I. Vrednote prodornega podjetni{tva Kot posameznik ìvim in kot podjetnik poslujem v skladu z naslednjimi vrednotami, ki hkrati vodijo moje vsakodnevno delovanje in poslovodenje: • zavzemam se za svobodo mi{ljenja in delovanja oziroma za razmah svobodne gospodarske pobude ob upo{tevanju drùbene odgovornosti podjetij in osebne odgovornosti podjetnikov v smislu sub-jektivne in objektivne moralne odgovornosti v vseh okoli{~inah poslovnega ìvljenja; • do sebe gojim in pri drugih spodbujam zdravorazumsko (samo)kriti~nost; • obenem si aktivno prizadevam za prave partnerske in sodelovalne odnose, ki temeljijo na pribliè- vanju idealom popolne konkurence in zdravega tekmovalnega duha; • kolikor je to mòno, spodbujam zmagovalno-zmagovalne odnose med vsemi podjetniki in delèniki; • spodbujam stalen odprt pretok informacij in delitev znanja med posamezniki, organizacijami, lokalnimi skupnostmi, regijami in drugimi institucijami ter skrbim za zaznavanje in realizacijo – za podjetni{tvo, regije in dràvo kot celoto – dobi~konosnih poslovnih prilònosti; 314 Kodeks podjetni{ke kulture za skladen regionalni razvoj • prizadevam si za izbolj{evanje kakovosti lastnega ìvljenja in ìvljenja ljudi, s katerimi sodelujem v trans-parentnih partnerskih mreàh; • spodbujam krepitev odli~nosti s pomo~jo povezovanja in sodelovanja kot gonila trajnostnega regionalnega razvoja; • gojim celovit, sistemski pogled na svet, ki temelji na razumevanju medsebojne povezanosti, preple-tenosti in soodvisnosti celote in njenih delov; • ho~em prispevati k harmoni~nemu razvoju regij, kar pomeni, da verjamem v lokalni razvoj brez lokal-patriotizma, v pokrajine brez avtarkizma in teènj po osamosvojitvi, v regije brez regionalizma; • kolikor mi okoli{~ine dopu{~ajo, skrbim za svoje zdravje in zdravje drugih ljudi, kot tudi za zdravo okolje, v katerem ìvim in delujem v skladu z realnimi mònostmi; • upo{tevajo~ dejstvo, da je osebnostni razvoj predpogoj in gonilo vsakega drugega razvoja, spodbujam razvoj lastnih potencialov in potencialov drugih posameznikov; • delujem v skladu z na~eli pravi~nosti, kar pomeni, da neenake neenako obravnavam; • zagovarjam uspe{nost, u~inkovitost in uravnoteènost, kar pomeni, da posku{am z danim vlòkom dose~i optimalne rezultate; II. Moralna drà Kot podpisnik tega kodeksa se prostovoljno zavezujem, da bom ravnal v skladu z naslednjo moralno drò: • Odgovornost do samega sebe: v zakup jemljem vse posledice svojih odlo~itev in dejanj. • Odgovornost za ugled stroke, profesionalen razvoj in kompetence: vseìvljenjsko razvijam lastne kompetence, uresni~ujem se kot strokovnjak; skrbim za delitev informacij, znanj in ve{~in; pri opravljanju svojega dela ostajam v okviru svojih kompetenc, profesionalne kulture in podjetni{kih izku{enj; tisto, kar delam, posku{am narediti pravilno, pametno, pravo~asno in prizadevno. • Drùbena odgovornost, odgovornost do partnerjev in drugih delènikov: skrbim za ravnotèje med duhov-nimi in materialnimi vidiki ìvljenja in poslovanja, iz tega razloga se poleg ustvarjanja ugodnega ekonomskega rezultata trudim delovati tako, da podpiram regionalne razvojne projekte ter nepri-dobitne projekte in filantropske akcije; dajem prednost delovanju v smeri dolgoro~ne blaginje, v ~im ve~jo korist in razvoj ~im ve~jega {tevila partnerjev ter delènikov. III. Vrline Zavedam se, da moram trajno skrbeti najmanj za vzgajanje in izpopolnjevanje primernih vrlin, ki prispevajo, ~e so pravilno udejanjane, k zaèlenemu razvoju posameznikov, gospodarskih subjektov, regij in dràve kot celote. Obstaja nabor vrlin, brez katerih podjetni{ki razvoj ni moèn. Pri tem predvsem mislim na: podjetnost, inventivnost, prakti~nost, iznajdljivost, marljivost, komunikativnost, kooperativ-nost, zanesljivost, vztrajnost, pravi~nost, dobrohotnost, resnost, duhovitost, zvestoba, zbranost, po{tenost, verodostojnost, samozavestnost, pogum, vljudnost, preudarnost, hvalènost, resnicoljubnost, dobrohotnost, strpnost, velikodu{nost, ~istost, zmernost … Samoumevno je, da od mene kot subjekta ni realno pri~akovati, da bi dosledno in v celoti utele{al vse navedene vrline in povrh vsega {e kak{ne druge. Zadostuje, da udejanjam le tiste vrline, ki so klju~ne za vrsto in obseg mojih poslovnih operacij in najbolj primerne za konkreten sklop okoli{~in, v katerih delujem. V iskanju vsakokratnega odgovora na dile-mo, katerih in koliko vrlin se naj drìm, upo{tevam princip prave mere. IV. Moralna na~ela Spo{tujem naslednja na~ela, podana v obliki moralnih imperativov: • Deluj tako, da z vsakim svojim dejanjem prispeva{ k raz{irjanju horizonta realnih mònosti, ne pa da ga zapira{, uni~uje{, omejuje{, o{koduje{! • Vse tisto, ~esar glede na obstoje~e vire in nabor kompetenc ni mòno realno udejanjati, ni treba niti posku{ati storiti! • Deluj tako, da regionalni razvoj jemlje{ kot cilj in ne kot sredstvo za osebno in parcialno okori{~anje! • Deluj tako, da z vsakim svojim dejanjem posku{a{ vplivati na to, da napredek na podro~ju razvoja tvoje mati~ne regije kot dela dràve posledi~no vpliva na napredek dràve kot celote; in obratno: da 315 Dejan Jelovac, Dobran Juri~an se napredek dràve kot celote odraà skozi napredek vseh njenih delov, kar vklju~uje tudi razvoj tvoje regije in tebe osebno! • Deluj tako, da uporablja{ mo~ znanja, ki ni ve~ skoncentrirana na enem (glavnem) mestu, temve~ je dostopna kjerkoli na planetu! ^astno razsodi{~e ^astno razsodi{~e sestavlja sedem izvoljenih ~lanov izmed podpisnikov tega kodeksa. ^lani ~astnega razsodi{~a sodelujejo na obravnavah ter v primeru moralno spornega in/ali nepo{tenega poslovanja na podlagi dobro utemeljenih argumentov z ve~ino glasov presojajo o izbiri ene izmed naslednjih mònih oblik sankcij za podjetnike in delènike: obvestilo vsem podpisnikom kodeksa o ugotovitvi spornih dejanj brez obvestila za javnost, javna objava spornih dejanj/poslov, poziv k (samo)izklju~itvi kr{itelja tega kodeksa iz projektov/poslov regionalnega razvoja. Kon~ne dolo~be S podpisom tega kodeksa kot vodila za svoje delovanje in ravnanje avtonomno in dobrohotno spre-jemam kot svojo dol`nost zavezanost na~elom in normam, ki se lahko izkaèjo za stròje od zakonov ter predpisov in navodil kateregakoli izmed strokovnih zdruènj ter tudi za stròjega od pri~akovanj mojih strank, sodelavcev, poslovnih partnerjev in drugih pomembnih delènikov; obenem pa se zavezujem, da bom spo{toval odlo~itev ~astnega razsodi{~a. Pri~ujo~i kodeks se lahko spreminja in dopolnjuje na enak na~in in po postopku, po katerem je sprejet. Kraj in datum Ime in priimek podpisnika 4 Doseg in meje kodifikacije Predlagani kodeks lahko kot orodje za evropeizacijo slovenskega podjetni{tva prek svojih zahtev slu- ì, kot pravi stroka, za oporo pri odlo~anju, vpliva preventivno na omejitev {kode, deloma skrbi za regulacijo konfliktov, sluì za dodatno informiranje in razgla{anje osnovnih idej (glej Fisher in Lovell 2006, 387). Predstavlja pa tudi »filter« oziroma test integritete za gospodarske subjekte, saj postavlja temeljne zahteve za sodelovanje v partnerstvu za razvoj, razjasnjuje osnovne pojme na podro~ju poslovne kulture in upo{tevanja moralnih vrednot ter nenazadnje opredeljuje tudi konkretne elemente prodornega podjetni{tva. @al je vsako kodificiranje poslovne kulture in morale v temelju paradoksalno po~etje, saj je bistvo morale preseganje pravil in predpisov ter delovanje iz ~iste dol`nosti na podlagi nenapisanih maksim in norm zaèlenega tipa odlo~anja, ocenjevanja in delovanja (Jelovac 2000, 99). Poleg tega vsak kodeks v trenutku, ko postane zapisan, ustvarja vtis banalnosti, obenem pa vsi kriti~ni ocenjevalci nastali umo-tvor ponavadi komentirajo kot rezultat tipi~nega zdravo-razumskega naziranja, ki je – z ali brez kodeksa – è prisotno v mislih vseh akterjev (glej Fisher in Lovell 2006, 387). Vendar je navedeni pomislek glede uporabnosti in veljave kodeksa mogo~e prese~i z argumentom, da je kodeks nujen predvsem takrat, ko sluì kot opomnik, in ~e na konsistenten na~in ponudi taka skupna izhodi{~a, ki sovpadajo s temelj-nimi vrednotami, na katere se lahko ob inflaciji drugih predpisov zlahka pozabi. Vrednote, vrline in na~ela, ki so vklju~ene v zgornjo promemorijo za kodeks, so po na{i oceni tiste, brez katerih posamezniki, organizacije in institucije v dalj{em ~asovnem obdobju ne bi mogle uspe{no delovati. Obenem pa bodo prek pri~ujo~ega kodeksa lahko na{le svoje neizbrisno enkratno mesto v sodobnem gospodarskem ìvljenju. Stroka v razvitem svetu je namre~ è v za~etku 80-tih let prej{njega stoletja ugotovila, da so kodeksi poklicne etike lahko izjemno koristni, ~e so »{iroko sprejeti«, ker le na ta na~in njihov vpliv na specifi~no gospodarsko delovanje s pomo~jo sprejemanja eti~nih obligacij prina{a bolj{i skupni izkupi~ek (Arrow 1997, 125). @e Cicero je ugotavljal, da je v vrlinah velika mo~; in da jih je potrebno predramiti, ~e morda spijo. 316 Kodeks podjetni{ke kulture za skladen regionalni razvoj 5 Sklep Na koncu se lahko vpra{amo, v ~em se kaè relevantnost obravnavane problematike za skladen trajnostni regionalni razvoj v smislu (a) spodbujanja uravnoteènega gospodarskega, socialnega in prostorskega vidika razvoja; (b) zmanj{evanja razlik v gospodarski razvitosti in pri ìvljenjskih mònostih med regijami, s poudarkom na celostnem pristopu k razvoju podeèlja; (c) prepre~evanja nastajanja novih obmo~ij z ve~jimi razvojnimi problemi; (d) ohranjanja poseljenosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije ob upo{tevanju policentri~nega sistema poselitve; (e) pospe{evanja razvoja okolju prijaznega gospodarstva ter varovanja naravnih dobrin, naravne in kulturne dedi{~ine ter drugega javnega dobra (glej 2. ~len Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja). Zakaj je predlagani kodeks primeren za evropeizacijo slovenskega podjetni{tva, ki po na{i presoji lahko deluje kot odlo~ilni dejavnik regionalnega razvoja? Zaradi ~esa ima vzgoja in promocija sodobnega podjetni{kega duha kot enega izmed internih dejavnikov, poleg socialnega kapitala, kognitivne mobilizacije, drùbene kohezivnosti in kvalitete politike, kot je denimo izpostavljeno v hevristi~nem modelu sociokulturnih dejavnikov razvojne uspe{nosti (glej Adam in Ron~evi} 2004, 228), tako pomembno teò v kontekstu razvojne uspe- {nosti (performance)? Dosedanji regionalni razvoj v Sloveniji je bil vzpodbujan s pomo~jo instrumentov, kot so subven-cije, ugodna posojila, poro{tva, dav~ne oprostitve in olaj{ave ter kapitalski vlòki. Podpiralo se je podjetni{ka vlaganja, teko~e poslovanje gospodarskih drùb, prestrukturiranje gospodarstva, izgradnja podjetni{ke infrastrukture, pripravo RRP-jev in usposabljanje kadrov za izvajanje regionalne politike. Kljub doseènim rezultatom stroka ugotavlja evidentne pomanjkljivosti uporabe tak{nih instrumentov na tem podro~ju; te so premajhna stopnja koordinacije, nezagotovljenost programskega financiranja, kadrovska podhranjenost institucij, neizvedena regionalizacija, neusklajenost med sektorskimi in regionalnimi razvojnimi programi, premajhne pobude zasebnega kapitala, pomanjkljivo spremljanje in vrednotenje, pomanjkljivost RRP-jev in prevlada politi~nih odlo~itev nad strokovnimi (Nared 2007). Navedene pomanjkljivosti nam kaèjo prevlado formalnih, proceduralnih, institucionalnih in finan~- nih ukrepov nad socio-kulturnimi oziroma tako imenovanimi mehkimi dejavniki. Prioriteta je bila torej dana kvantitativnim vidikom regionalnega razvoja. Ker smo izhajali iz teze, da kultura, ustvarjalnost/inovativnost, politika in voditeljstvo, predstavljajo bistveni kvalitativni