MARIBOR 19. DECEMBRA 196? ŠTEVILKA 6 III. LETNIK »KATEDRO« mariborskih študentov izdaja Ti vrša študentov Jugoslavije Odbor mariborskih visokošolskih zavodov в Urejuje uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik jo Vlado Oolob • Katedra izhaja vsako drugo sredo • Naslov uredništva je: Maribor, Gregorčičeva 30., telefon 35-90 • Tekoči račun: 004-13-3-501 (sa Katedro| 9 Tiska Časopisno pod- MARIBORSKIH STUDENTOV sov ne vračamo • kCenaR30k°cUn II. IZDAJA Ce je december hladen in študij težak in pada sneg ali dežuje in, ko hoče vse okoli nas biti pusto in žalostno, se naj najde nekaj, kar nas bo razvedrilo... brucovanje brucovanje brucovanje Posnetek: J. Klinar 2E 26. DECEMBRA # ŽE 26. DECEMBRA # 2E NOVOLETNA * katedra Nagovor martina krpana v mestu Po oseh višjih šolah in fakultetah. Mar nam štirice in petice, mar nam za spodrsljaje, vsakdanje študentovske skrbi! In pogoji, ki smo jih v zadnjem trenutku izpolnili, in izpit, za katerega smo študirali cel mesec, pa na koncu padli, pa premale štipendije in predraga hrana. Pa dekle, s katero moramo iti v kino, •ker je zunaj mraz in deset in deset tnalih skrbi, s katerimi se srečujemo, ki se jih bojimo v trenutkih slabosti. »Hej,€ bosta vzkliknila očka in mamica, dedek in babica, »kako drugače smo se znali zabavati mi, ko smo bili v vaših letih. Kako skromne želje smo imeli, kako skromne zahteve, pa smo vendar bili veseli in smo se znali zabavati.« Res je, mnogo se je spremenilo, v razvedrilu, v načinu zabave, v mentaliteti mladine, v moralnih normah — in zlasti pri kulturni zabavi. Pustimo spremembe, saj so razumljive kot spremljevalke vsakega razvoja, raje poglejmo, kaj bi se dalo v danih pogojih napraviti. Včasih so brucovanja imela vsebino, prijeten kulturni program, šale, ki jih je poln prazni študentov žep, in sobice in klopi po parkih. Na kulturni program pri brucovanjih smo skoraj pozabili. Tako se vsako naše brucovanje začne — namesto z duhovno pašo in zdravim razvedrilom, v največ primerih s popivanjem. In organizatorjeva želja, da z brucovanjem priskrbi kar največ denarja za te ali one namene (največkrat za zaključni izlet absolventov)? Ni umestna. Novopečeni študentje, bruci, mnogo pričakujejo od tega večera, saj je enkraten v vseh študentskih letih. Sprejem med starejše kolege, vključitev o »pravoz študentsko življenje, ognjeni krst brucov je bil nekoč mnogo bolj pomemben in svečan icot danes. Popivanje, prepevanje (v najslabšem smislu te besede, pretepi, ki so na dnevnim redu, redno pustijo na prisotnih mučen vtis, zlasti na študentu novincu, ki se čuti ogoljufanega za svoje malo pričakovanje. IIEJ, JUIIEJ, BRUCOVANJE! Hej, juhej, zeleni bruc, bolj- zelen kot trava! Danes ti, včeraj jaz, in jutri spet nekdo drugi! * Obiskal sem srednjo medicinsko šolo * Razgovarjal sem se s sestro-direktorico Majdo Japelj in s predse dnikom in sekretarjem L MS na šoli Zmago Kraljem in Gizelo Pek Le malo časa za razvedrilo . . Naša šola je reformirana in je nadomestila tudi šolo za babice in negovalke. Prej je bilo za vpis potrebnih izpolnjenih 18 let, zdaj pa se lahko vpišeš že po končani osemletki. V zadnjih dveh letih se gojenke specializirajo za posamezna področja. Zdajšnji gojenci imajo težji položaj, ker so pravzaprav nekaki pionirji, saj se profil šole šele oblikuje. Imeli pa bodo ugodnejši položaj v službi, saj bodo tudi tam prvi. Srednjih zdravstvenih kadrov pa silno primanjkuje Pouk poteka po skupinah (približno po kakih deset dijakinj). Tako vsakdo pride vsako uro na vrsto. Medicinska sestra je v bolnici tudi gospodinja. Naše gojenke zato naučimo mnogo gospodinjstva, kar jim bo koristilo tudi v življenju Ker prakse nikakor ne moremo krčiti, dati pa moramo našim dijakinjam in dijakom (teh je mnogo manj) vsestransko izobrazbo, jim ostaja zelo malo časa za razvedrilo. Telovadnico imajo športniki SMS, kadar ni zasedena, stalno na razpolago. Imamo tudi prostor, kjer bomo imeli občasne razstave slik. Dogovorili smo se že z Umetnostno galerijo in mariborskimi likovnimi umetniki Diplomski letnik pa ima vsak po dva plesa. Na prakso hodijo v bolnišnico in na ambulante. V bolnišnici imajo svoj šolski oddelek in same odgovarjajo za bolnike na tem oddelku. V počitnicah gredo kot zdravstveni delavci v brigade. Naše gojenke obiskujejo tudi osemletke Vsaka ima v višjih letnikih po en razred kjer predava hi- gieno. Na šoli imamo še korekturno telovadbo za otroke г osemletk. In nadaljnji študij? Večinoma gredo naši absolventi v službo. Ce študirajo, Pouk na Srednji medicinski šoli študirajo izredno. Mnoge nadaljujejo študij na Višji šoli za medicinske sestre. Problemi? Zdaj smo v novi stavbi. Težave nam zadaje samo še dom. Premajhen je in prepoln. Vendar bo naslednje leto novi dom zgrajen. Predstavnika mladine pa sta ml povedala: Imamo silno malo prostega časa. Drugi letnik po 3, tretji in četrti pa po šest ur prakse skoraj vsak dan. Popoldne pouk. Pri našem delu se srečujemo z resničnim življenjem, zato si po delu želimo predvsem razvedrila in ne na- pornih predavanj. Tudi z mladinskimi urami jo težko. Športno življenje je zelo živahno. Poleg standardnih športov bi omenil judo. Prej smo imeli tudi folklorno skupino skupaj s pripadniki J LA, zdaj pa smo se preselili in nam je do tja predaleč, Za ti dve skupini pa nimamo dovolj fantov. Redno deluje naš pevski zbor, imamo tudi precej literatov. Za kulturno življenje je mnogo zanimanja, čas bi se kljub vsemu še našel, malo pa je denarja. Radi bi imeli tudi več ekskurzij. Po vsaki redovalni konferenci imajo predstavniki mladine sestanek s predavatelji in se tam pomenijo o vseh šolskih zadevah (preveč nalog, jemanje odmora ali kaj podobnega). Spricanja pri nas r: -azen morda v prvem letniku. -a razvedrilo, ki smo ga tako potrebni, nam ostane zelo malo časa. V kino skoraj ne pridemo, na plese zvečer no smemo, ker nas zjutraj čaka praksa. (»No, v soboto bi pa menda le šlo « sem menil). Zavzemali smo se že za to, da bi zadnjima letnikoma skrajšali prakso. Pa nas v bdlnišnicl preveč potrebujejo. »Želel bi,« je zaključil Zmago Kralj, »da bi našo zaposlenost upoštevali tisti, ki nas včasih obsojajo, da se premalo udejstvujemo.* F R II Posnetek z iste šole Katedra srednješolci športov bi omenil judo. Prej smo imeli folklorno in dramsko skupino skupaj s pripad- „Kitajska lirika" na Učiteljišču Na mariborskem učiteljišču je kulturno življenje zelo živahno. Posamezni razredi redno pripravljajo recitacijske, literarne, pa tudi zabavne popoldneve. Tako se je zadnjič predstavil 4. b s tričetrturnim popoldnevom kitajske lirike. Recitirali so stare kitajske pesmi v prevodu Alojza Gradnika Hvalevredno je posebno to, da je pri predstavi sodelovala najmanj polovica razreda Nekaj pa mi ni bilo všeč: nastopajoči so bili oblečeni kot Kitajci (obleke so dobili iz gledališča), skupaj so prišli na oder in medtem, ko je eden recitiral, so drugi zavzemali nekakšne »kitajske« pozicije, ki pa so bile nenaravne in naporne. Recitator — posebno Še začetnik — pa mora stati tako, NAGRADNI LITERARNI NATEČAJ Število naših naročnikov na srednjih šolah se je potrojilo. Mnogo je tudi novih naročnikov s srednjih strokovnih šol. Zato smo rubriko za srednješolce razširili na dve strani. Srednješolci! Obiskali vas bomo na vaših šolah in pisali o vaših težavah. Potrebno pa je, da tudi sami čim-več sodelujete. Vsakdo od vas lahko že s kratko vestjo ali zapisom iz vašega življenja in dela pripomore k pestrosti našega lista. Ob tej priložnosti razpisujemo nagradni literarni natečaj za najboljšo črtico, zgodbo ali humoresko. • Prva nagrada: 3000 din. • Druga in tretja nagrada: po 3000 din. Mimo tega bomo kakovostna dela objavili. Pravico udeležbe imajo vsi učenci srednjih šol. Dolžina sestavka naj ne presega dveh in pol tipkanih strani. Dela nam pošljite do dvajsetega januarja 1963. Uredništvo rubrike za srednješolce Delo mladine no IKS 9 Mlade kovinarje sem zmo-9 til' pri praktičnem pouku. 9 Stali so zaverovani v svojs 9 delo pri stružnicah, rezkal-9 nih strojih in delovnih mi-9 zah v prostorni delavnici. 9 Neprestano so kovičili, pili-9 li, brusili in zopet kontroli-9 rali svoje izdelke. Poprosil 9 sem jih za kratek razgovor 9 in z veseljem so mi z Edom sedmo leto. Tudi športniki so se v šahu, streljanju in namiznem tenisu ob praznovanju Dneva republike pomerili z drugimi šolami.« Kaj nameravate organizirati, oziroma pripraviti v tem mesecu? »Priprave so že v teku za proslavo 22. decembra in za Posnetek z IKS 9 na čelu odgovarjali na za-9 stavljena vprašanja Katere oblike dela so v okviru organizacije LMS najbolj razvite? »Interesnih oblik je precej. Menimo, da so idejne, kulturne, zabavne ter športne oblike dela najbolj razvite Sedaj je nekaj naših mladincev vključenih v MPS. nadalje imamo po novem programu dela že pestro in kvalitetno pripravljena predavanja ter razprave v okviru mladinskih ur. Delujeta tudi debatni klub in Tribuna mladih. Prejšnji mesec je izšla prva letošnja številka .Mladi kovinar1, ki izhaja že Novoletno jelko Nameravamo pa v najkrajšem času organizirati oddajo .Pokaži kaj znaš1 in večje športno tekmovanje.« S kakšnimi težavami se srečujete? »Največja težava je v tem, ker se dijaki-vozači s težavo udejstvujejo v posameznih oblikah deia Imamo namreč vsak dan po osem ur pouka.« Neharmonično je ponovno zadonela pesem pil in kladiv. Ko sem odhajal, so se po hodniku sprehajala dekleta — na šoli jih je celo 55 — kajti imela so odmor. Iz njihovih resnih obrazov sem razbral, da se pogovarjajo o prihodnji uri. da ga položaj ne ovira Ce recitira kleče ali z na pol dvignjenimi rokami, se to nujno mora poznati pri podajanju besedila Za to, da bi vzbudili tudi v tekstu, poslušalcgni vtis Kitajske, bi morali imeti vse kaj več kot same kostume in recitatorje, ki so stali v kitajskih pozah. In tisto »več« bi lahko našli — 3500 dinarjev. Stanujem skupaj s kolegom. Študirava isto stroko, zato se medsebojno dopolnjujeva. Moti me samo to. sicer pa vas to najbrž ne zanima. da nimava vode v sobi. Kako se zabavam? Kaj delam v prostem {asu? Ne vem. nikoli ne vem, vse dokler ne pride tisti .prosti čas-. Sicer pa — nimam mnogo {asa, da bi premišljal — prosti {as pride, pa gre, kot bi ga nikoli ne bilo. Hodim v kino, v{asih v gledališče, tudi plesat hodim. Se to — poleg stvari, ki jih imam v programu vsakih nekaj dni, mogoče vsak teden, se stvari, ki jih počnem vsak dan. Nekatere so hobby, nekatere potrebe (na primer vsak dan jem! najraje imam naravni zrezek s praženim krompirjem).« • nUcnl Razvedrilo le poceni. včasih tudi zabavno, vsekakor pa človeku, ki se nanj navadi, lahko pomeni kar precej Lahko si na primer krajša čas s pričakovanjem, da bo doživel nekaj novega, avanturo, ljubezen, vsi smo mladi in vsi imamo še smisla za ljubezen Pri tem pa — pri nas so plesi slabo • V vrvežu: On Decembrski večeri so hladni in neprijetni. Hladni, kljub topli obleki In zavihanemu ovratniku na plašču. Zagreješ se edino — na avtobusu. Ob takem vremenu je vedno poln In zanimiv. Zanimivo bi bilo na primer vedeti, kakšne noge ima kondukterka. Ko tako sedi za mizico in trga karte, se prepira in preriva, ji lahko vidiš le kolena, drugo je skrito (toda ljudje, nikar ne sodite soljudi po kolenih!). Potem nekdo, ki je pozabil izstopiti, pa tudi ženski nekdo, ki so ji pohodili kurje oko. in množica, ki bi rada v prepolni avtobus. Drža v obliki paragraf i in dežnik, ki ti ga nekdo tišči med rebra. In smešni vseljudski egoizem. danes se vsem nekam mudi, zato: POHODITE SVOJEGA BLIŽNJEGA. Na nekaterih postajah avtobus sploh ne stoji. Tam lahko pričakuješ izraze na obrazih ljudi, ki tam čakajo. Zanimivo. da znajo nekateri ljudje tudi z mimiko preklinjati. • Rndi s« imnmn Vsevprek. Na »hausbalih«. Sonje tn Metke in Barbke in Štefke, vse brhke in (pre)mlade. Tudi mi se hočemo zabavati. Ugasnemo luč, pa se imamo radi. Janez poljubi Metko, Štefka Mirota in Barb-ka kuštra lase Zvonku. Vse gre lepo svojo pot in Elvis Prisley. Pat Boo- ne, Tedy Reno, Connie Francis ... pojejo za nas. Kajti, mi smo mladi In kaj nas briga jutri; ko bomo plešasti,, bomo pa delali... Dokler nas ne sreča pamet! ZVEČER Vsak večer se na ulicah prižgejo luči in vsak večer so v kine-inagotrafih predstave. Vsak dan teče od jutra do večera. Včasih sneži in na poteh so sledovi — Čevlji, nešteti čevlji, vseh znamk in številk. Toda — samo v soboto slišiš glasbo in ples, si obesiš kravato ali*obuješ čevlje z visokimi petami in zajezdiš upanje ali se potopiš v brezupje. Ej, ko pa zvezde vsak dan mežikajo! m Ko hodiš čez cesto, se ozri no levo in desno! Ne precenjuj svojih sposobnosti - zlasti finančnih. Ne hodi lačen na sprehod! Na sestanke ne zamujaj, toda nikar ne prihajaj prezgodaj! Od vsake zabave pričakuj malo, le tako ne boš nikoli razočaran! Nikar ne delaj preveč podrobnih načrtov! Nauki za življenje (zlasti za soboto). Posebej za to reportažo jih je sestavil Janez Iskušnik. Za začetek tale: Nikar ne upoštevaj vseh ---7 naukov, ker boš sicer postat še samemu sebi dolgočasen! P. Bronzau Nekaj svojega, mogoče v pšenični okvir ovit obraz in oči, tople in lepe. kot solze in tiho zadovoljstvo, in za-ukal bi na glas, da bi se jezili sosedje, in prešerno zapel. Z vsemi bi se rad veselil. • Portreti organizirani. Unionska dvorana, kjer se ob hladnih zimskih sobotah zbere množica mladine, ni primeren prostor. Poleg tega — kdo bi mogel umiriti objestneže, ki se od časa do časa pojavljajo v dvorani in mnogokrat (tudi pod vplivom alkohola) nadlegujejo in žalijo navzoče. Človek je lahko sam. Lahko je filozof, lahko razpreda misli. Mogoče o filmu, ki bi ga lahko šel gledat, ko bi vstopnice ne bile razprodane Pravijo, da še danes prodajajo karte pri »Partizanu« in »Unionu« po dvesto dinarjev, v »Udarniku« pa tako ali tako igra domači film. Ljudje so se pritoževali, pisali o tem, navsezadnje pa je rezultat enak ničli. Tisti, ki karto dobi, je zadovoljen, čeprav ga velja dvesto dinarjev. Pri prodajalcih pa se razvija spoznanje, ki jim bo v življenju — tako je videti — še prav gotovo mnogokrat koristilo — da je mogoče z malo truda prislužiti precej denarja. Ce človek danes mnogo premišljuje, je čudak. Ce je mnogokrat sam, obstaja več možnosti: da prepričuje soljudi o tem, da je osamljen, da je nesrečno zaljubljen — baje je med nežnim spolom po ljudeh te vrste trenutno največje povpraševanje — ali da nima denarja. Študent ga ponavadi nima. »Moje življenje je enolično. I,e nekaj stvari imam, ki so samo moje. Mesečna najemnina za sobo znaša Potem pa ples v Hali C — zlasti v zadnjem času je nekaj pridobil. Vsaj okvirno lahko rečemo, da ie to organizirana zabava — toda zgolj to; splošna ugotovitev za mladinski ples pa je, da so mnogo izgubili na svoji etični vsebini. • Kavarne, bar, dancina ... Tudi tukaj sem včasih. Včasih sem osamljen in me je strah. Včasih sežem po kupici in mnoeokrat mi je žal, da sem osamljen in da si ne morem poiskati družbe. In tedaj se oziram okrog sebe in iščem. Tudi danes, za vrag:a! Danes sem našel vas in ostal bom z vami. * Imo mi i* gročf| Rada imam lepe stvari In rada se sprehajam. In kaj je lepo? Zvečer je lepa cesta, lepe so neonske luči in napisi in ljudje, praznično razpoloženi. In promenada, je lepa in park in ivje na vejah. Zima je lepa, topla beseda in dobri prijatelji. I me mi je — pa kaj l>i vam pravil, srečavamo sc na ulici, vse dni I v tednu, vedno se mi mudi, kakor vam, vendar gledam v tla, da se ne spotaknem, kakor vi si ogledujem svetleča izložbena okna, kakor vi si jih ne upam pogledati okoli prvega v mesecu. Za vsak dan imam svoj načrt, vsak dan 0a desetkrat spremenim, ne da bi se mi to zvečer poznalo. Malokdaj pričakujem, da se l>o zgodilo kaj novega, velikega, kar hi v bistvu menjalo moj način življenja — le en dan v tednu, ko stojim pred ogledalom, ko si zapenjam snežno belo srajco in se jezim na trdilo v ovratniku in na lase, ki silijo preko ušes — se želim... OB ROBU Na skupščinah združenj zveze študentov smo opazili, da so udeleženci manj kot pretekla leta razpravljali o štipendijah, politiki štipendiranja In drugih oblikah pomoči rednim študentom (razen subvencij, ki Jih dodeljuje socialna komisija odbora ZS MVZ). Presenetljivo je tudi dejstvo, da združenja na posameznih šolah, odbori zveze študentov MVZ in združenje visokošolskih zavodov, kakor tudi zavod za statistiko še ne razpolagajo s podatki o številu študentov, ki prejemajo štipendije, niti s podatki o višini štipendij. Na skupščini združenja Zš na eni izmed višjih šol so ostro obsodili politiko neke mariborske ustanove, ki je po javnem razpisu dodelila štipendijo študentki, ki je po svojem premoženjskem stanju sploh ne potrebuje. 1 Štipendija, ki jo podjetje dodeli študentu, ne sme biti le jamstvo, da bo podjetje dobilo človeka z železno strokovno izobrazbo in da bo isti diplomant dobil redno zaposlitev; mnogo več pozornosti je treba posvetiti tudi skrbi, da pride štipendija v prave roke* Le z ostro in odkrito kritiko bomo ljudi, pri katerih velja pravilo VIP (veze in poznanstva) spravili na pravo pot. Kljub temu, da še ne razpolagamo s podrobnimi podatki, lahko ugotovimo, da je še velik procent študentov, ki bi po svojem premoženjskem stanju in študijskih uspehih zaslužili podporo v obliki štipendije. S SEJE SKUPNOSTI VISOKOS OLSKIH ZAVODOV SLOVENU* Han] opisanih Rot Innl Predstojnik MVZ Vladim ir Bračič novi predsednik V soboto, 8. decembra, Je b ila v Ljubljani seja Skupnosti visokošolskih zavodov Slovenije, na kateri Je bil za novega predsednika izvoljen predstoj nik Združenja MVZ prof. Vladimir Bračič. Dosedanji preds ednik skupnosti je bil rektor univerze v Ljubljani univ. pr of. dr. M. Snuderl. Na seji skupnosti so med drugim razpravljali o poklicnih nazivih. Pri rešitvi tega vprašanja je prišlo do zastoja, ker bo to v zveznem merilu rešeno z zakonom in ne z uredbo, kot je bilo predvideno. Zakon bo verjetno sprejela še stara skupščina. Računamo pa lahko na to, da bodo upoštevani predlogi in mnenja Združenja MVZ in naših šoL V razpravi o letošnjem vpisu na univerzo Je bilo ugotovljeno nižje število vpisanih^ kot lani (8.617) in to predvsem na račun osipa pri vpisih, zakaj v prvi letnik se je vpisalo nekoliko več študentov. Tudi pri nas je prišlo do sprememb in sicer se je število izredno vpisanih realativno nekoliko zmanjšalo. Osip Je bil tudi nenormalno velik, saj se Je ob rednem vpisnem roku vpisalo le okoli 50 •/« študentov. Predstavniki visokošolskih zavodov so razpravljali tudi o zaposlovanju diplomantov I. stopnje, pri čemer je bilo ugotovljeno, da se je zaposlilo le 10 •/• diplomantov I. stopnje fakultet, medtem ko se je izmed diplomantov mariborskih višjih šol (teh je bilo do 20. nov. t. 1. 213) zaposlilo 87 odstotkov. To kaže, da vlada za diplomante višjih šol zani- wi hat@dk5 - katedra »am • Lani ste objavili podatke o tem, koliko mariborskih študentov bi sodelovalo pri pevskem zboru mariborskih študentov, če bi ga ustanovili. Vendar do realizacije zamisli ni prišlo. Mogoče letos? , Bruc z VAS 1 — Počakajmo, da začne de- 1 lati nova kulturna komisija 1 pri odboru ZS MVZ. Mogoče pa bo le kaj. • Ali je oblika skupščine Združenja ZS na šoli po delegatskem sistemu pravilna? K. J., VTS r — Clen 31. Statuta ZSJ pravi: Najvišji organ je letna skupščina Združenja ZSJ. Letno skupščino sestavljajo vsi člani združenja. i Џ V statutih nekaterih (ali vseh) šol Je člen. ki pravi, da so predavanja obvezna. Ce študent manjka — ali mora prinesti opravičilo (in od koga?) In ali je opravičenost tz- katedra zapisi ostankov odvisna od profesorjeve sodbe? Študent s Tezna — Dober predlog za dopolnitev statuta. Daj ga študijski komisiji Združenja zveze študentov. • Slišal sem, da bodo zgradbo KPD v bližnji bodočnosti adaptirali In preuredili v študentsko naselje. Ne morem sl predstavljati, kakšno naj bi to bodoče študentsko naselje bilo? V. R. — VEK9 — Na združenju smo videli skico bodočega študentskega naselja, ki bi ga napravili Iz zgradbe KPD Moramo reči. da je stvar bila videti imenitna, le do realizacije je seveda še zelo daleč. O Prejšnji mesec je socialno ekonomska komisija odbora ZS MVZ dodelila subvencije študentom. Zakaj jlb tudi mi na VTS nismo dobili, čeprav smo pravočasno oddali prošnje? Kdo je zakrivil pomanjkljivost? L. L VTS — Stari odbor Združenja študentov na VTS. manj e in še ni bilo primera, ko bi katerega diplomanta višje šole odklonili v praksi. Nasprotno, Interes prakse raste, saj često zasledimo razpise za delovna mesta z navedenim pogojem visoke ali višje šole ali z neposredno In konkretno navedeno višjo šolo. V razpravi o statusu študenta Je bilo sklenjeno, da bosta rektorat univerze in združenje skupno nastopila proti anomaliji, ki trenutno