dejavnik regionalnega razvoja, smo se v prispevku osredoto~ili ravno na to plat, na katero je – po na{em mnenju – mogo~e najbolj u~inkovito vplivati s pomo~jo kodeksa podjetni{ke kulture. Slednji je bil po na{ih ugotovitvah do sedaj tisti manjkajo~i vzvod, katerega relevantnost je bila spregledana. Zaradi tega smo v prispevku zapolnili praznino na ta na~in, da smo izpostavili smiselnost, pomembnost in teò kodeksa v kontekstu regionalnega razvoja. Kajti {ele s spodbujanjem in krepitvijo ustreznih socio-kulturnih dejavnikov, z namenom doseganja reformskega premika v smeri zagona prodornega podjetni{tva, je posledi~no mogo~e zagotoviti optimalno delovanje organizacijskih in institucionalnih struktur ter na njih temelje~e uravnoteène regionalne razvojne dinamike. 6 Viri in literatura Adam, F., Ron~evi}, B. 2004: Razvojni potencial socialnega kapitala: Slovenija v evropskem kontekstu. Drùboslovne razprave, let. XX, {t. 46/47. Ljubljana. Arrow, K. 1997: Codes and Economic Efficiency. V: Ethical Theory and Business. Beauchamp, T., Bowie, N. (ur.). London. Comte-Sponville, A. 2002: Mala razprava o velikih vrlinah. Ljubljana. De George, R. 2006: Business Ethics, Upper Saddle River. New Jersey. Donaldson, J. 1992: Business Ethics: A European Case Book. London. Fisher, C., Lovell, A. 2006: Business Ethics and Values. Essex. 317 Dejan Jelovac, Dobran Juri~an Jelovac, D. 2000: Podjetni{ka kultura in etika. Portorò. Kuratko, D. F., Hodgetts, R. M. 2003: Entrepreneurship: Theory, Process, and Practice, 6th Edition. Fort Worth. Nared, J.: Regionalna strukturna politika v Sloveniji: Zgodovina, sedanjost in prihodnost. Geografski in{titut AM ZRC SAZU. Ljubljana. Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam/Upravna%20akade-mija-prezentacija%201%202.6.pdf (29. 6. 2007). Nordstrom, K., Riderstrale, J. 2004: Funky Business, Kapital igra kako talent svira. Beograd. Okvir gospodarskih in socialnih reform za pove~anje blaginje v Sloveniji, 2006. Vlada Republike Slovenije, Slùba Vlade RS za razvoj. Ljubljana. Rebernik, M., et al. 2004: Spodbujati in ohraniti razvojne ambicije: Global Entrepreneurship Monitor Slovenija 2003. Ekonomsko-poslovna fakulteta, In{titut za podjetni{tvo in management malih podjetij. Maribor. Rebernik, M., Tominc, P., Pu{nik, K. 2006: Podjetni{tvo med èljami in stvarnostjo: Global Entrepreneurship Monitor Slovenija 2005. Ekonomsko-poslovna fakulteta, In{titut za podjetni{tvo in management malih podjetij. Maribor. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. 2006. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana Strategija razvoja Slovenije. Uredniki [u{ter{i~, J., Rojec, M., Korenika, K. 2005. UMAR. Ljubljana. Tomani~ Vidovi~, M. 2005: Lastni{ko financiranje podjetij. Elaborat, Slùba Vlade RS za razvoj. V: Odbor za reforme, Predlog ukrepov, Skupina za konkuren~nost in inovativnost. Ljubljana. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja – (ZSRR-UPB1). Uradni list RS, {t. 83/2003. Ljubljana. 318 Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, 319–323, Ljubljana 2007 SODELOVANJE SLOVENIJE V PROGRAMIH EVROPSKEGA TERITORIALNEGA SODELOVANJA INTERREG IVC Sta{a Mesec Slùba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko Kotnikova 28, 1000 Ljubljana Fakulteta za humanisti~ne {tudije Glagolja{ka 8, 6000 Koper Stasa.Mesec@ kabelnet.net UDK: 711(497.4) IZVLE^EK Sodelovanje Slovenije v programih Evropskega teritorialnega sodelovanja INTERREG IVC Slovenija se je v letu 2004 aktivno vklju~ila v program transnacionalnega sodelovanja INTERREG IIIC in slovenski partnerji danes sodelujejo v ve~ deset mednarodno odmevnih projektih. V letu 2006 je skupaj 29 dràv ~lanic, kandidatk in pridruènih ~lanic za~elo s pripravo novega Operativnega programa transnacionalnega sodelovanja za obdobje 2007–2013, v katerem so prioritete in oblike sodelovanja