obstaja. Povprašal sem predsednika skupnosti tov. Bračiča, kaj bo osnovna vsebina dela te institucije v prihodnji sezoni. Odgovoril Je, da bodo na skupnosti, katere sedež je sedaj v Mariboru, obravnavali tekoče probleme visokega šolstva s posebnim poudarkom na navajanje visokih in višjih šol na še tesnejše sodelovanje s prakso. To se s drugim doseže ■ komisijami oddelkov (kot Je to pri nas na VEKS ln VTS), v katerih so samo predstavniki prakse, ki potem konkretno razpravljajo o določenem področju izobraževa- • Miro Bračič nja. Ena osnovnih nalog te tudi spremljava diplomante višjih šol, bodisi da gredo prakso ali pa nadaljujejo štu dij. Sprejet je bil tudi predlo o formiranju posebnega orga na za poklicno usmerjanj mladine v študij na višjih šo lah in fakultetah. Rešiti b treba še nekatera notranji vprašanja kot nagrajevanje ni visokošolskih zavodih itd. ^ f. i RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ODBORA ZS MVJ Zveza študentov, mariborske višje šole in skupščina.. LETNE SKUPŠČINE ZDRUŽENJ ZS NA MARIBORSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODIH SO ZAKLJUČENE. Z OZIROM, DA JE SKUPŠČINA MARIBORSKIH VIŠJIH SOL PRED VRATI, ME JE ZANIMALO, KAJ O TEM MISLI PREDSEDNIK ODBORA ZVEZE ŠTUDENTOV MARIBORSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV PETER FAJIC. • Tovariš predsednik, z ozirom da so skupščine na šolah zaključene, mi verjetno lahko poveš, kako so skupščine uspele? — Splošna ocena: mislim, da so skupščine združenj bile povsod tehnično kakor tudi vsebinsko dobro pripravljene, vendar so bile zelo slabo obiskane. • Se ti ne zdi, da so skupščine po posameznih šolah nekoliko pozno zaključene? — To je res. Odbor ZS je predvidel, naj bi bile skupščine zaključene do 30- novembra, vendar se je ta rok precej podaljšal zaradi določenih anomalij na posameznih združenjih ZS po šolah. Kot posledica te zakasnitve bodo verjetno nastopile težave s pripravami za letno skupščino na MVZ z ozirom, da bo skupščina že 20. decembra. • Mi lahko nakažeš nekaj glavnih problemov, opaženih na posameznih združenjih, in kateri od njih bo po tvojem mnenju deležen največ pozornosti? Problemov je dovolj, vendar smatram za najaktualnejše sledeče: precejšnja mera neodgovornosti nas samih pri izpolnjevanju naših obveznosti pri študiju kakor tudi na ostalih družbeno političnih področjih; predvsem mislim tu na pomanjkljivo idejno vzgojno delo in pomanjkanje samokritičnosti Iz teh pomanjkljivosti izhaja dejstvo, da sveti letnikov še izdaleka ne opravičujejo svojega obstoja. Upoštevanje dejstva, kot so neobiskova-nje predavanj, nepripravljenost na izpitih in s tem zelo visok procent osipa v preteklem študijskem letu, kakor tudi nekoordinirano in nepovezano delovanje z upravami šol, pusti svetom letnikov pečat »organov na papirju«. Nič manj važni niso problemi, v katerih živimo in delamo. V Mariboru nas je 1.223 rednih študentov. Vprašamo se, kaj nam Maribor nudi; pripravil nam je šole, skripta in finančno pomoč v obliki subvencij socialno najšibkejšim študentom. Mariborski študentje iz dneva v dan poudarjamo potrebo po študentskem domu, prostorih, v katerih bi lahko organizacija normalno delala, In klubskih prostorih, ker mislim, da kavarna ni primerna za študentski klub. Dalje smatram, da moderni obrat družbene prehrane restavracija Center ni kompleksno rešil problema prehrane študentov, kar nas tembolj kot organizacijo Zveze študentov sili, da ne dopuščamo stihijskega obravnavanja in reševanja tega problema. • Z ozirom na navedena dejstva me zanima, kaj je po-krenil odbor ZS MVZ za rešitev omenjenih problemov? — Odbor ZS MVZ, ki kot organ naše politične organizacije. se pravi ZS, stalno ko- likor mu dopuščajo ob j« Ktiv-ne možnosti — ne izključujem tudi nekaj subjektivni!! nepotrebnih odstopanj — spremlja in koordinira delo; se pravi, je iniclator in organizator po svojih organih — komisijah, konkretnih aktivnosti po posameznih področjih dejavnosti organizacije; pomaga z raznimi oblikami dela pri formiranju strokovnjaka določenega profila Vendar pa premalo smelo in včasih z neko zamudo reagira kot organ študentske organizacije pri reševanju naših problemov, se pravi subjektivnih kakor tudi objektivnih, za kar pa mislim, da ti problemi, posebno objektivni, niso stvar samo naše organizacije. • Kakšni so tvoji predlogi, da bi se subjektivne anomalije odpravile in da bi se rešili objektivni problemi? — Po mojem mnenju bi za odpravo subjektivnih problemov morali študentje sami nekoliko bolj razmisliti 'o sebi, o pogojih, v katerih živijo, dojeti In spremljati družbeni razvoj in razumeti svojo vlogo. Kar se tiče reševanja objektivnih problemov, mislim da je prav, da jih jasno prikažemo na skupščini, smatram pa, da jih organizacija ZS ne more rešiti sama, zato pa bo morala tem smeleje pozvati odgovorne forume. O Samo še eno vprašanje: zanima me, ali bo skupščina organizirana po delegatskem sistemu ali bodo navzoči vsi študentje? — V skupščini bodo navzoči delegati združenj ZS po posameznih šolah, in to po ključu 1:5, kateri so bili izvoljeni na skupščinah. A-cl MEDITACIJ4 1962 Vedno ved govorimo o dodekafoniji, serielni, konkretni in elektronski glasbi, skratka o Novi glasbi. Ta bi naj bila odraz današnjega časa, odraz stremljenja k vedno številnejšim in novim izraznim sredstvom in možnostim, ter prodiranja v jedro skritih izvorov življenja, ki jih lahko najdemo povsod. Pojem Nove glasbe nikakor ni nov in pod tem nazivom so se pred 40 ali 30 leti pojavila imena kot Schonberg, Webern, Hauer, ki jih danes štejemo med klasike te glasbe. Dodekafonija, kot najbolj uporabljana oblika atonalne glasbe, ne predstavlja v primerjavi z elektronsko glasbo nič absolutno novega. To pa zato, ker se poslužuje kromatične lestvice in je zaradi tega odvisna od temperirane uglasitve tonov in poltonov. Le tehnična izvedba dodekafonskih kompozicij je prekinila s tradicijo ter hoče, kot nekak poseg v kaos, učinkovati revolucionarno. Dodekafonska kompozicija se ne zadovoljuje samo z nizanjem enakovrednih tonov kromatične lestvice, temveč shematizira njeno nadaljnje odvijanje in uporabo akordov. Komponist uporablja vsa sredstva, da bi ne bil noben vrstni red teh tonov melodično občutljiv na toniko. Sredi 20. stoletja so se viharno pojavili poizkusi elektronske glasbe, ki izvirajo iz fizikalnih — tehničnih pridobitev atomske dobe. Nosilci tega gibanja so vsekakor zelo nadarjeni fiziki, ki na podlagi dosežkov atomske fizike eksperimentirajo z zvoki. To delajo s tako imenovanim sinustonom — kar je enakovredno elementarnemu akur 'čnemu tonu, ter ne izbirajo zvočnega materiala, temveč zvok sami proizvajajo. Zavedajo se nevarnosti in nesmiselnosti teh eksperimentov, hočejo pa s sistematiko prodreti. Pri tem pa ne smemo spregledati tega, da je predpostavka vseh teh poizkusov izključno fizikalno-matematična pridobitev, popolnoma specifična znanstvena miselnost, kar pa nima z umetniško močjo ustvarjalnosti nič skupnega. Tukaj se nam bolj kot kdajkoli prej zastavlja vprašanje: kaj je umetnost? Ali je nepredvideni rezultat miselnih, čustvenih empiričnih procesov, ali pa pojem a priori, ki je zasnovan na že sprejetih in sankcioniranih odnosih in formulah. Če vzamemo, da je umetnost manifestacija empirije, se pred nami odpirajo nepoznane izrazne možnosti in pota; to bi pomenilo neprestano dinamično delovanje duha, kakor tudi iznajdbe izraznih sredstev. V drugem primeru pa imamo opravka z že odrejenimi merili in normami kot važnimi faktorji, ki sprejemajo v svoj okvir samo tiste občutke in miselne impulze, ki se ujemajo z že pridobljeno predstavo o »tako imenovani« umetnosti. Tako predstavlja prva alternativa neprestano in per- spektivno dinamiko, druga pa retrogradnjo in statično umiranje. Mislim, da mora osvobajanje iz določenega kaotičnega stanja oziroma stanja inercije sprožiti skrite življenjske sile, kakor tudi živ potek dinamične in empirične orientacije vsakega ustvarjalnega dela. Ta prva pot vodi v neznano in tisti, ki gre po tej poti, mora biti pripravljen na vse mogoče nevarnosti. Enako kot vprašanje »umetnosti« se pojavlja tukaj še vprašanje »lepote«, ki tudi prinaša veliko zmedo in dezorientacijo v reševanju in izražanju miselnih in čustvenih procesov, brez ozira na to, kako je pojem »lepote« pa tudi »umetnosti« varljiv. Dokaz za to trditev je n. pr.: zavračanje in uničenje vseh tistih vrednosti, ki so v danih momentih zgodovine veljale kot edino mogoče. Prodiranje Islama na klasična tla je bilo prodiranje določene miselne, filozofske koncepcije, ki je poskušala spremeniti spomenike druge filozofske koncepcije v brezvredno materijo. To je dokaz, da tedaj ni šlo za »lepoto« in »umetnost«, temveč nasprotno: ti pojavi so se skozi stoletja postopoma razvijali do miselnega, čustvenega in biološkega metabolizma, z vsemi njegovimi manifestacijami in posledicami. Ti pojavi niso omejeni samo na zgodovino, temveč lahko izvirajo iz vsake misli v okviru prirodnih zakonov. Tako ni zagotovljena integralna svoboda, ampak tudi integralna nevarnost. To pa zavisi od tega, ali nam bo uspelo povezati prirodne zakone in njihova dejstva tako, da se ravnotežje in pozitivne funkcije teh zakonov spojijo v sintezo, v vsesplošno življenjsko celoto. Slikarja, glasbenika, ali kiparja nič ne ovira, da ne bi svojih misli, čustev in teženj povezal z mislimi, čustvi in težnjami kemika, fizika, arhitekta ali obratno. Prirodni zakon ostane isti brez ozira na to, kje se pojavlja. Kot lahko danes spreminjamo zvok y barvo, premagujemo težnost, proizvajamo sintetične materije, prav tako moramo premagati konvencije, pa tudi če se imenujejo »umetnost« ali »lepota«. V tem trenutku damo glasbenemu izražanju možnost, da posreduje gibanje človeške miselnosti in čustvovanja v vseh pogledih in dejstvih prirodnih zakonov, brez ozira na to ali bi bilo to definirano z »lepoto« oziroma »umetnostjo«. Tako sc glasbenik, slikar, znanstvenik popolnoma prosti in jim ni potrebno, da bi se vezali na kakšne »priznane« vrednosti, pojme itd., kajti čeprav te vrednote obstojajo in jih vrednotimo še dalje, ni rečeno, da bi poleg njih ne mogle obstajati in se pojavljati nove vrednosti. Končna primerjava vseh teh vrednosti bo pa pokazala, katere bodo odpadle in katere ostale. Nena Hohnjeo esej Martin Prašnicki Vzgoia mladine je temelj kulture Posledice, ki jih je pustila druga svetovna vojna v ljudeh, se do danes še niso izgubile. Materialno smo si opomogli: obnovili smo tovarne, gradili nove, za silo popravili stanovanja in ustvarili še več novih. Zdaj govorimo že o blagostanju v nekaterih predelih sveta, dasiravno se na drugi strani maščuje revščina V osvobajanju človekovega duha in širjenju njegovih duševnih kapacitet nismo prišli tako daleč. Nismo se približali tistemu, kar posameznik potrebuje za nemoteno lastno »nadgradnjo« Iz vojne ni izšel nihče absolutni zmagovalec Človek je bil oskrunjen in prizadet od lastnega posega v to svetovno klanje. Potem je hotel spraznjeno mesto razuma in srca popolniti z voljo; osvoboditi se vseh vtisov preteklosti, brž popraviti to. kar je bilo pomendrano, v sebi zgraditi občutek ugodja. Cas sam je diktiral tempo, v katerem se ni bilo težko odmikati vsakdanjim malenkostim, ki delajo človeka to, kar je Ves svet je gradil pospešeno, mi v naši domovini dvakrat toliko. Pri nas je bilo treba graditi in vzgajati človeka. Za delo ga ni bilo težko pripraviti, saj je ves čas mislil na lepo stanovanje, na avtomobil, na dobre ceste in še na marsikaj koristnega Da pa smo dopustili preokupacijo njegovih zmožnosti, ko je trošil vse svoje sile v dirki za ekonomskim blagostanjem, smo po- vzročili eno osnovnih neenakosti. Beg iz negotovosti in razrvanosti, v katerega nas je pognal povojni vakuum ne more biti uspešen le na ekonomskem področju, temveč v skladu z duhovnim razvojem in izpopolnjevanjem Vsega bržda res ne bo mogel nikoli nadoknaditi, kar je človek izgubil v dirki zadnjih desetletij More pa to še vedno popravti Razkol generacij ne bi smel biti opravičilo za golo in hitro preživljanje naše usode, temveč zavestno usmerjanje nas in zanamcev v smisel življenja Res je, tudi današnja mladina še čuti posledice časov v katerih so odrasli ljudje omahovali ali se dvigali v krvavem življenju, vendar jih je možno odpraviti Rane celijo toliko hitreje, kolikor več skrbi jim posvečamo! MESTO - SEJEM SODOBNOSTI Stanje, kakršno danes opazujemo, je zelo pestro in zanimivo. To, da smo po vojni zaradi hitre industrializacije odprli vaškemu prebivalstvu vrata v mesto, je poleg popestritve in porasta mestnega prebivalstva pomagalo še razbiti počasni življenjski tempo naše vasi. V mesto se je podala pretežno mladina, ki je najhitreje odkrila pomen kmečkega razslojevanja in ki je poleg tega videla v mestu nekakšno »gosposko« življenje. Deloma je gnalo mladino v mesto tudi nezaupanje do kmečkega vprašanja ter kolektivizacija, ki se je začela razmahovati po kmečkih gospodarstvih Mestno vrvenje je pogoltnilo vse. Vaški mladeniči in mladenke so kmalu postali očetje in mamice, le včasih so skočili še domov na obiske, kjer pa niso več našli pravega stika s kmečkim življenjem Včasih smo govorili o jari gospodi, ki je kaj rada zanikala svoj izvor in se je košato ter neokusno bohotila po mestih Danes dejansko ni nič drugače, le da ostaja manj možnosti, kjer bi ti prišleci iz vasi poudarjali svoj vzvišeni položaj Borba za vse višji standard je vključila v svoje vrste kompletnega človeka, ki ni utegnil razdajati svoje energije na drugih mestih Tako mnogi ne poznajo drugega kot delo, po tem pa gostilno ali domače prepire. Tisti, ki čutijo praznino po delu, se predajajo poceni zabavi, kinu ali praznotni begajo naokoli. Vas In mesto sta različna. Medtem, ko mnogokje na deželo še vedno ni prodrl film, v mestu zmagovito poplavlja množice. Vaško življenje je umirjeno, tu in tam se zberejo fantje ter se s pesmijo razidejo. Mesto je mravljišče, kjer se dnevno srečuje na tisoče in tisoče ljudi. Na kmetih, pravijo, vlada dolgčas. In ljudje komaj čakajo priložnosti, da bi se sestali, si povedali to, kar so v nekaj odmaknjenih dnevih doživeli. Tako se zgodi, da človek, ki je ne- nadoma padel v to razgibano življenje v mestu, ne ve, kam bi s svojim časom, ki ga ne požre delo Svojih prijateljev od doma ne vidi; z njimi bi se lahko marsikaj po domače pomenil, kakšno pesem zapel in bilo bi bolj prijetno. Tako odhaja na ulico in opazuje vrvenje ljudi, avtomobilov, dokler si ne ustvari družine, ki mu potem odvzame še to prostost Zbeganost, ki jo danes zasledujemo pri mladini (pa tudi pri odraslih) in ki včasih išče izhod v posnemanju (vabljivo je sladko življenje, ki prodira k nam z zapada), ima svoje korenine v prehitri p r e -orientaciji življenja (odnos vas : mesto ali kmet : industrijski delavec). Razen tega je tehnika toliko napredovala, da človeka zaslepljuje. Nepravilno dojemanje tehniških sredstev, ki so človeku v pomoč ,je rodilo simboliko veljave. Tisti, ki si je zagotovil nekaj tehniških sredstev (avtomobil, gospodinjski stroji itd.), pomeni pravi vzor ostalim. Pravilno je vsekakor, da tehniko razvijamo, toda le v službi človeka. Ko namreč začne biti obratno, ko se človek vrže z vsemi močmi za pridobivanjem strojev, torej, ko je človek v službi stroja — potem to ne more več ugodno vplivati na družbeni razvoj. (Nadaljevanje sledi) kot«dra kultura Kmalu premiera TRDNJAVE SAMOGRAD Italijanski producenti Astor filma so v koprodukciji s Ko-šutnjak filmom Beograd posneli zgodovinski spektakel »Trdnjava Samograd«. Večino filma so posneli pri nas. Režiral ga je Vatroslav Mimica. Film prikazuje epizodo iz časov borb s Turki okoli Siska. Med krvavimi borbami je prepletena tudi nežna l jubezen. Glavno vlogo je igral lani preminuli slovenski gledališki in filmski igralec Stane Potokar, ki ga poznamo iz mnogih gledaliških predstav in filmov, posebno iz filma »Trenutki odločitve«, za katerega je dobil nagrado. Med snemanjem filma »Trdnjava Samograd« je bil težko bolan, vendar je redno hodil na snemanja. Izčrpan od bolezni in naporov je ob koncu snemanja preminil. V filmu še igrajo Edmund Purdon in Giorgija Moll. Premiera bo verjetno v bližnji prihodnosti v Ljubljani v spomin na prerano smrt velikega umetnika. FILMSKI DROBIŽ Mlada Američanka IIIILLV (.111,11. im sanja o dragih »kamenčkih« pred vitrino zanega draguljarja Tiffanija na Peti aveniji. Originalni naslov filma »Diamanti na kanapeju«. • Nico Fidenco, znani italijanski pevec popevk (Ridi, Zrno peska) poje tudi v filmu »Zajtrk pri Tiffaniju«. Soigralka Audrey Heppbourn ga Je tako očarala, da je njej v čast skomponiral pesem z naslovom »Audrey«. • Tatjana Samollova Igra trenutno v francosko-sovjetski koprodukciji »Zgodbi Leona Garos-sa«. Razen sovjetskih igralcev je njen partner v tem filmu lahke vsebine tudi mladi francoski igralec Jean Gavin. • Pred 22 leti je Judy Garland kot dekle doživela veiik uspeh v filmu po pravljici »Čarovnik iz Oza«. Ko so se letos poleti mudili v naši državi afhčriški filmski'de-lavci, so se dogovorili, z našimi zla snemanje novega filma na isto temo. Za glavno vlogo bbdo poskusili pridobiti hčerko slavne Juč|y — štirinajstletno Elizo Mi-nelll, ki igra trenutno, v izrael-i sklh gledališčih vlogo Ane Frank. Alenka Košak OB NA8TOPU GLOR1E LIND V MARIBORSKI OPERI ..Glos Zinke Kunc je čudovit** Pred kratkim se je mariborskim ljubiteljem operne glasbe ljubko predstavila znana pevka Gloria Lind v vlogi »Butterfly«. Po predstavi sem gostjo obiskal v garderobi in jo prosil, da mi odgovori na nekaj vprašanj. • Kdaj in kje ste začeli peti? — Z osmimi leti na odru in v radiu v Chicagu. 9 Vaš prvi uspeh? — Prvi večji uspeh sem imela s petnajstimi leti, ko sem pela Santuzzo v »Cavalleriji Rustica-ni* Katere vloge so vam posebej pri srcu? — Prav vse! Posebno rada pojem Butterfly, Tosco in Salomo. • S katerim tenoristom in basistom ste najrajše peli? — Moje največje doživetje je bila izvedba »Dekle z zlatega za-pada«, ko sem pela s slovitim Mario del Monacom in Tito Gobbl-em. Dirigiral je Dimitri Metropo-lous. ..........., Stane Potokar v »Trd»J**l Sa mograd«. RAZGOVOR S SJ*U> ROZIN Spela rozin je Študentka gledališke akademije na ODSEKU ZA KOSTUMOGRAFIJO. ROJEMA'JE RAVNO TISTEGA LETA, O KATEREM PRIPOVEDUJ* <*K>GO-DEK IZ NJENEGA PRVEGA FILMA »PARTIZANS** ZGODBE« —1943. Mlado dekle ni vedelo mnogo o vojni in REZISEE TER IGRALCI SO JI MORALI O TEM pJtJiOVEDO-VATI. V dobrih štirih letih je igrala štiri glavne vloge. V »Nočnem izletu« je igrala mlado im iskreno zaljubljeno deklico, v »Pesmi« je prevzela vlogo zrele žensike, toda »Čudno dekle« je bdla največja 9 Kaj menite o slavnih sopranistkah Callasovi in Tebaldijevi? — Spoštujem obe, saj sta brez dvoma največji pevki današnjega časa. Pripomniti pa moram, da mi je še posebej pri srcu glas Zinke Kunc-Milanov. Zame je čudoviti 9 Imate avto? — Seveda. Tudi trikrat sem se že zaletela, k sreči pa ni bilo resnejših posledic. 9 Ste prvič v Mariboru? — Da. Vaše mesto mi je zelo všeč! Publika me je še posebej navdušila. Čudovito topla je in prisrčna. 9 V Jugoslaviji ste nastopili tudi drugod? — V Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu, Osijeku, Dubrovniku, Skopju, Zrenjaninu in Subotici. Najavljenih obiskov je bilo še več, zato sem moral končati. Zahvalil sem se simpatični gostji in odšel v prepričanju, da je za nami zopet veliko doživetje. Poslušali smo solistko Metropolitanske opere... J. Košir pireiK.kušmja te mlade igralke. Tem« filma je ne samo svobodna, ampaik globoko iskrena in usoda mnogih današnjih deklet Sedaj je na Poljskem, kjer bo v filmu »Julija« glavno vlogo. Za bralce je od- govorila na nekaj 0 Kako ste prišli * filmu? — Cisto slučajno. 1958 me je srečal Zanko Pdt^ asistent pokojnega režiserja Groblerja in mi ponudil Vlogo v Pratikoone-tražnem filmu »On ^ njegovi«. 0 Ljubite vlogo v »Ču- dnem dekletu«? — Najbolj od ve«*1 0 Če bi ponovno ifr^*i lik Mi-nje, ali bi igrali drdšWe’ — Spremenila bi fisto, kar so mi kritiki zaimflrij1’.!’) 0 Kako ste se ko ste prvič stali pred filnt6 ? kamero? — Ko som biila Pred kamero, sem imela nisem sitala, ampak sedela- Uo rni je vse tako smešno ih' Verjetno čudno, 0 Kakšno je vaf* ^benje o naši mladi najnovci**1 Aberaciji filmskih igralcev? — Mislim, da mofa • Sa;k mlad igralec verjeti režiš®! ,|o da v tesnem sodelovanji уПЈМп prikazuje odrejeni lik- ^ujem v naiše mlade igralce, točneje izrazim v lastno f> jin, jo in m!i:-J’.im, da je med 1,1 1 mnogo zelo talentiranih. 0 Koga od naših |,1fnb'*I>*n *u" jih igralcev najbolj ,c’ — Od domačih jern Mjil-eno Dravič, a Dvor- nika, Ljubiš« Saimairdžiča in Miho Baloha, od tujih Jeana Gabi-na, Perkonsa in Jeana Maraasa. 