glede na predhodni program nekoliko spremenjene in sledijo evropski iniciativi »Regije za ekonomsko preobrazbo«. V prispevku bodo povzete dosedanje izku{nje slovenskih partnerjev v programu INTERREG IIIC, predstavljena pa bo tudi vsebina novega programa, katerega glavni prioriteti sta Inovativnost in drùba znanja ter Okolje in prepre~evanje tveganja. Nakazani bodo tudi predvideni postopki in na~ini sodelovanja ter mònosti vklju- ~evanja slovenskih partnerjev v transregionalno sodelovanje INTERREG IVC. KLJU^NE BESEDE regionalna politika, teritorialno sodelovanje, INTERREG, Slovenija, Evropska unija ABSTRACT Slovenian position on the European transnational cooperation program INTERREG IVC Slovenia has joined and taken an active part in the program of European transnational cooperation program INTERREG IIIC in 2004. Nowadays, Slovenian partners are involved in more than 40 transnational INTERREG projects. In the year 2006 29 member, candidate and partner countries of European Union started to prepare a new Operational program for the territorial cooperation 2007–2013. The priorities and the processes are slightly changed to those in IIIC program. In the paper the current experience of Slovenian cooperation in the program and the new priorities as processes of the program will be presented. KEYWORDS regional policy, territorial cooperation, INTERREG, Slovenia, European Union 319 Sta{a Mesec 1 Uvod Termin INTERREG ozna~uje najve~jo pobudo Evropske unije in se financira iz Evropskega slada za regionalni razvoj. Splo{ni cilj Pobude INTERREG je pove~ati ekonomsko in socialno kohezijo s spodbujanjem ~ezmejnega (INTERREG A), medregionalnega (INTERREG B) in transnacionalnega sodelovanja (INTERREG C). Podpira torej medsebojno sodelovanje ~lanic, kandidatk in tretjih dràv Evropske unije. Specifi~ni namen Pobude skupnosti INTERREG A, ki je torej usmerjen v ~ezmejno sodelovanje med regijami, ki imajo skupno dràvno mejo in predstavlja nadaljevanje programov ~ezmejnega sodelovanja PHARE, je spodbujati trajno rast obmo~ja s povezovanjem ~ezmejnih regij in odpravljanjem obstoje~ih socialno-kulturnih ovir in posledic obrobnega poloàja obmejnih regij. Pobuda Skupnosti INTERREG B je usmerjena v mednacionalno sodelovanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi za razvoj vi{je stopnje prostorske integracije v ve~jih skupinah evropskih regij, da bi dosegli trajnosten, skladen in uravnoteèn razvoj Skupnosti ter bolj{o prostorsko povezanost s kandidatkami in drugimi sosednjimi dràvami. Slovenija je sodelovala v alpskem in podonavskem prostoru, z novo generacijo pa se ta prostor {e {iri. Projekti v okviru Pobude Skupnosti INTERREG C so namenjeni izbolj{anju u~inkovitosti strukturne politike in instrumentov za regionalni razvoj s pomo~jo medsebojne izme-njave informacij, izku{enj in znanj. Mònost sodelovanja v skupnih projektih imajo javne in javnim ekvivalentne organizacije iz celotnega programskega obmo~ja, ne glede na geografski poloàj regije, iz katere posamezna organizacija prihaja. V obdobju 2007–2013 se izvaja è ~etrta generacija programov INTERREG, pri ~emer se vsaka posamezna generacija delno spreminja oziroma vsebinsko prilagaja splo{nim ciljem. Slovenija je izku{nje na podro~ju evropskega teritorialnega sodelovanja preko predpristopnih pomo~i nabirala è od konca devetdesetih let, leta 2004 pa je za~ela tudi polnopravno sodelovati v omenjenih programih. To obdobje predstavlja zelo pomemben ~as za pripravo na novo obdobje, v katerem sredstva niso vnaprej teritorialno razdeljena, pa~ pa bo treba za njih kandidirati s kakovostnimi projektnimi predlogi. 