0 In kako preživljate svoj prosti čas? — Prostega časa imam zelo malo. Kar mi ga ostane pa ga prebijem pni branju knjig, uče-' n-ju in igranju klavirja. ф Za vaš film »Nočni izlet« pravijo, da je kopija francoskega filma »Goljufi«. Kaj menite vi o tem? — Ne strinjam se s tem, »Nočni izlet« ni kopija tujega filma. ф Vaše neizpolnjene želje na filmu? — Rada bi igrala v komediji. 0 Kakšne filme bi najraje snemali v prihodnosti in s katerim režiserjem? — Snemala bi filme, ki obravnavajo probleme mladih lju-dii, z vsemi današnjimi režiserja, s kaiterimi sem že delala in tudi z drugimi. Mislim, da mi mladi i-gralei največ pridobimo s tesnim sodelovanjem z režiserjem. 0 Kaj bi priporočili producentom v letu 1963? — Na filmsko platno naj prenesejo več problemov iz sodobnega življenja mladine. 0 Kakšno je vaše mnenje (k študentih kot publiki? — Lahko vam rečem, da mi študentska publika zelo ugaja. Študente sem- spoznala v času snemanja »Čudna dekleta« v Študentskem naselju v Beogradu. Takrat je bilo tako veselo in vsn so bila z menoj tako prisrčni. To sem posebno razumela potem, ko sem sama postala študent-bruc na gledališka akademiji v Ljubljani. KATEDRA KATEDRA ф Težko je odgovoriti na vprašanje, za ka.-tero športno panogo so Švedi najbolj navdušujejo. ф Toda za atletiko, hokej na ledu, rokomet, nogomet in smučanje je gotovo največ zanimanja. 0 Skoraj vsaka šola ima lastno športno jgriišče, prav gotovo pa telovadnico. lobom po severni Evropi Severne Benetke so nastale nekako v sredini trinajstega stoletja na številnih otokih, obdanih z jezeri in kanali, kri jo kot žile vsevprek prepletajo, tako da je zares na moč podobna jadranskemu biseru, predvsem poleti, ob lepem in sončnem vremenu. V začetku se je mesto le počasi razvijalo, vendar se je število prebivalcev v zadnjih sto letih več kot podesetorilo. Glavni razlog za tako nagel razvoj mesta so bili začetki industrializacije in povečanje trgovine, v prvi vrsti prekomorske. Prebivalstvo narašča tudi zaradi velikega priseljevanja iz notranjosti dežele. Za take priseljence gradijo le nekaj kilometrov od središča mesta predmestja, ki šo pravzaprav nekakšna mesta za šebe.'1 »Forsto«oJomsko predmestje i Rnt so imeli. AmAijkanci t pjvp jiodrnornico. in. Rusi; prvi ledolomilec na atomski pogon,- tako-iriiajo Švedi prvo mesto, ki-preje?, ma električno energijo, toplo vodo in ostalo iz atomske električne centrale. Imenujč’ se Farsta in predstavlja mesto za sebe, čeprav se nahaja v predmestju Stockhol- holm že danes preko milijon prebivalcev. Farsta je zaenkrat le eksperiment, pri katerem celo Švedi sami napeto pričakujejo, kako se bo obnesel. Polna je najrazličnejših arhitektonskih stilov, od visokih nebotičnikov pa do nizkih trgovskih paviljonov, v katerih lahko kupite vse, od zobotrebca pa do avtomobila. Trenutno stanuje v Farsti že 35.000 prebivalcev. Švedi skrbno čuvajo svoje monumentalne zgradbe, na katere so upravičeno ponosni. Toda pomanjkanje poslovnih prostorov jih je prisililo, da so v samem središču mesta, nekako med slovito opero, glavnim kolodvorom in koncertno hišo, porušili kompleks kakšnih 25 ha že zastarelih hiš in ozkih ulic ter jih nadomestili z modernimi 18-nadstropnimi stolpnicami iz jekla, aluminija in stekla, ki kakor spomenik moderne dobe štrlijo iz navidez staromodne okolice. .v'1 »i»'K .Sfl * Znamenitosti l na vsakem koraku Voda in spet vcaja je elemept, ki napravi,Stockholm enkraten in nepozaben! Če pridete v Stockholm le za dva dni, boste v veliki dilemi. Ogledati si želite zname- dot. Mlada dekleta, pa tudi sama princesa, včasih nagovorijo lepo raščene fante, ki pa pri tem še z očesom ne smejo treniti, kaj šele, da bi se premaknili ali celo odgovarjali. Nekatera dekleta so celo tako predrzna, da se stražarjev dotikajo, kolikor pa ta prepoved prekrši, dobi vsaj en dan zapora. Vedeli so nam povedati, da so le redki tisti, ki se kljub kazni znajo zadržati ... Šahovski dvoboj proti ekipi, ki jo je občutno okrepilo nekaj švedskih mojstrov, se je končal neodločeno. Tekmuje v glavnem mladina, med starejšimi ljubitelji športa pa je posebej priljubljen golf, ki je na Švedskem skoraj tako popularen kot v Angliji. prihodnJiC: FINSKA SMUČARSKI TEČAJ ŠTUDENTOV MARIBORSKIH VIŠJIH SOL Sahisti »Maribora« v Stockholmu. Od leve preti desni: AS-ko, Musil, Guzcl, Mikunda, Fi Ser, Njegovan, Piberl in Majerič. ma, in sicer samo 7 kilometrov južno od središča. Projektirano je za 100.000 prebivalcev, ko pa bo povsem gotovo, bo razen stanovanj imelo tudi trgovine, banke, gledališča, bolnice, otroška igrišča in kopališča, ki bodo zadostovala za ogromno število ljudi. Zanimivo pa je, da Farsta ni edino predmestje, temveč le-ta v zadnjih letih rastejo kot gobe po dežju v krajih, kjer so se še do nedavnega podili zajci in lisice. Povedati pa je treba, da je gradnja teh predmestij vseskozi načrtna. Skupaj s sateliti — kakor imenujejo ta predmestja — šteje Stock- nite gradove, muzeje in cerkve, radi pa bi si ogledali tudi slovito letovišče Saltsjobaden, ki je le streljaj oddaljeno od Stockholma. Če si razen tega še želite ogledati razgibano nočno življenje (seveda, če imate dovolj denarja), boste kaj kmalu obupali. Postelje namreč niti videli ne boste ... Ogledati pa si prav gotovo tudi velja kraljevo palačo, kjer prebiva sedanji švedski kralj z družino, in posebej še ceremonial pri menjavi straže, ki je za tujce nepozabno doživetje. Od naših gostiteljev smo na račun te kraljeve garde izvedeli celo vrsto anek- Sportni komisiji združenja in odbora Z5J razpisujeta natečaj za udeležbo na smučarskem tečaju študentov mariborskih višjih šol. Tečaj bo tokrat na Ja-horini v zimskih semestralnih počitnicah. RAZPISNI POGOJI: 1. Tečaj bo v dveh skupinah, od katerih bo vsaka štela po 20 študentov. — Skupina A: od 5. do 15. februarja 196? v domu »Košuta«. — Skupina B: od 6. do 16. marca 196? v Partizanskem domu. 2. Stroški tečaja (prevoz in oskrba) znašajo za posameznika 5000,— (pettisoč) dinarjev. ?. Zaključni prijavni rok je 26. december 1962. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali! 4. Vsak prijavljenec mora najkasneje do 10. januarja 196? vplačati 1000 din kot kavcijo, sicer prijave ne bomo upoštevali. 5. Kot kriterij za sprejem v tečaj bomo upoštevali studijski uspeh in družbeno udejstvovanje posameznikov. 6. Vsak udeleženec tečaja si bo moral omisliti primerno smučarsko opremo, ki jo bo športna komisija pred odhodom skrbno pregledala. 7. Pravico udeležbe imajo vsi redni študenti in absolventi s priznanim statusom. V skupino A naj se prijavijo predvsem Študenti prvega in drugega letnika, v skupino B pa absolventi in Študenti, ki imajo v februarju obvezno počitniško prakso. Za športno komisijo: Miro Jug 1. r. 1 It Ц P*< ; н.!» * v * ■ 4 v*%-» ** •»*, :<•.«*«. .....^лс' #■ !-*- ? ... i 1 VaSL"* -v <* "i I *** ■4«y**£ 4<& <.&* ^ШјјУ I Ш№ POGLED SKOZI OKNO Posnetek: Smiljan Pušenjak Pripravljajmo se na naslednje: VREDNOST ČLOVEŠKE KOŽE? Curzio Malaparte: Koža | O To zanimivo, pretresljivo in — gnusno — knjigo je napisal poraženec (Malaparte je bil fašist, prišel v nasprotje z režimom, bil zaprt, potem osvobojen in vojni dopisnik, potem spet zaprt. V tej knjigi opisuje v glavnem svoja opazovanja iz časa po prihodu Amerikancev v južno Italijo, ko je bil pri njih častnik za zvezo z Badogliovo vlado.) • Roman nima povezanega dogajanja. Pisatelj slika svoja opazovanja, ki včasih prehajajo v prav bolne in gnusne fantazije. Vse delo je vzdignjeno nad realnost in to čimbolj se pisatelj spušča v opisovanje silno grobih, nenaravnih prizorov. To tudi zato. ker pisatelj s pravim besom poraženca išče in razgalja ponižanja In razčlovečenja ljudstva, ki je bilo dolgo zatirano, zdaj pa je poraženo. Sam pravi, da so ljudje ponosno prenašali zatiranje, lakoto, smrt in se ženske niso prostituirale, moški pa ne preponiževali, dokler so se bili proti Nemcem Teda zdaj, ko so po prihodu zaveznikov premagani in osvobojeni in ko se morajo biti samo še za lastno življenje, samo za lastno »kožo« (lakota je neizprosna), je vse drugače Nihče nima nl-kakih idealov več. Vsak se ho- katedra kultura Hvarske impresije Bil Je zares ie skrajni čas, da Je prlllo do iormlranja festivala gledaliških amaterjev, kajti vsako umetniško ustvarjanje sle) ko prej zamre ali pa se izgubi v nekakšni bahavi in nekritični megalomaniji, če nima nobenih možnosti, da bi primerjalo svoje dosežke z dosežki drugih na istem področju. Ta splošna ugotovitev velja še posebej za gledališki amaterizem; tu lahko opazimo zelo mnogo lakih primerov, o katerih so na naših republiških revijah že pogosto govorili. Prav zavoljo tega |e pomen hvarskega festivala tolikšen, saj mora predvsem la prireditev dokončno izoblikovali načela, po katerih naj bi delali Jugoslovanski gledališki amaterji. če samo rešiti. Začne se silni moralni razkroj Spočetka sem menil, da hoče pisatelj obtoževati vojno. Vendar mu je to le postranska stvar Pisatelj nam predvsem hoče zagnusiti ljudi: to gnilo, nenaravno Evropo. Ljudstvo, ki se zaradi lakote prostituira, in zmagovalce, ki to prostituiranje sprejemajo Mlade ljudi, ki so sodelovali z zavezniki in veljajo za junake, a so obenem homoseksualci. In ki sta jim komunizem in upor proti meščanski družbi le krinka za nemoralnost. Ma-lapate se sklicuje na nekakšno krščansko usmiljenje. Noče streljati po fašistih, ki so z Nemci, ker so Italijani. Z nekim osebnim gnusom piše o črncih. Kot da je hujše ponižanje za žensko, če se prodaja črncem, kakor pa belcem Socialnih problemov sploh ne pozna: neapeljski plemenitaši in reveži so si bratje. Skrbijo drug za drugega Čustveno so navezani drug na drugega. Hitler je po njegovem vrgel Evropo v brezsmiselne vojne In socialno ozadje teh vojn? Komunisti v tem delu nastopajo dvakrat: na dveh sestankih homoseksualcev in drugič, ko streljajo mladoletnike, ki so se šli fašiste. V vsem delu izliva pisatelj svoj bes na levo in desno, ne išče pa nobene rešitve. Nobenega izhoda ne nakaže Zdi se mi celo, da se naravnost izogiba vsemu pozitivnemu, vse- Mariborčani so prišli z izborom Iz poezije Mateja Bora, Branka Somna m Wolfga.nga Borcherta z naslovom Atomski vekj ta predstava sicer ni biča specifično dramska pr:.reditev, vendair je služila kot primer novih in nekonvencionalnih oblik gledališkega snovanja. Predvsem pri domačih, pa tudi pri tujih delih, bi bilo potrebno v prihodnje nekoliko bolj paziti na izbor, kajti če je tekst slab, ne more rešiti predstave še tako briljantna izvedba. To se je na primer pripetilo dramski skupini Iz Ohrida, ki je izvajala že zastarelo, dolgovezno in nepomembno ljudsko igro Rista Krla Antiča j kljub vsem naporom, ki so jih Ohridčaoi vložili v uprizoritev, i«n kljub nekaterim odličnim kreacijam predstava gledalcev ni pritegnila ln je biila mnogokrat prav moreča. Po predstavi smo se začudeno vpraševali, kako si more igralska skupina izbrati tako slab tekst; drugi dan pa smo na razgovoru zvedeli, da je obe deli. ki sta zastopali Makedoaiijo na letošnjem festivalu, določil že vnaprej pristojni republiški organ tl). Na festival sta prišli tisti skupini, ki sta ti deli najbolje postavili na oder, pri tem pa sta bili glede izbire teksta popolnoma odvisni od (ne) okusa svojih odredbodajalcev. Ohridska skupina je šla tako na festival s svojo najslabšo predstavo, kajti poleg Antiče je postavila na oder še dve drami. Tak postopek — razumljivo — neprimeren zakaj tako skupino ртс ne morejo prikazati na »antologiji najboljših dosežkov jugoelovanskihi gledaliških amaterjev«' (tako je feati-val v intervjuju z dopisnikom zagrebškega Telegrama imenoval predsednik festivalnega odbora dr. Drago Ivaniševič) tistega najboljšega, ka-r so ustvairile v preteklem letu. Pri publiki je baje zanimanje za festival poraslo. Obisk je bil dober (statistiki pravijo, da skoraij enkrat večji od lanskega), vendar velja to samo za predstave v srbohrvatskem jeziku; pri makedonskih in slovenskih predstavah je bil obisk slab, verjetno zaradi »nerazumljivega« jezika. moderno francosko gledališče v bistvu iz amaterizma (An torne, Co-peau). Mislim, da je predvsem hvarski fest val tista institucija, ki bi morala s sodelovanjem vseh udeležencev (saj so prav ti ustvarjate! tega, čemur pravimo gledališki amaterizem) jasno določiti mesto, ki ga zavzema amatersko gledališko ustvarjanje v jugoslovanski gledališki kulturi Prav tu pa bi lahko uspešno sodelovali slovenski amaterji, kaijt: pri nas so ti pojmi in odnosi vsaj kolikor toliko razčiščeni. Zavoljo tega tudi dosegajo slovenske skupine zadnja leta na Hvaru tolikšne uspehe. Tudii letos sta se oba predstavnika (DPD Svoboda Mežica in MKUD Ivan Cankar itz Maribora) uvrstila med pet (Vaj boljših skupin na festivalu. Zal pa je bila organizacija letošnjega festivala zelo pomanjkljiva in tako mnenje, da so celo naše okrajne revije gledaliških skupin bolje organizirane. nikakor ni ostalo osamljeno. Tega ni toliko kriv upravni odbor festivala čeprav tudi ni nedolžen), kolikor mesto Hvar samo; zato ni čudno, da smo slišali več predlogov. naj bi festival preselili v kak drug kraj, tako da se bo z njimi mo-ral ukvarjati tudi festivalski odbor. Slednjič ima Hvar od festivala vendair koristi (ln to ne samo moralne, temveč tudi finančne), zato je ureditev teh težav še toliko boli nujna. Zelo je šepala tudi propaganda, kajtd zastave ln panoji, ki napovedujejo posamezne predstave (im ki so vrh tega še siila neokusni), ne zadoščajo; k sodelovanju bi bilo treba pritegniti še tisk, radio in televizijo. Zanimivo je tudi to, da ni festivalu v celoti prisostvoval noben slovenski predstavnik (celo slovenskega člana festivalnega odbora Janeza Smo-na ni bilo!), da v ljubljanskem Delu ni izšlo nobeno poročilo o uspehu, ki so ga doživeli na Hvaru Mežičani in Mariborčani, razen skromne notice, kaj piše o tem P. Cundrič v zagrebškem Vjesniku (slcl) in da je napisala za Delo informativni članek Marina Golouh, ki — kolikor mi je znano — sploh ni bila na Hvaru. Težko je na koncu podati splošno oceno hvarskega festivala. V primeri s prejšnjimi je dosegel določen napredek, v svojem drugem letu uradnega obstoja je opravičil svoj raison d‘čtre im ima možnosti, da se postopoma razvije v mednarodno festivalsko prireditev. Dokler pa ne bodo vseh stvari, ki smo jih omenili, temeljito spremenili, festival kakšnega pomembnejšega napredka ne bo pokazal, ostal bo le zelo konvencionalen »pregled« gledaliških skupin iz vse Jugoslavije ki bo probleme jugoslovanskega gledališkega amaterizma sicer registriral, spoprijel pa se z njimi ne bo. Poleg vseh teh slabih stramd pa je festirvaj odkril tudi eno dobro m zdi se, da bo ta odtehtaJa skoraj vse slabe: število ljudi, ki so vdani teatru, čeprav jim to ni poklic, Iz leta v leto narašča, obenem pa narašča tudi kvaliteta njihovega dela. Prav to dejstvo predstavlja za vsakogar, ki mu je pri srcu Jugoslovanski gledališki amaterizem, spodbudo, dragoceno spodbudo. Borut Tcekraan Grafika m nas čas Prikazati moramo tudi pionirsko vlogo grafične umetnosti v tem razvoju, saj obsega originalna umetniška dela, ki jih lahko z odtiskovanjem reproduciramo v več primerkih. Dela so originalna zato, ker nastajajo tako, da umetnik s svojo roko vrezuje ali vriše lastno umetniško zamisel v plošče raznih materialov: v bakrene, cinkove, lesene ali na glajcni kamen ali linolej itd. Ker lahko ta dela odtisnemo v več primerkih, postane njihova cena pristopna širšim slojem ljudstva, sočasno pa omogočamo, da si jih ogleda ogromno število ljudi in vzpostavi z umetnostjo neposredni kontakt. Grafika je zaradi tega posebej ugodna in privlačna umetniška tehnika v dobi socialističnega družbenega razvoja, ko vlada težnja, da bi umetniške stvaritve razširili med čim več ljudi. Sama tehnika grafike zahteva enostavno, sproščeno in odločno razporejanje črnega in belega oziroma več različno obarvanih površin in tako doprinaša znaten delež k razčiščevanju likovnih pojmov. Z zgodovinskega stališča so grafične zvrsti ob koncu preteklega stoletja preko litografije (v kamnu) in lesilografije (lesoreza) v barvah Lautreca, Vuillarda in Matissa odigrale prvorazredno vlogo v porajanju novega stila v moderni umetnosti. Nova odkritja so črpala navdihe iz japonskega lesoreza v barvi. Za ta novi stil so karakteristične jasno barvane površine, namesto, da bi se kakor dotlej, trudili v umetnosti imitirati čim točnejšo podobo narave s pomočjo slikarske tehnike v olju. Pri nas je grafika v poslednjih letih doživela poseben san gost, človeško roko, ki jo razvoj. 2e od začetka tega stoletja obstoja tradicija moderne je eksplozija mine vrgla v grafične umetnosti, ki je posebno razvita pri slovenskih in kotel Pri tem pravi, da so se hrvatskih umetnikih. Prav sedaj stojimo pred močnim vzpo-ljudje v tej vojni tako že na nom grafične umetnosti v pogledu izraznih sredstev in različnih inspiracij in slednjič tudi pri dviganju zanimanja pri naši umetniški publiki. Upamo, da bo lahko naša sodobna umetnost s pomočjo grafike našla dostop do tistega velikega dela naših ljudi, ki prej niso imeli priložnosti neposredno videti taka dela, ker Izraža mišljenje zapadnega so bila ta pač nakopičena samo v velikih centrih. Razumeli poraženca, vendar je negativ- bodo in vzljubili dela naših umetnikov in umetnost bo po-na. • stopoma našla pravo občinstvo. Franček Rudolf A. Košak Razgovori o predstavah so bili letos zelo temeljiti, čeprav bi lahko bl«H večkrat bolj kritični. Pogrešal sem pa razgovorov o nekoliko manj konkretnih vendar nič manj aktualnih in perečih problemih, s katerimi se srečujemo jugoslovanski gledališki amaterji; o družbeni vlogi gledališke umetnosti s posebnim ozirom na amaterizem, o nalogah, ki )'.h imajo pri oblikovanju sodobnega gledališkega izraza amaterji, o problemih amaterskega gledališkega ustvarjanja v večjih kulturnih središčih, kjer imajo amaterji pooolnoma drugačne naloge kot v manjših mestih in na vas: itd Od konca prejšnjega stoletja sem vedno bolj izginja meja med amaterji in *• »fe«9ionalci. saj izhaja celotno mu, kar ima človeške vred-dnote. Mnogokrat je neverjeten, naravnost fantastičen. (Velika riba, ki jo servirajo na neki gostiji pri ameriškem generalu, je podobna deklici; pisatelj pojč, ker noče biti neote- vse navadili.) Vendar je knjiga zelo zanimiva. Morebiti slika dejansko stanje južne Italije v času zavezniške invazije, morebiti res VLADIMIR LIFŠIC: NE MARAJO ME Ze sedmo leto delam lčot načelnik planskega oddelka, prej pa sem bil dvanajst let navaden strokovnjak v gospodarskem planiranju. Vprašanja planiranja so mi torej do temelja jasna. S prejšnjim direktorjem sva živela v najlepši slogi. V vse stvari se nisva spuščala, tiste pa, ki sva jih načela, sva obdelala temeljito. Najina doslednost se je kazala predvsem v tem, da sva proti koncu leta imela vedno pripravljene rezerve, če so prišli »črni dnevi«. S prihodom novega direktorja 50 se začele komplikacije. Poklical me Je k sebi in na podlagi dokaznega materiala strogo nastopil proti tem rezervnim skladom. »Tovariš direktor,« sem rekel, »plan ni dogma, temveč delo vodilnih ljudi.« »Ta formula mi je znana,« je odvrnil direktor, »toda vedite, da ne velja vedno; za mene plan v primeru, če ga lahko presežemo, ni dogma. Pojdite!« Odšel sem, v oddelku pa mi je bilo nerodno, zato sem začel poudarjati pomen mojega dolgoletnega službovanja in pa dejstvo, da nisem več daleč od pen-zije. To mi je olajšalo položaj. Vendar bo pa žalostno, sem razmišljal, ko bom moral za vedno od tod. Kakorkoli že, v oddelku sem preživel skoraj dve desetletji. Mnogo ljudi se je v tem času menjalo: eni so odšli, drugi prišli. Nikogar si nisem natančno zapomnil, niti Margarete Va-siljevne, višje ekonomistke, za katero sem nekoč izdelal neki predlog in zato dobil odpoved. Razmišljujoč o tem, da me kmalu ne bo več tu, sem začel neopazno motriti sotovariše. To, da me ne ma- rajo, sem vedel že prej; sedaj sem pa prvič pomislil: zakaj pravzaprav ne? Saj sem pošten človek, popolnoma po pravilih. Sicer sem zahteven, a pravičen. Sem discipliniran, ne dovoljujem pa, da bi me poniževali podrejeni. Zame so vsi enaki. Primer: Nedavno tega je zamudila na delo Klavdija Georgijevna Tatjaničeva. Čeprav je naša stara kolegica, je nisem izvzel. Poklical sem jo k svoji mizi in ji nisem dovolil, da bi se kaj dosti opravičevala, temveč sem jo temeljito in dosledno oštel. »Jaz sem pravzaprav nedolžna,« je odvrnila Klavdija Georgijevna, »zbolel je vnuk, poklicali smo zdravnika in Je bilo treba ... « »Oprostite, Klavdija Georgijevna, pri nas delate vi in ne vaš vnuk.« »Upoštevajte razlog!...» »Mene ne zanimajo razlogi, temveč dejstva. Z vašimi domačimi dolžnostmi, če želite, se bom lahko seznanjal v neslužbenem času.