2 Sodelovanje Slovenije v programu INTERREG IIIC Slovenija je aktivno vstopila v programe v tretjem obdobju izvajanja Pobude INTERREG. Za izvajanje programov INTERREG IIIA in IIIC je bila takrat odgovorna Agencija za regionalni razvoj, zdaj Slùba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, za izvajanje programa INTERREG IIIB pa Ministrstvo za okolje in prostor. Enako velja za izvajanje ~etrte generacije, to je INTERREG IVC. V obdobju 2000–2006 je bil prostor izvajanja INTERREG IIIC razdeljen na {tiri cone: Sever, Jug, Vzhod in Zahod. Slovenija je spadala pod Vzhod, kar je pomenilo, da je bil na{ Organ upravljanja na Dunaju, prav tako Tehni~ni sekretariat. Bili smo ~lani Nadzornega in Upravnega odbora ter tako sodelovali pri sprejemanju odlo~itev v zvezi s sprejemanjem financiranja projektov. Odgovorna institucija v Sloveniji pa je skrbela za finan~no kontrolo partnerjev v projektih. Sodelovanje v programih INTERREG IIIC pa kljub coniranju ni bilo omejeno zgolj na Vzhodno cono, pa~ pa je partner lahko sodeloval v kateremkoli programu, edina razlika je bila, da v drugih programih ni bilo mònosti sood-lo~anja pri potrjevanju programov kot tudi ne mònosti za kandidiranje za nacionalno sofinanciranje. V letu 2005 je Agencija za regionalni razvoj namre~ pripravila razpis za sofinanciranje nacionalnega dela prispevka v projekt (do 25 %). Organ upravljanja programa je naro~il {tudijo oziroma oceno u~inkovitosti in vplivov projektov Interreg IIIC, za katere izvedbo je bila zadolèna neodvisna skupina strokovnjakov. Evalvacija se je izvajala v za~etku leta 2006 in je zajela projekte med izvajanjem. Glede na rezultate evalvacije so slovenski partnerji kljub kratkemu obdobju izkoristili mònost sodelovanja. V evalvaciji programa, kjer je evalvator na eni strani pregledal projektno dokumentacijo ter podpisane pogodbe, na drugi strani pa opravil intervjuje z nosilci projektov, smo bili predstavljeni kot 320 Sodelovanje Slovenije v programih Evropskega teritorialnega sodelovanja INTERREG IVC zgodba o uspehu. V 31 projektih od skupaj 260 projektov je sodelovalo kar 38 slovenskih partnerjev. Skupna vrednost sredstev, ki je bila partnerjem odobrena glede na podpisane pogodbe, je bila 3,49 milijona evrov, medtem ko je bil slovenski vloèk v program 1,3 milijone evrov. Stopnja sofinanciranja je 75 %, ostalo so partnerji zagotovili sami, osmim projektom programa iz programa Vzhod pa je bilo odo-breno tudi nacionalno sofinanciranje v skupni vi{ini 0,33 milijona evrov. Glede na ~rpanje v letu 2006 kljub manj{im zamudam kaè, da bo ve~ina sredstev tudi dejansko porabljenih. Sodelovanje v programu INTERREG IIIC je dobro zastopano tudi regionalno. V programu so namre~ sodelovali partnerji iz osmih regij (Osrednjeslovenska 20, Podravska 6, Gorenjska in Savinjska 3, Pomurska in Obalno-Kra{ka 3 ter Zasavska in Gori{ka 1). Partnerji so bili razli~ne neprofitne, predvsem javne institucije (14), nevladne organizacije (9), ob~ine (6), regionalno razvojne agencije (6) in fakultete in instituti (3). Glavna podro~ja sodelovanja so bila regionalna politika, ekologija, kultura, konkuren~nost in inovativnost. Slovenski partnerji so bili manj vklju~eni v ostale INTERREG IIIC programe drugih con, pomemben pa je tudi podatek, da je samo en projekt imel vodilnega partnerja v Sloveniji. 3 Program transregionalnega sodelovanja INTERREG IVC Priprava programa se je pri~ela v aprilu 2006. Pripravo programa je vodila takrat predsedujo~a drà- va, najprej torej Avstrija, nato Finska in kasneje Nem~ija. Veljalo je pravilo konsenza, kar je pomenilo, da je bilo za odlo~itve dose~i strinjanje vseh sodelujo~ih dràv. Vsebina in struktura programa, ki sledita ciljem Lizbonske in Gotebur{ke strategije, odraàta aktualne smernice v Evropi in svetu: • {iritev EU na Bolgarijo in Romunijo; • proces globalizacije trgov in zaostajanje Evropske unije v rasti in konkuren~nosti predvsem za ZDA in nekaterimi Azijskimi dràvami; • klimatske spremembe in posledice; • demografska slika in problemi na podro~ju zaposlovanja; • trendi regionalnega in