« «Ne bo potrebno,« je rekla Klavdija Georgijevna. In veste kaj je še dodala? »Imam posebno željo. Kadar me oštevate, si — prosim — ne vrtajte s svinčnikom po ušesih. Nagnjena sem k želodčnim slabostim...« Saj pojdem kmalu v penzijo... Morda boste mislili po vsem, kar vam pripovedujem, da sem suhoparen trdosrčnež, brez človeških čustev. Motite se. Pri meni v oddelku nismo na slabem s srčno kulturo. Ce kdorkoli od članov zboli, pošljem k njemu sodelavca, da ga pozdravi. Ce govorim s podrejenim, mu nikoli ne pozabim povedati kaj posebno lepega, duhovitega, prisrčnega. Ko sem na primer spoznal, da je Nikotim Matvejič shujšal, sem, mu — za vsak primer — svetoval, naj se obrne na onkološki inštitut. Ko se je pri statistki Maši Jegorovi izkazalo, da je v »interesantnem stanju«, sem se vsako jutro dobrodušno, očetovsko ponorčeval iz njenega stasa. Zakaj le moji nasveti ljudi plašijo, šalam pa se ne smejejo? Imam vzdevek. To sem zvedel slučajno. Stvar je v tem, da ob opoldanskem odmoru, ko odidejo vsi v jedilnico, ostajam za svojo mizo in v točno odmerjenem času pojem kozarček kislega mleka ... Lani se je mladina mojega oddelka dogovorila za nedeljski izlet nekam ven iz mesta. Odločil sem se, da se jim pridružim; v naročju narave se laže znajdeš med ljudmi. Toda moja namera ni izzvala navdušenja; prisluhnil sem, kako je tu in tam kdo komu dejal: »Pozdravljen... On gre z nami.« »Kdo?« »Kefir (kislo mleko) na čas.« Prišli smo v Golicino. Zleknili smo se na gozdnem pobočju. Pili smo pivo. Jedli. Vidim: vse je nekako napeto. Rekel sem: »Veselite se, tovariši, ne bodite v zadregi. Zdaj nisem val načelnlK, ampak vrstnik.« Toda veselja ni bilo. Tedaj sem prosil Mašo Jegorovno (okoli nje se je sukal Igor), da bi zapela ob spremljavi kitare. Branila se je. Le čemu je potem prinesla s seboj kitaro? Po-? tisnil sem ji kitaro v roke: »Dajte, pojte! Nič ne deluje na mlade ljudi tako, kot ciganske ro-r mance...» Šalil sem se zaradi Igorja. Oba sta se vznemirila. Potem si je ona nekoliko opomogla in zapela. Vsi so zaploskali. Tudi jaz. Rekel sem jij »Prekrasen glas, Mašenka. Odličen, vam pravim...» Odložila je kitaro in rekla, da poj-? de domov. Z Igorjem sem imel kasneje majhen spopad. Jegorovi je postavil na mizo šop brezovih vejic — namesto cvetja. Tega nisem razumel in mi je pošlo potrpljenje. »Kaj pa je to?« »To so mlade breze,« je odvrnil Igor. »Ali vam jnorda kaj ni všeč?« »Ni. Tu je planski oddelek in ne letovišče. In vam Jegorova — to sem vam že povedal — bi se spodobilo nositi obleke z daljšimi rokavi. Tu je planski oddelek, ne pa kavarna.« Prizadelo jo je, da so se ji zasolzile oči. Igor pa je pobledel in bleknil: »Kolikor je meni znano, dolžina rokavov ni predpisana v nobenih planskih predpisih. Vem pa, zakaj vam ni všeč breza: protežirate lipo.« Kaj je hotel s tem reči? Ne, nemarajo me v oddelku. V penzijo pojdem; bral bom časopis »Zdravje«, hodil v kino in obiskoval ločitvene procese. Prevod iz ruščine (M. P.) Letos poleti sem potoval o Francijo k znancem, ki Jih niti poznal nisem, k ljudem, ki so me želeli spoznati, ker je bil oče družine h kateri sem prihajal, Slovenec. Prvič sem zapuščal svojo domovino. Po utrudljivem potovanju skozi Avstrijo in Nemčijo smo se ustavili na poslednjem carinskem prehodu. Kehl. Deset minut za tem sem se le znašel v Strasbourgu — v velikem, nepoznanem mestu. Preostali sta mi dve uri, ki sem jih izkoristil tako, da sem si nekoliko ogledal to staro mesto, ki je tolikokrat menjalo svojega gospodarja. Mesto me je še najbolj spominjalo na Zagreb, če ga sploh smem primerjati s kakim našim mestom. Široke ulice, polne trgovin, napisov, reklam za pivo Champignoulle; hiše s slikovitimi pročelji in kvadratastimi okni, mešanica romanskega in gotskega sloga. Strasbourg, pomembno gospodarsko in kulturno središče v Alzaciji, ki se ponaša z masivno katedralo, staro univerzo in z velikim številom ozkih starinskih uličic o starem delu mesta. Počitnice v IF Пб A. M (D П <Л H Сошшегсу — mesto mojega bivanja daril xa otroke la odrasle. Nato Je le dodala: »Drugo leto Jih bomo obiskali.« Goepa, prt kateri sem Uvel, ml Je raiodela veliko reči o svoji delell. Skozi njene besedo sem spoznal pravo, resnično RaacJjo, brex blišča In slave, deielo ljudi, ki se borijo za vsakdanji kruh In ki jele mir v svetu. iji Je bilo morda najdragocenejie spoznanje. Med mojim bivanjem v Franciji Je bil na predsednika de Gaulla Izvršen atentat, ki Jo Imel precejšen odmev med prebivalci Commer-cyja; v tem mestu Je namreč živelo tudi precej alžirskih ubežnikov, ki de Gaullu niso mogli oprostiti, da Je končal vojno v Alžlru. Zelo sem se čudil tudi neprijetnemu dejstvu, ki boli zlas>U Francoze; dežela Je preplavljena z ameriškimi vojaki, polna Je njihovih vojaških baz, a v zraku Je venomer slišati večje število njihovih reaktivcev. Prehitro Je minil Čas, da bi lahko bol) temeljito spoznal Francijo. Vendar ml Je uspelo nekoliko spoznali njene ljudi In duha, ki Jih preveva — njihova čustva Ln želje so mi postale bolj razumljive, tako da mi Je bilo zelo hudo, ko sem se poslovil od teh preprostih in dobrih ljudi. Ivan Herga ANEKDOTA Profesor višje ekonomsko-komer-cialne šole o Mariboru prof. dr. Janez Nemeo je prejšnji mesec nekaj časa ležal bolan. Na vprašanje, kaj mu je bilo, je povedal: sPripravljal sem se na predavanje o novi ustavi, ko me je nenadoma začelo tako boleti o križu, da se sploh nisem mogel premakniti. Takoj mi je bilo jasno, da je to političen napad, kajti — pripravljal sem se na predavanje o novi ustavi, križ pa je povsem klerikalen element...« rultura H-tro sem moral na kolodvor. V Соштегеу, Ј10Л0 mestece v LorrainI, kjer so živeli ljudje, so me porabili k sebi, sem prispel proti 1200 km od Maribora Vendar se nisem počutil kot tujec: »Z ljudmi, •1 so me pričakali na kolodvoru s pozdravom: “■on sorfr, Yvan, cem takoj nadel neposreden •tik: objeli m poljubili smo se, kot da smo stari prijatelji, ki so ce po dolgem času srečali. Dolgo v noč smo se pogovarja.!!, dasiravno j* bila moja francoščina bolj šibka in je vzbuja pri prijazni družini večkrat sproščen Zvedel sem. da mestece, kamor sem prijel, nima več kot 5000 prebivalcev, da so to •Očimoma srednji kmeti in da je tu le ena to-•rna čokolade 10 neka) manjših podjetij. p»vi teden sem počival, nato sem z gospodi-JMvum bratom CJementom odhajal na polje. j.ad je čitaJ, zato sva se hitro sprijateljiJn, r°vedal mi je, da mu je Jagoelavkja zelo všeč, ima mnogo kulturno zgodovinskih Spomenk07 Pr J lem Je miclll zlasti na Dalmacijo, je celo Dioklecijanovo palačo. Zelo aem navezal na tega fanta ki Je knzol tako živo aainlmainje za mojo domovino. Toda v mestecu Js bilo tudi mnogo ljudi, ki še niso nikoli slišali za našo deželo. Nekdo me je celo vprašal, če js Jugoslavija v Italiji . . . Živo ml je v spominu tudi srečanje z našimi taeeljend. S Clementoro sva Jih obiskala v sosednjem! mestu Bal le Ducu. To sta pravzaprav dva kraja, postavljena na dveh hribih. Sele v kasnejši dobi sta se spojila v enotno mesto. Slovenska beseda v tujini Tl naši ljudje so zelo ljubeznivi. Čeprav marsikdo med njimi že več kol trideset let ni videl domačega kraja, Še vedno zelo dobro govorijo slovensko. Prijetno Je govoriti slovensko v tujini, Imeti občutek, da sl med domačimi. pozdravljati po domače . . . Stanujejo v lesenih barakah tik ob neki žagi. Tam so tudi zaposleni. Toda njihova stanovanja se zelo razlikujejo od drugih: polna so cvetja In tudi na vrtu je mnogo rož. Zena človeka, pri katerem sem se mudil na oblaku — tudi Slovenka — Je tietl hip prišla s tržnice. Bila je vesela, čeprav me je prvič videla. Položila Je kup zavojčkov na mizo In dejala: »Poglejte, za naše v Sloveniji . . .« Zagledal sem množico \ f 0 РОШШјИ Kmalu bosta pretekli dve leti, odkar je bila v Torontu (Ontario) ustanovljena »Napredna šola za sodobno glasbo« (Advanced School of Contemporary Musič, Ltd). Ustanovitelji so: Oscar Peterson (klavir) — predsednik, Ray Brown (bas) — podpredsednik, Ed Thigpen (bobni) — menažer, in Phil Nimmons — (komponist) — blagajnik. O nastanku šole, o njenih težavah in pouku samem pa pravi Oscar Peterson naslednje. Ze precej časa smo se ukvarjali z mislijo, da bi ustanovili takšno šolo, ki bi dvignila kvaliteto igranja predvsem nekaterih odlomkov v jazzu in ki bi posredovala znanje in način učenja sodobne glasbe. Nismo imeli dovolj sredstev, pa tudi zaposleni smo bili precej. Zato smo zaenkrat težili samo za najosnovnejšimi principi, ki bi jih kasneje razvili s polnim razmahom. Učencem nudimo priložnost, da svoje znanje dejansko uporabijo istočasno že v dobi svojega teoretičnega učenja. Sele pri delu — izvajanju, si pridobijo izkušnje. Termini poučevanja so le enomesečni (jesenski, spomladanski in poletni). V razredih se večina učencev več nauči v kolektivnem pouku kot pa ob vsej pomoči individualnega udejstvovanja. To je zdrav smisel za tekmovanje. Učenci morajo igrati celo v razredih za instrumentalno glasbo pred ostalimi svojimi kolegi. To je prav tisto, kar mora vsak glasbenik posedovati. Znati mora izvajati glasbo brez treme pred drugimi. To je čudovit uspeh. In prepričan sem, da ta vzgojni način ne zmanjšuje efekta, temveč ga še potencira. Čeprav je končni rezultat poučevanja jazza ali moderne glasbe improvizacija, je tu tudi poudarek na teoriji. Študenta želimo usposobiti, da bi razumel, kaj pravzaprav predvaja. Ce si napiše note, potem vidi kaj pravzaprav hoče zaigrati. Če o neki stvari samo govoriš in si je ne napišeš, kaj kmalu vse pozabiš ali pa le malo razumeš. Nekatere posnetke koncertov mojega tria smo napisali tudi za študente, ki jih kasneje obravnavamo pri pouku. To so manj težke skladbe, v katerih Brown in Thigpen igrata najvažnejše note in takt, jaz pa se omejujem le na melodijo z ritmičnimi poudarki in brez njih. S tem želimo prikazati bolj konstrukcijo glasbe kot pa glasbeni stil. Ce kdo igra nekaj po mojem osnutku, ga vedno vprašam: »Kaj si igral? Napiši in razloži mi vse to! Zakaj si prekinil oziroma postavil pavzo! Jaz znam to razložiti, j a z vem kaj delam, sedaj mi pa še ti povej, zakaj si ti tako napravil.« Pri poslušanju nekaterih naših del zastavim učencem tudi nekaj takšnih podbbnih vprašanj: »Opišite mi ozadje glasbe, ki spremlja solo trobento. Povejte, ali naj bobnar uporablja paličico ali krtačke za bobnanje? Kakšna je harmonična struktura? Oblikujte melodijo!« Ta tečaj za kritično presojanje glasbe je postal tako popularen, da je šola sklenila nuditi tovrstno izobrazbo tudi drugim, ki niso vpisani v to šolo samo zaradi boljšega razumevanja in ocenjevanja jazza. meni, da ne smejo iti po nasvet k Philu, Edu ali Rayu oziroma obratno. Vaje ne bi zanj napravil, temveč bi mu samo pokazal, kako naj prične. Učencem ne pokažemo samo tehničnih izumov in jih spodbujamo, da mislijo zase, temveč se naučijo tudi poslušati in ceniti one, ki so pripomogli k razvoju jazza (Duke Ellington, hester Young, Count Ba-sie, Dizzp Gillespie, Charlie Parker). Ta tečaj torej poučuje, vadi, inspiri-ra in utrjuje znanje. Uspeh podpira dejstvo, da vsi poučujemo po istih principih in tolerantnosti. C e dam svojim učencem (za klavir) kakšno vajo, to še ne po- vzemimo. na primer učenca, ki igra trobento. Kupil si bo plošče vseh trobentačev. Teden dni bo kupoval le Dizziejeve plošče, kasneje Mille-sove, nato Broumove itd. Naenkrat se bo ogrel le za Millesa. Vse, kar bo slišal ali čital bo Milles, in prav to vodi k drugovrstnemu igranju — po* snemanju. Tega učenca ni inspiriral Milles, temveč je od vseh teh načinov igranja zmešal izvirnost. »Po-snemalci« niti ne vedo, kaj posnemajo. Slabo je to, da ne posnemajo le dobrih 'navad, toda ker ne vedo, kaj hoče njihov idol nakazati oziroma posredovati, s? naučijo tudi slabih navad. Današnji mladi jazz glasbeniki le posnemajo, sami pa ne dodajo ničesar svojega. To dejstvo je pripeljalo mene in moje tovariše, da smo odprli to šolo, ki bi mladim glasbenikom pomagala do njihove lastne izvirnosti. Upamo, da se bo naša šola razvila dc tiste stopnje, ki jo želimo doseči. V nadaljnjih letih bomo skušali skrajšati naše koncertne turneje po svetu in se bomo posvetili le delu na šoli in to tudi z estetske plati. Upamo, da bo naše delo pripomoglo k nadaljnjemu uspešnemu razvoju jazza. Priredila M. B- m Gorinšek - jubiiont V soboto, dne 8. decembra, je slavil 35-letnico svojega vsestransko umetniškega delo- ' V programe srednjih šol so že začeli uvajati tudi ure o kulturnih dobrinah. Spoznavanje tudi tega dela družbene zavesti vsekakor sodi k izobrazbi, fc splošni razgledanosti. In kakor se vse ostale predmete študira, se pravi spoznava in se vstavlja kakor kamenčke v mozaik našega življenja, tako je tudi kultura našla svoje mesto. Pravzaprav bi lahko rekli, da je šele sedaj mozaik (predmetnik) popolnejši in vsestranski (razgledan); kljub nekaterim nepravilnostim in nerazgibani mpredavanjem je ta •novost« — življenjska potreba To popolnejše spoznavanje družbe pa se prekine — razen nekaj strani pri predmetu Sociologija — pri predmetnikih na skoraj vseh visokošolskih zavodih kat«4ro kultura vanja igralec in literarni ustvarjalec Danilo Gorinšek. Ni naključje, da si je izbral za proslavo svojega pomembnega jubileja vlogo Zivote Cvijoviča iz Nušičeve komedije »Dr«, kajti njegov obsežni igralski register ima svojo najkvalitetnejšo struno uglašeno zlasti na področje komike, dobrodušnega humorja in prisrčne vedrine Ta struna je v osebi Zivote Cvijoviča zazvenela nenavadno polnokrvno, pristno in neposredno. Života Danila Gorinška je bil original primitivnega srbskega denarnega mogotca, poln vse njegove komične domišljavosti in nebogljenosti v zapletenih situacijah, iz katerih ne najde izhoda brez tuje pomoči, poln pristne kmečke robatosti, ki skriva pod elegantnim telovnikom in negovanimi brki. z vso naivno nepretkano pretkanostjo. ki vzbuja' pri občinstvu prizanesljiv smeh in simpatije. Nušič je v svojih komedijah naslikal družbo svojega časa. podobo primitivnega in neizobraženega srbskega malomeščanstva, ki je raslo preko korupcije, podkupovanja, lova za naslovi, političnimi spletkami in najrazličnejšimi nepoštenimi načini iz bogatih kmetov v denarne mogotce in vodilne % UtKviek. Nočem jeseni; v jeseni tisočero rok skeletnih božajoč oblake drsi po nebu, ki kot od strasti nabrekla ženska prsa solzijo po njih. Nočem jeseni; debele kaplje mimo presitih ust drsijo na odmrlo listje. ...Ni • Jubilant v vlogi doktorja Cvijoviča (Nušič: »Dr«) politične osebnosti Njegovo prodorno oko je opazovalo celotno tragikomedijo njegovega časa, in je razgaljalo javno in privatno življenje. Njegove komedije na videz le zabavajo publiko, z duhovito besedno in situacijsko komiko. vendar pa je v njih skrita ostra satirična ost. ki brezobzirno šiba takratno družbeno situacijo in človeške napake Zaradi te človeške plati so njegova dela še danes aktualna, in njegova ost ponekod še občutno dregne v naravo človeka sedanjega časa Ob zaključku predstave je publika nagradila celoten ansambel, zlasti pa jubilanta Id je toliko let zvesto služil odru mariborskega gledališča, z dolgotrajnim ploskanjem Marija Vizjak kino ~[isuc>Le*K* ( i UPOŠTEVAJTE! Odlično (5 pik), prav dobro (4 pike), dobro (3 pike), zadovoljivo (2 pifci) in slabo (1 pika) • MED ČASOM IN VEČNOSTJO. Obravnavana terna je mnogo bolj dramatična in zapletena, kol so si mislil' (zmogli) ustvarjalci tega filma Ostane nam še da rečemo: zapet en slab nemški film (Podnaslovi srbonr-vatsko nemški) . .2 pik • BELI VRAG (L. N Tolstoj — Hadži Murat): scenarij je od originalne zgodbe različen in zato je to samo barvasti film frnobele tehnike. (Srbohrvatski podnaslo' vi) . . . .... .... 3 piK* Ф KMETIJA (Zavoženo življenje) № razloga da bi bij film upravičeno neprimeren mladini Priporočljiv oni bo, ker je dober ker je dramatično človeški (ljudje sna0 z napakami) Dobri ‘grailei: J. p Belmondo. C. Cardi-nate. Zelo dobri kmečki liilci!..................4 pi Praktičen pouk na višji stomatološki šoli a »Student-stomatolog se mora zavedati, da pacient, ki mu je zaupan, ni © predmet njegovega učenja, temveč predvsem človek.« S temi besedami • me je pričakal direktor VSS dr. Sterger, ko sem si prišel ogledati prak- • tično delo študentov III, letnika VSŠ. Praktično delo študentov stomato-® logije obsega namreč neposredno zdravljenje zobnih bolezni na pacientih. Dr, Sterger mi je v polurnem razgovoru obrazložil potek praktičnega dela »Študentje pričnejo s predkliničnim Poukom, ki traja tri semestre, in nato s Prav tako tri semestre trajajočim jumičnim poukom. Pri praktičnem de-lu začnejo najprej delati na tako imenovanih fantomih (modelih zob) in na-polagoma prehajajo na zdravljenje bolnikov. Ni lahko v kratkem času vzgojiti osebnost, ki bi naj obvladala vse odlike zdravnika,« je rekel dr. oterger. »Težko je tudi s prostori za Praktične vaje. Sedanji so res dokaj zadovoljivo opremljeni, vendar kapaciteta še vedno ne ustreza. Na razpoko imamo 17 kabin, študentov pa ie Težave pa so tudi z materialom, ^avedati se moramo, da se študent uči ‘П da pri tem porabi do petkrat toliko orugega uvoženega materiala kakor izkušen zdravnik. Ne smemo pozabiti stroškov opreme. Popolnoma , P^roljeno delovno mesto stane približno milijon dinarjev. Vrednost ba-*■“ke, kjer imajo študentje vaje, je bčenjena na 47 milijonov dinarjev.« O samem delu pa je dr. Sterger povedal naslednje: »Študentje samostojno zdravijo pa-® ente, vendar je njihovo delo pod “talnim nadzorstvom. V pogledu kvalitete zdravljenja ni razlike med študentom in zdravnikom-stomatologom * Praksi. Celo nasprotno: študent ima јУ® ki kontrolirajo vsako fazo dela.« »Težave so tudi v tem,« je nadaljc-dr. Sterger, »da si moramo večino “enih pripomočkov narediti sami.« , Po končanem razgovoru sva si ogle-!Jala klinične prostore. Ti so res lepo “Premljeni. Vsako delovno mesto se !jahaja v posebni celici, tako da se dcienti. ki se istočasno zdravijo, ne jOorejo videti. Kolikoi sem zvedel, je doslej edinstvena rešitev. te?eltI.eta i" fantje v belih plaščih so tj j,, bo in pazljivo »brskali« s svedri po sta! Pablootov Kar strah me je po-JPio, ko nisem mogel ločiti, kdo iz-»si«( *n kdo zdravnik- Zbral sem ves pogum in pri-bpd k prikupnemu dekletu: »Oprostite. gospodična . ..« »Kar izvoli, krlega!« eseda mi je zastala v grlu, vendar zbral pogum in vprašal: »Mi lahko poveš, če ti tvoje kolegi- Pra.n*jUpa^° in si hodijo k tebi pobijat zobe?« Pti^,eiV?da’ prav sedaj plombiram zob »k i ' b« k° pa si kaj zadovoljna?« sem 'Povprašal še njo. Pr« ^es .1e- da moram na stolu vtMvfC*eti dalj časa kot v ambulanti, ljf>n r pa delo kvalitetneje oprav-.n°« v«*rahil sem priliko in na hitro po-ti-(,aaal še nekaj pacientov, ki so bili butno na razpolago: td^akaj ste se odločili, da si greste kaavU zobe k študentom in ne raje Д drugam?« re d vseh sem dobil podobne odgovo-јц faradi bolj skrbnega zdravljenja ogradi neprestane kontrole. V neki Cl je hčerka zdravila zobe očetu. 1Ц. vPrašanje, ali ji zaupa, je odgovori “Seveda, raje grem k njej, če-J mi to vzame malo več časa.« *df0*ar‘® ^co Stankovič, predsednik študentov na VSŠ, ki mi ,ie v pZzoval prostore, me je peljal tudi laboratorij, kjer izdelujejo proteze, d« У” itd. V vitrinah sem videl ču-Pr*mere zobovja vseh vrst in ne zobe. Zvečer vzameš zobe ven, jih vtakneš v kozarec in spiš kot otrok. Zjutraj jih spet vtakneš v usta. Postal sem kar sentimentalen. Obiskal sem tudi spremno pisarno, kjer sem zvedel, da imajo prijavljenih 720 pacientov in da začasno zaradi prenatrpanosti sploh ne sprejemajo novih. Ljudje so se navadili hoditi k študentom in jim zaupajo. Prav gotovo je, da bodo ti študentje s tako prakso hitro našli svoje mesto v naši zdravstveni službi, kljub temu da imajo zaradi triletnega študija nekaj teorije skrčene. Pozno je že bilo, ko sem se poslovil je zato, da ne bomo več govorili, da vlh kadrov na Višji stomatološki šoli. od njih. Neki študent mi je dejal: ta zdravnik dobiva 300.000 dinarjev, oni 2e sedaj jim zaupa sedemstodvajset »Ne pozabi, tu se vzgajamo v huma- 400.000 dinarjev itd. Da bomo raje rek- pacientov. Sedemstoenaindvajseti bom nosti.« H, ta zdravnik me ozdravi. Z zanpa- jaz. Ne bom pozabil, prav je tako. Prav njem lahko gledamo v bodočnost no- Darko Pašek 9 Študenti pri praktičnem pouku Zakaj slabi študijski uspehi? NA SKORAJ VSEH VISOKOŠOLSKIH ZAVODIH UGOTAVLJAMO NEZADOVOLJIVE ŠTUDIJSKE USPEHE. ŠTUDENTJE PREPOGOSTO ODJAVLJAJO PRIJAVLJENE IZPITE, PRI IZPITIH PADAJO ALI PA JIH OPRAVLJAJO Z NAJN12JIMI POZITIVNIMI OCENAMI. POSEBNO PROBLEMATIČNI SO PRVI LETNIKI, SAJ NENORMALNO VISOK ODSTOTEK ŠTUDENTOV NE DOSEŽE POGOJEV ZA DRUGI LETNIK. Aloval sem, da imam še svoje last- Nunam namena, da bi v razpravj d k. r: i bistvene razloge za U