prostorskega razvoja – razlike med zahodno in vzhodno Evropo ter med metro-politanskimi in ruralnimi obmo~ji. V program INTERREG IVC je torej vklju~enih 29 dràv, to so vse dràve ~lanice (27) ter Norve{- ka in [vica, kot partnerji brez ali z 10 % finan~no podporo ERDF pa lahko sodelujejo tudi druge dràve. Program èli omogo~iti sodelovanje med dràvnimi institucijami in regionalnimi in lokalnimi akterji. Sodelovanje temelji predvsem na izmenjavi izku{enj pri izvedbi projektov ter skupnemu razvoju pristopov in instrumentov, ki imajo cilj izbolj{ati u~inkovitost politik regionalnega razvoja in prispevajo k modernizaciji gospodarstva. V skladu s strate{kimi smernicami Skupnosti 2007–2013 èli program prispevati k strategiji Skupnosti za podporo rasti in novih delovnih mest. Program je pomemben instrument za izvedbo pobude Skupnosti Regije gospodarskih sprememb (RfEC), ki podpira regionalna in urbana povezovanja ter s tem izmenjavo najbolj{ih praks pri modernizaciji gospodarstva. 3.1 Vsebinske prioritete programa Za razliko od prej{njih programov ima Operativni program INTERREG IVC dve tematski prioriteti, ki zdruùjeta aktivnosti z namenom dose~i ~im ve~ji u~inek evropskih regij pri strategiji Skupnosti za podporo rasti in novih delovnih mest ter trajnostnega razvoja. Prioriteta 1 – Znanje in inovativnost je usmerjena na naslednje teme: inovativnost, raziskave in tehnolo{ki razvoj, podjetni{tvo in mala ter srednja podjetja, informacijska drùba, zaposlovanje in kvalifikacije. 321 Sta{a Mesec Prioriteta 2 – Okolje in za{~ita pred tveganji je usmerjena predvsem na naslednje teme: naravna in tehnolo{ka tveganja, upravljanje voda, ravnanje z odpadki, biotska raznovrstnost in ohranjanje naravne dedi{~ine, energija in trajnostni transport, kulturna dedi{~ina. 3.2 Aktivnosti programa INTERREG IVC Program INTERREG IVC podpira dva razli~na tipa aktivnosti, ki se dopolnjujeta in skupaj poma-gata dose~i cilje programa. Prvi tip so regionalne pobude (Regional Initiatives) na ravni regionalnih in lokalnih akterjev, usmerjene k izmenjavi izku{enj na podro~ju dolo~enih politik. Cilj je identifikacija najbolj{ih praks ter razvoj novih orodij in pristopov v izvajanju teh politik. Drugi tip pobud so centralne ali tudi »hitre« pobude zaradi mònega hitrej{ega za~etka izvajanja (»Fast Track Option«). Te bodo v obliki omreìj, ki bodo povezovala regije z bogatimi izku{njami s podro~- ja dolo~enih politik in regije, ki se èlijo na tem podro~ju izbolj{ati. Cilj je zagotoviti, da najbolj{e identificirane prakse najdejo pot v programe Konvergence in Konkurence. 3.3 Finan~na vrednost programa in vi{ina sofinanciranja Program medregionalnega sodelovanja je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Skupen prora~un ESRR za obdobje 2007–2013 je 321 milijonov EUR. Programsko obmo~je obsega celotno ozemlje Evropske unije, Norve{ko in [vico. V teh dràvah bo program sofinanciral udelèbo javnih subjektov in subjektov, ki imajo javni zna~aj. Udelèba akterjev izven tega obmo~ja je tudi mòna pod dolo~enimi pogoji. Vi{ina sofinanciranja za Slovenijo je do 85 %. 3.4 Postopki sprejemanja odlo~itev Organ upravljanja bo lociran v Franciji, ravno tako tudi organ za potrjevanje. Odlo~anje bo potekalo preko Nadzornega odbora. V dolo~enih primerih bo imela Evropska komisija mònost pobude in dajanja predlogov, katere projekte podpreti. Priporo~a se tudi ustanovitev Nacionalnih kontaktnih to~k, katerih glavni namen je spremljanje razpisov, informiranje javnosti ter iskanje partnerjev. 4 Mònosti in prilònosti sodelovanja slovenskih partnerjev v programu Glede na pretekle izku{nje predstavljajo slovenske institucije dokaj enakovredne partnerje v projektih INTERREG C. Za projekte s podro~ja vlaganj v inovacije in razvoj drùbe znanja lahko kandidirajo lokalne in regionalne oblasti, pa tudi regionalne razvojne agencije, univerze in znanstveni in{tituti, tehnolo{ki parki, inovacijski centri, poslovni inkubatorji, ustanove za podporo podjetjem, ustanove, ki zastopajo podjetja, in druge javne ustanove, ki spodbujajo inovacije in razvoj znanosti. V projektih namenjenih varovanju okolja, ohranitvi naravnega okolja, ravnanju z odpadki, ~i{~enju voda, varovanju naravne dedi{~ine in podobno lahko kandidirajo lokalne in regionalne oblasti, institucije za varovanje narave in naravne dedi{~ine, slùbe za re{evanje, izvajalci javnega transporta, turisti~ne organizacije, univerze in znanstveni in{tituti. Sredstev je nekoliko manj, tudi porazdelitev slednjih ni vnaprej enakomerno geografsko razdeljena, kot je bilo to v preteklem programu. Prednost bodo imeli torej udarni projekti s konkretnimi cilji, ki se bodo povezovali z mainstream programi. Slovenski partnerji so si tekom »poskusnega« obdobja 322 Sodelovanje Slovenije v programih Evropskega teritorialnega sodelovanja INTERREG IVC sodelovanja v strukturni politiki lahko nabrali dragocene izku{nje. Kako koristne so, pa se bo pokazalo prav pri sodelovanju v novem programu INTERREG IVC, kjer ni vnaprej{nje razporeditve sredstev po dràvah ali zaklju~enih obmo~jih. 5 Viri in literatura Interregional Cooperation Programme INTERREG IVC, verzija 19. april 2007. Medmrèje: http://www.interreg3c.net/web/fic_en (5. 5. 2007). Study Effectiveness and Impact Assesment of Interreg IIIC Operations. Gruppo Soges, Torino – OIR, Wien. Ljubljana, 24. april 2006. Arhiv SVLR, Zapisniki sestankov skupine za pripravo programa. 323 Regionalni center za okolje Slovenska cesta 5 1000 Ljubljana 01 425 70 65 01 425 86 60 www.rec-lj.si rec-slovenia@guest.arnes.si Iskanje fi nančnih virov Priprava prijav na razpise Vodenje projektov Oblikovanje lokalnih in regionalnih razvojnih partnerstev Prevzemanje vloge vodilnega partnerja Uravnoteženje ekonomskih, socialnih in okoljskih vidikov razvojnih projektov Na vseh teh področjih vam lahko uspešno pomagamo z vam prilagojenimi usposabljanji in s svetovanjem. Vaš uspeh pri črpanju strukturnih skladov in sredstev iz širokega spektra programov evropske skupnosti je odvisen od vašega znanja in veščin. Z veseljem bomo svoje bogato znanje in desetletne izkušnje podelili z vami. Obiščite www.rec-lj.si, kjer boste našli podrobnejše opise naših storitev in nas pokličite. 324 R R 1 Uvodniki (uredniki) Barbara Friehs, Immigrant children in Austrian schools Geri Smyth, Multilingual conferencing: one city's response VELIkI to educating pupils from asylum seeking families Mojca Peček, Is primary school in Slovenia just and fair: the case of migrant children from former Yugoslavia Irena Lesar, The response of Slovenian teachers to the RAZVOJNI migrant children from former Yugoslavia Lidija dimkovska, Književnost priseljencev v Sloveniji – njene značilnosti in položaj v slovenski kulturi Maruša Mugerli, Slovenski prevodi literarnih del PROJEkTI priseljenskih avtorjev po letu 1990 Saška Štumberger, Slovenski selitveni tokovi v Nemčijo in spreminjanje vloge slovenščine IN SkLAdNI kristina Toplak, Umetniška ustvarjalnost migrantov: primer Slovencev v Nemčiji Marina Lukšič – Hacin, Migracijska situacija v Evropi po drugi svetovni vojni in postopna (politična) usklajevanja REGIONALNI med članicami EGS (EU) Maša Mikola, Meje multikulturne komunikacije: etnično- simbolne reprezentacije v avstralskem prostoru Mirjam Milharčič-Hladnik, Subjektivna realnost RAZVOJ migracijskih procesov: brati, poslušati in razumeti migrantske izkušnje Irena Gantar Godina, Slovenski izobraženci iz Prage na Hrvaško JANEZ NAREd dRAGO PERkO MARJAN RAVBAR ANdREJ HORVAT MARkO HREN LUkA JUVANčIč IVO PIRy VELIkI RAZVOJNI PROJEkTI IN SkLAdNI REGIONALNI RAZVOJ xx,xx € ISBN 978-961-6568-xx-x BORUT RONčEVIć HTTP:// ZALOZBA.ZRC-SAZU.SI REGIONALNI RAZVOJ 1 RR1.indd 1 27.7.2007 10:24:45